Nm j večji v Zaniiwwh drUralk Veti* za vse leto ... $6.00 Za pol leta » • • • < Za New York celo leto . Za inoMaistfo celo leto GLAS NARODA The largest the United States* list slovenskih delavcev v Ameriki and legal HolkUj^ 75,000 TELEFON: CHelsea 3—1242 Entered as Second Class Matter September 21« 1903: at the Post Office at New York, N. Yn under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 207. — Stev. 207. NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 3, 1936—ČETRTEK, 3. SEPTEMBRA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. STRAHOVITI BOJI ZA POSEST MESTA 1RUNA Trdnjava Alcazar bo z dinamitom razstrel jana VOJNA NA ŠPANSKEM NAJBOU KRVAV IZMED VSEH DRŽAVLJAN. VOJN, KAR JIH POZNA ZGODOVINA Fašisti neprestano bombardirajo Irun. — Topovske krogle dobro zadevajo. — 'Vladne čete v zadnji obrambni črti pred mestom. — Vladni vojaki bodo razstrelili trdnjavo Alcazar v To-ledu. IRUN, Španska, 2. septembra. — Uporna arti-Jerija je razstrelila z vladnimi vojaki napolnjene strelne jarke pred Irunom. Fašistična airtilerija je dobro zadevala in zakop za zakopom je zletel v zrak. . . Iz mesta so vedno prihajala nova ojačenja in branilci so se junaško postavljali nasproti sovražnemu artilerijskemu ognju. Vmestu pa se je molitev fašističnih ujetnikov, katera so vladni vojaki postavili na najbolj izpostavljene kraje, mešala z razstrelbami topovskih krogel, katere so jim pošiljali njihovi lastni tovariši. \ I ; • > J > I || Fašisti so branitelje potisnili do zadnje obrambne črte, na golrske vrhove, komaj eno miljo od mesta, toda branitelji so postavili svoje topove pre J že deloma razbito mestno obzidje, odločeni, da se bore do zadnjega diha. Ako pade tudi zadnja obrambna črta, tedaj se bodo morali branitelji podati, ali pa se bo po mestnih ulicah, ki so že sedaj krvave, vnel ljut boj na nož. Posadka je že ponovno izjavila, da se ne poda. Vladni vojaki so se pred sovražnim artilerijskim ognjem umikali od ene obrambne črte do druge, puščajoč za seboj cele kupe svojih mrtvih tovarišev. Slednjič so se umaknili na hribe pred mestom ter se naglo pripravil na zadnji boj. Upofrniki so takoj namerili artilerijski ogenj na te postojanke. — Vladni vojaki, v delavskih oblekah in v belih srajcah, so sovražniku nudili dober cilj. TOLEDO, Španska, 2. septembra. — Vladna posadka Toleda je sklenila, da z dinamitom razstreli trdnjavo Alcazar, ako se ji 1 700 braniteljev takoj ne uda. Medtem ko vladni vojaki že šesti teden obstreljujejo trdnjavo, so med tem pod zidovjem izkopali predore in v nje postavili velike dinamitne mine. Tekom enega tedna je bilo v rove položenih do 20 ton dinamita, ki bo določeni čas z električno žico zažgan. Ko bodo vse mine dogotovljene, bodo branitelji dobili zadnjo priložnost za predajo. Vladni častniki bodo še enkrat pozvali fašistične branitelje, da od-lože orožje in odkorakajo iz trdnjave. Ako se uporniki ne bodo hoteli podati, tedaj bo vladni poveljujoči častnik pritisnil na električni gumb in zgodovineka stavba bo postala kup razvalin. i §g i; ■ 11 s ' Alcazar stoji na najvišjem kraju Toledo. Prvotno je bil toi grad, pozneje pa sta ka kralja Ferdinand Sveti in Alfonz učeni premenila v krasno palačo in trdnjavo. MADRID, Španska, 2. septembra. — Po poročilih Rdečega križa je v sedanji španski državi j an-fki vojni padlo na obeh straneh 75,000 do 100,000 mož. Ranjenih je okoli 300,000. * Naj v tej državljanski vojni zmaga kdorkoli, bila je med vsemi državljanskimi vojnami najkrva-v ejša in bo ostala v zgodovini kot največja tragedi- PRETEČA STAVKA FARMERJEV Legislatura naj prekliče postavo za kontrolo nad mlekom. — Farmer ji morajo imeti pravico določevati ceno mleka. ALBANY, N. Y., 2. septembra. — Predsednik New York State Milk Committee, Jolm J. Dillon, ki je obenem urednik lista "Rural New Yorker", je governerju Lehmanu brzojavno predlagal, da skliče posebno zasedanje legislature, da prekliče državno postavo o kontroli mleka. Medtem pa je predsednik New York State Milk Producers Federation, Felix Pisek, sporočil, da so farmerji že določili dan, ko se bo pričela mlekarska stavka. Dillon pravi v svojem predlogu, da naj legislatura prekliče postavo o kontroli mleka in naj farmerjem s tem zopet vrne pravico, da sami določajo ceno mleka. Dalje pravi Dillon, da je cena $3 za 100 funtov mleka najnižja, ki jo morejo farmerji zahtevati vpričo letošnje suše. Governer Lehman do sedaj še ni pojasnil svojega stališča. Štirje največji pridelovalci mleka v zapadnem delu države so izjavili, da se bodo pridružili Pisekovi stavki. V Spring ville pa ipravi tajnik Empire Dairymen's Protective Association, Harold J. Goodmote, da bo Pisek le težko zfcral okoli -sebe dovolj farmerjev, da bo mlekarska blokada učinkovita. Goodmote pravi, da so farmerji sicer upravičeni do višjih cen, da pa se Pisek ne poslužuje prave metode. V Gene vi so mlekarne obvestile svoje odjemalce, da bodo od sedaj naprej zaihtevale po en cent več za kvart mleka, ker hočejo pomagati farmerjem, ki so zaradi suše trpeli veliko škodo. Od povišane cene bodo imeli dobiček samo farmerji. ROMUNSKA VKREMPUIH FAŠIZMA Prisilno delo za vse ose-be od 18. do 21. leta.— Oborožene organizacije so bile razpušcene. BUKAREŠTA, Romunska, 2. septembra. — Nova romunska vlada, ki je izločila dosedanjega dolgoletnega vnanjega ministra dr. Nikolaja Titulescua, je pričela hoditi po poti fašizma. ČRNA LEGIJA" IZŠLA IZ KKK Hotela je dobiti politično moč v deželi. — Voditelji pa niso imeli potrebne izobrazbe, da bi dosegli svoj ciij. DETROIT, Mich., 2. septembra. — Ko je bilo pred sodišče pripeljanih 12 vklenjenih članov "Črne legije", da se zagovarjajo proti obdolžbi umora, je sodnik George B. Hatrick, ki je preiskoval "Črno legijo", podal poročilo, v katerem legi- MIROVNA KONFERENCA V BRUSLJU Kabinet je sklenil vpeljati |jonarje imenuje tolpo politično prisilno delo za vse osebe od 18. do 21. leta; razpustil je vse oborožene organizacije in odpravil somoupravo vseučilišča. Policija in vojaštvo ima sedaj pravico stopiti v vsak prostor vseučilišča. Zgodilo se je vse, kar je javnost pričakovala Od reorganizacije kabineta: sprejel je Hitlerjeve vladne metode. Titulescu, ki je zbolel na malariji in se nahaja na francoski Rivieri, se je do zadnjega časa, ko je bil v vladi, boril proti fašističnim težnjam ministrskega predsednica Tatarescua ter je posebno nastopil proti preganjanju Židov, pri čemur se je posetono izkazala fašistična Železna garda". Javnost pričakuje, da bo vlada, ki je razpustila olborožene organizacije, sedaj tudi razpustila ' 'Železno gardo", kakor je tudi Hitler odpravil svojo nuzijsko gardo. V Bukarešti vlada na zunaj mir, toda vsakdo se povprašuje, kako se bo zadržal proti novemu političnemu položaju na Romunskem Nikolaj Titulescu, ki je bil kar čez noč izločen iz vlade. Najbrže se bo pridružil protifašistični kmet-ski stranki ter bo z njeno pomočjo Okušal izpodriniti Tata- rescua. PREDSEDNIKOV "PRIJATELJ" VLOMILEC PHILADELPHIA, Pa., 31. avgusta. — Devetletni Jimmy Brady se je poleti na vsak način hotel udeležiti slavnosti, ko je bil predsednik Roosevelt obveščen o svoji nominaciji. Revež pa ni imel čevljev. To svojo nadlogo je sporočil predsedniku, ki mu je kupil nove če v-Ije. Včeraj so pa Jimmija in njegova dva tovariša aretirali. — Vlomili so namreč v neko skladišče, nakradli precej praznih steklenic in jih prodali. Za iz kupiček so kupili sladoled. — Upam, da mi bo predsednik oprostil, — je rekel Jimmy, — ker je moj dober prijatelj. NAGA SE JE KOPALA COBLESKILL, N. Y., 31. avg. — 281etno Helen Greek je dal sodnik za nedoločen Čas zapreti, ker je se na Westfield državni farmi v Bedford Hills v navzočnosti otrok naga kopala. častihlepnih tolovajev, katerih izobrazba pa je bila premajhna, da kj se jim bilo posrečilo vladno oblast dobiti v svoje ■roke. V poročilu je imenovanih 86 mož kot članov 4'legije", v kateri se nahaja tudi več državnih, okrajnih in mestnih u-radnikov. Črna legija je bilo poostren Kukluksklan, ki je bil [ organiziran v namenu, da doseže svoj cilj s silo. Sodnik Hatrick je obžaloval, da je mnogo prič izginilo, ki bi mogoče obremenile še več drugih legijonarjev. Legija je dobila smrtni udarec, ko se je pričela mešati v politiko, kakor je v Detroitu umor Charlesa A. Poolesa pomenil začetek konca. Izbira porotnikov je bila ta-kaj pričeta. V sodnijski dvorani je bila navzoča tudi vdova črnca Silas Colemana, katerega so legijonarji iz zabave u-strelili. Sodnijska obravnava bo najbrže trajala več tednov. Vsi porotniki morajo priseči, da niso nikdar pripadali k "Čr-ni legiji". 56LETNICA HOLANDSKE KRALJICE HAAG, Holandsrka, 31. avg. — Danes, o priliki svojega 56. rojstnega dne, se je vrnila ho-laitdska kraljica Vilhelmina s počitnic, ki jih je preživela v Švici. Bolj in bolj se vzdržujejo govorice, da se bo kraljica odpovedala prestolu v korist svoji hčeri Julijam. "Mir je v nevarnosti!" je klic na konferenco. — Tisoče civilistov bo pritiskalo na državnike za mir. PARIZ, Francija, 2. sep. — Iz vseh delov Evrope več tisoč civilnih oseb sledi klicu k mirovni konferenci v Bruslju. Geslo te konference bo: "Mir je v nevarn'osti!" Z ozirom na to, da bi mogla španska državljanska vojna dovesti do vojne med evropskimi državami pod zastavami dveh svetovnih načel — fašizma in socijalizma — so se delegati, ki so vsi privatni državljani, odpravili na pot, da preko glav diplomatov stavijo zahtevo za vzdržavanje miru. Spodbudo za to konferenco so dali francoski in nemški veterani iz svetovne vojne. Temu gibanju se je do sedaj priglasilo nad 100,000 ljudi. Med temi je samo 2000 Francozov pod vodstvom zračnega ministra Pierre Cot-a, ki so odpotovali v Bruselj. Odbor, ki je pripravil to zborovanje, je Objavil naslednjo izjavo: "Delegati se bodo skupno posvetovali o najprimernejših sredstvih, s katerimi bo mogoče vsakemu človeku na svetu v njegovem srcu zbuditi zahtevo po miru in preprečiti nevarno delo vsem o-nim, ki zaradi svojega lastnega dobička streme za tem, da bi človeštvo zopet strmoglavili v novo kataistrofo. Na tem zborovanju ne ibo prostora za razprave o političnem naiziranju, o vladnih oblikah in socrijalnih načelih. Konferenca bo razpravljala samo o miru in o njegovem vzdrževanju." VOJNI DUH RUSKE MLADINE Mladinski dan je bil proslavljen z veliko parado. — Parada vprizor-jena proti fašizmu. MOSKVA, Rusija, 2. sep. — Vojnega značaja je bila parada, ki je bila vprizorjena ob priliki mladinskega dne. Na tisoče dijakov vseh šol v Moskvi je v vojaških formacijah korakalo po ulicah, ravno tako tudi mladi komunisti v uniformah ter so nosili zastave, na katerih je bilo videti proti-fašisti-čne napise, kot je n. pr.: "Fa-žizem se oborožuje za napad na sovjetsko unijo." Ob strani otrok in dijakov so korakali mladi "Vorošilovi strelci". Videti je bilo tudi dolge vrste mladih deklet s plinskimi maskami in mladih letalk, ki so se posebno vežbale s padali. V [paradi je bila tudi velikanska kača s svastiko na glavi, predstavljajoč Hitlerja. Nosili so tudi velike slike Stalina, Ljenina, Vorošilova ia drugih sovjetskih voditeljev. Sovjetsko časopisje tudi o-menja, da je bil poklican k vojakom letnik 1914, kakor tudi polovica letnika 1915. Vsi ti novinci so bili že v šolah izve-žbani v uporabi orožja, tako da sedaj prihajajo v vojašnice že kot popolni strelci. S tem je narastla rdeča armada na 1,600,000 vojakov. — Sovjetska republika šteje 175 milijonov prebivalcev in če se bo prebivalstvo tako množilo, kot sedaj, tedaj bo v dvajsetih letih 300,000,000 Rusov. MATER JE BRANIL WEiSTFIELD, N. Y., 2. sep. — 301etni zamorec John Taylor se je danes prepiral z za-morko Nino Farmer. Beseda je dala besedo, slednjič je pa zamorec zamorko udaril in jo podrl na tla. Tedaj je priskočil trinajstletni zamorkin sin in zarinil napadalcu dolg nož v hrbet. LLOYD GEORGE BO ODPOTOVAL V NEMČIJO LONDON, Anglija, 2. sep. — Danes je odpotoval v Nemčijo David Lloyd George, ki je bil začasa vojne angleški ministrski predsednik. V Nemčiji bo študiral metode, ki se jih je poslužil narodni socijalizem za odpravo nezaposlenosti. VATIKAN JE PRIZNAL ABE-SINUO VATIKANSKO MESTO, 2. septembra. — Vatikan je danes neoficijelno priznal novo vzhodnoafriško cesarst v o s tem, da je poslal v Addis Ababa monsignora Castellanija kot papeževega zastopnika. SMRTNA KOSA NAROČITE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLO VENSKI DNEVNIK ^ i P&2AVA2L V Climax, N. Y.; je konj u-bil farme rja L. Cedilnika. — Truplo bodlo pripeljali v Ridge-wood, kjer bo na mrtvaškem odru v hiši štv. 26 Central Avenue. Pogreb se vrši v soboto na St. Johns pokopališče. Prizadetim nase sožalgel POVIŠANJE PLAČ V ITALIJI RIM, Italija, 2. septembra. — Danes je bila 80,000 italijanskim delavcem zvišana plača od 7 do 10 odstoftkfov. Vpo-štev so prišli predvsem delavci v tovarnah za gumi j in čev-lje. BIVŠI RUSKI ADMIRAL UMRL BOLGARSKI KRALJ PRI MPSSOUNUU RIM, Italija, 2. septembra. — Bolgarski kralj Boris je danes obiskal ministrskega predsednika MusSolinija. Obisk baje ni političnega $>omen§, LIMA, Peru,. 2. sep. — Bivši admiral ruske carske vojne mornarice markij Teodor de Bosse, je umrl v Limi v starosti 75 let. V Peru je živel v izgnanstvu, odkar je leta 1917 zbežal pred boljševiki. Po strmoglavljenju cars*ke vlade so admirala de Bosse boljševiki aretirali in ga 'obsodili na smrt, toda posrečilo se mu je pobegniti sknpno s svojo vnukinjo. Priibežal je v Pariz, kjer je živel v največji revščini in se je sramoval komu se dati spoznati. Njegovi peru-vanski prijatelji pa so ga pripeljali v Peru, kjer je živel do svoje smrti. De Bosse je 'bil rojen v Rusiji kot sin francoskih starišev. Tekom ru^ko-japonske vojne je bil s svojo ladjo v Port Arthur-ju, katero pristanišče so Japonci blokirali. S poveljniške ladje je gledal, kako je bojna ladja Petroipavlovsk skušala prebiti blokado, toda je zadela ob mino in se potopila s 600 mornarji. Advertise in "Sta Maresk" l "VLZV WAnOVZ*9 "Glas Naroda if (▲ Corporation) Owned and Published toy 9LOVENIC rUBLXSmNG COMPANY Ftmnk Hmkaei, PregltfrgH_L. Bencdlk, Tnu. oC the eocpnrmtloa and •f ot aton office«: New Ink (Sty, N. L 6LA8 NARODA {Veiee of the Peapie) JDrery Dv Except Sandals and poiidaj* 9 Be celo leto velja sa Ameriko In Kanado.....................$8.00 Sa pol leta....................$3.00 ga Četrt leta..................$1*50 Za New York sa celo leto......$7.00 Za pol leta----7...............$3.5Q Za lnosenstro sa celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Subscription Yearly $8.00 Dopisi bres podpisa ln osebnosti se ne priobčojejo. Denar naj se blagovoli poftiljstl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejfinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "Glas Naroda" Uhaja vsaki dan lsvsemSl nedelj in praznikov -GLAS NARODA". 21« W. 18tfa Street. New T« Telephone: CHelsea 3—1242 N. OSEM MILIJONOV ITALIJANOV Mussoliniju ne da žilica, da ne bi od časa do časa zatrobil v svet. Politični opazovalci imajo najbrž prav, ko zatrjujejo, da je diktatura v svojem bistvu "dinamična", to se pravi; da hoče eksplodirati in da noče čakati mirnega razvoja. Mogoče ni z vsemi diktaturami tako, -toda z italijansko je prav gotovo. Z govorom, ki ga je imel v nedeljo italijanski ministrski predsednik Mussolini, je zlil precej olja v ogenj mednarodnega razburjenja. Govor je začel po starorimskem načinu, s pretnjo je dosegel svoj višek, izzival je pa z vsako posamezno besedo. V trenutku, ko si vsi odgovorni državniki z največjo muko prizadevajo vkleniti vojno furijo, vedoval o svojih načrtih, o zemlji in drugem. Dokler je bil zraven, je bilo vse nekako dobro. Ko je odšel, so se začele pikre opazke od vseh strani. Ljudje, ki niso nikdar videli košček sveta, so vedeli povedati, kakšna je Kemija, kako jo zaliva voda, kako vse slabo raste in stotero drugega. Resnica je pa bila ta, da je bilo v splošnem dosti dobro, kar se tiče zemlje. Bile so k večjem ilve napaki: prva, da ni bilo daleč okoli nobene industrije, kar je neobhodno potrebno za slednjega začetnika na farmah, ki se ne naseli z dovolj visokim kapitalom. Drug« je bila. da je bil kraj bolj vroč za večino naših ljudi Par let sem ga videl med nami v Chicagu, potem se je pa sam izselil in ostal do svoje smrti v kraju, ki ga je priporočal našim ljiudhem. Par let kasneje se je oglasil Ignac Česnik. kateri je zastopal zemljo v Willard, Wis. Kraj sam se mi je zdel bolj pri-ipravljen od države Missouri, ker je bil severno. Splošni pogoji za farme v Willard in o-kplici so precej dobri, kar se tiče zemlje in rasti. Nisem sicer bil tam, toda opazoval sem razmere nedaleč ' preč. Tisti kraj v srednjem delu države Wisconsin je vseskozi valovit, obrastel, kakor pravijo: z drugo rastjo. Nekdanji gozdi so po veliki večini is&ekam. Willard je danes največja skurpna slovenska naselbina. Imajo več društev, faro in se po veliki večini drže?-, nekateri so cetl o dofbro napredovali. Splošni pogoji so prilicno dobri. Edino je, da ni industrije, kamor bi človek šel in zaslužil par dolarjev, kadar je sila. Tudi je male oddaljeno od bližnjega. večjega kraja Tioga — toda v današnjem času avtomobila ne šteje ta razdalja toliko. Nekako v tistem času je zastopal zemljo V. Bmnschmid tudi v državi Wisconsin in sicer v okolici Jump River. Ni zbil ffiffir tufa? ffiffiffiffii kakor n ' česnik, vendar se je naselilo nekaj ljudi tje. Jaz bi bil za svojo osebo rajši videl, da bi bil on bolj uspešen, kakor so bili drugi in sicer zato, ker je imel obširno znanje o kmetijstvu. V tistih časih, ko .ni sko-ro nikdo znal angleščine, bi bil tak človek potreben za vsak kraj, koder je bilo več naših farmerjev. Kakor Česnik v Willardu, se je kasneje tudi Rrunschmid naselil v kraj, katerega je priporočal. Čital sem večkrat kasneje, da je uspešen farmer in njegova živina je bila na razstavah tistega okraja nemalokrat odlikovana. Pri vsakem večjem gibanju, ki je bilo med nami, moram omenjati tudi sebe. Povsod sem bil, povsod vtaknil svoj nos, povsod dobro mislil in delal po najboljšem prepričanju — nikdar zase — a povsod eem "vlekel ta kratko." No, tako smo primeroma plačani vsi, kar nas je bilo v javnem življenju. Da, začnem povest o sebi. Kot glavni tajnik in urednik od leta 1907 do sredine leta 1911 sem prišel vsak dan v do-tiko z našimi ljudmi po vseh naselbinah. lap revi del sem dvoie: da so nasi ljudje delali večinoma po krajih, koder je bilo najtežje delo. Kot kmet-ški sinovi po veliki večini niso znali nobene obrti. In drugo je bilo, da je bilo tako delo jako slabo plačano. Vprašal sem se nehote: kakšna je bodočnost naših ljudi? Kadar pride enkrat štirideseto ieto in ž njim Bil je dosfi uspešen in zato je začel misliti, če bi ne kazalo začeti nekaj na svojo roko po gotovih načrtih: vse ljudi v en kraj, ki bi se potem razvijal, ustanovil svoje središče in postal tako res nekaj našega. Večkrat sem premišljeval o tem in prišel vselej do zaključka, da bi bilo res nekaj dobrega, če bi se vsaj deil dia&ih ljudi spravilo na zemljo, s katere so prišli. Ko sem leta 1911 pustil uredništvo Glasila SNPJ, sem rekel: zdaj ?em pa prost in lahko poizkusimo. Vzel me je nekega dne sabo, razkazal mi Svet, koder je on prodajal. Bilo je sicer tako, kakor je ves spodnji Michigan: precej peščeno, ampak rasti o je dobro. Kraji lepi, zdravi, če so drugi delali življenje, bi ga naš človek tudi. Vendar pa nisem bil zadovljen z vsem. Svet mi ni posebno ugajal. To je bilo prvo. Drugo je bilo 'to, da ni bilo v bližini nobene posebne industrije. Najela sva konja in voz, pa se peljala kar naprej in naprej iz kraja v kraj. Ponekod ni bilo dobro, po drugih krajih je bilo pa že vno na premogovnem polju, drugod se je" pa! inalo zaslužilo. Vse to se je izprem^nilo čez noč, ko je M)rutinila Svetovna vojna v EvrdpL Začelo se je delati pp-vsod, plače so raatle in bilo je »» "GMkS NARODA. pošiljamo v staro do« movino. Kdor ga ho-ce naročiti za tvoje sorodnike aH prijatelje, to lahko- stori. —» Naročnina za atari kraj stane J7. — V rltaiijo* lista ne pošiljam*. ti kamenjati .^voje otroke ali jih prodati v sužnjost. Neko« so bili stariši v svojem domu absolutni vladarji. Dajnes pa ni več tako. In zopet pravijo prvi: — — Kakšen je bil dom nekoč in kakšen je danes! Otroke moramo spraviti s cest nazaj v domove. Nazaj v družinski krog. Kako lepo je bilo, ko smo vse večere skupaj preživeli. Nihče ni silil ponoči ven. Dekleta so samo pred pustom plesal« ali kvečjemu na kakšni veselici. Zdaj pa soboto za soboto in nedeljo z;a nedeljo. Ponekod je ples sleherni večer. Danes nima dom več tistega pomena. Dom je prostor za spanje. O-troci povečerjajo, se preOble-čejo — in good bye. Za stariše se ne brigajo več. — Res je to, toda pomisliti je treba, — odgovarjajo drugi, — da je minilo vse; kar je tvorilo s vo ječa sen dom. Katera mestna družina si more privoščiti tako veliko in prostorno stanovanje kot so jih imele družine pred petdesetimi ali šesetdesetimi leti? Kako naj bi se zbrala velika družina okrog velike mize, če mora živeti po pet ali še več oseb v treh tesnih sobicah? Kako naj povabi dekle svojega fanta v tak dom, ko ni nikjer kotička, v katerem 11 se lahko sama nemoteno pogovarjala? Ko so bili današnji stariši mladi, ni bilo kinogledišč in javnih plesov. Vsi družabni interesi so se osredotočali v domu, ker je bil dom edino družabno središče. Danes imajo pa otroci nebroj drugih druzaibnih središč. Njihova zanimanja segajo daleč izza družinske mize, zanimanja, ki so starišem povsem neznana. Starodavnega doma ni vee. In tudi družin, kakršne so ln-le ,pred petdesetimi ali šestdesetimi leti, ni več. Otroci ne občutijo več tistega kar so nekoč .stariši Občutili. Dom se je preselil na ceste, v kinematografe in v gledališče. Stariši, ki žele Ohraniti svoje otroke, se morajo ž njimi vred preseliti. Prilagoditi se morajo novim navadam, naučiti se morajo novih poti in nove govorice. QL*AB V AU OVA" New York, Thursday, September 3, 1 936 THE LARGEST SLVVENE DAILY IN T7J3B HENRI DE REGNIER: Popival je tiho, trdovratno, samotarsko. Nihče še ni pil toliko v oni mali, lakirani sobici kavarne "Flot-Lan", kjer naročajo Benečani kvečjemu sladoled in sordete ali nedolžne sladke pijače. Popival je hi jaz sem <>a gledal, kako pije. Bil je izbrano oblečen mož neopredeljene starosti. Videl s^m njegov gladko obriti obraz z ravnim nosom, s čustvenimi in nagubanimi ustnami, z utrujenimi očmi. Sledil sem z očmi lepim kretnjam njegovih rok. Vedno, kadar si je iz steklenice na mizi nalival to ali ono alkoholno pijačo, se je lahno stresel Popival je kakor človek, ki si prizadeva zmešati pijače tako, da bi svojo razsodnost Čim prej »utopil v njih. Zagotavljam vate, da je bil to svojevrsten pogled na človeka, o-pijajocega se v tej prazni sobici, da toi v prostovoljni in preračunani pijanosti utopil grenak spominjali pa da bi zopet našel v nji izgubljeno radost. Beneška kavarna "Florian*1 je odprta vso noč. Toda bilo je že pozno in tudi najzvestejši dnevni gostje so bili že davne odšli. Pod galerijami Proku-racije ni odmeval noben korak več. Za njihovimi arkadami se je razprostiral trg Sv. Marka v svoji nočni lepoti. Zadostovalo je prekoračiti ga, pa sem bil doma, kajti tistega leta sem si bil najel sobo v Colle dei Fabbri, za starimi Prokuraci-iami. Nisem se pa mogel odločiti za odhod, ne da bi zvedel, kaj bo z mojim pijancem. Praznil je kozarec -za kozarcem. Roke so se mu vedno bolj tresle. Njegov obraz je bil zdaj že strašen. Alkohol je bil opravil svoje delo. Jasno je bilo, da se bo pri najmanjšem poskusu vstati zavalil pod mizo, kakor klada. Toda ni se zavalil. Naenkrat sem videl, kako je vstal s klopi, poklical ntatakarjp, mi dal bankovec, odklonil droVž, pospravil po mizi raztresene papirje in se z neverjetno napetostjo volje postavil na nere ter krenil proti vratom, kakor da ga žene avtomatična si In. i? da bi se zamajal. Priznam, d i je malo manjkalo, da nisem zaploskal temu sijajnemu odhodu, tako mojstrski se mi j? zdel. Bil sem silno radoveden, kako bo učinkoval na mojega pijanca svež zrak. Da bi se p-epri-oa! o tem, sem stopil k oknu. Natakar je sledil mojemu zgledu. Neznanec je bil zdaj na trgu. Sprva je stopal vzravnan, potem se je pa začel čedalje bolj gugati. Kmalu se je premikal že kot pijaiiduna, kakršne pobirajo pod vozovi. Toda vozov v Benetkah ni. Pač je pa tam mnogo ganalov, nastavljajočih nogam svojo nevidno vod p. Ta čas se je moj pijanec ne-kaiko primajal do začetka Mer-cerie, kjer je izginil. Natakar je odnesel prazne steklenice in čas je 'bilo vrniti se domov. Ko sem odhajal iz kavarne, sem o-pazil na tleh lističe napirja. Gotovo so padali k onim, ki jrh je bil neznanec odnesel m izmed katerih so mu trije padli na tla. Bili so popisani. Kaj neki je na njih? Morda bi jih PIJANEC noral raztrgati, ne da bi jihjbosti! Kako hitro sem spoznal prečital. Toda čudni prizor,*tv«^ d sem mu bil priča, mi ni dal miru. Ko sem se vrnil domov, je zmagala radovednost. Pisava je bila lahko Čitljiva, Ti trije lističi so tvorili pismo, ki ga le en del manjkalo in to pismo je bilo naslovljeno na žensko. Glasilo se je: " . . Zakaj si me privedla -eni? Temu si hotela pretrgati •rezi, ki so naju vezale za vse življenje? Jn zakaj si hotela za naj hi o ljubezen to strašno samoto? Zakaj se nisi zadovoljila z najino srečo in kakšna nevarna drznost te je napotila, la si poskusila obnoviti njen oačin? Mar nama ni bilo dovolj, da sva srečna? Ah, Ju-Uetta, pomisli samo. kakšne dneve sva preživljala tam daleč, spomni se na čudežno naključje, ki je naju spravilo sku-r>aj in na blaženost, ki sva jo oibčutila v srcih, ko sva spoznala, da se Ijtfbiva. Ah, kako se takrat združile najine na-de, najine želje in moči. Čutila sva, da sv a gospodarja svoje usode. Temu, kar nisva bila ne Ti ne jaz, sva žrtvovala nekaj svojega časa in ko sva napravila iz tega popuščanja življenjsko neobhodnost, s koliko radostjo sva se znova vračala k svoji ljusbezTii. Izžarevala je iz naju in bila sva kronana z njenim sijajem. Zakaj si jo razbila s svojimi vihravimi rokami? Zakaj si me privedla sem, Julietta ? 4'Ta čas, ko spiš v svoji postelji, sedim jaz v tej pusti kavarni, kjer se pripravljam na ulsodni korak. Od steklenic, stoječih tu pred menoj, zahtevam, naj mi vlijejo poguma, ki ga potrebujem. Za življenje nimam več moči, potrebna mi je moč, da umrem. Človek bi mislil, da je to lahko v tem mrtvem in molčečem mestu. Ta večer je strahotno tih in padec telesa v vodo bo vzbudil neskončen odmev. Ali bo dosegel ta odmev tudi Tvoje spanje, Julietta?" Na tem mestu je bil masten madež, pod katerim se nekaj vrstic ni dalo citati, potem se je pa nadaljevalo pismo takole: u Prišla sva sem, ko si jela sovražiti življenje, kakršno sva živela. Dejala si, da nama brani, da bi (bila drug drugemu zares vse Branilo je nama spozna ti se medsebojno in zabavati se preveč. Hotela si, da bi se o-krog najine ljuibezni razprosti rala samo popolna samota. Ti si to hotela in jaz sem Te ubogal. Zapustila sva svoje prija telje, svojo zabavo, svoje delo. Najela sva to osamljeno palačo in se zaklenila v njo iz oči v oči Vse najino delo je bilo v tem, da sva se gledala, da sva sledila drug drugemu na vsakem koraku in se poglabljala v naj-»krivneiše misli. "Ah, kako strašna igra je to m kako blazno sva se igrala v njo! Spomni se, Julietta, na njene krute peripetije, na to, kako nobena malenkost ni bčla vama pred najino neizprosno radovednostjo. Zvedela sva že prezgodaj, kakšna sva. Kako hitro si odkrila mojo po-• vprečnost in moje človeške sla- Tvojo površnost in Tvojo žen sko nečimernost! Tudi na Tvoji lepoti sem odkril nedostatke in napake Tvojega srca mi niso ostale prikrite. Čim bolj sem se razlikoval od človeka, kakršen sem bil v Tvojih očeh, tem bolj si postajala v mojih očeh žena, kakršna si v resnici. Tista megla iluzij, ki razprši življenje med živečimi in iz katere ustvari 'lju'bezen svoje medsebojne in bosanske privide, se je razpršila. Naši v Ameriki KONSERVIRANA KRI V Cornwall, Pa., se je Tone Klepec iz Goostowna, star 30 let, zadnje dni težko ponesrečil pri delu. Velik kos železne rude je padel nanj in mu zlomil levi bok. Odpeljan je bil v bolnišnico. ★ V soboto zjutraj je umrl v Clevelandu rojak Joseph Ma-jer, star 40 let. Bolan je bil samo 9 dni. Ranjki je bil vdovec. Žena mu je umrla pred tremi leti. Pokojni je _bil rojen v Dušeči vasi pri Žužemberku, kjer še živi njegova mati. * Mladi Joe Bitenc, 24-letni sin slovenskega farmarja v Palmv-ri, Wis., je bil pred nekaj dnevi ubit, ko se je razletela pnevmatika na kolesu tovornega avta, ki jo ;"e napihaval z ročno sesalko. Z njim vred je bil Profesorja Pieroni z vseučilišča v Parmi in Forti z vseučilišča v Mod eni sta izumila postopek, po katerem je mogoče ohraniti človeško kri nekaj časa nespremenjeno in tekočo. Klinike in bolnišnice bodo tako lahko vedno razpolagale z neko rezervo krvi za transfuzije. Konzervirana kri ohrani popolnoma svoje "biološke lastnosti. Tako je bilo mogoče v Napoli ju izvršiti transfuzijo s 350 kubičnimi centimetri krvi, ki so jo poslali iz Milana. Važne pa Pozor rojaki v PITTS-BURGHU in okolici. Dokler se našemu stalnemu zastopniku Mr. Josephu Poga-earju ne izboljša zdravje, ima pravico pobirati naročnino za 4* Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila Mr. Ch. Pro-gar, 5611 Celadin St., Pittsburgh, Pa. Rojake prosimo, naj bodo krvne konserve posebno za zdravnke, ki delujejo daleč |mu gredo v vseh ozirih na roke. od medicinskih središč. « Uprava "Glas Naroda". Brez njih, Julietta, pa ni mo goče živeti m zato grem v smrtJ^n^e n^i drugi fant. Pred smrtjo sem Te pa hoteli * videti še enkrat tako, kakršnol ^ Minnesote poročajo: V, mlt: '1^ ^; \ i £ I Hibbingu je bil 21-letni Joseph | Bučar obsojen v plačilo .$1001 zaradi prehitre vožnje z avtom.^ — V Gilbertu je umrla Mrs. pojnosti, ki mi jo nudijo Te steklenice, se mi morda prika žeš taka, kakršna si bila, pred-i no sem Te spoznal. To, samo to zahtevam od omamljajoče moči alkohola. O, da bi se mi posrečilo odnesti na oni svet tisto blagodejno podobo nje, kakršna si bila, podobo Juliet te. moje ljubezni, mojega hrepenenja in moje sreče! Jutri boš prečitala z mojega mrtvaškega obraza, če mi je bila ta želja izpolnjena, ali če je nočna voda s svojim mrtvim prtom zagrnila samo moj brezupni neuspeh ..." Ko sem prečital pismo do konca, sem ptopil k okrni in ga odprl. Noč je bila mirna, nebo jasno, voda je tiho razpros-irala svoj isre« SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI") Spisal F. Lipovec. 40 strani ** To je ena izmed petih enodejank, čijih dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na čelu knjige z besedami: — Ni strep, "Ji^eč zdravilo, kar ti dajem. TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena.....3& Ljudska drama v štirih dejanjih. Vprizori-tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drih, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih---- .60 ZAPRAVLJWEC, Moliere, 3. dejanja, 107 str. .50 ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... M ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokafc v 5. dejanjih .35 ZBIRKA LJUDSKIH IGER. 3 snopič- Mlin pod zediljo, Sv. Neža, Sanje .60 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, — Mar j in otrok ........................ -30 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica,— Materin blagoslov .................. -30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neia ................................ -30 20. snopič. Sv. Just, Ljubezen Marijinega o-troka ................................S« PESMI in POEZIJE AKROPOLIS IN PIRAMIDE ................ -SO BALADE IN ROMANCE, trda vez.........v. 1.25 broširana W KRAGUDČKI (Utva) ...................... & BOB ZA MLADI ZOB, trda ................. .40 MOJE OBZORJE, (Gangl) ...................t« NARCIS (Gruden), broš. .................... NARODNA PESMARICA. Cena .............. J5t POLETNO KLASJE. Cena.................... J»0 PRIMORSKE PESMI, (Gruden), ves. ........ .35 SLUTNE (Albrecht), broB. ......*............ JO POHORSKE POTI (Glaaer), broSrano........ -S® STO UGANK (Oton ZupanCU) ............... JO VIJOLICA. Pesmi za mladost ................ .60 ZVONČKI. Zbirka pesni j za slovensko mladino. Trdo - TOwno ............................ JM ZLATOROG, i pravljice« tfda vez. ............ .60 ŽIVLJENJE Spisal Janko Samec. 100 strani. Gena...... M I PESMI Z NOTAMI < MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Ameriška slovenska lira. (Holmar) ............— Orlovske himne. (Vodopivec) ................L20 Pomladanski odmevi, 11. zv................... .45 SLOVENSKI AKORDI '22 mešanih in moških zborov, uglasuil Kari AdamiC ........................................................l-5® PLANINKE ' Pesmi za sopran, alt, tenor in oa», jgiasbil J. Laha mar ........................tjena 1.20 MOŠKI ZBOR Gorski odmevi. (Laharnar) 2. zvezek .........45 Trije moški zbori. (PavčiC) Izdala Glasbena Matiea .................. 40 DVOGLASNO Naši himni .................................. -50 MLADINI Osem mladinskih pesmi ob 100 letnici rojstva Fr. Levstika s klavirjem ali harmonijem. Uglasit Emil Adamič ................'lena 1.— MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini. (Foestev) Izdala Glasbena Matica .. .40 Gorske cvetlice. (Laharnar) Četvero ln petero raznih glasov...........45 V pepelnični noči. (Sattner) Kantanta za soli, zbor in orkester. Izdala Glasbena Matica ........................ .75 Dve pesmi. (Prelovec». Za moški zbor in bariton solo ................................ -20 NOTE ZA GOSLI Uspavanka, zložil Jos. Vedral............ Cena L— MALE PESMARICE Št. 1. Srbske narodne himne ................ .15 Št. la. Što čutiš, Srbine tužni .................15 Št. 11. Zvečer ...............................15 Št. 13. Podoknica ...........................15 Slavček, zbirka šolskih pesmi. (Medved) ...... .£5 Lira. Srednješolska, 1. ln 2. zvezek po........ .50 Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen ženski ali možki zbor. 15 pesmic. (Pregel). .L— MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Alj-*> — 3. zvezek. Psalm 118; Ti veselo poj ; Na dan j Divna noč ...............................40 6. zvezek. Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo .......................................40 CERKVENE PESMI DomaČi glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor L— Tantnm Ergo (Premrl) ...................... J&0 Mašne pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ .50 Pange Lingua Tantum Ergo Genitori (Foerster) .50 K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) ........ .40 Sv. Nikolaj ...................................60 10 EVHARISTIČN1H PESMI Za mešani zbor .................... Cena L— MISSA in Honorem St. Josephi, Kyrie Cena 1.— HVALITE GOSPODA Pesmi v Čast svetnikom, mešan zbor....Cena L— PRILOŽNOSTNE PESMI za izvan eerkvene in društvene slavnostl. sestavi! A. Grum. Mešani in moški zbori...Cena L_ NOTE ZA CITRE Koželj ski. Poduk v igranje na dtrab, 4 atezki 3 JO Bori pridejo, koračnica ...................... JI NOTE ZA TAMBURICE TAMBURAŠ, sedem narodnih pesmi, priredil Emil Adamič ...................... Cena $L— -jicvenske narodne pesmi sa tamburaški zbor in petje (Bajuk) ............................L30 Bom šel na planinec. Podparl slov. narodnih pesmi (Bajuk) ..........................1,— Na Gorenjskem je fletno ......................L— RAZGLEDNICE Newyorške. Različne, ducat .................. .40 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .......... .40 Narodna nosa, ducat ........................ M POSAMEZNI KOMADI po .......... 5 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa, če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na; — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 916 WEST 18th STREET NEW YORK, N. T. 'te x v »ntin trzaoaafc New York, Thursday, September 3, 1936 TBE LimresT BIXJVTBNE DŽILT IN ujss. Hči druge žene □ ROMAN IZ ŽIVLJENJA 38 ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Helgi utriplje s rc-e do grla, ko ga zagleda. Nato pa ji šine rdečica v obraz, ko jo pozdravi z veselimi, žarečimi oč-mL Ni slutila, da se jr- veselil samo zaradi Gronde in njenega očeta, da je bila tuVaj Videla je samo, da ga je veselilo v$led tega jo bib njeno srce široko in gorko. Smeje nm Tionodi roko. Dr. Leyden se ulju dno prikloni. "Kako me veseli, da vas tukaj vidim, milostljiva gospica.' " Izvedela tem, da ste se že z mojim očetom in mojo sestro peljali iz Kodanja v istem oddelku, pravi ljubeznivo, kot je mogla biti le redko kdaj. 44Da, milostljiva gospica, okolščina, da bi skoro vlak zamudil in postrežČek nesel mojo prtljago v oni oddelek, kjer sta sedela va< gospod oče in vaša gospica sestra, mi je pamagala k tej ugodnosti/' piavi dr Leyden Sedaj je saj slišala, da si ni namenoma in samo zaradi Gonde izbral tega oddelka in se oddahne. "To sem že slišala, gospod doktor. Tudi, da ste stanp-vali v istem hotelu i papanom in mojo sestro." "Da, imel sem pač srečo!" pravi ter žareče pogleda Gon-do, ki gp ravno tako z veseljem pogleda. To je Helga opazila in svoje ustnic*0 stisne v bolesti. Vse, kar je moglo v njenem srcu govoriti v prilog sestre, je bilo izbrisano in uničeno vsled pogledov, ki sta si jim izmenjala. Najraje bi , bila poskočila in sc postavila med dr. Leydena in Gondo, daj >e ne bi mogla ve^. pogledati. Po Levdenovcm prihodu se je razgovor oživil i-n z veliko' muko opazi Helga. Kako zaupno se je že razgovarjal z Gondo. Prijazen je bil tu«!: z očetom, toda to ni štelo. Čez nekaj čas cedejo k mizi. Tudi med jedjo je morala Helga z ljubosumno bolestjo vedno gledati, kako je dr. Leyden ljubeznivo pogledoval Gondo. In Gcmdina neprisiljena ljubeznivost, s katero je očarala vsakogar, ki je prišel ž njo v stik, se je zd^la Helgi namenoma preračunana koketnost. VzeH jo je kot razžaljenje svoje osebe. Kako je mogla Gonda tako brez vsakega sramu prijazno gledati v dr. Leydenove oči. kot bi bila med seboj že nenavadno poznana? (iondino vedenje j: je bilo pohujšljivo. Ker je bila vedno navajena biti strogo dostojanstvena, se ji je Gondino neprisiljeno otnašanje zdelo rerazumljivo, in koliko bolj, ker je b.la še ljubosumn-t. Tn v svojem srcu si je želela, da svoje sestre n ti bi nikd-r poznala. Prišla je samo njej v nesrečo, v njeno srčno bo1 eč j no, to je čutila. Čutila je le malo to-}jžbe, da je bil dr. Leyden tudi proti njej uljuden In prija-*on, kajti z nikomur si ga ni hotela deliti, samo za njo bi moral imeti oci. In skuša ga odvrniti od Gonde ter pravi: "Gospod doktor, teti Kati sem že povedala, da "oi me veselilo, ako sedaj zopet prosto prihajate na grad. Teta Kati je rekla, da je pripravljena vas ob večerih pripeljati s seboj." Dr. Leyden se nekoliko nasmeje. "Milostljiva go?pi«a. nikar me ne peljite v iskušnjave, kajti opozorim vas na to, da si bom tudi vzel prostost, da bom v resnic! :ri?cl ako me povabite." "Saj to tudi morate " "Ali pa vam iu vašim domačim ne bo nadležno, ako bom vedno pri "Prav gotovo ne; nas vse bo veselilo. Veste, da sem po fcmrti svoje ^tare restore morala zelo samotno živeti, ker sama nisem mo^^R sprejeli,nti obiskov. In moj oče in moja sestra .'ta živelq daleč od sveta, tako da se bosta tudi veselila vaše dražbe. Pri teti Kati je seveda popolnoma razumljivo, da v njen; popoln*, milosti." Dr. Leyden se ji prikloni. "To fTifc zelo veseli Tudi ja-z nisem rad sam in me ve seli, da m: dovolite biti deležen vaše družbe. Sicer je pre-lopo, da !.i bilo res in zato zgrabim z obema rokama predno se skesate." "To -c prav g( tovo ne bo nikdar zgodilo." "Vsekakor pa -e vam zahvalim za to dovoljenje." "Ker -ste tako.ekoč varovanec tete Kati, je samo ob sebi razumljivo, da spadate v družino," pravi s pmnembnim nasmehom. Dr. Leyden prime njeno roko, se skloni nad njo in se je dotakne s svojimi ustnicami. J?1™ sedai vidim milostljiva gospica, da znate biti tu-cii šaljivi, '.ji — to se vam ?elo dobro poda," pravi uljudno. Lahna rdečica zalije njon obraz, vsled česar je znatno lepša, m dr. Leyden misli: 4'Ali ima ta kamniti kip vendarle rdečo, gorke kri v svojih žilah!" Todd s svojimi mislimi se ne pomudi dolgo pri njej, njegove oči zopet polete k Gond:. V refeniei ga je veselilo samo zaradi Gondr- da ga j? Helga povaibila. Ni pa slutil, da je :®vn°von ta kam*iiii kip napolnil s krvjo. Nikdar mu ne bi prišlo na m!sel, da bi se ji skušal na kak način približati. Bila je ženska, ki do njega ni imela nikake privlačne sile. Helga je vstajajoč n^ntir zadušila in ni hotela prenehati ž njim razgovora. Za vsako ceno ga je hotela odvrniti od iionde. "Kako pa kaj gre vašemu gospodu stricu, gospod doktor, Jtct vem, ste ga v sanatoriju obiskali?" "Da, milostljiva gospica, to se je zgodilo. Toda, žal, še vedno mu gre slabo, četudi se je operacija posrečila. Še vedno ne more p riti do moči. Govoril sem z ravnateljem ranatorija in mi je rekel, da mora moj stric živeti zelo previdno in na dijeti in da je to mogoče le, ako ostane stalno jod zdravniškim nadzorstvom. Najmanjši pregrešek proti dijeti mu more stanje poslabšati. S postelje sicer more vsta-ii, in sanatorij, kar se tič* pokrajine, leži tako lepo, da se počuti dobro, kolikor je pač mogoče pri nj egovi bolezni." "Kako pa more tam izhajati, ko se tako boji ljudi, pa pride skupaj s toliko ljudmi?'? "O, tudi tam živi sam za sebe, vedno je v svoji sobi in r» izprehode si izbere samote?« pota, kjer mu ne pride nikdo fchsu, razun njegov zdravnik in stari sluga " Duša španskega upora. Polkovnik Romero, prej vo- j go discipline, toda pri vojakih, jaški poveljnik laraškega o-! ki se borijo proti upornikom, krožja v španskem Maroku, je1 vlada navdušenje. Če doseže-eden izmed redkih častnikov,' mo Granado, tedaj ni za upor-ki so se v tej španski koloniji, nike nobene rešitve več. Iz uprli pozivu generala Franca Granade bomo korakali proti na boj proti madridski vladi.1 Sevilji in naša velika letala se Pobegnil je v francoski Maro-|bodo pojavila nad Melilo in ko in zbira sedaj z nekaterimi'Tetuanom. Madrida ni mogo-drugim: častniki republican- če zasesti. Tu je kakšnih 150 sko misleče Špance iz kolonij,! tisoč mož, vojakov in mil i čar-da jih povede legalni španski jev ter ogromno vojnega ma- v vladi na pomoč. General Franco ima v njem najsposobnejšega nasprotnika na afriških tleh in ni čudno, da je na njegovo £?lavo razpisal visoko nagrado. Prej mu je bil ponudil poveljstvo nad uporniškimi vojnimi silami v Sevilji. Polkovnik Romero je odgovoril:' 'Osvojili si bomo Seviljo in vas bomo z vsemi izdajalskimi častniki u-strelili." Nato mu je dal Franco na kratko odgovoriti: "Prepričan sem o nasprotnem in mi bo v zadoščenje, da vas bom mogel pomilostitL" Navzlic temu pa je, kakor rečeno, na njegovo glavo razpisal nagrado. Neki časnikar je imel priliko, da je govoril s polkovnikom v Casablanci in pripoveduje, kakšno sovraštvo vlada med častniki vladi zvestih čet in skupinami generala Franca. "Ne morete si predstavljati, kako dolgo je ta boj razsajal neoČitno, preden je planil na dan," mu je dejal polkovnik Romero na vprašanje o nastanku tega spora in je nadaljeval: "Pred petimi meseci je začela madrid zmagali," je odvrnil polkovnik s prepričanjem "Toda boj bo še dolg in težak." General Franco se izdaja za republikanca — je menil časnikar. 4 4 Vemo za gotovo, je dejal polkovnik, "da hočejo uporni generali soglasno dati Španiji stanovsko ustavo in obnoviti kraljestvo. Upajo, da bodo Anglija, Francija in Italija sprejele to rešitev v smislu dobrohotne nevtralnosti." IGRA NARAVE V LJUTOMERSKI OKOLIC! V lepih Slovenskih goricah se pogosto dogajajo majhni čudeži. Narava se pošali 11a ta ali oni način Tak primer igre vidiš zdaj v lepem prleškem naselju Stročjl vasi pri Ljutomeru. V sadovnjaku gostilničar-ke Fme Zemljieeve je jablana znova vzcvetela. Nekateri cveti so se v nekaj dnevih razvili in prekrili veje z belino, drugi j pa se še niso odprli in potrebujejo še sobica, da ožive in u-stvarijo sad, če jih z mrazom ne bo prehitela jesen. Na nekaterih vejah se je narava še zlasti poigrala. Polog komaj vidnega poranjka vidimo že le- Pišlte nam za cene voznih 11-stov, reservacijo kabin In pojasnila za potovanje. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York po razvit cvet, a tik njega je drugi, že oprašen razvil majčke no jabolko. V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale jubitelje leposlovna ADVERTISEMENT ADVERTISEMENT VI, KI IŠČETE SREČO! Zakaj osvaja astrologija vsakodnevno na tisoče novih pristašev? Zato, ker živimo v težkem, borb in trpljenja težkem in polnem času. Kadar je dobro, vsi dobro žive, ne da bi pomislili na slabe čase. Ali danes, v času svetovne krize je to drugače. Življenske prilike so nesigurne, nevarnosti in po-gibelj preti na vsakem koraku. Življenjski pogoji so težki. Ljubezen in harmonija je lepa, ali predvsem je treba živeti. Bodočnost stoji pred vami! Vsa črna in mra čna! Zato pa morate postati pristaši astrološke in grafološke znanosti, katera Vam bo osvetila Vašo življenjsko pot. Na osnovi svoje sposobnosti, na o-snovi astrološke znanosti, boste videli svojo bodočnost pred seboj. Jasno življenje se Vam bo preokre-nilo v nov tok, ki Vas bo prineslo v novo smer, ki Vam bo prinesla uspeha in zadovoljstva. Jasno Vam bo kaj stavlja zapreke Vašemu eksistenčnemu uspehu. Vaša izjava Vam po pokazala popolne rezultate, s katerimi bo sigurno modificirala Vaše življenje, posebno: V ljubezni Spoznali boste direktive tega čustva in uživali boste potem popolno srečo. Na Vašem ognjišču bo zavladala spet sreča in obojestransko zaupanje, brez katerega ni zadovoljstva in življenjske sreče. V poslovanju Vaša izjava Vas bo predčasno opozorila na Vaša podi zet ja in načrte, ter boste tako lahko dosegli največji uspeh. Razjasnila Vam bo situacijo, ki Vas bo pripeljala do zaželjenega cilja. Z eno besedo, pokazala Vam bo pot, kateri sledite v življenju, in ki nima ovir. O življenju Vam bo Karmah sestavil skrbno in precizno prognozo, ki Vas bo krmarila Skozi »•"I'""'« -- « -t -svetovalec. valovje življenja in bo Vaš siguren ker Vam bo časovno naklonje- V bolezni Vam bo izjava iskren prijatelj, pokazala časovno nevarnost in nost obolenju. DOKAZOV, kako je astrološki - grafološki nasvet pomagal v raznih življenjskih prilikah, odkril .n preokreml na dobro dogodke, ki so izgledali nevarni in kateri bi lahko zaključili nad vse dramatsko. RAZDRTA ZAROKA Brigita Heiman, nemška Izseljenka, mladenka 19 let. \ si fantje so jo oboževali, ona pa je med njimi izbrala Johana Diesl, kateremu je bilo 20 let. Poroka naj bi se vršila po njegovem obisku v domovino. Dva meseca po njegovem odhodu v Nemčijo opazi Brigita, po korespon denei, katero sta med tem izmenjavala, da se on ohlaja in da v pismih ni več tiste iskrenosti, katero bi ona, kot nevesta od njega pričakovala. Pismeno ga vpraša in on ji je priznal, da se je med doma spoznal z drugim dekletom. Ona pa je tako razočarana hotela v naglici izbrati drugega. Vendar je pred pozitivnostjo te odloči • tve pisala na naslov: Karmah-Studio, Žalec, od katerega je prejela naslednji odgovor. . . . "čeprav je Johan spoznal drugo dekle, vendar ima on Vas še vedno rad, čakajte, ker le z njim boste 'srečna!" Brigita se je z ozirom na ta odgovor potolažila in se odločila, da počaka. Johan se je vrnil v Ameriko, žal mu je bilo razstanka, prosil je Brigito odpuščanja, ter se je na novo zaljubil v njo. Osnovala sta skupni dom, ter živita zelo srečno. ter se je ob priliki pogreba, gospodi Wilsona. podrobneje seznanil s Fanny. Zainteresirala ga je sirota brez očeta, soža-lje pa je naglo pognalo globje korenine, korenine mlade ljubezni. Mati, gospa Wilson, pa se je bala za svojo hčerko, ker ni hotela, da. bi jo Leon samo izkoriščal. I-Carmah pa ji je poslal naslednje pismo. "Xe bojte se, iski-enost in poštenost pisca je tako velika, da bo kmalu zji Vas rodila popolnoma novo srečo." Po preteku dobrih dveh mesecev je bila Fanny Leonova žena, gospa AVilson pa se je istega dne poročila tudi z Leonovim očetom, vdovcem. SODNIJA — PROCESI Xesoglasje in prepiri so ruši- LOČITEV ZAKONA 1i zakonsko skupnost para Franca Amelit, starega 43 let. Ona ni vedela kaj bi. Pa je piaala na naslov: Karmah Studio, Žalec. V prognozi svojega moža je dobila naslednji resen opomin: . . . "Oseba, ki je pisala to pismo, naj se pazi, ker ji v slučaju, da nadaljuje način svojega življenja, preti v najkrajšem času pogibelj." V njeni izjavi pa je bilo jasno izraženo, da se zakonska sreča pri njej ne bo raztrgala, ter da se bo zadovoljstvo spet naselilo v njeno ranjeno dušo. Ob neki priliki je obrazložila žena svojemu možu. On je res pohitel k zdravniku, kateri mu je potrdil, da mu oteka srce in ledvica, od preobilice alkohola, ter da mu je smrt blizu, če bo nadaljeval ta na$in življenja. To je bil za njega najresnejši o-pomin. Njegov način življenja se je povsem preobrnil. Razprodal je, kar mu je ostjaJo, si iz tega denarja kupil mali avto, stopil v trgovsko agenturo. Žena pa, ki mu je v slabih in mračnih dnevih stala zvesto ob strani, je pisala Karmah-Stu-dio v Žalec naslednjo zahvalnico: "Vi ste rešili dvoje živ-f jenj. zato naj bo pa mroJa zahvala izražena na ta način, da Vas bom v krogih mojih prijateljev in znancev najsrčneje priporočala." Proces, ki je izgubljen v prvi instanci je le malo tipanja, da bi se dobil po prizivu. Vendar se je zgodilo Josi de 'Moor, kalifornijskemu izseljencu.— Materjalno upropa.šč e n, ker je izgubil proces, za katerega je bil siguren, da 5a bo dobil, si je hotel vzeti življenje. Kaj naj naredi? Pade mu v glavo, da mu je pri nekem obsiku svetoval njegov prijatelj, da naj piše Jugoslavijo na naslov: Karmah-Studio, Žalec po svojo živ*jenjsko prognozo. V tej skrajni duševni razru-vanosti res piše. L>obil je odgovor, da je baš preživel najkri-tičnejšo dobo svojega življenja. Vse bo dobro, ako bode izkoristil čas velikega uspeha, ki se mu približuje. Ko je prebral ta dopis mu je duša na novo oživela, pokazal je voljo, da začne borbo za življenje. Pospravljal je svoje stvari, med dopisi pa je našel dokument, ki mu je vrnil pravico, V drugi instanci je s tem dokumentom premagal svojega nasprotnika in dobil proces. ŠPEKULACIJE Vsa potrta vsled , žalosti po BOLEZEN smrti svojega oboževanega moža je vdova gospa Wilson začela naglo hirati. Edina skrb sa njeno mladoletno hčerko jo je v tem žalostnem Čaau bodrila, da je ostala pri življenju. Njena hčerka Fanny je imela gele 16 let, ter je bila zaposlena v pisarni tekstilne tovarne. Gospa "Wilson, mati gdč. Fanny, je hotela svojo hčer primerno poročiti, zase itak od življenja ni tir- jala ničesar več. Tovarnarjev sin Leon je bil brez matere, N» parnikib, ki m debel* tiakani, vrže t domovine izleti pod v«Mti izkušenega spremljevalca. 5. septembra: Paris v Havre ^ Bremen v Bremen Rex v Genoa l 8. septembra: Saturnia v Trst I * \ Eden od najbogatejših ame- LSPEHI riških industrijalcev se mora za svoje sedanje stanje zahvaliti Karmahovim nasvetom. Skoro popolnoma u-ničen in ruiniran vsled krize je zbral svoja poslednja sredstva, da bi vrgel na tržišče novo iznajdbo, s katero je hotel napraviti senzacijo. Že se je odloČil, ko mu vendar pade na misel, da popreje vpraša za nasvet Karmah Studio, Žalec. Od uspeha tega njegovega spekulativnega koraka je zavisela njegova bodočnost in eksistenca. Odgovor, ki ga dobil, ga je svaril, da pred pretekom treh mesecev ne pod"u-zema ničesar, ker je sedanji čas za njegova najnevarnejši, TTbogal je ta nasvet, med tem je imel dovolj časa, da opazi in popravi vse nedostatke v fabrikaciji izuma, da izpopolni predmet. Ko je prišla za njega srečna doba jie vrgel na tržišče iznajdbo, katera je zainteresirala celi svet. ALI ŽELITE, DA SE VAŠE ŽIVLJENJSKE PRILIKE OBR NEJO NA BOLJE, V VAŠO SREČO. IZKORISTITE PRILIKO IN POŠLJITE VAŠ ROKOPIS, DATUM ROJSTVA, TER HONORAR 2 DOLARJA ZA SKICO ŽIVLJENJSKO PROGNOZO IN SKICO PSIHOANALIZO, NA TOČNO IN STALNO ADRESO: KARMAH-STUDIO 2 A L E C DRAVSKA BANOVINA JUGOSLAVIA 9. septembra: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 10. septembra: Chaxaplain v Havre 12. septembra: lie de France ▼ Havre Berengarla v Cherbourg Europa v Bremen 16. septembra: Normandie v Havre * 17. septembra: Aquitania v Cherbourg 19. septembra: Conte di Savola ▼ Genoa 22. septembra: Bremen v Bremen 23. septembra: Lafayette v Havre Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg 26. septembra: Paris v Havre Vulcan i a v Trst 29. septembra: Europa v Bremen 30. septembra: Normandie v Havre 1. oktobra: Berengarla v Cherbourg 3. oktobra: Rex v Genoa 7. oktobra: Queen Mary v Cherbourg Manhattan v Havre 9. oktobra: Bremen v Bremen 10. oktobra: lie de France v Havre Conte di Savoia v Genoa 14. oktobra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 15. oktobra: Saturnia v Trst 16. oktobra: / Europa v Bremen t 20. oktobra: Roma v Genoa 21. oktobra : Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 24. oktobra: Rex v Genoa Lafayette v Havre Bremen v Bremen 28. oktobra: Aquitania v Cherbourg 29. oktobra: He de France v Havre 31. oktobra: Vulcania v Trst 4. novembra: Queen Mary v Cherbourg 6. novembra: Europa v Bremen 7. novembra: Champlain v Havre Conte di Savoia v Genoa 11. novembra: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 14. novembra: Rex v Genoa 18. novembra: Queen Mary v Cherbourg -0. novembra: Bremen v Bremen -1. novembra: Lafayette v Havre Saturnia v Trst 25. novembra: Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg 28. novembra: Conte di Savoia v Genoa 2. decembra: Queen Mary v Cherbourg 3. deecmbra: Champlain v Havre / 4. decembra: Europa v Bremen 5. deecmbra: Vuleania v Trst 9. decembra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 12. deecmbra: Rex v Genoa 15. decembra: Bremen v Bremen 16. decembra: Queen Mary v Cherbourg 26. decembra: H r> i: i • x i i * <1 ■ '