Skrhani trgovski odnosi Gorenjske trgovske organizacije so kljub sprejetemu samoupravnemu sporazumu o minimalnem poslovnem času neenotne, tt^r je ob manjšanju kupne moči prebivalstva še kako pomembno - Šibek glas potrošnikov doslej premalo vplival na trgovce ^ Kranj — Čeprav je od uvedbe j?**ijgačiiega delovnega časa, ki ga je Priporočil republiški izvršni svet, Rinilo že več kot tri mesece, na v^orenjskem še ni nobene ocene, i ^kšni so učinki. Tudi ni znano, ^piikšen odstotek delovnih organizacij in skupnosti je začetek delov-^^ga časa premaknil na kasneje. P** »v zato se trgovina novim jT^gojem poslovanja ne more prilagajati, saj jo k temu v vseh gorenj-j^ih občinah ne zavezujejo odloki, pa samoupravni sporazum, ki pa ga vse trgovinske organizacije ne drže. Tudi konference potrošnikov za sedaj še niso znale oceniti, ali potrošnikom sedanji obratovani čas trgovin ustreza ali ne. Zato bo treba počakati še nekaj časa, da bodo potrošniki glasneje povedali trgovini, kdaj žele nakupovati, bolj zgodaj zjutraj ali kasno popoldne. Prav gotovo bi se enotno urejanje obratovalnega časa trgovin pokazalo z najboljše strani, če bi ga znali doseči v republiškem merilu. To pa najbrž ne bo enostavno, saj ga je težko doseči celo med občinami ene regije. Takšna je bila tudi ocena V SREDIŠČU POZORNOSTI Enajst kilogramov prtljage več Turizmu spet posvečamo veliko pozornosti. Zima nikakor noče nasuti snega zato mnogi računajo, koliko so že izgubili, drugi pa se čudijo da imajo kljub pomladni zimi polne hotele. Nismo se pozabili lanskih napak, ki so krepko omajale nas turistični ugled v tujini, zato mnogi črnogledo napovedujejo letošnjo poletno turistično sezono Posebej, ker je depozit naletel na slab odmev po Evropi, ker se tuji gostje boje čakanja na meji, ker jih bomo težko prepričali, da letos pri nas ne bo manjkalo kave, pralnih praškov, njihovih poto va In a ^ ^^^^V kovčkih in poloval-LhZpnnesUs seboj kavo, pralne praške, čokolado in vse za kar so slišali, da pri nas ni moč dobiti. Podatek torej, nad katerim bi se m ° Jugoslovan s k i devizni turistični iztržek Je desetletje realno Pada, medtem ko so ga sosednje dežele štiri do petkrat realno povečale. V Slo veniji imamo dovolj turističnih zmogljivosti katastro-Mno pa je nazadovala izvenpenzionska turistična ponudba Druge turistične dežele so ubrale prav nasprotno pot turistični iztrzek so Povečale prav z izvenpenzionsko ponudbo. Bolj kot mi torej znajo iz turistoveaa žepa izvaliti denar. v. Razlogi, da naš turizem nikakor ne more polno zaziveti, so Prav qotovo dvojne narave. Polovico krivde, da nas turistični iztržek ni tolikšen kot bi lahko bil, lahko naprtimo našim turističnim delavcem, drugo polovico splošnim pogojem turističnega gospodarjenja in ukrepom, pri katerih turistični delavci nimajo besede. V preteklosti naš družbeno gospodarski razvoj širokemu razmahu turizma nikakor ni bil naklonjen, Pozornost smo posvečali predvsem gradnji industrije, veljalo je prepričanje, da s turizmom ne moremo zaslužiti toliko kot s prodajo industrijskih izdelkov. Danes ko je borba za devize vse večja, tudi nekdaj najbolj vneti zagovorniki razvoja industrije priznavajo, da je s turizmom pnsluzen denar čista deviza, da pa z industrijskimi izdelki lahko le trgujemo, sai če nekaj prodamo v tujino, moramo tam tudi kaj kupiti. Kot zgrešene so se izkazale nekdaj parole, da nočemo biti narod kuharjev in natakarjev. . .. . Drugo polovico krivde, da naš turizem ne iztrzi vec, pa morajo prevzeti nase kar turistični delavci sami. Veliko napak je v njihovem delu od tega da se ne znajo dobro povezati, do tega, da svojih storitev nikakor ne izboljšajo. Bitko za več deviz bodo dobili le z večjim in boljšim delom ter seveda z boljšo organizacijo. Prav dobro organizirati se pri delu pa se Jugoslovani ze pnslovnicno ne znamo Raje vsakdo vleče svoj voz, kot da bi ga potegnili skupaj. Nedavni blejski posvet o turizmu, ki so ga komunisti radovljiške občine pripravili prav z namenom, da spregovore o boljši povezanosti turizma v njihovi občini, je opozoril prav na to. Nihče od govornikov ni upal s prstom pokazati na raždrobljem blejski turizem ki se nikakor ne uspe organizirati na ravni turističnega kraja. Vsi so na široko govorili le o tem, kaj je bilo, nihče pa ni povedal, kaj bi bilo lahko boljše. Turistična poslovna skupnost, ki so jo ze pred leti osnovali na Bledu, vse dotlej ne bo uspešna, dokler bo reševala probleme njenih članic. Uspešna bo sele, ko se bo lahko enotno dogovarjala s kmetijci in trgovci o preskrbi, z načrtovalci pa, kako bodo uporabljali prostor, ki je prednostno nami njen turizmu M- Vo'r k_ predstavnikov splošnega združenja, ko so na Medobčinski gospodarski zbornici za Gorenjsko razpravljali o ne preveč rožnatem ekonomskem položaju, v katerem je že nekaj časa trgovina. Še posebej so izpostavili radovljiški primer, ko so trgovci po samoupravnem sporazumu sicer skrajšali obratovalni čas, kranjska Živila z dvema trgovinama na tem območju in trgovina Kmetijske zadruge pa ne. Verjetno bi očitke radovljiških kolegov o nelojalni konkurenci res težko opravičevali s težavami o usklajevanju delovnega časa v eni delovni organizaciji. V Radovljici za sedaj trgovci že ugotavljajo, da so se pravzaprav opekli, ko so sledili priporočilom o premaknitvi obratovalnega časa in spoštovali sklenjeni sporazum. To, kdo ima prav in kdo naj se drži samoupravnega sporazuma o minimalnem obratovalnem času gorenjskih trgovin, bi moralo biti odvečno vprašanje, toda trgovci so predlagali, naj o tem spregovori tudi predsedstvo skupščine gorenjskih občin. Spoštovanje dogovorjenega, sporazum je podpisala večina trgovinskih organizacij, je v tem času še posebej pomembno za trgovino, saj se prenekatera že giblje na meji rdečih številk, obeti za naprej pa zaradi nespremenjenih trgovskih marž niso nič boljši. Ob občutnem zmanjševanju kupne moči prebivalstva je trgovcem že povsem jasno, da bo treba v prihodnje kar najbolj racionalno gospodariti in iskati notranje rezerve tako med zaposlenimi kot glede delovnega časa. Občutljivost trgovcev zaradi prelivanja kupne moči, različnega odpiranja ali zapiranja trgovin je zato razumljiva, manj pa je razumljivo, da se razmeroma malo trgovskih delovnih organizacij na Gorenjskem ne more sporazumeti. Kakorkoli že, treba bo poslušati še odmeve pri potrošnikih, dotlej pa bo verjetno ostal status quo. L. M. Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Marjan Orožen je obiskal jeseniško Železarno in turistično Kranjsko goro — Elektrojeklarna in povezava turističnega gospodarstva v dolini Jesenice, Kranjska gora — Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Marjan Ora-žen , je v četrtek, 27. januarja, z nekaterimi člani republiškega sveta obiskal Jesenice in se s predstavniki Železarne pogovarjal o poslovanju delovne organizacije, gradnji elek-trojeklarne, sindikalni aktivnosti ter splošni problematiki gospodarjenja in organiziranosti Železarne. Popoldne se je sestal s kranjskogorskimi turističnimi delavci in se menil o širšem povezovanju turističnega gospodarstva, investicijah, delu poslovne skupnosti za turizem in večjih prireditvah v gornjesavski dolini, zvečer .pa se je udeležil izredne razširjene seje predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Jesenice o delu in organiziranosti sindikatov. Jeseniška Železarna prinaša 66 odstotkov družbenega proizvoda občine in letno proda na domače in tuje tržišče 410.000 ton jekla. Več kot 60 odstotkov jekla izvaža in iz leta v leto povečuje izvoz predvsem na konvertibilno tržišče. Na rezultate pa vplivata težavna oskrba s polproizvodi in surovinami ter posebej na Jesenicah izredno zastarela tehnologija, ki je resna ovira za kvalitetnejši proizvodni program. Železarna je sklenila minulo leto z izgubo, ki pa jo bodo pokrili s sredstvi iz lastnih skladov. Jeklarna je povsem zastarela in na Jesenicah Prireditev Pokal Vitranc uspela — Prireditelji dvaindvajsetega Pokala Vitranc so se v nedeljo popoldan oddahnili. Vreme in proga sta zdržali, prireditev pa si je v dveh dneh ogledalo prek štirideset tisoč ljubiteljev alpskega smučanja iz Slovenije in iz zamejstva. Iz Kranjske gore se najbolj zadovoljni vračajo domov Avstrijci. Od naših smučarjev so se v veleslalomu trije uvrstili med prvo petnajsterico, v nedeljskem slalomu je to uspelo le Tomažu Cerkovniku. — Na sliki najboljši v slalomu — Šved Stig Strand (drugi), Franz Gruber (prvi), kije tudi skupni zmagovalec Pokala Vitranc, ter tretjeuvrščeni Francoz Michel Canac. — Foto: F. Perdan je nujna izgradnja elektrojeklarne. Zelezarji so zato pripravili sporazume o združevanju sredstev med porabniki jekla iz vse Jugoslavije, del sredstev bodo dali sami in del slovenske železarne. Železarji so — tako so poudarili na seji — na jeklarno temeljito pripravljeni in naložba se mora nujno uresničiti, sicer bo razvoj črne metalurgije zastal. Kranjskogorski turistični delavci so predsednika Marjana Orožna seznanili z razvojem turizma. V Kranjski gori so končno ustanovili poslovno skupnost, v okviru katere načrtujejo več novih žičnic ter posteljnih zmogljivosti ter enotno turistično ponudbo. Nadaljnji izgradnji Kranjske gore sledi tudi jeseniški urbanizem z nujnimi, spremljajočimi objekti, ki privlačijo goste. Danes je Kranjska gora zasedena, a gostinstvo bremene predvsem visoki stroški ogrevanja, tako da je poletna sezona Kranjske gore razmeroma uspešnejša kot zimska. Žal tudi Kranjskogorci čutijo, da zanimanje za oddih med tujci upada zaradi gospodarskih težav in tudi pomanjkljivosti našega gostinstva. Ni kadra, storitve so malo kvalitetne ali celo nekvalitetne, ponudba je slaba, izven penzionska pa pomanjkljiva. Veliko bolj bi se morali zavzemati za gostinski kader, ki je slabo nagrajevan, zato uhaja, novih, mladih moči pa ni. D. Sedej Priprave na sejem malega gospodarstva Kranj - Od 13. do 19. maja letos bo v Kranju osmi mednarodni sejem malega gospodarstva. Za dosedanje sejemske prireditve v Kranju pod tem naslovom je značilna ocena, da so v pretežni večini ponazarjale bolj seštevek vseh sodelujočih na prireditvah. Cilj letošnje prireditve pa je, da bi s tem sejmom ustvarili boljši odnos med ponudbo in povpraševanjem. Ob tem bi vsekakor veljalo posvetiti pozornost tudi vračanju naših ljudi, ki so na začasnem delu v tujini. Da bi se pravočasno dogovorili za drugačna izhodišča te sejemske prireditve, je Poslovno-pri-reditveni center Gorenjski sejem pripravil predhodni razgovor o pripravi osmega mednarodnega sejma malega gospodarstva. Razgovor oo v četrtek, nanj pa so povabljeni predstavniki gospodarske zbornice Slovenije, izvršnega sveta* kranjske občinske skupščine, Medobčinske gospodarske zbornice, Zveze obrtnih združenj Slovenije in predstavniki gorenjskih obrtnih združenj in združenega dela. A. Ž. KRANJ, torek, 1. 2. 1983 CENA 11 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO GLAS 2. STRAN PO JUGOSLAVIJI MERILA ZA DELEŽ DEVIZ Skupščina interesne skupnosti Jugoslavije za gospodarske odnose s tujino je po intenzivnem enomesečnem delu sprejela enotna merila, po katerih bo mogoče na podlagi novega deviznega zakona določati delež deviz, ki jih bodo v posameznih dejavnostih smeli obdržati v delovnih organizacijah. Soglasje je dal tudi zvezni izvršni svet. IZSUŠEVANJE ZEMLJIŠČ Po oceni vodnogospodarskih strokovnjakov je v severovzhodni Sloveniji približno 60.000 ha zemljišč, ki bi jih z osuševanjem lahko pridobili za intenzivno pridelavo krme in hrane. Slabo obdelanim in neobdelanim zemljiščem so posvetili vso skrb tudi sestavljavci raziskovalnega razvojnega projekta v severovzhodni Sloveniji do leta 2.000 in zapisali naj bi v Po-dravju in Pomurju do konca stoletja izsušili 39.200 hektarov zemljišč. VODO DOBILA ZADNJA BRIŠKA VAS Še zadnje naselje v Goriških brdih je dobilo tekočo pitno vodo. V soboto so namreč predali namenu nov vodovod med vasjo Golo brdo in zaselkom Breg. Na najzahodnejšem obmejnem območju novogoriške občine živi okoli 80 prebivalcev. Z gradnjo vodovoda v Goriških brdih so začeli leta 1979 v okviru republiške mladinske akcije. Vodo so speljali iz italijanske strani. MILIJARDA DOLARJEV IZMENJAVE Gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Nemško demokratično republiko je zadovoljivo. Predvidevajo, da bo vrednost letošnje menjave presegla milijardo dolarjev. Tako so se dogovorili na obisku vzhodno-nemške trgovske delegacije pri nas. NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE TOREK, 1. FEBRUARJA 1 Si Brez kmeta ni mesta V tržiških krajevnih skupnostih bodo do konca februarja zbrali podatke o vseh gospodinjstvih — Kartoteka bo dobrodošla za načrtovanje potreb občanov po določenih vrstah blaga kot tudi za organizirano delitev, ki bi jo narekovalo pomanjkanje — Neplodna prizadevanja trgovcev za boljšo oskrbo — Rešitev iskati na poti med proizvajalci in trgovino Tržič — Na vendarle sklepčnem drugem sklicu konference svetov potrošnikov so se delegati najdlje zadržali ob predlogu, naj bi v vseh trinajstih tržiških krajevnih skupnostih izvedli popis gospodinjstev in na osnovi dobljenih podatkov uredili kartoteko. Kartoteka gospodinjstev bo več kot dobrodošla pri načrtovanju potreb občanov po določenih vrstah blaga, s katerimi je trg občasno slabo založen, kot tudi v primeru, ko tega blaga ne bi bilo dovolj za vse in bi bila nujna organizirana delitev. Dirka za kurivom, plinom, praškom se namreč utegne še stopnjevati, če ne celo razširiti tudi na nekatere druge vrste življenjsko pomembnih izdelkov. Popis, ki bo po gospodinjstvih sklenjen konec februarja, seveda odpira precej organizacijskih težav. V Bistrici so se že dogovorili, da bodo zamudno delo opravili terenski odbori, ki bodo k sodelovanju pritegnili mladino in morda še katere. Podobno se bodo stvari lotili tudi v drugih krajevnih skupnostih. Povsod se zavedajo nujnosti podatkov o posameznih gospodinjstvih, ki zdaj niso nikjer zapisani. Nekaj dvomov o smiselnosti početja je izrazila le delegatka iz Loma, ki je prav povedala, da sam popis ne bo zagotovil boljše preskrbe in bi se morali reševanja teh problemov lotiti na drugem koncu, na poti od proizvajalcev do trgovinskih organizacij. Lomljani si že nekaj desetletij "prizadevajo, da bi v vasi dobili trgovino in jim vsaj po najnujnejše blago ne bi bilo več treba v mesto. Njihova želja je sicer zapisana v srednjeročnem programu razvoja trgovske mreže Mercatorja, ki jo obravnava celo kot prednostno naložbo, veliko Dan računovodskih in finančnih delavcev Kranj - Danes, 1. februarja, praznujejo računovodski in finančni delavci svoj praznik. Pred petimi leti je Konferenca računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije sprejela odlok, po katerem je ta dan praznik teh delavcev v spomin na 1. februar 1945. Takrat je namreč Predsedstvo AVNOJ sprejelo odlok o enotnem računovodstvu v do takrat še ne docela osvobojeni domovini. Kranjsko društvo računovodskih in finančnih delavcev je med štirimi gorenjskimi društvi najštevilnejše, saj ima okoli 1000 članov. Osnovna naloga društva, ki bo letos proslavilo že 24 let obstoja, je vsekakor skrb za izobraževanje članov. Zato ne mine mesec, ko društvo ne bi za svoje člane organiziralo predavanj, na katera pa vabijo tudi člane iz drugih gorenjskih društev. Društvo si prizadeva svojim članom z izdajanjem občasnih izborov predpisov olajšati poklicno delo. Tako je oktobra lani v nakladi 300 izvodov izšla zbirka finačnih predpisov za kranjsko občino kot pripomoček računovodskim in f inančnim delavcem, da se lažje in hitreje znajdejo med prečiščenim besedilom finančnih predpisov. Vsako računovodstvo v kranjskih organizacijah združenega dela in tudi v zasebnem sektorju je prejelo zbirko predpisov brezplačno, vendar bodo novi predpisi verjetno že v aprilu zahtevali popravljeno izdajo. Vendar v društvu ni aktivna le komisija za izobraževanje, pač pa tudi ostali dve komisiji, komisija za spremljanje finančnih predpisov in komisija za društvene in meddru-štvene odnose. Slednja vsako leto pripravi za člane tudi najmanj en izlet, živahno je tudi sodelovanje z zagrebškimi in novomeškimi kolegi. Popolnjevanje delovnih mest v oboroženih silah Sestavni del kadrovske politike Vrhnika — Nedavno tiskovno konferenco o usmerjanju mladih v vojaške in jbrambne poklice so predstavniki republiškega sekretariata za lji.dsko obrambo in koordinacijskega odbora za ta vprašanja pri republiški konferenci Socialistične zveze posvetili nekateri akutal-nim nalc gam. Z njo so namreč želeli opozori'i na potrebo po večanju števila Sir vence'• med starešinskim kadrom n odpravi nekaterih pomanjkljivo iti, ki so jih ugotovili pri dose-danj'm delu na tem področju. V večini občinskih organizacij Socialistične zveze so te ustanovili koordinacijske odbore za usmerjanje mladih v vojaške in obrambne poklice, vendar ti odbori aktivno delujejo zaenkrat le v desetih slovenskih občinah. Nujno je, je naglasil predsednik republiškega koordinacijskega odbora general Alojz Hren, da za spodbujanje, usmerjanje in vodenje vseh aktivnosti na tem področju povsod poskrbijo ustanovljeni odbori. Seveda sami ne bodo mogli storiti vsega, zato bodo morale spremljati delo družbenopolitične organizacije, ki bodo ob oceni razmer ustrezno ukrepale. Zavedati pa se moramo, je še dodal, da mora postati popolnjevanje delovnih mest glede na potrebe oboroženih sil sestavni del celotne kadrovske politike na vseh ravneh. Pomembne naloge pri usmerjanju mladih v vojaške in obrambne poklice imajo zlasti osnovne ter usmerjene srednje šole. Zato bo treba storiti še veliko za pripravo prosvetnih delavcev, da bi mladim celoviteje svetovali in jih enakovredno usmerjali v poklice, za katere je premajhno zanimanje. Uspešnejše popolnjevanje potrebnih kadrov v armadi pa je v veliki meri odvisno tudi od tvornega povezovanji šol z vojaškimi enotami in aktivnega vključevanja starešin oboroženih sil v propagandno delo. Ker mladi niso dovolj seznanjeni z možnostmi izobraževanja v vojaških šolah in premalo vedo o starešinskih poklicih, bo treba posvetiti več pozornosti, so poudarili na konferenci, obveščanju o teh vprašanjih. Pri tem morajo najti svoje mesto tudi sredstva javnega obveščanja. S. Saje vprašanje pa je. če bo načrt v tem obdobju zagledal luč, saj je dohodkovni kos t' govcev vse skromnejši. Denarnim težavam trgovinskih organizacij se pridružuje vedno večja nemoč, kako zagotoviti kupcem kolikor toliko redno oskrbo. Primer trgovine Živil v Podljubelju, ki ga je delegat- iz te krajevne skupnosti na konferenci potrošniških svetov posebej izpostavil, nikakor ni osamljen. Trgovci kritiko občanov sprejemajo, vendar ne morejo storiti kaj prida, saj se pogosto celo sami sprašujejo, kaj bodo sploh še prodajali: črtice na dobavnicah? Ob takem odgovoru je vsak komentar odveč, vpliv potrošniških svetov in razumevanje trgovinskih organizacij za njihove predloge in pripombe pa skrajno vprašljiva. Brez kmeta tudi mesto ne more obstajati, je dejala delegatka iz Loma. V tej preprosti misli se skriva pravi odgovor za vse napake v preteklih letih in za načrtovanje boljše preskrbe, ki se seveda tiče tudi drugih proizvajalcev v prihodnje. H. Jelovčan Svečanost na karavli nad Ratečami Ponosni na vzornika Rateče - Na karavli Edvarda Kardelja-Krištofa na tromeji nad Ratečami je bilo v soboto slovesno. Pripadniki obmejnih enot so obeležili obletnico rojstva Edvarda Kardelja, obenem pa so v svoji sredi pozdravili goste: člana sveta federacije Ivana Mačka, zveznega sekretarja za notranje zadeve Staneta Dolanca, predsednika slovenske skupščine Vinka Hafnerja, članico CK ZKS Marijo Vičar, generala Rada Klajnška, predstavnike gorenjskega družbenopolitičnega živ- Doslej rekordno število krvodajalcev V kranjski občini se je nedavne krvodajalske akcije v Delavskem domu udeležilo 3421 krvodajalcev, kar bo skupaj z .do^n!m dnevom v avgustu letos pomemben uspeh — še posebej ob 30-letnici krvodajalstva pri nas Kranj — V nedavno zaključeni krvodajalski akciji v Kranju je na odvzem krvi prišlo rekordno število krvodajalcev, največje v zadnjih treh letih. V trinajstih dneh v januarju je namreč kri dalo 3421 kranjskih krvodajalcev, medtem ko je prejšnja leta januarska udeležba le nekoliko presegala Število 3200. Vendar pa to še ni dokončna številka za to leto. saj je treba sem prišteti še en dan v avgustu, ko bo kri spet dalo od 250 do 300 krvodajalcev, razen tega pa med letom nekaj krat dajo kri tudi posamezniki, ki imajo posebno redke, a v bolnišnicah prav tako zelo potrebne krvne skupine. Na občinskem odboru Rdečega križa v Kranju zato predvidevajo, da bo končno število, ki ga bodo vedeli šele ob koncu leta, dokaj višje od lanskega, ko je kri darovalo nekaj več kot 3560 krvodajalcev. To pa bo vsekakor zelo lepo obeležje 30-letnice organiziranega krvodajalstva v Sloveniji, ki jo bodo slovenski krvodajalci proslavili letos junija. V ta namen so na kranjskem občinskem odboru ob letošnji krvodajalski akciji pripravili za vse krvodajalce tudi lično izdelane zahvale, ki so jih brezplačno izdelali v Gorenjskem tisku. Kot domala vedno doslej, so se v januarski krvodajalski akciji najbolj odrezale nemestne krajevne skupnosti, ki so tudi presegle predvideno število krvodajalcev, v nekaterih mestnih krajevnih skupnostih pa jim je uspelo zbrati komaj polovico ljenja in jeseniške občine. Ki program so pripravili učenci ne šole Gorenjskega odreda ia niče. Zbrane je uvodoma predsednik jeseniške občir ščine Franc Brelih, o liku Kardelja pa je govoril porot mandanta ljubljanskega ar. območja polkovnik Vinko___ Vojaku Stojanu Momiču so k. priložnosti zaradi njegove pdl devnosti pri opravljanju granit dolžnosti izročili knjigo zbranih * Edvarda Kardelja. -i ^ predvidenega števila krvods.u^ Vendar pa je treba poudariti, i* se krvodajalske akcije udeležili v y dajalci prav iz vseh 45 skupnosti. Letos je bilo tudi malo odklonjenih krvodajalcev ^ ni bilo posledic, ki jih take * pozimi puščajo prehladna obok- ali celo gripa. Kaj draži gradnjo stanovanj? Nekateri izven dogovora O tem pa ne boste pisali! Nič novega ni, če delavec ob izplačilu osebnega dohodka negoduje. Lani se je v nekaterih tovarnah dogodilo, da so zaradi pretanke plačilne kuverte celo prekinili delo ali izsilili sestanek s poslovodnimi delavci. Ob januarskem izplačulu so povzdignile glas tudi delavke v eni od tekstilnih tovarn na Gorenjskem, ker so bile baje nezadovoljne z dohodkom. Ko smo hoteli o tem kaj več izvedeti (ne le o samem dogodku, temveč predvsem o ozadju nezadovoljstva delavk), so nas že pri vratih odslovili, češ da o tem ne bomo pisali. Menda se boje vznemirjati delavce, ki jim dandanes že brez tega ni posebno lahko. Ob tem se v človeka nehote zareže dvom v dvojno moralo tega sveta: pridigamo demokracijo in odpravljanje tabujev, po drugi plati pa slednje še vedno negujemo. Kadar je tovarna uspešna, je to pripravljena obesiti na veliki zvon, kadar pa kaj za škriplje v samoupravnih odnosih, se ne obotavlja vsega prikriti... V dosedanjih sestavkih smo že opozorili na nekatere elemente, ki danes tako ali drugače vplivajo na končno oziroma prodajno ceno novozgrajenih stanovanj. Vendar je še vedno precej stvari, ki krojijo ceno. Ena t akšnih je tudi vključitev vseh, ki sodelujejo pri izgradnji, v samoupravni sporazum o oblikovanju cene stanovanj na podlagi družbenega dogovora sprejetega v Sloveniji. Predstavnik občinske samoupravne stanovanjske skupnosti Kranj je na nedavnem posvetu o usmerjeni družbeni stanovanjski gradnji v Kranju dejal, da bi morali spremljajočim dejavnostim pri gradnji (te so udeležene tudi do 50 odstotkov) odmeriti večjo težo. Predvsem bi bilo potrebno večje povezovanje spričo sedanje razdrobljenosti. Ob večjem povezovanju ni nevarnosti za ustvarjanje monopolnega položaja. Dosegli bi, da bi s tem izkoristili prenekatere notranje rezerve in tako pocenili stanovanja najmanj za 10 odstotkov. To bi dosegli tako, da bi bili v samoupravni sporazum o oblikovanju cene vključeni vsi. Naš cilj bi moral biti, da bi bilo vsaj 80 odstotkov vseh spremljajočih del na objektih pokrito s sporazumom o oblikovanju cene. Danes pa se dogaja, da so se gradbeniki s sporazumom obvezali za dogovarjanje o ceni in spoštovanje normativov, nekateri sodelujoči pri gradnji- pa ne. Značilen primer za tiste, ki se takšnega povezovanja iti sporazumevanja izogibajo, so instalaterji, ki pa imajo precej velik delež pri izgradnji stanovanja in zato oblikovanju končne oziroma dajne cene. Skratka, inštai^— hočejo biti dražje plačani. niso podpisniki sporazuma (in . konjunkture), jim to tudi Seveda oni niso edini primer, potem rezultat pozna pri žepu .^S oziroma najemnika stanovanj* ^ Zanimiva v tej problema t ^ tudi pripomba predstavnika binca. Će hočemo imeti grad> večjo potencialno moč, ne n>. biti deklica za vse. Gre za to. ^ morali biti programi stanovat^ gradnje osnova za pravočasr pravo, prilaganje in uskla v gradbenih zmogljivosti. Gorv'S pa je danes tako organiziranj^ ima vsaka občina svojo gradfcv^ ganizacijo, ki uresničuje svo;^ roma občinski program z izgp enega ali dveh objektov. K* stvari niso na regijskem potf-' usklajene in urejene, je tui \ binec precej razdrobljen. § pa je na medregijskem po&*m Zato bi bilo glede teh vprašan ^ pospešiti dogovarjanje (in če t* . drugače, problem tudi politi V ostriti) o drugačnih usmeritvi"^ cer se bodo predvsem večje organizacije (in Gradbinec ena takšnih) v sedanjih pogo> " spodarjenja in razvojnih opi J' znašle v težavnem položaju, korak pa bo treba narediti č£ sicer bomo priča še večjemu ranju v občine. Končne posleč^ bi se spet pokazale v ceni kvs-W nega metra stanovanja. «>-,m I^^ir«. Kr»ni Radovljica Škofia Loka In Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj OLA8 Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kran ^^^^Sopoldina Bogataj. Danica Dolenc. Dušan Humer, Helena ULA® _ Glavni urednik laor Slavec - Odgovorni urednikJože £alar in Danica Žlebir - Fotoreporter Franc Perdan Jelovčan Lea Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sede, Mar ja Volč ak Cveto Zaplotnik Andrej za ar kQ( tedi,lk od janu8r)a 1958 — Tehnični urednik Marjan Ajdovec -^Oblikovalci: Lojze 1Rjaveč. 1974 pa oh torkih In petkih. - Stavek tk kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko kjer predstavlja delež izvoza 9 ^ totkov, je za vse članice delež - oza v celotnem prihodku 7 totkov. Izvoz naj bi povečale jaseni tiste temeljne organiza-~ > ki v celotnem prihodku najbolj jajo za povprečjem. o. S. Jesenice — Občinska raziskovalna skupnost bo letos namenila posebno skrb raziskavam s področja proučevanja bivalnih pogojev in ohranitve zdravega okolja, raziskavam s področja kmetijstva in gozdarstva, raziskavam s področja energetike, prestruktuiranja gospodarstva in raziskavam s področja turizma, gostinstva in trgovine. Zavzeli se bo- e bilo mleko res vekakovostno? - Zaradi cenovnih raz-J in poslabšanih razmer v ži-je bil lanski desetmeseč-mleka na Gorenjskem jjet odstotkov manj Si kot v *em predlanskem obdobju. V Podražitvi mleka ob koncu eoibra se je dnevni odkup v 8ki mlekarni povečal od t do petnajst tisoč litrov in Rovati je bilo, da se bo s ^boljšala tudi oskrba s siri i^ugimi mlečnimi izdelki. Pa • Celo poslabšala se je, ker je la mlekarna pred nedavnim "ižno 60 ton sira gauda W Zdenki - Veliki Zdenci, 8a bo predelala v topljene v Kmetijsko živilskem kom-tu Gorenjske kot razlog za Uvajajo izredno slabo kako-®deka v zadnjih dveh lan-^Hegecih. ^piatki, ki smo jih zbrali na korejsko veterinarksem za-1 Gorenjske, nas o tem niso prepričali. Iz njih je raz-°> da je bila kakovost iani J*ega mleka celo za spozna-^oljSa kot leto predtem. Naj govorijo številke. Lani so ^ovnjaki zavoda pregledali ' vzorcev mleka in ugoto-da je bilo 77 odstotkov rečnih. Preostali vzroci so bili nekakovostni, ker vzdržali higienskega pre-(reduktaze) niti dve uri, določata pravilnika o Vosti mleka in mlečnih iz-Vv ter o minimalnih bakte-* *kih pogojih. Predlani je L neprimernega, oporečnega ^ za dva odstotka več. Tudi Jmerjamo lanski in predlan-|*cember, zopet številke go-v prid lanskemu mesecu. Do podobnih sklepov nas pripeljejo podatki o bakteriološkem preskusu mleka. Predlani je bilo vzorcev oporečnega mleka, ki so v enem mililitru vsebovali prek tri milijone bakterij, tri petine; lani je bilo teh za devet odstotkov manj. Nasploh je mleko v zimskih poletnih mesecih znatno boljše kakovosti kot poleti, ko ga je zaradi vročine težje ohladiti pod deset stopinj Celzija. Prav visoke temperature pa so raj za razmnoževanje bakterij. Zato bi bilo pričakovati, da bo mlekarna imela pri izdelavi mlečnih izdelkov večje težave poleti kot pozimi. Kakovost mleka je odvisna tudi od deleža tolšče v njem. Ta je večji v zimskih mesecih, ko se giblje med 3,8 in 4 odstotki. Za primer navedimo, da so strokovnjaki zavoda v petek, 28. januarja, namerili v mleku iz zbiralnic kranjske občine 3,9-odstotni delež tolSče. Res pa je, da je pozimi v mleku manj beljakovin (pri nas teh še ne merimo), ki so najpomembnejše pri proizvodnji sirov. To je posledica neredne oskrbe in neprimerne sestave močnih krmil in drugih dodatkov ter krmljenja s silažno koruzo. Nobenega dvoma ni, da je kakovost našega mleka, če ga primerjamo po merilih razvitih alpskih dežel, slaba, kar se odraža tudi na mlečnih izdelkih. Ni pa tako izjemno slaba, pravi veterinarski inšpektor, da bi odločilno oteže vala proizvodnjo sira. Razlogi so drugje; verjetno v začetnih težavah pri privajanju na tehnološki postopek v novi sirarni. C. Zaplotnik - do za raziskovalno delo predvsem na tistih področjih, ki so za jeseniško občino zanimivi in ki bodo koristili porabnikom, temeljnim in delovnim organizacijam ter skupnostim. Želijo tudi ugotoviti, kakšno je stanje razvojno-raziskovalne in inventivne dejavnosti v jeseniški občini in zato naj bi zbrali podatke o organiziranosti, kadrovskem sestavu, planiranju, finančnih vprašanjih ter o delovanju te dejavnosti v organizacijah združenega dela. Podatki o razpoložljivih kadrih jim bodo pokazali, katere raziskave lahko v občini opravijo in za katere naj bi kader iskali drugod. Dolgoročna je naloga občinske raziskovalne skupnosti o analizi struktur proizvodnih procesov v občini Jesenice in izdelava predloga prednostnih proizvodnih procesov. To bodo opravljali v sodelovanju z ostalimi gorenjskimi občinami. S to analizo naj bi postavili model ocenjevanja ekonomičnosti proizvodnih procesov in na osnovi ocene gospodarnosti ocenili, kateri procese je v prihodnje treba razvijati in katere opuščati. Stroški analize za vso Gorenjsko so predvideni v višini 10,5 milijona dinarjev, od tega bi odpadlo na jeseniško občino v prvem letu preiskav 1,8 milijona dinarjev, v drugem in v tretjem letu pa 0,6 milijona dinarjev. Za letos nimajo denarja, zato se naloge še ne morejo lotiti. Občinska raziskovalna skupnost se pripravlja tudi na analizo o dolgoročni oskrbi občine Jesenice z energijo. Tako naj bi predvideli kar najbolj racionalno oskrbo potrošnikov z . energijo in racionalno gradnjo komunalnih energetskih sistemov v posameznih obdobjih do leta 2000. Z realizacijo te raziskave naj bi začeli letos. Vedno težji pogoji pridobivanja in vedno višja cena energije je vodilo za raziskavo o možnih lokacijah za gradnjo malih hidroelektrarn in možnostih koriščenja energije vetra in sonca. Ker je železarna Jesenice ponudila jeseniškim gradbenim delovnim organizacijam kamnolom Podmežaklo in ker Jesenice s kameninami niso ustrezno, preskrbljene, predlagata Gradiš in Gradbinec razi-skoval no nalogo o smotrnosti izkoriščanja kamnoloma. Z nekaterimi nalogami bodo letos lahko začeli, saj bodo za nujne raziskovalne naloge letos delovni ljudje in občani jeseniške občine /,dru:>ili milijon dinarjev. I). Sede j V. Neopravičeni izostanki iz dela Skupna disciplinska komisija jeseniške Železarne je lani 277 delavcem izrekla najhujši ukrep: prenehanje delovnega razmerja — Slabi medsebojni odnosi v nekaterih delovnih okoljih Jesenice — V jesniški Železarni so vodje temeljnih organizacij predložili skupni disciplinski komisiji Železarne 832 zahtevkov za uvedbo disciplinskega postopka. Največ zahtevkov — 159 — je bilo iz jeklarne, kjer je zaposlenih tudi največ delavcev ter iz valjarne blu-ming stekel — 126 zahtevkov. Najpogostejše kršitve delovne obveznosti so neupravičeni izostanki z dela, 545 primerov, neizpolnjevanje, malomarno ali nevestno opravljanje dela, 85 primerov, zamujanje in zapuščanje dela, 77 primerov, odklonitev dela 31 in tako dalje. Pojavljale so se tudi tatvine, žalitve, fizični napadi, zloraba pooblastil, vinjenost na delovnem mestu, odklonitev dela, neupravičena uporaba sredstev za delo, zloraba bolniške odsotnosti. Pri tem je več kot eno kršitev delovne obveznosti storilo 78 delavcev. Disciplinska komisija ugotavlja, da je kršitev iz leta v leto približno enako, da pa se v zadnjem času pojavlja več hujših kršitev delovne obveznosti. Delavca, ki ga ni več kot pet dni na delo, doleti najhujša kazen: prenehanje delovnega razmerja, prav tako pa je to ukrep, ki ga izrečejo tudi za nekatere druge hujše kršitve ali več kršitev skupaj. Za prenehanje delovnega razmerja so se lani odločili v 240 primerih in ta najstrožji disciplinski ukrep so izrekli 277 delavcem, kar predstavlja od vseh izrečenih ukrepov 43 odstotkov. Izjave, da ne želijo več delati, je predložilo 48 delavcev, ugovarjalo je 40 delavcev in šest vodij temeljnih organizacij. Za preklic pogojno odloženega ukrepa prenehanja delovnega razmerja pogojno za dvanajst mesecev je doletelo 72 kršilcev; pogojno kazen prenehanja delovnega razmerja za 9 mesecev so dobili 4 delavci; pogojno za šest mesecev 52 delavcev in pogojno za tri mesece 31 delavcev. Pet delavcev so razporedili na druge delovne naloge, 12 jih je moralo plačati denarno kazen, 119 jih je odšlo z javnim opominom in 71 z opominom. Komisija je nekaj postopkov tudi ustavila, delavce oprostila ali ni izrekla ukrepa. Vendaj je treba povedati, da podatki niso prava slika delovne discipline v Železarni, saj se zgodi, da so včasih predlogi neustrezni, nepopolni, tudi zlonamerni. Nesporna je le ugotovitev, da je največ neupravičenih izostankov, da so kršitve vedno hujše, da se zaradi kršitve obravnava vedno več delovodij in da je struktura zelo različna: od mladih do starejših. Člani skupne disciplinske komisije pa tudi ugotavljajo, da so v nekaterih delovnih okoljih slabi medsebojni odnosi, ki pomembno vplivajo na število in težo kršitev delovnih obveznosti. D. Sedej \ Ljubelj dobi novo menjalnico Lanski zvezni ukrepi, predvsem glede omejene porabe bencina in prehoda čez mejo, se močno odražajo v poslovanju Kompaso-ve temeljne organizacije Turistični in gostinski obrati na Ljubelju — Zato so tudi letošnji načrti precej negotovi — Do poletne turistične sezone zgrajen nov objekt, ki bo veljal okrog 22 milijonov dinarjev Ljubelj — Čeprav povsem točnih rezultatov poslovanja za preteklo leto še ni, v Kompasovi temeljni organizaciji Turistični in gostinski obrati na Ljubelju vedo povedati, da so dokaj dpbro gospodarili. Žičnica in gostinstvo imata sicer tradicionalno malenkostno izgubo, ki jo je tudi tokrat prekril dohodek iz obmejne poslovanice, tako da bo ostalo celo nekaj denarja za razširjeno reprodukcijo. Če naj bodo letošnji načrti gospodarjenja kolikortoliko stvarni, nikakor ne gre prezereti lanskih dosežkov. Ugodni so bili, kot že rečeno, predvsem v obmejni poslovalnici, v kateri so Kompasovi delavci razvili vse možne storitve, razen špedicijskih poslov. Kljub temu pa so bila nihanja, ki so jih povzročali različni zvezni predpisi, močno prisotna. V poletni turistični sezoni je izrazito padla menjava, medtem ko se je povečal promet z depoziti, predvsem za plačilo carin. Kasnejši ukrepi zveznega izvršnega sveta glede omejene porabe bencina in prehodov čez mejo pa so celotno poslovanje spet postavili na glavo. Na eni strani se je povečalo delo v menjalnici in prodaja bencinskih bonov za tujce, na drugi strani pa je krepko usahnil promet s prejšnjimi oblikami depozitov. Ukrepi so pustili vidne sledove tudi ljubeljskemu gostinstvu. Gostov, ki bi se ustavili v hotelu ali restavraciji, je bilo nenadoma izredno malo, zlasti Tržičanov in drugih Gorenjcev, ki so jima vedno dajali pečat živahnosti. Razen tega so na vsej črti, to velja za celo Jugoslavijo, odpovedali Nizozemci, ki so bili prejšnja leta redni gostje Kompasovega hotela na Ljubelju. Kljub temu je bilo lani dvanajst tisoč prenočitev, kar je za hotel s 54 posteljami soliden dosežek. Ljubeljsko gostinstvo je trpelo tudi zaradi izrazito povečanih materialnih stroškov, zlasti energije, ki je zahtevala dvakrat toliko denarja kot leto poprej. Visokogorski hoteli so obsojeni na devet, celo deset mesecev ogrevanja, stroškov pa zaradi omejene cenovne politike in konkurenčnosti ne mprejo prišteti gostom. Na tem področju bo zato vsekakor potrebno doseči pameten dogovor. Težav prav gotovo tudi letos ne bo manjkalo. Da pa se Ljubelj vendarle, čeprav s počasnimi koraki, razvija, kaže naložba, ki bo sklenjena do začetka poletne turistične sezone, najkasneje pa do 1. julija. Gre za gradnjo novega objekta, v katerega se bo iz neprimernih in utesnjenih prostorov preselila obmejna poslovalnica. V njem bodo tudi špedicija Interevrope iz Kopra, ličen bife s teraso in pogledom na bližnje vršace, pomembna pridobitev pa bodo vsekakor javna stranišča, ki so jih prehodni gostje vsa leta najbolj pogrešali. Gradnja bo stala predvidoma 22 milijonov dinarjev. V njej so udeležena posojila tržiške enote Ljubljanske banke, vlaganja Kompasovih temeljnih organizacij Mejni turistični servis ter Turistični in gostinski obrati Ljubelj kot tudi koprske Interevrope. H. Jelovčan Najkasneje 1. julija bo ob ljubeljskem mejnem prehodu odprt nov objekt, v katerem bodo Kompasova obmejna poslovalnica, špedicija Interevrope Koper, bife s teraso in javna stranišča. Staro menjalnico bodo podrli, s tem pa bodo pridobili pomemben prostor carinski organi. — Foto: H. J. 6LA84. STRAK- TRŽIČ DELEGATSKO ODLOČANJE TOREK, 1. FEBRUARJA t 8. seja DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA skupščine občine Tržič bo v ponedeljek, 7. februarja, ob 17. uri v mali sejni sobi 8. seja zbora ZDRUŽENEGA DELA skupščine občine Tržič bo v torek, 8. februarja, ob 17. uri v veliki sejni sobi 7. seja zbora krajevnih SKUPNOSTI skupščine občine Tržič bo v torek, 8. februarja, ob 17. uri v mali sejni sobi Dnevni red Po poročilih komisij za mandatno imunitetna vprašanja ter potrditvi zapisnikov prejšnjih sej bodo delegati vseh tren zborov ločeno obravnavali - predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Tržič v letu 1983 - poročilo o izvajanju politike cen in sprejetih ukrepih v letu 1982 - spremembe statuta skupščine gorenjskih občin in predlog sklepa o vrstnem redu opravljanja funkcije predsednika in podpredsednika SGO - sprejem dogovora o uresničitvi nalog razvoja teritorialne obrambe, ki so skupnega pomena za obrambo SR Slovenije v obdobju 1983- 1985 - predlog družbenega dogovora o določitvi nalog in interesov SLO in družbene samozaščite ter predlog odloka o ustanovitvi pokrajinskega odbora za Gorenjsko - predlog za imenovanje načelnika oddelka za ljudsko obrambo občine Tržič - predlog za imenovanje načelnika oddelka za občo upravo in proračun občine Tržič - volitve in imenovanja javnega pravobranilca Gorenjske ter komisije za pregled davčnega zaključnega računa - predlog in vprašanja delegatov Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti bosta razen tega obravnavala še: - sklepe in stališča o problematiki izvajanja programa zdravstvenega varstva - predlog odloka o hišnem redu v občini Tržič DOGOVORIMO Letošnji okviri razvoja Gospodarske težave doma in v svetu se zrcalijo tudi v načrtih letošnje gospodarske rasti tržiške občine — Povzetek nekaterih pomembnejših planskih izhodišč Zbori skupščine občine Tržič so decembra obravnavali osnutek letošnje resolucije' o politiki uresničevanja družbenega plana tržiške občine in ga posredovali v javno razpravo, ki je trajala do 10. januarja. Pri pripravi predloga resolucije je izvršni svet upošteval v glavnem vse pripombe in predloge osnovnih nosilcev planiranja. Na novo pa je v resolucijo vključil področje krajevnih skupnosti in smernice zavarovalne dejavnosti. Popravljena je tudi tabela sredstev samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. Upoštevane so pripombe, ki jih je podala komunalna skupnost cestnemu gospodarstvu, komunalni dejavnosti in vodnemu gospodarstvu. K resoluciji je priložena tudi tabela načrtovane zunanjetrgovinske menjave po kriteriju sedežev nosilcev planirana, ki jo je posredovala republiška skupnost za ekonomske odnose s tujino, medtem ko kadrovska bilanca v skupnosti za zaposlovanje še ni dokončno izdelana. MATERIALNE MOŽNOSTI RAZVOJA Letošnja resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana tržiške občine predvideva, da bo družbeni proizvod realno porasel za dva odstotka, vrednostno pa za 23 odstotkov. Sredstva za osebne dohodke bodo zaostajala za rastjo dohodka za 50 odstotkov in se bodo vrednostno povečala za 11,5 odstotka, medtem ko bo povprečni osebni dohodek na zaposlenega v združenem delu večji za 10,3 odstotka. Obnova zdravstvene problematike Stališča in sklepi, ki so jih delegati skupščinskih zborov sprejeli konec novembra, ko so obravnavali problematiko zdravstvenega varstva Na lanski novembrski skupščini so delegati vseh treh zborov v zvezi z obravnavano problematiko uresničevanja programa zdravstvenega varstva navrgli niz pripomb in predlogov ki jih je v obliki sklepov in stališč združila posebna delovna skupina, jih posredovala občinski zdravstveni skupnosti, zdaj pa jih znova prinaša na dnevni red občinskih zborov. Glede na to, da je področje zdravstvenega varstva eno najbolj občutljivih v življenju in uelu ljudi, zlasti pa zato, ker stalno upadanje deleža za zdravstveno varstvo v družbenem proizvodu vse bolj vpliva na kvaliteto zdravstvenih storitev, so se izoblikovali nekateri pomembni predlogi ukrepov, ki jih velja ponoviti. In seveda oživiti v praksi. Delegati skupščinskih zborov so menili, da je pobuda za spremembo 20. člena zakona o zdravstvenem varstvu, ki se nanaša na prispevek uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev, takoimenovana participacija, sicer sprejemljiva, vendar materialnega položaja zdravstvenih skupnosti ne rešuje. Zato je nujno Hišni red Na osnutek odloka o hišnem redu, ki je bil v javni razpiavi do konca minulega leta, so nekatere delegacije posredovale pripombe že na samih sejah skupščinskih zborov. Pripombe niso vplivale r.a vsebino dopolnitev, saj so se nanašale predvsem na praktična vprašanja; kako se urejajo odnosi v stanovanjski hiši i-iede rejcev malih živali, kvalitete skupinskih TV anten oziroma zahteve stanovalcev, da sprejem uredijo i lastnimi antenami, kritike pa so se nanašale tudi na nesnago na podstrešjih predvidenih za sušenje perila, kjer lahko pride do požarov, a ima zanje ključ samo odgovorna oseba. V času enomesečne javne razprave drugih pripomb na osnutek odloka o hišnem redu v občini Tržič ni bilo zato izvršni svet predlaga delegatom, činskega davka. Tako bo tržiški samoupravni sklad za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane letos za različne pospeševalne programe zagotovil 10,5 milijona dinarjev. . . . Več pozornosti bodo v tržiški občini letos namenjali tudi nemoteni preskrbi prebivalcev. Trgovinske organizacije bodo povečale zaloge osnovnih izdelkov. V primeru pomanjkanja posameznih vrst blaga -bodo vrzeli zapolnile občinske blagovne rezerve. Novo skladišče bo zanje zgrajeno predvidoma konec tega polletja. DRUŽBENE DEJAVNOSTI Za skupne potrebe bodo Tržičani namenili 11,5 odstotka več denarja kot lani. Prednost bodo imele izobraževalna, telesnokulturna m kul-turma skupnost, in sicer na področju investicijskega vzdrževanja šol, boljših pogojev za vrhunski šport, v okviru programa prenove planinskih domov bo letos na voljo 1,16 milijona dinarjev, ki ga združujejo na osnovi družbenega dogovora o financiranju izgradnje objektov družbenih dejavnosti, namenili za obnovo kulturnih spomenikov in drugo etapo prenove osnovne sole heroja Grajzerja. Skupaj bodo občinske interesne skupnosti družbenih dejavnosti letos dobile dobrih 297,1 milijona dinarjev. Skupna prispevna stopnja iz dohodka bo znašala 8,50, iz osebnega dohodka zaposlenih 1,06 odstotka. NA RAVNAH DVA STOLPIČA * Stanovanjska skupnost ima letos v načrtu začetek gradnje dveh stolpičev, ki bosta zahtevala predvidoma blizu 54,9 milijonu dinarjev. Hiša na Trgu svobode 11 v Tržiču, ki pomeni nadaljnjo revitalizacijo starega mestnega jedra, bo posodobljena ih bo dala šest novih stanovanj, kar bo zahtevalo devet milijonov dinarjev. Razen tega stanovanjska skupnost načrtuje še pridobitev dokumentacije in pripravljalna dela za gradnjo stanovanj v Spodnji Preski, odkup in ureditev nekaterih poslovnih prostorov v Tržiču in podobno. Na področju PTT dejavnosti bodo v tržiški občini letos usmerili denar v povečanje vozliščne avtomatske telefonske centrale v Tržiču ter skupaj s sredstvi krajanov v gradnjo primarnega telefonskega omrežja v Kovorju. Prek na novo ustanovljene občinske skupnosti za ceste bodo skrbeli predvsem za dosedanji nivo vzdrževanja vseh regionalnih in lokalnih cest, obnovili bodo cesto Ziganja vas-Križe in del ceste ob prenovljenem mostu čez Tržiško Bistrico v industrijski coni. Kanalizacijsko omrežje bo letos bogatejše za kanal S na Ravnah m za krak od novega stanovanjskega zaselka na B 7 do Loke, vodovod bo pridobil omrežje in rezervoar na Ravnah, dokončno pa se bo treba tudi odločiti o dolgoročni rešitvi preskrbe s pitno vodo v občini.' Cene na vajetii V pristojnosti občinske & nosti za cene, kot omenja i>-r čilo o delu v preteklem ietu.jp odstotek cen industrijski' delkov, kot so kruh, obrtni in nekateri gradbeni t ter dobrih 60 odstotkov ritev: Stanarine, najemnine.' ne, komunalne, gostinske ve, prevozne storitve prevozi z vzpenjačami. Svet skupnosti za cene v občini je do zamrznitve cer > odobril 17-odstotnek višje cene- ske prehrane, storitev v doc Petra Uzarja in v vzgojne* stveni organizaciji Tončke > korel, povprečno 16-odstotnc dražitev cen komunalnih tev, in sicer vodarine in ne za 16 ter smetarine : stotkov, . 14 odstotkov mestnega prometa ter stotkov višje cene avto-i ritev. Razen tega je svet si oene obravnaval še 83 potrditev cen za pi storitve družbenega ter ga sektorja, in sicer za in frizerske storitve, za čiščenje, režijske ure obrtnikov. V prvem lanskem p< cene iz občinske dvignile povprečno stotka, v sedmih mesecih odstotka, kar pomeni, prekoračile dovoljene tem pa so ostale nesj cene stanarin in najemnic, kamna, peska, gramoza _ obrtnih storitev ter izdelkov Nova načelnika Izvršni svet predlaga 2a oddelka za ljudsko obram Tržič Iva Gorjanca, zdaj oddelka za občo upravo in za načelnika tega oddelka Valjavca, zaposlenega v predilnici in tkalnici. Komisija za volitve in in« pri skupščini občine Triič predlog medobčinskega sve-za Gorenjsko, da se za pravobranilca Gorenjske mm mandatom imenuje Novak-Zalaznik, diplomirani niča s pravosodnim iz p-1« Kranja. V komisijo za pregled di> zaključnega računa in zaklje računa prispevkov za star obvarovanje kmetov pa pji Janka Ahačiča iz Podljub Marico Aljančič in Olgo M, iz Bistrice. Odslej enoletni mandat informiranost o zalogah posameznih vrst zdravil, da se izognemo nepotrebnemu uvozu. To velja tudi za povezanost med lekarnami in zdravniki. Temeljito je treba preučiti samoupravno organiziranost znotraj temeljne organizacije zdravstva in na ravni sozda, zlasti pa analizirati povečevanje zaposlovanja administrativnih delavcev ter več prizadevanj vložiti v dograjevanje sistema stimulativnega nagrajevanja zdravstvenih delavcev. V občini bi morali izvajalci več napraviti pri razvijanju neposredne menjave dela, da bi tako nadomestili upadanje sredstev zdravstvene skupnosti. Odbor za varstvo pravic uporabnikov pri občinski zdravstveni skupnosti mora tudi oceniti pogoje dela in primernost sedanje premestitve ter kvaliteto storitev' otroškega dispanzerja. Vrsto pripomb so delegati izrekli tudi na račun dela tržiškega zdravstvenega doma. Poročilo o poslovanju ne razčlenjuje odhodkov po namenih, manjka informacija o uresničevanju programa zdravstvenega doma, nikjer niso vidna sredstva, pridobljena z neposredno svobodno menjavo dela. Razen tega poročilo ne vsebuje nobenih varčevalnih ukrepov znotraj tozda. Tržič — V tržiški občini uspešno nadaljujejo z uresničevanjem programa revitalizacije starega mestnega jedra, ki mu s posodobljenimi stanovanji in trgovinicami v pritličjih mogočnih hiš skušajo vrniti nekdanjo živost. Danes bodo predah ključe stanovalcem v preurejeni niši na Trgu svobode 25. (H. J.) - Foto: F. Perdan Na pobudo medobčinske^ x ta SZDL za Gorenjsko ie J sedstvo skupščine gorenjski J" čin sprejelo predlog spi*-? JF statuta skupščine gorenjski « čin in predlog sklepa o g redu opravljanja funkcije ? ^ sednika in podpredsednika * p ščine. . h f ^ Po novem naj bi predsednika in podpred^J m opravljali predsedniki skf v občin na Gorenjskem po f K vorjenem vrstnem redu. Da obremenite/ predsednikov % K enakomerneje porazdelila I ^ predviden enoletni mandat ponovitve. 4 \ ^mH i -- O K * torek, i. februarja i983 KULTURA 5. STRAN OLAS it Razstava v Šivčevi hiši v Radovljici Likovna dela paraplegikov Muzeji radovljiške občine so s sodelovanjem Društva paraplegikov Gorenjske pripravili v razstavišču Sivče ve hiše razstavo, ki jo bodo te dni sicer zaprli, vendar bi ji kljub ^emu.radi posvetili dodatno pozornost, saj gre za izredno življenjsko **ioč likovnikov, ki se predstavljajo. Najbolje jo opisujejo besede Albina Hožmana, predsednika parapglegi-*ov Gorenjske, ki jih je zapisal v spremljajoči katalog. »Že vrsto let obstaja med našimi ^lani velik interes za likovno Umetnost, zato se je Zveza paraplegikov Slovenije odločila, da jih vsestransko podpre. Gotovo so prav **aši likovni umetniki potrebni posebne podpore in pozornosti, ker jih -te večina uvrščena med naše naj-^je prizadete člane. S tem pa vemo, da jim je nemalokrat onemogočeno vsako kulturno umetniško ^odelovanje. Pa ne samo to, tudi ^fclo jim je otežkočeno. Vemo, da ^ a j boljši pisatelj ne more opisati S«%žele ali stvari, ki je nikoli ni videl, "^ako naj potem eden naših slikarjev v^riše sončni zahod za Triglavom, če ^ mesece in mesece njegov edini ^zgled skozi okno stanovanja in r^ega pa tudi nikoli niso pomislili na r^kšno likovno izobrazbo. Kje in j ^ko bi se tako prizadet umetnik f^hko izobraževal, je še danes "frrašljivo. Zato so naši umetniki v klavnem amaterji, njihova dela ^ knjižne police nastajajo v njih samim in šele z veliko mero ljubezni do umetnosti in s telesnimi napori, ki tudi niso majhni. Vsakemu pa je to delo potrebno kot hrana in zrak, kot sonce in voda. Kam bi sicer s svojim prostim časom, kam z življenjsko energijo, ki je v vseh nas in tudi oni niso brez nje. Za Stanko vemo, če ji noga ne bi več mogla držati svinčnika in čopiča, bi sklonila glavo in ovenela kot cvetka v vazi brez vode. Vojko in Stojan bi tiho ali glasno zaklela in žar življenjske sreče bi ugasnil v njunih očeh. Gotovo pa ne bi bilo dosti drugače z Brankom, Rajmundom in Nejčem, saj vsak v vsako od svojih del daje delček srca, del sebe, kot pač vsak umetnik, z akademijo ali brez nje, umetnik, ki ustvarja z rokami, moga mi ali usti. Vsi se v svojih delih razdajajo. Razdajajo pa se iz potrebe, da izrazijo svoja Čustva in nagnjenja do umetnosti in iz želje, da bi tudi drugim dali vsaj delček svojega notranjega bogastva in lepote.« Na razstavi se predstavlja šest likovnikov. Stanka Glavan iz Preprač pri Žužemberku je še od rojstva vezana na invalidski voziček in prvih črk ter številk sta jo naučila mati in oče. Preko otroških slikanic je spoznavala likovno umetnost. Tudi sama je začela risati, ker ni mogla prijeti svinčnika in barvic z roko, si je pomagala z nogo. Leta 1976 je bila sprejeta v mednarodno združenje invalidov slikarjev, ki rišejo z usti ali z nogo, s sedežem v 1 Pesniški almanah mladih a? f j- P*, t tflf »* ■C F £ Hela Vide Štemberger Vj^vet, kakršnega nam piedoča ^V^a Štemberger, se nam razkriva s lego na neki tretji ravni.Tu ne več govoriti o kakšnem it^lizmu, niti ne o dokaj verjet-nadrealizmu. V celotnem sli-[K v "ta -^-».iinsKi svet iv uijui ....... ^arja na posebno močno notra-vjv* prepojen ost dane vnanje prirodi razdivjanega gorskega potoka, ^am nadnaravne silovitosti cveto-vegetacije, kar vse se dogaja v !KWju, ki bi ga pripisovali nad-^Uzmu. Risbe, ki jih imamo na tej ^^tavi pa pomenijo odločilen tako od ravni realitete, tako tf* njenega notranjega prepariranja Reparacije. Ta odmik je tolikšen, obe ravni kar odrinjeni, slutnji in zavedanju še ene ravni, ki pulzira sta >vo v S^obnnJT inTlastno močjo, ki se notranjosti, kot nek skrivni ** pulzar, kateremu sta zaves, ^ Voanji svet samo adresanta in •s. vznika. . , Mogoče bi to lahko ime h za nek ^jni, prečiščen1" nadrealizem, ki ^e terja svoje (novo) ime. Vendar pa gre v bistvu za obratno pot: človek tii samo zrcaljenje in (umetniško) reflektiranje vnanjega sveta. V predloženem slikarstvu Vide Štemberger se kaže hkrati kot bitje, ki iz korenin svojega najglobljega bistva potegne odločno Črto v vnanji svet. Podoba te prisotnosit ostaja neime-nljiva, kakor je tudi njena pot in usmeritev neimenljiva. Tematizaci-ja se uri tem zdi razvidna, le oblike se stalno spreminjajo, se kar naprej gnetejo in varirajo svojo zasnovo in jedro v tisti notranji delitvi, ki jo moremo samo slutiti, ki je absolutno prisotna tudi v sferi duha, ki korespondira s čutnim in se s čutnim tudi odraža. Moremo reči, da je umetnost Vide Štemberger v tem grafizmu (kardio-gramu) bistva. Ta esencializem ni tako zlahka berljiv. Lahko mu skušamo prisluhniti, lahko gremo mimo njega. Predvsem je pomembno že to da je. Je misterij ki je (v razvidnih zarisih). Je skrivnost v svoji živi in razvidni prisotnosti. Na način kakor je prisotnost sploh skrivnost. ' Franci Zagoričnik Liechtensteinu. Dobila je štipendijo za strokovno izpopolnjevanje pod mentorjevim vodstvom. Imela je že več samostojnih in skupinskih razstav, leta 19^1 je prejela pismeno priznanje Zveze paraplegikov Slovenije za delo na likovnem področju. Vojko Gašperut iz Kopra je obiskoval šolo za gostinske delavce, ko ga je nesrečni skok v vodo prikleni! na invalidski voziček. Iz borbe za novo življenje danes izhaja kot zmagovalec. Razvijal se je brez šol in mentorjev, sam iz sebe in nikoli zadovoljen s samim seboj, dokler se ni razvil iz začetnika v cenjenega likovnega ustvarjalca. Večkrat je že samostojno in skupinsko razstavljal, sodeluje tudi na Ex temporu v Piranu, kjer je prejel posebno pohvalo. Rajmund Hansal iz Zagreba je risal že v mladosti, intenzivno pa se je lotil slikarstva, ko ga je leta 1963 bolezen hrbtenice priklenila na invalidski voziček. Razvijal se je sam, brez mentorjev in doslej že večkrat razstavljal. Branko R upnik iz Cerknega je prve likovne stvaritve naredil že, ko je obiskoval v Kamniku Zavod za invalidno mladino. Pozneje, ko se je posvetil svojemu poklicu urarja, si je prosti čas krajšal s slikanjem in izdelovanjem intarzij. Močneje se je slikanju posvetil v zadnjih letih, ko se je preselil k svoji družini v Ljubno pri Savinji. Nejč Slapar iz Kranja nam je kot likovnik dobro znan, saj ima za sabo številne samostojne in skupinske razstave doma in v tujini. Stojan Zafred iz Postojne se je prav tako kot Vojko ponesrečil pri skoku v vodo in od leta 1970 je trajno privezan na invalidski voziček. Ne more uporabljati rok. zato se je naučil slikati tako, da drži čopič z zobmi. V svojem ustvarjanju je samorastnik, v zadnjem času pa si je dobil mentorico, akademsko slikarko Seko Tavčar iz Ljubljane. Imel je že vrsto samostojnih in skupinskih razstav, prejel diplomo in odkupno nagrado na piranskem Ex temporu in lani plaketo Srečka Kosovela v Sežani. Visoko kulturni spomenik Škofja Loka — Tavčarjev dvorec na Visokem je že več kot deset let deležen izredne pozornosti v javnosti. Vendar ne zaradi pretirane skrbi zanj, temveč zaradi mačehovskega odnosa odgovornih za naravno in kulturno jdediščino, kar ima za posledico zlasti v zadnjih letih naglo propadanje zgradb. Vzdrževanje in obnavljanje namreč presega gmotne zmogljivosti sedanjega lastnika, posebne pomoči od drugod, od kulturne skupnosti in drupih naslovov, čeprav je dvorec: že nekaj časa uvrščen med spomenike prve kategorije, pa ni bil nikdar deležen. Dvorec je dobil ime po slovenskem pisatelju, poljanskemu rojaku dr. Ivanu Tavčarju, ki je kupil posestvo leta 1893. V Visoški kroniki in drugih delih je opisal zgodovino prejšnjih posestnikov Kalano v in dogodke, ki so povezani z usodo tega posestva. Ivan Tavčar je tudi pokopan v grobnici, nedaleč stran od hiše. Na južni strani, je obrnjen proti rodnim Poljanam, tudi Tavčarjev spomenik. Vendar pa dvorec ni pomemben le zaradi Tavčarjevega imena. Njegova arhitektura s posameznimi elementi, kot so portal, okenski okvirji, mreže, slikanja v baročnem kletnem obokanem prostoru, baročno oblikovana fasada pomenijo višek kmečkega stavbarstva v drugi polovici 18. stoletja. Nasproti stoječa kmetija Visoko 1, last Valentina Debeljaka, ima sicer skromnejše likovne elemente kot Tavčarjev dvorec, vendai skupaj z njim predstavlja s pretehtano skladnostjo postavitve, izredno urejenost v krajini. Zato je skiadno z določili zakona o naravni in kulturni dediščini Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine predlagal občinski skupščini razglasitev Visokega za kulturni pomenik. To ne pomeni nič drugega kot to, da v tem koncu Visokega ne bo dovoljen noben poseg v krajino, če ne bo v skladu s kulturno, zgodovinsko in estetsko vrednostjo spomenika in, da bo občinska skupščina dolžna poskrbeti, da se bodo stavbe ustrezno vzdrževale Odlok' ne pomeni nobenega poseganja v lastništvo. O razlastitvi lahko občinska skupščina razpravlja šele, ko ugotovi, da se na območju, ki je zaščiteno, dela škoda. L. Bogataj Lutkovni abonma v Naklem NAKLO- Kulturno-umet-niško društvo »Dobrava« iz Nakla se je po zanimanju za lutkovne predstave na tednu kulture odločilo, da za najmlajše organizira lutkovni abonma, ki bo obsegal tri predstave Prešernovega gledališča iz Kranja. Izmed šestih lutkovnih predstav: »Rig, žabe, kvik«, »Čudežni pisahii strojček«, »Fi-dl fadl«, »Vžigalnik« in »Čudežni kamen«, bodo izbrali po kakovosti tri najboljše. Na sporedu bodo ob petkih ob 17. uri v februarju in marcu v dvorani doma Kokrškega bataljona v Naklem. D. Papler V. Prizor iz uprizoritve »Ujetnikov svobode« F.. Filipčiča v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča Teden slovenske drame 83 — Prešernovo gledališče Kranj -p • 1 i—I « I • v • v Emil Filipcic: Ujetniki svobode Dramo v dveh vozlih bo izvedlo Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane Emil Filipčič je predstavnik mlajšega rodu slovenskih dramatikov. Lani so mu krstno uprizorili Keglerja mariborski gledališčniki (predstava je bila na lanskem Tednu), v začetku letošnje sezone pa je Slovensko mladinsko gledališče uspešno krstilo njegove »Ujetriike svobode«, ki so takoj pritegnili publiko in tudi kritika je nedeljivo pozitivno ocenila samo uprizoritev. »Ujetniki svobode« bodo nadaljevali krstne uprizoritve na letošnjem Tednu slovenske drame. »Pripravljanje igre, ki temelji na globokem občutenju razpočeno-sti sveta, zavedajoč se fragmentarnosti zgodovinskega izročila, igre, ki proizvaja avtoriteto za avtoriteto, da bi jih lahko potem z večjim bleskom uničevala, ki seje smrt, da bi zaslužila krohot, ki sta ji zgodovina in kultura nepregledno število sličic — pripravljenih zato, da se pod udarci pisalnega stroja spremene v strip, v kadre filma, v katerem je med igro in dokumentom ukinjena vsaka razlika. Taka igra je šifrirano sporočilo, ki razpade, ko se ji približamo z mrežo za dešifriranje. Nanjo je treba položiti življenje. Šele v tem postopku stopijo pred nas sleherniki in ne spake. Osvoboditev Filipčičevih Ujetnikov svobode se godi v umetnosti, katere angažma temelji na zanikanju družbeno priznanega in zahtevnega angažmaja. Z roba .sveta, ki ga moramo živeti, prihaja, da bi postala zavezujoč komentar letom, ki so za nami in kataklizmam, ki prežijo. »To je del razmišlja- ki ga je v gledališkem listu objavil dramaturg in lektor uprizoritve Marko Slodnjak. Slovensko mladinsko gledališče je bilo v preteklem letu »plodno« z slovensko izvirno dramatiko. Takoj v začetku leta so uprozorili »Smrad opero« Svetlane Makarovič, v začetku sezone Filipčiča, in ob koncu preteklega leta novo igro Dušana Jovanoviča »Hladna vojna babice Mraz«. Med vsemi, po svoji prodornosti in kvaliteti, prednačijo Fi-lipčičevi »Ujetniki svobode«, zato ni čudno, da jih je oblikovalka repertoarja TSD 83 Mojca Kreft izbrala med tremi uprizoritvami Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane. V predstavi, ki je bila dokaj bučno najavljena (saj v igri nastopata predsednika ZSSR in ZDA, slavni filmski režiser, agent CIA...) nastopajo Miloš Battelino, Milena Grm, Željko Hrs, Vojko Zidar, Pavle Rav-nohrib, Aleš Valič, Marko Mlačnik, Marinka Štern, Niko Goršič, Draga Potočnjak, Jadranka Tomažič, Vladimir Jure, Sandi Pavlin. Pavle Rakovec, Mina Jeraj, Majolka Šuklje in Jani Kovačič, ki je tudi avtor songov. Poleg številne igralske ekipe so fragmente za predstavo pripravili še režiser Janez Pipan,asistent režije Vito Taufer,scenograf Matjaž Vi-potnik, kostumograf Kostja Gatnik, koreograf Damir Zlatar Frey, kipar Janko Stefe ter glasbeni opremljevalec Stane Sušnik. M. L. Trdoglavček V četrtek, februarja ob 10. in 17. uri bo v Lutkovnem gledališču v gradu Kieselstajn v Krvi nju gostovala lutkpvn^ ^kupina osnovne: šole Prežihovega Vo-ranca / Jesenic s predstavo Jana Wilkovskegu Trdoglavček. Vabljeni! J Sporočili ste nam Nenehna »gostovanja« rokometašic Alplesa Kdaj v domačem kraju Italijan Paulo de Chiesa je v nedeljo v Kranjski gori osvojil nove točke za svetovni pokal. Prvi trije iz sobotnega veleslaloma — Avstrijec Hans Enn (prvi), Švicar Max Julen (drugi) in Šved Ingemar Stenmark (tretji). Svetovni pokal v alpskem smučanju Avstrijci osvojili Vitranc Kranjska gora — Kranjska gora je v soboto in nedeljo ponovno doživela velik dan. Nad 40.000 gledalcev od blizu in daleč se je zbralo na veleslalomski in slalomski tekmi za svetovni pokal, za katero so nekateri težko verjeli, da ju bo Kranjskogorcem uspelo pripraviti. Najbolj se je bilo bati odjuge, pa so ji bili organizatorji vseeno kos. Kranjska gora je bila resnično naš smučarski praznik, ki ga je malce skalil neuspeh naših smučarjev na nedeljskem slalomu. Vendar moramo biti kljub temu z letošnjo izdaj« Kranjske gore zadovoljni. To tudi obeta, da utegnejo dobiti tudi v prihodnji sezoni Kranjskogorci tekmo za svetovni pokal. Vsaj tako je omenil ustanovitelj tekmovanja za svetovni pokal Serg Lang. Na dveh kranjskogorskih tekmah velja pohvaliti prav vse: organizatorje tekme, ki jim je uspel velik podvig v skoraj nemogočih razmerah, gledalce za športno bodrenje nastopajočih, ljudi, ki so skrbeli za nemoten potek prireditve, in seveda tekmovalce, za izredno vitranško predstavo. Avstrijci so bili v Kranjski gori naj-' uspešnejši. Dobili so veleslalomsko in slalomsko tekmo, ekipno so bili najboljši, njihov tekmovalec Gruber pa je bil najuspešnejši v seštevku obeh disciplin. (Nadaljevanje na 12. strani) Množičnost in kakovost Kranj — »Med vsemi regionalnimi šahovskimi organizacijami Gorenjska prednjači po kakovostnem delu z mladimi šahisti, po dobri organiziranosti in prirejanju številnih tekmovanj,« je na občnem zboru Gorenjske šahovske zveze dejal tajnik slovenske šahovske organizacije. Temu velja le pritrditi. Šah ima na Gorenjskem dolgoletno tradicijo, ki se ji tudi sedanji rod šahi-stov in šahovskih delavcev ni izneveril. Na Gorenjskem je deset registriranih šahovskih organizacij ter 25 šahovskih krožkov na osnovnih šolah. Društva, sekcije in klubi združujejo prek petsto šahistov, od tega 170 pionirjev. Gorenjska ima enega velemojstra, štiri mojstre, 22 mojstrskih kandidatov, 39 pr-voKategornikov in prek 90 drugokate-gornikov; pel zveznih, osem republiških in več regionalnih sodnikov. Zveza priredi letno deset gorenjskih prvenstev, skupaj s turistično poslovno skupnostjo Bled pripravlja vsakoletni šahovski festival na Bledu, več republiških tekmovanj in zveznih turnirjev. Vse te številke navajamo zato, ker se za njimi skriva unutersko delo gorenjskih šahovskih delavcev ter dejavnost temeljnih suhovskih organizacij. Na občnem zboru so delegati potrdili novo organiziranost zveze — vodenje in delo po komisijah, v tekmovalni, fi-načno-materiulni ter v komisiji za pionirski in mladinski šah. Takšen način dela nuj bi prispeval k okrepitvi zveze, ki si prizadeva za še večjo množičnost in dvi^ kakovosti gorenjskega šaha. K temu cilju vodi samo ena pot — delo z mladimi, zato naj bi prav vsaka osnovna šola imela tudi šahovski krožek. Najbolj obetavne bi potem vključili v sKupino, s Katero bi se ukvarjal regionalni inštruktor. Občni zbor je takšen predlog podprl, s tem da se bo treba dogovoriti še o načinu financiranja. Zc dosedanja raven gorenjskega šaha opravičuje prirejanje kakovostnih tekmovanj. Marca bo zopet šahovski festival na Bledu. Šahovsko društvo Kranj bo ob občinskem prazniku priredilo kakovosten turnir. Ob dnevu republike bo v organizaciji šahovske sekcije Iskra v Kranju sedmi turnir sindikalnih ekip. Radovljiško šahovsko društvo bo pripravilo moštveno šahovsko delavsko prvenstvo Slovenije. Več kot doslej naj bi šahisti sodelovali z zamejskimi Slovenci. Ti so že večkrat izrazili že (j o, da bi nastopili na gorenjskih šahovskih prireditvah. Zaradi ustalitve-nih prizadevanj bo potrebno tekmovanja poceniti. Množični turnirji naj bi bili le na občinski ravni, medtem ko naj bi na gorenjskih prvenstvih nastopali le najboljši. C. Zaplotnik Šahisti za pokal maršala Tita Kranj — V četrtek. 'I februarja, ob lf>. uri se bo v delavski restavraciji Iskra na l.uborah pričelo letošnje ob činsko tekmovanj" za pokal maršala Tita. Pravico nastopu imajo štiričlanske ekipe. Drsalna tečaja Kranj - K( misija za drsanje in hokej pri Zvezi telesnokulturnih organizacij Kranj bo pripravila tečaj drsanja za odrasle (nad 15 let) na drsališču Gorenjskega sejma. Prireditelj sprejema prijave do petka, 4. februarja; prijavnina pa zraša 600 dinarjev. Tečaj se bo pričel 7. in končal 17. februarja. Skupaj s Šolskim centrom za telesno vzgojo pripravlja od 7. do 24. februarja tudi tečaj za vaditelje drsanja. Kandidati morajo biti stari najmanj 17 let in morajo dobro obvladati osnove drsanja. Prijave sprejema ZTLO Kranj do četrtka,3. februarja. Šahovski dvoboj Iskra — Elan — Šahisti kranjske Iskre so v prijateljskem dvpboju premagali igralce tovarne Klan iz Begunj /. rezultatom 21,5:10.5. Za iskrško ekipo je zbral največ točk Brane Deželak — ii. Albin Obleščak 5,5 ter Lojze Deželak in Dušan Čebular po 5. Pri Klanu je bil najuspešnejši Maks Vrečko s petimi točkami, preostale pa so osvojili Vinko Jerala, Milan Dragan in Zvone Potočnik. Povratno srečanje bo v Begunjah. — T. Benedičič V vodstvu Pizzerija in LTH — 32 članskih in osem veteranskih ekip sodeluje v občinski zimski ligi Škofje Loke v malem nogometu. Tekmovanje bo končano sredi februarja. Največ možnosti za zmago imata pri članih ekipa Pizzerije in pri veteranih LTH. — J. Starman Namesto lige štirje turnirji — Predstavniki klubov gorenjske namizno-te-niške lige — Jesenic, Murove, Triglava, Save, Križ, Mošenj, Kondorja in Gurrarja so se dogovorili, da bodo letos namesto lige organizirali štiri turnirje. Prvi bo 12. februarja v telovadnici Klana v Begunjah, drugi v Križah 26. februarja, tretji 19. marca v športni dvorani na Podnu v Škof j i Loki in četrti' 26. marca v telovadnici na Planini v Kranju. Posamično prvenstvo ligaških tekmovalcev bo aprila. — J. Starman Smučarski tekmovanji na Zelenici — Na smučiščih Zelenice sta bili pred kratkim dve tekmovanji. Smučarski klub Tržič je izvedel prvenstvo gorenjske tekmovalne skupnosti v veleslalomu za starejše pionirke in pionirje ter za mlajše mladinke in mladince. Med 105 smučarji iz 12 gorenjskih klubov so progo z 29 vraticami in 200 metri višinske razlike najhitreje speljali Lesjakova (Alpetour), Dežmanova in Naglič (oba Triglav) ter Tržičan Markič. Slalomskega tekmovanja za cicibanke in cicibane iz zahodne regije se je udeležilo 181 smučarjev iz 17 klubov. Z najboljšim časom sta se izkazala Faletičeva (Matajur) in Jazbec iz Tržiča. Rezultati - veleslalom - mlajše mladinke: 1. Lesjak (Alpetour) 1.14,94, 2. To-mažič (Triglav) 1.15,80, 3. Bokal (Alpetour) 1.16,94; starejše pionirke: 1. Dez-man (Triglav) 1.17,21, 2. Kokalj (Bled) 1 20,72, 3. Nadižar (Triglav) 1.21,94; mlajši mladinci: 1. Naglič 1.J2,30, 2. Peneš (oba Triglav) 1.13,47, 3. Kbšir (Alpetour) 1.14,80; starejši pionirji: 1. Markič (Tržič) 1.15,10, 2. Noč (Radovljica) 1.15,50, 3. Dolinar (Alpetour) 1.18,20; slalom - cicibanke: 1 Faletič (Matajur) 62,18, 2. Sitar 63,41, 3. Cesnik (obe Triglav) 64,52; cicibani: L Jazbec (Tržič) 54,77, 2. Kraigher (Bled) 56,59, 3. Albreht (Kranjska gora) 60,10. , J. Kikel Nepričakovana zmaga Iraka — V prostorih mladinske organizacije Vodovodni stolp je bil ob koncu tedna zimski pregledni go turnir »F« skupine, ki zajema igralce z nazivi od 25. do 11. kvu. Med igralci go kluba Kranj in go sekeje Vodovodni stolp je nepričakovano zmagal Miro Mrak. Glavni favorit turnirja Jure Pintar iz go kluba je zaradi nepazljivosti zbral le polovico možnih točk. Vrstni red: 1 Mrak (23. kyu), 5, 2. Cernivec (23. kyu) 5 3. M. Ovsenek (21. kyu), 4. R. Ovsenek (20. kyu) 4, 5. Melajnar (24. kyu) 3. M. Chvatal Prek 50 strelcev izpolnilo normo - 78 strelcev iz vseh strelskih družin in sekcij se je minuli konec tedna na strelišču v Hujah potegovalo za naslove ekipnih in posamičnih prvakov občine Kranj v streljanju s serijsko zračno puško. Doseženi so bili odlični rezultati, saj je prek 50 strelcev v članski in mladinski, moški in ženski konkurenci izpolnilo normo za nastop na gorenjskem prvenstvu, ki bo 11. februarja v Kranju. Rezultati - člani - posamično: 1. Frelih 373 krogov, 2. Rozman (oba Iskra) 3(59, 3. Žagar (Primskovo); ekipno: 1. Iskra 1467, 2. Tone Nadižar - Cirče 1430, 3. Franc Mrak - Predoslje 1422; članice - posamično: 1. Smrtnik (Kranj) 363, 2. Brezar (Čirče) 351, 3. Murovec (Kranj) 351; ekipno: 1. Bratstvo in edinstvo I -Kranj 1048, 2. Bratstvo in edinstvo II 1032, 3. Franc Mrak - Predoslje 980; mladinci — posamično: 1. Umnik (Predoslje) 360, 2. Lasič 355, 3. Naglič 347 (oba Primskovo); ekipno: .1. Stane Kovačič -Primskovo 1048, 2. Franc Mrak -Predoslje 1041, 3. Tone Nadižar - Cirče 981; mladinke - posamično: 1. Gašperič (Primskovo) 304, 2. Strniša (Predoslje) 298, 3. Mohor (Primskovo) 291. ekipno: 1. Franc Mrak - Predoslje 849. .]. Sitar Tečaj za vaditelje drsanja Kranj — Zveza telesnokulturnih organizacij kranjske občine skupaj s šolskim centrom za telesno vzgojo pripravlja tečaj za vaditelje drsanja. Tečaj, ki stane 500 dinarjev, bo od 7. do 24. februarja. Kandidati morajo biti stari najmanj sedemnajst let in morajo dobro obvladati osnovne elemente drsanja. Hkrati komisija za drsanje in hokej pri zvezi telesnokulturnih organizacij prireja tečaj drsanja za odrasle. Tečaj bo na drsališču Gorenjskega sejma v Kranju v ponedeljek, 7. in 14. februarja, od 19. do 21. ure ter v četrtek, 10. in 17. februarja, od 20.30 do 22. ure. Velja 600 dinarjev. Prijave za oba tečaja sprejemajo v zvezi telesnokulturnih organizacij, lahko tudi po telefonu 21-176. H. J. Železniki — Ženska rokometna ekipa Alplesa je po jesenskem delu tekmovanja v I. B zvezni ligi pristala na cetilem mestu. V enajstih tekmah so igralke i/. Železnikov osemkrat zmagale in trikrat izgubile — v gosteh proti najboljšemu slovenskemu predstavniku ljubljanski Olimpiji, doma proti Podravki in po nepotrebenem na Reki proti Zametu. »Dosegli smo celo več, kot smo pričakovali pred pričetkom prvenstva,« pravi Franc Pfajfar, vodja rokometne sekcije pri Športnem društvu Alples. »Uspeh je še toliko večji, ker nas je lani zapustila ena bol jših igralk in kapetan ekipe Jelka Lušina, ki je prestopila k ljubljanski Olimpiji. Glavno breme na tekmah so nosile izkušene Irena Lušina, Danica Benedik, vratarka Tončka Šolar in predstavnice mlajše generacije Tanja Polajnar in Mateja Kan-kelj. Ne gre pa prezreti tudi deleža ostalih. Vse igralke, z izjemo ene, so iz domačega kraja. Vse so tudi izšle iz rokometne šole Filipa Gartnerja. Povprečna starost ekipe je dvajset let. Pomeni, da prihaja v zrela leta, kar se je že pokazalo v jesenskem delu prvenstva. V preteklosti je bilo pravilo, da je igralka po končani srednji šoli prenehala z igranjem. Zdaj so rokometašice same spoznale, da so pri teh letih sposobne prikazati najboljše igre. Zaradi šolskih obveznosti bodo verjetno treningi ob koncu prvenstva nekoliko slabše obiskani. Ne glede na to pa upamo, da bomo zadržali mesto v zgornjem delu razpredelnice.« Rokomet je v Železnikih šport številka ena. Dekleta so več kot desetletje v slovenskem kakovostnem vrhu, čeprav je kraj majhen in zaledje skromr: doče igralke se »rekrutirajo« le r-lezniški osnovni šoli. Portoroški si? po katerih je Alples nosilec žer.v rokometa v občini, se namreč nisc ljavili. Bolj kot to se je utrdile a: rokometnih krožkih, medrazred.'-medšolska tekmovanja ter izbe: lavnih igralk za mladinsko ekicc vse opravlja Filip Gartner, njegov; lo pa v članski A vrsti nadaljuje FrJ Lušina. Rokometašice Alp^sa igrajo v s venstvene tekme v športni dvora:. Podnu v Škof ji Loki, ker pravila movanja ne dovoljujejo nastopar-zunanjih igriščih. Tudi tod imaK : tribuni dovolj navijačev, največ !iu: ljev rokometa iz Železnikov, toda:-odtehta igranja v domačem kraji; šitev se obeta, saj krajevna skup že gradi temelje bodoče telova" Predno pa bo ta nared. bo ekipa šč •• kokrat »gostovala« in trenirala v i* jeloški športni dvorani. Najbrže Železniki danes tako razvitega ženskega rol tovarna Alples ne bi tako varjala in podpirala športno kraja. Za rokomet, za potr« ske, članske A in B ekipe. pri tretjini denarja, ostalo Zvea kulturnih organizacij Škofja varna in zveza bosta letos dejavnosti v Železnikih n< milijona dinarjev, od tega co denarja pobrala samo Novi Sad, Ado, Temerin, Split, Trogir in k ostalim' kom ter trikrat tedenska voj ning v Škofjo Lokq Prvi trije mlajši mladinci na repu __ Robert Slabanja iz Dola (drugi), ter Triglavana Janez Klemenčič in Lojze Katrašnik (tretji). — l oto: C. Z. Republiško prvenstvo v tekih na smučeh Kranjski Triglav drugi Jezersko - S tekom štafet se je v nedeljo na Jezerskem končalo republiško prvenstvo v tekih na smučeh za mlajše in starejše mladince in mladinke ter za člane in članice. Čeprav je nenadna odjuga v noči s četrtka na petek že ogrožala tekmovanje, je prirediteljema -Smučarski zvezi Slovenije in Smučarskemu klubu Triglav - s pomočjo jezerskih mladincev uspelo pripraviti smučino za sobotno in nedeljsko tekmovanje. Na prvenstvu je nastopilo 115 tekačev iz vseh slovenskih klubov. Od najboljših je manjkal le Carman, ki je zaradi prehlada odšel z Jezerskega. Na sobotnem posamičnem prvenstvu j e imela največ uspeha 16-letna Andreja Smrekar iz Dola. Dosegla je najboljši čas med vsemi tekmovalkami in pustila za sabo tudi Triglavanko Jeli Jelovčan in tekačico Olimpije Metko Munih. S tremi osvojenimi zlatimi medaljami je bila najboljša tekmovalka republiškega prvenstva na Jezerskem. Odlično je tekla tudi pionirka Ivi Bešter iz Nemilj. ki je s časom natanko 18 minut zasedla drugo mesto med mlajšimi mladinkami, tretje med starejšimi in peto med članicami. Pri mlajših članih je po pričakovanjih slavil Triglavan Janez Kleinenčič. Svoja najhujša tekmeca je na Jezerskem imel v klubskih tekmecih, bratih Katrašnik. Pri članih so prva tri mesta zasedli reprezentance - Jani Kršinar iz ljubljanske Olimpije, Dušan Djuričič iz Mojstrane in Jože Kleinenčič iz Dola. Takoj za njimi je na cil j 15 kilometrov dolge proge pritekel Sašo Grajf iz Hoč. Gas, ki na je dosegel, je zadostoval tudi za zmago v mladinski konkurenci. V nedeljo se je prvenst vo nadaljevalo s štafetnimi teki in tekom Članic na 10 kilometrov. Pri članih je Olimpija upravičila vlogo prvega favorita, pri starejših mladincih je zmagala trojka iz Kranjske gore. Pri mlajših mlacLncih je štafeta ljubljanske Olimpije nepričakovano ugnala tekače Triglava. Pri starejših in mlajših mladinkah so najboljši čas dosegle tekačice smučarskega kluba Pohorje. V ženskem teku na deset kilometrov je Jelovčanova že drugič ugnala Ljubljančanko Munihovo. V ekipni razvrstitvi je zmagala ljubljanska Olimpija, drugi je bil kranjski Triglav, tretje Pohorje, peta Kranjska gora, osmi Partizan Gorje, deveta do deseta Mojstrana in Kamnik in enajste Rateče. Zmagovalci v posameznih mlajše, starejše mladinke in (5 km) - Andreja Smrekar (Do! mladinci (10 km) — Janez Kit' (Triglav), starejši mladinci <15 * Sašo Grajf (Hoče); člani (15 krr Kršinar (Olimpija); štafete: Član; km) - Olimpija; starejši r: (3X 10 km) - Kranjska *gora; mladinci (3x5 km) — 01impija; mlajše mladinke (3x5 km) 1 F članice - posamično (io k^i Jelovčan (Triglav). Spominski tek patrulj Srednja Dobrava — V sobote bruarja, ob devetih se bo na ^ Dobravi pri Kropi pričel tretji t*'-trulj v spomin Stanetu Žagaru lju v tem kraju od 1923. do organizatorju gorenjske vstaje rodnemu heroju. Tekmovanje men obuditi spomin na naš narvV vobodilni boj ter krepiti obramb pravljenost občanov. Vsaka patrulja šteje tri e.art-in šolarke (do 15 let) bodo osem kilometrov dolgi progi Z.r patrulje, ki bodo razdeljene v postne skupine (od 15 do 30 lo: cio 40 let, od 40 do 51) let, nad S) proga dolga 15 kilometrov in od Lr» do 25 let, od 25 do 35 let let) osem kilometrov. Enakem- ' i..Ai t.i n;itw.i. let) osem ----- »—»ako i>-' smučina tudi /.a vse patruljo \ mah _ /.a vojake, pripadnike - linih enot, civilne in naroda " uurave javne varnosti. loVee ki bodo tekli s terenskimi s,miC~ reditelj sprejenm pnjav^ do lV , nria na naslov TVI) » arnZan }> U 244 Podnart ah po le|efor 70-442. Za udeležene« patrulj«* L ki se bodo prijavili do tega f Jtartnina za 50 dinarjev ni-a v , tekmovanja, ko bo /a odra^ .V, 150 dinarjev in za šolarje * ««irit*v. štartnino plačajo tek-ob prevzemi' štartne s*evj}ke. STRAN___ŠPORT REKREACIJA__TOREK, 1. FEBRUARJA 19! TOREK. 1. FEBRUARJA 1983 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 7. STRAN O LAS muhe Kaj vse sprašujemo uslužbenke v telefonski centrali, na številko 988 — Priljubljeni »telefon-restant« ali telefonsko ležeče — Radovedni reševalci križank in nesramna vprašanja Gorenjski lastniki telefonskih priključkov očitno silno radi vrtimo telefonsko številko 988, kličemo informacije ob sleherni uri podnevni in ponoči. Uslužbenko sprašujemo to in ono, naročamo bujenje, smo skrivnostni v »telefon-restantu« in £daj, ko smo avtomatično povezani ž domala vsem svetom, malo manj Naročamo mednarodne telefonske Pogovore. na 150 drugih vprašanj. Kranjske informacije se vključijo v gorenjsko telefonsko omrežje ob 6. uri zjutraj, medtem ko se ponoči pogovarjamo z ljubljansko informacijsko službo. Največ prometa je od 11. pa tja do 17. ure. Zdaj je kranjske informacije lahko dobiti, saj so telefonistke razbremenjene predvsem zato, ker jim ni več treba vezati in čakati mednarodnih pogovorov, za hitrejše Dnevno — tako je naračunala Uslužbenka Zdenka Pesjak - kar 1200 krat posreduje informacije o telefonskih številkah in odgovarja posredovanje telefonskih številk pa bodo pri ptt podjetju Kranj letos nabavili »display« in tako dobili podatke neposredno iz računalnika. Zadrege ob obisku Vsi tisti ki obiščejo Prešernovo rojstno hišo predvsem mladina, neprijetno presenečeni nad orodjarno poleg hise m predvsem *lad tem, aa so sanitarije za hiso zapite Novogradnja ob spomeniku - Ob Prešernovi rojstni hiši je zrasli poslopje, *cikazi izgled pesnikove domačije. - loto: u. seaej Vrba — Današnja Prešernova rojstna hiša, ki bo spet postala kar najbolj »aktualna« bližnjega 8. februarju in najbrž tudi precej obiskana — ^prav si jo med letom ogledajo številne šolske skupine od vsepovsod — 'j/^ primerno vzdrževana. .Jeseniška /^ulturana skupnost namenja za nje-vzdrževanje redno sredstva, tako, "a ta kulturni spomenik ni zapuščen zanemarjen. . Vse drugače pa je z okolico in predvsem s sanitarijami ob Prešernovi hiši. Res je, da okolica ni zanemarjena in je čista, vendar so za hi-^ postavili zaradi številnih obiskovalcev sanitarije, ki pa so zaprte. >tenda jih je zaprla sanitarna infekcija, menda so lastniški odnosi ne morejo odpreti vrat, naj bodo še tako dobrovoljni in prijazni. Zadreg te vrste torej ob Prešernovi hiši ne manjka, čeprav bi bilo treba le malo dobre volje, da bi se stvari zadovoljivo uredile. Vaščani Vrbe so sicer veseli obiska in se nad vriščem otrok, ki se podijo okoli spomenika, ne jezijo; skupaj z njimi pa bi radi, da se končno že uredijo nadloge in zadrege okoli Prešernove hiše. d. Sedej Uslužbenke na 988 so edine delavke na pošti, ki lahko in celo morajo med delovnim časom brati časopis. Pa ne le dnevni časopis, temveč morajo stikati za ustreznimi izrazi v leksikonih in almanahih, da niti ne govorimo o tem, da morajo biti sposobne takoj odgovoriti na vprašanje o tečaju dinarja in tujih valut, o dežurnih trgovinah in veterinarjih, loteriji, rezultatih tekmovanj. Posebno ob derbijih je klicev izredno veliko. Redno so na tekočem tudi o vremenu, da ne govorimo o zdravniških in kuharskih receptih in horoskopu. Povedo vam lahko, da smo Gorenjci zavzeti reševalci križank, in če nam na vodoravno in navpično znanje odpove, nam morajo pomagati. Tako, kot nas morajo na našo zahtevo zjutraj ali ponoči tudi zbuditi. Vsako jutranje bujenje nas velja 5 dinarjev, kličejo pa nas šestkrat tako, da odzvoni do konca. Če še tedaj ne pomaga, potem smo pač zaspali. Bujenja je veliko, kot tudi ni malo »telefon-restanta«, kar bi pomenilo po naše telefonsko ležeče. V tem primeru povemo telefonistki šifro največ v dveh besedah in vsebino v največ desetih besedah in tisti, ki se bo vsaj do polnoči oglasil z enako šifro, bo od nje zvedel vsebino. Denimo: šifra »Rožca«, vsebina, »čakam te ob osmih tam in tam« ali pa »ne čakam te ob osmih tam in tam, ker se je vrnila žena.« Za telefonistko velja stroga poslovna molčečnost, mi se skrivamo za šiframi »Rožca«, »Travnik« in tako je vse v redu. Pa še cena za takšne »randije« je smešno nizka: en klic je en impulz ali dinar. Zdenka Pesjak seveda ne pove, kakšne vsebine skriva čudežni »telefon-restant«, pravi le, da so bolj zasebne kot poslovne zadeve. Poleg resnih stvari je obilo docela neresnih, takšnih, ki prihajajo iz otroških ust ali od neodgovornih posameznikov. Ko se je prvič zaposlila, je bila skrajno presenečena nad vprašanjem: kakšen je razvoj hišne muhe? Iskala je in iskala, dokler ji ni postalo jasno, da spraše-valec očitno nima kaj početi in si je zaželel malce zabave na račun 988. Zdaj že ve in na nedvoumne komplimente ali »zafrkancijo« ne odgovarja, medtem ko se pač mora potruditi, če nekdo zahteva, da mu razloži, kako se z rimskimi številkami napiše 50.000. Tedaj so silno dobrodošli profesorji na gimnaziji ali celo na univerzi, in če tudi oni odpovedo, je prava sreča, da najdeš 50.000 v rimskih številkah v slovenskem almanahu ... Ko bi bila sama tako nesremna, kot so nekateri spraševalci, bi na vprašanje, koliko je svet težak, lahko odgovorila, da toliko, kolikor vaga, tako pa mora imeti potrpljenja vedno na zalogo, kajti ob očitno še dokaj nizki telefonski kulturi mora pričakovati tudi takšne klice. V tujini že zdavnaj telefonirajo kratko in jedrnato in takoj »pridejo k stvari«. Pri nas pa ljudje hočejo vedeti, kakšno je vreme pa tašča pa otroci pa bližnja in daljnja soseda ... Nam ni škoda ne časa ne denarja, ni nas sram, da uslužbenke sprašujemo: kolikokrat lahko, da še ni škodljivo za zdravje in dobro počutje? Uslužbenka je tiho, saj vem kam vprašanje meri, toda nesramno ne sme odgovoriti. Čeprav bi lahko siknila v slušalko: kolikorkrat pač zmoreš ... počepniti, pregristi jabolko, prekrižati noge ali opraviti kakšno drugo telovadno vajo, pa bi nekako zaprla usta nesramnežu. D. Sedej KAMEN SPOTIKE U vedno neurejeni kot je sporna Izradba, ki so jo lastniki postavili roleg Prešernove hiše in ki naj bi bi-v^ zgrajena brez ustrezne dokumentacije. Lastnika zemljišča zatrjujeta, so gradbeni dokumenti v redu in rU sta brez skrbi lahko postavila ob ^Ulturnem spomeniku objekt za oro- ^ Pravzaprav je prav vseeno, če so j^kumenti v redu ali ne: manjši ob-K^kt stoji in najbrž ga nihče ne bo Zrušil, čeprav je silno dvomljivo, da L^ ob najbolj znanem slovenskem JV^lturnem spomeniku dovolili posta-drvarnico. Pročelja Prešernove k^jstne hiše ne kazi, kazi pa okolico ^ Prav nič manjši problem pa niso K^nitarije za hišo, ki naj bi bile na- K^onjene številnim obiskovalcem, N^dvsem šolarjem. Le-ti se ne pri-K^Ijejo le iz Lesc ali Jesenic, temveč > Shajajo z Dolenjske in Štajerske Primorske in imajo za seboj dol-^ pot. Razumljivo je, da jim vascani Umazani Kranj - Ko človek te dni gre peš po kranjskih ulicah, si od srca zaželi, da bi bil sneg. Da bi ga bilo vsaj toliko, da bi vsaj malce pokril kranjsko svinjarijo: debel sloj saj, papirje, čike . . . Ppleti čistimo vsaj za turiste in tisti avtomobil z metlicami zapelje po glavnih ulicah, ta ni, ni ne Fotoi D. Dolenc __y za turiste in tisti avtomooii z nu-iiuunu um kjer pričakujemo, da bodo silili turisti. Zdaj ap turistov snega, ne čistilcev. Le žalostna podoba umazanega mesta ... Cokle in poročna obleka V trgovini z rabljenimi oblačili in predmeti na Jesenicah lahk' izbirate med coklami, značkami, plašči, čevlji, smučarsko opremo in tudi dolgimi poročnimi oblekami — Kupci največ povprašujejo po otroški opremi, drsalkah, smučeh in tehničnih predmetih 24 novih stanovanj na Posavcu — Preci dnevi so se stanovalci vselili v novi stanovanjski blok na Posavcu, v katerem je 24 stanovanj, kupila pa sta jih v glavnem Iskra iz Otoč in LIP z Bleda, nekaj pa je v novem bloku tudi solidarnostnih stanovanj. Izgradnja stanovanjskega bloka, ki ga je v 14 mesecih postavil Gorenje iz Radovljice, je veljala 34.460.000 dinarjev, kvadratni meter skupne stanovanjske površine je stal 26.818 dinarjev. V bloku so zgradili tudi zaklonišče, centralno ogrevanje pa so uredili na trda goriva. V radovljiški občini trenutno gradijo še 67 stanovanj v Cankarjevem naselju r Radovljici, 51 stanovanj na Jaršah na Bledu in 17 stanovanj v Stari Fužini v Bohinju. Zadnja leta uspešno gradijo nova družbena stanovanja in s tem nadomeščajo manjšo stanovanjsko gradnjo v preteklem srednjeročnem razdobju. Lani je bilo vseljivih 137 stanovanj, še leto nazaj pa 148. M. Volčjak — Foto: F. Perdan V-__/ Jesenice — Tobak Ljubljana ima na Jesenicah, v najožjem predelu središča, v nekdanji slaščičarni, že vrsto let prav posebno prodajalno, ki je ni nikjer na Gorenjskem. Jeseničani ji pravijo »komisijska« prodajalna, ki je poleg »carinske« trgovine nedaleč stran, kjer prodajajo ocarinjene predmete, prava pravcata posebnost. V njej boste namreč našli domala vse: od zimskega puloverja, cokel do poročne obleke. Način poslovanja te Tobakove trgovine je v tem, da prodajalci sami prinesejo v trgovino rabljena oblačila ali predmete, ki jih ne potrebujejo, imajo pa po mnenju lastnika še takšno vrednost, da jih je škoda zavreči. Tu niso le rabljena oblačila, temveč tudi smuči, starine, čevlji, znamke, električni in drugi aparati, otroške posteljice in skratka vsi predmeti, ki jih imajo doma, a jih več ne potrebujejo. Ko se pogovarjaš s prijazno prodajalko Magdo Kmet z Jesanic, pove marsikaj zanimivega. Ljudje prihajajo z oblačili in predmeti od vsepovsod, ne le z Jesenic in prav tako se v trgovini tudi zadržujejo kupci od vsepovsod. Prihajajo z določenim namenom: prvi, da bi za ponujeno blago prodali in zanj dobili kar največ, drugi zato, ker bi v trgovini radi kupili obleko ali športno opremo po znosni ceni. Trgovina si za stroške poslovanja zaračuna 25 odstotkov od prodane cene blaga, višina cene pa se določa sporazumno. Prodajalec svojo obleko ali obutev ali predmet oceni in ponavadi prida svoje mnenje še trgovka, ki razmere na tem tržišču tudi najbolj pozna. Jasno je, da si vsak želi kar največ in zato so tudi prve ocene ponujenega blaga več ali manj previsoke. Trgovka izda potrdilo, po enem mesecu prodajalec lahko ceno zniža ali vzame blago nazaj; praviloma zapade v last prodajalne in na koncu v last Rdečega križa blago po dveh letih, če se ne proda ali če ga lastnik ne vzame nazaj. Izkušnje kažejo, da se povpraševanje in prodaja gibljeta po letnih časih: pozimi bodo ljudje kar naprej spraševali po športni opremi. Zdaj trenutno po drsalkah, ker ni snega in prodali bi jih toliko, kot bi jih le imeli. V trgovini so drage, tu pa se dobe malo -rabljene veliko ceneje. Saj vemo, kako je s tem. Že v letu dni jih otroci prerasejo in za tistih nekaj drsalnih korakov so malo rabljene kar dobre. Pozimi zamenja lastnika tudi precej bund in smučarskih hlač, kar je razumljivo: otroške smučarske hlače so postale tako drage, da jih je res težko kupiti. Pomladni letni čas prinaša v trgovino kupce otroške obleke, otroških vozičkov, otroške konfekcije. »Stajic, posteljic, vozičkov bi prodali kolikor bi jih le imeli...« pravi Magda Kmet. V tej trgovini visijo tudi dolge poročne obleke, ki jih običajno lastnice nosijo le en dan; le redka bi jo hranila za naslednjo podobno priložnost, popolnoma brez smisla pa je, da pozabljena visi v omari. Sem so lastniki prinesli tudi še odlične moške jakne pa modne plašče pa dve sto let stare trentarske cokle — po 2.000 dinarjev so — pa staro kmečko uro, nabožno sliko in celo dele avtomobilskega motorja. Vzeti je trobi pač vse kur prodajalci prineso, le tedaj, ko se nakopiči preveč konfekcije, si dovolijo pravico in konfekcije do nadaljnjega ne sprejemajo. Izredno dobro se prodajajo kasetofoni in nasploh« tovrstna tehnika. In kakšni ljudje prodajajo in kakšni kupujejo? Vseh vrst so, pravi prodajalka in ni tako, kot si vi zdajle predstavljate. Sploh ni tako, da bi hodili samo »reveži«. Nekaterim se zdi pač neumno, da bi se po podstrešjih kopičila še prav dobra oblačila ali predmeti, drugi spet nimajo prostora, da bi shranjevali... S sosedi in znanci pa je še vedno tako, da se jim bo »zamalo« zdelo, če jim kaj rabljenega ponudiš. Pa pridejo v trgovino in poskušajo prodati neznanemu kupcu. Le-ti pa so seveda spet več kategorij: od takih, ki se redno ustavljajo in malce pregledajo, do takih, ki so se namenili kupiti določeno stvar in pričakujejo, da jo lahko dobe tudi pri nas. Še vedno pa je seveda dovolj takih, ki gredo —■ bodisi kot prodajalci ali kupci — hitro mirno; češ, ta trgovina pač ni zame, kaj bi nosil za drugimi! Upamo si trditi, du je trgovina še kako potrebna in da je dobrodošla marsikateremu kupcu. Nekaterim so življenjski stroški ali osebne razmere pošteno stisnile pas in jim je v stiski nujno kaj prodati, da niti. ne omenjamo tega, da je brezsmiselno kar tako zavreči še dobro ali celo modno oblačilo. Po zmerni ceni pa bo tako dostopno tistemu, ki mu je visoka cena v »navadni« trgovini nedosegljiva ... D. Sedei GLAS 8. STRAN KRONIKA OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE TOREK, 1. FEBRUARJA Gorenjska nočna kronika NEČASTEN BEG GOSTOV Človek bi mislil, da imajo Ljubljančani, ki so zadnjič izzvali pretep v blejski diskoteki Pibernik, več športnega duha. Kar štirje so se namreč spravili nad tri domačine, ko pa se je »športna sreča« obrnila v prid Radovljičanom, so jo gostje bedno ucvrli. Pa vendar so račune do kraja razčistili še tistega dne. Na poti v Ljubljano so jih namreč ustavili prometni miličniki in jih poslali nazaj na Bled. PRIJATELJSKO PREPRIČEVANJE Dve dekleti, ki delata v Radovljici (težko bi se reklo, da sta ravno prijateljici), se zadnje čase pogosto nekaj pogovarjata. Kdo-ve, kaj je prišlo mednju, da so se pogovori sprevrgli v mračno sovraštvo in da je bojevitejše dekle celo potegnilo mož. To se je zgodilo na radovljiški avtobusni postaji, vendar je »intimni« po-menek z nožem preprečil eden od opazovalcev. PUSTOŠILI GOVORILNICE Trije mladeniči, ki so iz objestnosti in zdolgočasenosti obiskovali škofjeloške telefonske govorilnice ter trgali in odnašali telefonske slušalke, niso ostali nekaznovani. Ponosni na svoj gangsterski podvig so zbrali v hotelu Transturist, da bi uspeh še zalili, tedaj pa so ne godne plenilce prijeli. NI NAŠEL DOMOV lz Gorenjske predilnice v Škofji Lokt so zadnjič poslali domov delavca, ki je očitno popival. Prizadet v svojem dostojanstvu in s kančkom pijanske korajže se je vrnil in skušal izzvati pretep. Ker sam ni bil voljan iti domov (ali pa v »rožnatem stanju« ni našel prave poti), ga je kos poti pospremil mož v uniformi. RAZBIJALA KOZARCE Najprej je kazalo, da sta se ga Škofjeločana nabrala le toliko, da se ju je začela prijemati pijanska melanholija. Toda otož-nost se je kmalu sprevrgla v veselje in slednjič v pravo divjanje. V loški restavraciji Krona sta v takem razpoloženju napravila kar precej škode. Vendar se osebje tolaži z dejstvom, da smejo namerno razbito stekle-nino zaračunati trikratno. D. 2. Nevaren ovinek — V Logu pri Kranjski gori se pozimi, ko je poledica ali mokra cesta in tudi poleti zgodi največ nesreč v jeseniški občini. Ovinek je izredno nevaren, nepregleden in nemalokrat trči na tem odseku po več avtomobilov na dan — tudi pet ali šest. Škoda je ogromna in če bi jo sešteli, bi s tem zneskom ovinek že zdavnaj lahko primerno uredili. — loto: F. Perdan S SODIŠČA Za večjo prometno varnost Vozniško dovoljenje za traktoriste Nesreče s traktorji so vse številnejše. Zato tudi zakon o varnost cestnega prometa uvaja nekatere nove ukrepe, ki jih morajo traktor sti izpolnjevati, če hočejo voziti traktor. Ti ukrepi so takile: — od 20 avgusta lani je uvedeno obvezno zavarovanje traktorja — do 1. januar ja prihodnje leto morajo proizvajalci oziroma prodajalci traktorjev poskrbeti in prodajati traktorje samo z vgrajeno varnostno kabino aii varnostnim lokom. Tako morajo opremiti svoje traktorje tudi lastnik: traktorjev, ki so vozila že kupili ali jih še bodo kupili brez varnostnih kabin oziroma lokov, in sicer do 1. januarja 1986. Vsi dosedanji vozniki traktorjev, ki imajo vozniška dovoljenja E C in D kategorije, si morajo do 31. marca letos preskrbeti posebno vozniško dovoljenje za vožnjo s traktorjem. Sekretariat za notranje zade ve občine Kranj bo v začetku februarja obvestil voznike, kako bcd: lahko pridobili vozniško dovoljenje za vožnjo s traktorjem. Vsi zamudniki pa bodo morali po tem roku, to je 31. marcu, opravljati poseben preizkus za varno delo s traktorjem, ki bo v prihodnje tudi sestavni de izpita za vožnjo s taktorjem. Lani se je v Sloveniji pripetilo 88 težjih nesreč s traktorji, v katerih je umrlo 42 traktoristov in 5 sopotnikov. Verjetno pa manjše nez£ de s traktorji niti niso bile registrirane. Največ nesreč s traktorji Se je pripetilo zaradi neizkušenosti in uživanja alkohola. Največje nevarnosti za traktoriste so nepravilna uporaba vozila in preslabo upoštevanje tehničnih zmogljivosti vozila glede na tovor in teren, po katerem vozijo. Prav tako bi kazalo bolj paziti na brezhibnost vozila, razen tega pa naj traktor vozi sposoben voznik. Izguba gospodarja ali težja invj nost je tragična in usodna za normalno nadaljevanje dela na števi domačijah Zato priporočamo vsem voznikom traktorjev, da se v žijo predavanj, ki jih bodo organizirala Avto moto društva za var vožnjo in uporabo delovnih strojev in traktorjev. Mrak Odpeljala tono bakra Nekaj več kol tono bakra v ploščah sta delavca preselila iz skladišča obrtnika kot odpaden material v Surovino, kjer pa imajo za take stvari očitno odprte oči Delavni gorski reševalci iz Rateč — Radovljica - Ce nekdo pripelje 200 kilogramov bakra v ploščah podjetju, ki se ukvarja z zbiranjem odpadnih surovin, je že samo po sebi nenavadno, še posebej pa je, če to naredi kar štirikrat. Prav zato v Surovini Maribor, poslovni enoti Kranj, niso brezbrižno sprejeli nekaj kilogramov več kot eno tono težkega bakra, ki sta ga poskušala prodati kot odpadno surovino Bra-nislav Ostojič iz Lesc in Stevica Marjanovič. Sumljive količine bakra, ki sta ga trikrat skupaj, enkrat pa Marjanovič sam pripeljala v Kranj, so zadržali na posebnem kupu in ga niso odposlali naprej v predelavo. Ko pa sta vneta zbiralca pripeljala še četrtič zajeten kup in bi s tem zaokrožila očitno na nepošten način zbrani baker, so ju z izgovorom zadržali ter poklicali miličnike. Četudi sta oddajala prejšnje količine na različna imena, pa so bili dokazi, da je bil baker njun, le preveč trdni. Baker sta namreč vzela v Kropi zasebnemu obrtniku gaivanizerju od junija do začetka avgusta leta 1981. Oba sta delavnico in skladišče dobro poznala, saj sta oba pred časom pri obrtniku tudi delala. Ostojič se je posebej pri Surovini zanimal, po koliko odkupujejo baker, nato pa napravila kupčijo za okoli 600 kg bakra, za kar sta dobila nekaj več kot 38.600 din ter si izkupiček razdelila. Baker je bil seveda dosti več vreden, saj je v trgovini veljal kilogram nekaj več kot 180 novih din. Petčlanski senat temeljnega sodišča v Radovljici je oba spoznal za kriva, Ostojič je bil obsojen na eno leto in pol zapora zaradi tatvine bakra, sodišče pa ga je obsodilo tudi zaradi prikrivanja, ker je kupil smuči, za katere je vedel, da so bile ukradene. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo tudi to, da Ostojič ni prvič stopil pred sodnike. Manjšo kazen pa je sodišče odmerilo Mar-janoviču, saj ga je obsodilo na 10 mesecev, pogojno za dobo petih let. Sodba še ni pravnomočna. Rateče — Postaja Gorske reševalne službe Rateče-Planica ima devet aktivnih članov, dva izredna in štiri pripravnike. Čeprav je najmanjša v Sloveniji, pa ni nič manj dejavna od drugih postaj. Lani je članstvo rate-ške postaje posvetilo veliko pozornosti izobraževanju. Za člane so junija organizirali v Tamarju 3-dnevni tečaj za reševanje v letnih razmerah tn pripravili doma štiri teoretična Spet v zapor Komaj je prišel iz zapora, se 30 radovljiški občini spet vrača za Na 3 leta in 6 mesecev zapora je bil pred kratkim pred radovljiškim temeljnim sodiščem obsojen 30-letni Ante Šipura, doma iz Kotor Varoši. Komaj v septembru lani se je vrnil s prestajanja daljše zaporne Jiazni, pa je spet zašel na kriva pota, s katerih očitno ne zna in ne zmore stopiti v normalno življenje. Še razmeroma mlad je namreč v zaporu preživel že več kot 8 let, zdaj pa se spet vrača tja, kjer je že preživel SP . . - , .- skoraj tretjino življenja. Lani je komaj mesec dni po odpustu iz zapora spet vlomil na Bledu v stanovanjsko nišo J. G. in iskal denar in vrednejše stvari, vendar pa je našel le 40dkg kave, popil pa je tudi nekaj žgane pijače. Vlomil je tudi v parkiran osebni avtomobil, vendar pa je v njem našel le nekaj drobiža. V začetku novembra se je mudil v Radovljici, kjer je vlomil v hišo Z. R., vendar ni odnesel ničesar, pač pa si je postregel s hrano in pijačo. Le dva dni kasneje pa je na Bledu vdrl -letni A. Šipura zaradi vlomov v dlje časa za zapahe v stanovanjsko hišo J V. Hišo so prav tedaj prenavljali, zato so vhodna vrata zaprli s polivinilom in spustili žaluzijo. To pa očitno ni bilo dovolj trdno, da bi preprečilo Sipuri vstop v notranjost, v dnevno sobo, medtem ko sta lastnika mimo spaia v spalnici. Šipura je našel denarnico s 3500 din, vzel je moško uro, dve ženski uri in dve verižici ter kasetofon v skupni vrednosti 46.600 din. Kasetofon so miličniki kasneje našli pri njem in ga vrnili oškodovancu. Ante Šipura nobeno od teh dejanj pred sodiščem ni priznal, vendar pa ni bilo dvoma, da je ta kazniva dejanja zagrešil prav on, saj je pustil jasne prstne odtise, razen tega pa so pri njem našli pogrešane predmete. Ob presojanju te zadeve sodišče ni moglo najti nobenih olajševalnih okoliščin za obtoženega Šipuro, le obtežilne, Vaj gre za večkratnega {»ovratnika, ki ga niti kolikokrat ne kazni ne morejo spametovati. Sodba še ni pravnomočna. predavanja. Imeli so tudi dve vanji o reševanju v zimskih rah, razen tega pa so se po člani udeležili republiškega ga tečaja pod Storžičem, zimskega tečaja z italijanskimi valci v Piancavallu in rep*, tečaja za reševalce-letalce v ni. Sedaj urijo pripravnike za sp" jem v članstvo, takoj ko bodo učne vremenske razmere, pa bodo * pravili zimski tečaj za reševal« Lani so imeli rateški reševak samostojnih reševalnih akcii, siul rih so žal prinesli v dolino tuđ smrtno ponesrečene obiskavak«. ra. Prav tako so sodelovali v š&' akcijah s kranjskogorsko post GRS. Tesno so povezani tudi s jo milice v Kranjski gori, katere lavci stalno sodelujejo v re; Dvakrat pa je v akcijah prj pomoč helikopter letalske lice. Rateškim reševalcem, ki so g* drugim skrbeli za varnost na kc* prireditvi za svetovni pokal v si? carskih skokih v Planici, tudi ' smučarji. Domače s____. društvo jim namreč po potreb di kombi in tako rešuje probi voza reševalcev. Za splošno ljenosj rateške postaje GFtS trditi, da je sicer dobra, tako gim pa tudi njej primanjki^ me za reševanje v slabih skih razmerah. Za svoje delo so bili ob ?o. ci naše Gorske reševalne si odlikovani tudi nekateri re Rateč. En član je prejel zl znak PZS, štirje so dobili častni znak, dva člana pa so j gali za državno odlikovanje. A. Ke Komandir postaje milice Tržič, Bojan Belak: »Mar res zaleže samo kazen?« Tržič - Kakšna je prometna varnost, dobra ali slaba, najbolj zgovorno povedo številke. V tržiški občini je bila lani slika bolj črna kot leto poprej, ko je bilo 28 hujših prometnih nezgod, v katerih so umrli trije ljudje, devet jih je bilo huje in štirinajst lažje ranjenih, le pri eni pa se je izšlo samo z večjo materialno škodo. »Lani smo imeli v naši občini 35 hujših nezgod, torej sedem več kot 1981. leta,« je povedal komandir postaje milice v Tržiču, Bojan Belak. »Tudi posledice so bile bolj žalostne. Štirje so umrli, hudo ranjenih je bilo štirinajst in lažje 28 ljudi, samo materialne škode nad 20.000 dinarji pa je bilo pri štirih nezgodah. Razen tega je postaja milice obravnavala še 48 manjših prometnih nezgod s skromnejšo materialno škodo, kjer smo voznike predlagali v postopek sodniku za prekrške oziroma posredovali, ker se sami niso mogli sporazumeti.« Kateri pa so najpogostejši vzroki prometnih nezgod? »Največkrat neprimerna hitrost glede na stanje ceste, izsiljevanje prednosti, vožnja pod vplivom alkohola, vožnja, brez vozniškega izpita.Lani smo dali 246 predlogov za uvedbo postopka o prekršku leto prej 209, Zaradi vožnje pod vplivom alkohola smo prijavili 88 voznikov, 74 kršiteljev ni imelo vozniškega dovoljenja, ker še nis.o .opravili izpita, druge Bojan Belak, komandi tržiške postaje, milice pa smo prijavili zaradi prekrškov, kot so tehnično pomanjkljivo vozilo, izsiljevanje prednosti in podobno.« Menda je med kršitelji tudi precej mladoletnikov? »Res je. Zaskrbljujoč je podatek, tla jih je bilo lani kar 39. Gre seveda za kršitve v vožnji s kolesi z motorjem. V teh primerih bomo morali v prihodnje strožje ukrepati proti staršem, ki mladoletnemu otroku kupijo motorno kolo, čeprav ne pozna cestnopro-metnih predpisov in z nepravilno vožnjo ogroža sebe in druge.« »V mandatnem postopku je bilo kaznovanih 749 ljudi zaradi kršitev cestnopromet-nih predpisov, in sicer v skupnem znesku 179.600 dinarjev. Iz teh nekaj podatkov torej lahko razberemo, da je bila lani kljub večjim preventivnim in kaznovalnim ukrepom prometna varnost v tržiški občini bistveno slabša kot v letu 1981.« Katere pa so najbolj nevarne točke v občini? »Večinoma smo jih že odpravili, ostaja pa še predvsem magistralna cesta v Bistrici, ki omogoča voznikom precejšnje hitrosti, pešci pa so pri prečkanju premalo previdni. Tu je tudi največ nezgod samrtnim izidom.« Kako boste v prihodnje skušali čimbolj preventivno vplivati na boljšo prometno varnost? »S postajo prometne milice v Kranju smo se dogovoril', da bomo skupaj poostrili nadzor v prometu, večkrat preverjali hitrost z radarjem ter hkrati bdeli tudi nad obnašanjem pešcev in kolesarjev. Naša postaja že sodelu je s svetom za preventivo in varnost v cestnem prometu pri skupščini občine Tržič, precej pobud pa dajemo tudi v komisiji pri komu nalni skupnosti, če je treba postaviti nove ali zamenjati oziroma popraviti stare in dotrajane prometne -znake, odpraviti takoim«no- vane črne točke v prometu. Nekat bleme nam je tako že uspelo rešiti, pm*?f jih je še ostalo, ker službe, ki so xi odgovorne, nimajo dovolj denarja « Verjetno posvečate precej poz« tudi vzgoji šolarjev? »Naši vodje varnostnih okohstev so i* še bodo obiskovali osnovne šole ter učer^ predavali o prometu, jih opozarjali nevarnosti, preverjali tehnično brezhib^ njihovih koles in koles z motorji ter potnu poznavanju cestnoprometmh predpisov * P Miličniki prav gotovo raje opo*ari* kot kaznujejo. Se dogaja, da opozoril* ' Zad>Po^t?primer preventive neuspe^r pojavlja ob zaporah Ljubelja zarad, d* vremenskih razmer. Voznik, naj b. upo** ob ves tU a v sredstvih. ^^^ tako lahko izognejo sm0 jih opo^ar^ * s^o iigofo^ll d® nekateri kljul) tem u peh naprej V takih primerih bomo vo,„* i,r't!kirk;t;njea,rurejanjem miruje prometa? . Največji i /S Ha darldran je na Trgu svobode predstavlja ptfKffanj« dovolj prostora Tržiču, kjer J®1*™ j^vtobusov i„ u>, Sretw'/elo tu^o komunalnega njakov. Aeio po^ic . h ne misjlm ^ ki bi na številnih področ} več Ivda ^ parkiranja la ko "«pr8 tudi za pro;T^ olajšal delo. *ie?v*Xteri občani brez v** i signalizacijo ki Jo n ^ ^^ „ uničujejo, s teiu pa F g aSujem ^ tw. udeležence v prom^«/ /prometu kako morejo hiti 'J^jelni. Naravi tako neodgovorni, ^ ^ k silijo v neuečo. M** r(**? H. J«iov*«r * * \ • TOREK. 1. FEBRUARJA 1983 KRONIKA OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 9. STRAN GLAS Sposojal, vračal pa ne Anton Omerzel si je v kratkem času sposodil toliko denarja, da ga očitno ni mogel vrniti, a si je še sposojal nove zneske Senat Temeljnega sodišča Kranj, enota v Radovljici je pred kratkim obsodil 25-letnega Antona Omerzela iz Zasipa na 3 leta zapora zaradi več kaznivih dejanj goljufij, razen tega pa še zaradi zatajitve in prikrivanja. Čeprav se je Omerzel pred sodiščem zagovarjal, da si je denar izposojal zaradi popravil in vzdrževanja avtomobila, s katerim je opravljal taksi službo, pa mu sodišče tega ni moglo verjeti. Priče so namreč povedale, da si je od njih izposojal denar, ne da bi ga tudi vrnil že pred dvema letoma, ko še ni bil taksist. Tako je v letu 1980 v diskoteki Stop na Bledu omenil Z. D., da mu lahko preskrbi devize in sicer 500 nemških mark, za kar mu je le-ta izročil 5000 din. Vendar ni dobil ne mark niti mu Omerzel ni vrnil denarja. Septembra 1981 pa si je od receptorja nekega blejskega hotela izposodil 570 nemških mark, ker naj bi šel v Zah. Nemčijo, vendar izposojenega ni vrnil, celo 10.000 din si je od receptorja znova izposodil čez pol leta. Največ denarja pa si je Omerzel izposodil lani od Majde Z. Ker jo je kot taksist peljal v Avstijo, kjer je podedovala nekaj denarja, je seveda vedel, da ima šilinge. Zato se je maja lani oglasil pri njej in jo nagovoril za posojilo, ki da ga potrebuje za vrnitev dolga in pa za nakup avtomobila. Vse naj bi ji vrnil v enem mesecu. Res je dobil 10.000 šilingov, kasneje pa mu je še posodila 25.000 Šilingov in 1100 nemških mark. Ćeprav ji do roka, ki sta ga določila, ni denarja vrnil, si je od nje še hotel sposoditi, toda ženska mu sveda ni hotela dati niti dinarja več. Nekako v istem času, to je junija ali julija lani, si je za popravilo avtomobila od B. C. spet sposodi denar, tokrat 100 dolarjev m 300 nemških mark, pa še 5000 din, kar naj bi vse v nekaj dneh že povrnil, seveda pa ni. Sposodil si je tudi od l. K. in sicer 12.000 din-, vendar ni vrnil v treh dneh, kakor je obljubil, pač pa šele v začetku kazenskega postopka. V, začetku julija lani je pregovoril receptorja v enem od blejskih hotelov, da je s svojega deviznega računa dvignil 500 mark, ki mu Jih Omerzel seveda ni vrnil, celo ponovno je prišel po posojilo. Konec oktobra lani je pregovarjal B. M. naj mu posodi 30.000 din za nakup diesel motorja za njegov mercedes, kar naj bi povrnil v enem tednu, tako da je res dobil posojilo, vendar le 15.000 . din. Vsega skupaj je bil pred sodiščem obsojen zaradi osmih kaznivih dejanj goljufije, saj je izvabljal od ljudi denar običajno s pretvezo, da potrebuje za popravilo avtomobila. Vendar pa ni bilo mogoče, da bi za avtomobil starejšega tipa, ki naj bi bil vreden okoli 200.000 din, v razmeroma kratkem času vložil več kot še enkrat toliko, kolikor je bilo vozilo vredno. Ker pa je imel Omerzel še druge dolgove v vi sni nekaj več kot 95.000 din, je tudi dobro vedel, da sposojenega denarja v tako kratkih rokih, pod katerimi si je sposojal ne bo mogel vrniti, niti ne v daljšem času. S tem pa je zavajal ljudi v zmoto, da so mu posojali večje zneske, ki jih ni nameraval vrniti. Omerzel je sicer pred sodiščem trdil nasprotno, da je vse hotel povrniti, toda s taksi službo, ki jo je začel v aprilu lani, niti ni mogel dovolj zaslužiti, še posebej ne, ker je nekaj časa delal ponoči v enem od blejskih disko Idubov. Sodišče je pripoznalo oškodovancem zahtevke po vrnitvi sposojenega denarja. Omerzel pa je bil spoznan" pred sodiščem za krivega tudi za kaznivo dejanje zatajitve, saj ni hotel vrniti barvnega televizorja, električne ure in gramofona, kar vse je sprejel v hrambo od B. M. Gramofon je celo prodal, uro in televizor pa so kasneje lastniku vrnili miličniki. Na vesti pa je imel Omerzel tudi kaznivo dejanje prikrivanja, saj je od B. Č. prejel 5 kompletov smučarskih vezi, ki so bile ukradene v Elanovi trgovini v Begunjah ter tri komplete prodal po 3000 din, en komplet pa je za to dobil kot nagrado. V tem postopku je sodišče obsodilo na pogojno kazen 4 mesecev tudi Bojana Zerovca z Bleda, ker je Omerzelu v vozniškem dovoljenju popravil datum opravljenega vozniškega izpita, sicer si ne bi mogel sposoditi rent a car avtomobila, za kar je treba po predpisih najmanj dve leti vozniških izkušenj. napoledenelih in donaja.uk deskah utegnilo komu zdrsniti v vodo. - Foto: F. Perdan Alpinist omahnil Aljažev dom — V petek. 29. januarja. sta se v severno steno Triglava podala izkušena alpinista, 27-letni Franček Knez in 20 letni I.oj/e Cajzek, oba iz Rimskih toplic. Preplezala sta Črni graben, nato pa sta se /uradi slabega vremena spustila v dolino blizu Bavarske smeri. Ko se je Cajzek spuščal s police, se mu je po nekaj metrih izpulil klin in od-krušil del skale, v kateri je bil pritrjen. Plezalec je omahnil prek 80 metrov globoko v prepad in se ubil. Ker je Cajzek pri padcu potegnil /,a sabo vse vrvi, Knez ni mogel sestopiti, zato je prebil noč na polici in se zjutraj domala brez opreme po povsem gladki steni spusti! v dolino do Cajzka, nato pa odšel obvestit o nesreči jeseniške miličnike. Gorski reševalci iz Mojstrane so s pomočjo pilotov s helikopterjem RSNZ truplo v soboto dopoldne prinesli V Mojstrano. NESREČE TOVORNJAK DO SMRTI POVOZIL PEŠAKINJO Jesenice — Na obvozni poti k stanovanjskim blokom na Cesti maršala Tita na Jesenicah se je v četrtek, 27. januarja, zgodila huda prometna nesreča, v kateri je umrla pešakinja, 72-let-na Ivana Poljanšek s Potokov. Pešakinja je prečkala cesto, tedaj pa se ji je v vzvratni vožnji približal tovornjak za odvoz smeti, ki ga je vozil 22-letni Mir-sad Samardžič, jo z vilicami dvižnega mehanizma za dviganje kovinskih posod za odpadke zadel in zbil po cesti. Ranjenko so z rešilnim avtom takoj od peljali v jeseniško bolnišnico, vendar je še na poti podlegla. AVTOBUS TRČIL V KOZOLEC Sorica — V četrtek, 27.januarja, se je avtobus, ki ga je vozil Janez Bergant iz Škofje Loke, vračal s Soriške planine. Ko je pripeljal v Scn-co, se zaradi brezglave hitrosti ni mogel ogniti strehe v ozki ulici med dvema hišama. Avtobus je zadel v streho, voznika pa je pri tem vrglo s sedeža, tako da ni mogel več obvladati vozila. Avtobus je zapeljal s ceste in trčil v drog kozolca. V trčenju sta bili ranjeni potnici 14-letna Renata Rogan in 15-letna Lana Duža-nec, obe iz Križevcev. POVOZIL OTROKA Gozd Martuljek — Voznik osebnega avtomobila Aleksej Rikovski iz Beograda, je v soboto, 29. januarja, vozil od Kranjske gore proti Jesenicam. V bližini Gozda Martuljka je iz ustavljenega avtomobila (stal je ob cesti) nenadoma prišel otrok, 4-letni Lazar Poljanšek, tik pred avto Ri-kovskega. Rikovski je kljub zaviranju in zavijanju, da bi se otroku izognil, srednjega zadel in zbil po cesti. Otrok je v nesreči utrpel lažje poškodbe. ZBIL PEŠAKINJO IN POBEGNIL Kranj —- Neznani voznik osebnega avtomobila, rumene zastave 101, je v petek, 28. januarja, ob 22. uri, v Savski loki, med tovarnama Iskra in Sava, povozil pešakinjo in po nesreči pobegnil. 45-letna Marija Vilfan iz Kranja je pešačila po cesti, nenadoma pa je z nasprotne strani ceste pripeljal avto in jo zadel. Udarec je Vilfanovo zbil v grmovje, kjer je obležala laže ranjena, brezvestni voznik pa je odpeljal, ne da bi se zmenil za ranjenko. I). Ž. Delavski svet delovne organizacije razpisuje' prosta dela in naloge VODENJ E FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Pogoji: kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima višjo .ili srednjo šolo ekonomske smeri, — da ima pet let ustreznih delovnih izkušenj, — da jo sposoben voditi in organizirati delo, ~ da ima ustrezne moralno politične vrline Prijave in dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev kandidati pošljejo ali prinesejo v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Oblačila Novost, Tržič, Trg svobode 33, z oznako : »razpisna komisija«. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh poizbiri. jNjnamci POSEZONSKA RAZPRODAJA ŠPORTNE OPREME V NAM! Do 30 % ceneje v času od 31. januarja do 15. februarja 1983: Veleblagovnica m nama ŠKOFJA LOKA smuči smučarski čevlji tekaške smuči tekaški čevlji bunde smučarski kompleti u1' 'i'M'E maai j L bombažu predilnica in tkalnica trži razglaša naslednja prosta dela oziroma naloge na podlagi 10. čl. Pravil-nikat) delovnih razmerjih ter v skladu z 21. čl. Zakona 6 delovnih razmerjih: V DSSS — Pravni oddelek VODENJE PRAVNEGA ODDELKA (1 oseba za določen čas — za čas porodniškega dopusta) Pogoji: — visoka šola pravne smeri, — poznavanje zakonodaje, — zaželjen pravosodni izpit, — 2 leti delovnih izkušenj. V DSSS — Splošni oddelek OPRAVLJANJE VRATARSKIH POSLOV (1 oseba za nedoločen čas) Pogoji: — dokončana osemletka, . — izpolnjevanje pogojev za nošenje in uporabo orožja, — znanje iz osnov vodenja evidenc, — 6 mesecev delovnih izkušenj. IZVAJANJE POŽARNO-VARNOSTNE SLUŽBE DO (1 oseba za nedoločen čas) Pogoji: — šoia za poklicne gasilce, — izpolnjevanje pogojev za nošenje in uporabo orožja, — tečaj za ravnanje z orožjem, — 1 leto delovnih izkušenj. V Vzdrževalno energetskih obratih VZDRŽEVANJE STROJEV IN OPREME (1 oseba za nedoločen čas) Pogoji: — poklicna šola kovinske smeri, — 1 leto delovnih izkušenj, OPRAVLJANJE KLEPARSKIH DEL (1 oseba za nedoločen ča.s) Pogoji: — poklicna za kleparje, — 2 leti delovnih izkušenj. OPRAVLJANJE ZIDARSKIH DEL (1 oseba za nedoločen čas) Pogoji: — poklicna šola za zidarje, — 1 leto delovnih izkušenj. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovski oddelek 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po roku za vložitev prijav. TOREK, 1. FEBRUARJA 198: VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA KRANJ ' in VVE PRI OSNOVNIH ŠOLAH KRANJ KOMISIJA ZA SPREJEM OTROK V VZGOJNO VARSTVENE ENOTE OBČINE KRANJ RAZPISUJE ZA SEPTEMBER 1983 prosta mesta v jasliških oddelkih in varstvenih družinah od 6. do 24. meseca starosti otroka prosta im?sta v predšolskih oddelkih, od 2. leta do 7. leta starosti otroka. V WO Kranj in WE pri OŠ sprejemamo otroke iz občine Kranj, v izjemnih primerih pa tudi otroke iz drugih občin, če je vsaj eden od staršev zaposlen v občini Kranj. Prošnjo za sprejem otroka v varstvo dobite: — za enote VVO Kranj, WE osnovne šole Simon Jenko Kranj, nova šola in podružnična šola na Primskovem ter WE podružnične šole France Prešeren na Kokrici, v vrtcu NAJDIHOJCA, Kranj. Nikole Tesla 4 Uradne ure v vrtcu Najdihojca so: PONEDELJEK IN PETEK od 8. do 12. ure SREDA od 12. do 18. ure — za enote WO Golnik, v vrtcu, Golnik 54 — za enote pri osnvnih šolah: Osnovna šola Josip Broz-Tito, Predoslje, NA UPRAVI ŠOLE Osnovna šola Stanko Mlakar Šenčur in enota Podružnične šole v Vo-klem, NA UPRAVI ŠOLE V ŠENČURJU Osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor, enote na Visokem, v vrtcu pri OŠ in enoti podružnične šole na Jezerskem, Osnovna šola Davorin Jenko, Cerklje in enota v Zalogu, v vrtcu Ku-rirček Robi v Cerkljah Osnovna šola France Prešeren, V ENOTI PODRUŽNIČNE ŠOLE DU- 1 k* Osnovna šola Lucijan Seljak, V ENOTAH PODRUČNIČNE ŠOLE BESNICA, ŽABNICA, OREHEK in v vrtcu v MAVČIČAH, Osnovna šola Stane Žagar Kranj, v enoti podružnične šole TRBOJE. — za sprejem V RAZVOJNI ODDELEK (za razvojno motene otroke) dobite obrazec za sprejem v vrtcu NAJDIHOJCA, Nikole Tesla 4. Prošnjo za vpis morate oddati najkasneje 30 dni po objavi razpisa, osebno ali priporočeno na naslov: VVO Kranj, vrtec Najdihojca, Nikole Tesle 4, informacije po telefonu pa dobite, če pokličete tel. št. 31-337 oz. 24-381 Komisija za sprejem otrok v WE občine Kranj SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRANJ objavlja skladno z 8. členom zakona o prometu z nepremičninami zbiranje pismenih ponudb za prodajo objekta Sp. Jezersko 1 ter pripadajočega zemljišča pare. št. 62 in pare. št. 351, vse k. o. Sp. Jezersko, v skupni izmeri 672 mz Obstoječi objekt je spomeniško-varstveno zaščiten in bo za adaptacijo ali rekonstrukcijo potrebno tudi soglasje pristojne spomeniško-var-stvene službe. Pogoji prodaje: — izklicna cena nepremičnine je 406.062,00 din, — kupec mora kupnino plačati v enkratnem skupnem znesku v 15 dneh od dneva podpisa pogodbe, — stroške postopka prodaje in prometni davek plača kupec, — nepremičnina bo prodana najboljšemu ponudniku. Kavcijo v višini 10 % od izklicne cene vplačajo interesenti istočasno z oddajo pismene ponudbe pri blagajni delovne organizacije Domplan Kranj, Cesta JLA 14. Zaradi ogleda objekta Sp. Jezersko 1 naj se interesenti oglasijo pri predsedniku hišnega sveta Sp. Jezersko 2. Rok za oddajo pismenih ponudb je 15 dni od objave v časopisu. Pismene ponudbe naj interesenti pošljejo na naslov: Delovna organizacija Domplan Kranj, Cesta JLA 14, Kranj — v zaprti ovojnici z oznako »Pismena ponudba za prodajo nepremičnine Sp. Jezersko«. Ponudba mora vsebovati ime in priimek ponudnika, njegov naslov in ponuđeno ceno za nepremičnino. Podrobnejše informacije daje pravna služba DO Domplan Kranj (telefon št. 24-440). O VERIGA LESCE Delavski svet TOZD Sidrne verige razpisuje na osnovi ustreznih določil statuta TOZD Sidrne verige INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -VODJA TOZD SIDRNE VERIGE Za individualnega poslovodnega organa se lahko prijavijo kandidati, ki poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjujejo še naslednje pogoje: — da imajo visoko ali višjo izobrazbo strojne, metalurške, ekonomske ali organizacijsko proizvodne smeri, — da pasivno obvladajo en tuj jezik, v — da imajo z visoko izobrazbo 4, z višjo pa 5 let delovnih izkušenj v zahtevnem poklicu, — da z imenovanjem soglašajo DPO TOZD, — da z imenovanjem soglaša koordinacijsko-kadrovska komisija pri občinski konferenci SZDL, rPrv/r» — predloži zamisel realizacije razvojnega programa I U/AJ Individualni poslovodni organ bo imenovan za 4 letu, po poteku mandata je lahko ponovno izvoljen. Kandidati naj pošljejo vloge za razpis na naslov: SŽ Veriga Lesce, Kadrovska služba, Alpska 43, s pripisom »vloga na razpis« najkasneje v 15 dneh po objavi. ' Kandidati bodo o izvidu razpisa obveščeni najkasneje v 30 dneh po poteku roka za prijave. DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ ponovno objavlja prosta dela in naloge STROKOVNEGA DEIJVVCA za organizacijo in vodenje izobraževalnih oblik s področja družbenega izobraževanja za samoupravljanje. Za opravljanje del in nalog morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba družboslovne ali pedagoško-andragoške smeri, — 3 leta delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja odraslih s strokovnim pedagoško-andragoškim izpitom. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3 mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 8 dneh po objavi na naslov: Delavska univerza Tomo Brejc Kranj, Staneta Žagarja 1. KMETIJSKA ZADRUGA BLED Zadružni svet in razpisna komisija ponovno objavlja — razpisuje na podlagi 59. člena samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev kmetov in delavcev v Kmetijski zadrugi Bled prosta dela in naloge RAČUNOVODJE ZADRUGE Za opravljanje del in nalog računovodje zadruge lahko kandidira oseba, ki poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje: — da ima srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in — da ima vsaj 3 leta delovnih izkušenj Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Interesenti za razpisana dela in naloge naj pošljejo ponudbo in vso potrebno dokumentacijo z opisom dosedanjega dela in prakse na naslov: Kmetijska zadruga Bled, Prešernova 11, razpisna komisija. Prijavni rok za razpisana dela in naloge je 15 dni po objavi razpisa, o rezultatih razpisa bomo obvestili kandidate v 30 dneh po izteku razpisnega roka. BLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED Zbor delavcev Delovne skupnosti skupnih služb ponovno razpisuje prosta dela in naloge VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom, izpolnjevati še naslednje: — visoka ali višja izobrazba ekonomske ali turistične smeri, — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah, — znanje dveh tujih jezikov (nemško, angleško, francosko, italijansko), — organizacijske sposobnosti, — moralnopolitične in družbenopolitične kvalitete ter pravilen odnos do samoupravljanja. Delavec bo imenovan za 4 leta. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: HTP Bled, Cesta svobode 29, z oznako 2 za razpisno komisijo DSSS, v 8 dneh po objavi. O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po sprejetem sklepu o izbiri. C? * HTD HTDO GORENJKA JESENICE, n.sol.o. TOZD Hoteli Kranjska gora, n. sol. o. Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge NATAKARJA - POSLOVODJA v pensionu Kepa Mojstrana Pogoji: — VKV natakar ali KV natakar in 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, — delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom KUHARJA v pensionu Kepa Mojstrana ' Pogoji: KV kuhar, delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s pol ni m delovnim časom Zu objavljena prosta dela in naloge je zaželen zakonski par, stanovanje je na voljo. NATAKARJA v gostilni Krma Mojstrana Pogoji: KV natakar, delovno razmerje se sklepa zu nedoločen čas s polnim delovnim časom Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, v 15 dneh po objavi pošljejo na naslov: HTDO Gorenjka, Jesenice, Kadrovska služba, Prešernova J 6, Jesenice. telefon 27 960 PRODAM Prodam 10 dni starega TELETA ž mentalca. Mežnarc, Selo 22, ŽirovnP * Marca, aprila in maja bom prodi* dva meseca stare, rjave in grabil JARČKE. Sprejemam pismena naročk Stanonik, Log 9, Škofja Loka PRAŠIČKE, težke od 20 do 40 s prodam. Stanonik, Log 9, Škofja Let m Poceni prodam dvobrazdni traktor* PLUG. Zasavska 42 Kranj Prodam STRESNO OKNO čm 74X112Cm, KOMBI PLOŠČE 5 cm.: cm in električno OMARICO. Sv. Dufc -Škofja Loka Prodam po šest tednov stare PRASlO KE. Češnjevek 31, Cerklje Prodam več suhih bukovih DR Šenturška gora 23 Ludvik Pavlin Prodam suhe smrekove PLOHE. N* slov v oglasnem oddelku Prodam TRAKTOR pasquali. Prešeren, Doslovče 6, Žirovnica Prodam termoakumulacijsko » — elind 4, za 5.000 din in tovorno PfL KOLICO za osebni avto za 15 000 i Borut Urevc, Sp. Gorje 95 pri Bledu £ Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA S Bitnje 9 Prodam AKUMULATOR za trakte: V-140 A/h. Visoko 31, Šenčur Prodam 5 brejih mladih OVC. Sp. Pit- 14/A, Jesenice GORENJSKA OBLAČILA KRANJ Odbor za medsebojna razmerja, delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta dela in naloge SNAŽILKE Pogoj:l leto delovnih izkušen] na podobnih delih Nastop je možen takoj. Dele se združuje za nedoločen čas. s poskusno dobo in polnim de^ lovnim časom. Delovni čas po dogovoru. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenjska oblačila Kranj, JLA 24 a, Kranj. „7hUteuAo>r a' KOPER TOZD Kontinentalna špedicija Jesenice V oglasu, ki je bil objavljen 25.1.1983, se pod pogoje xa opravljanje del in nalog opravljanje komercialnega vodje filiale Jesenice doda še: — izpolnjevati mora pogoje za opravljanje poslov zuna njetrgovinskega prometa. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o. Kranj, JLA 2 oglaša na osnovi sklepov Komisij za delovna razmerja prosta dela in naloge /a TOZD KOMERCIALNI SERVIS (ponovna objava) PRODAJALKO ŽIVILSKI STROKE za prodajo živilskih artiklov za TOZD Tovarna olja OIJARICA Britoi OBRATNEGA ELEKTRIKA RJA /a opravljanje elektroinstakv c ijskih del Posebni pogoji: J leto delovnih izkušenj i-riiave t dokazili o izpolnjevanju pobojev »^Mjo-šno kadrovski Go- renjske. Kranj, JI A 2 v N dneh po objavi. TOREK, 1. FEBRUARJA 1983 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 11. STRAN GLAS Prodam polne, skoraj nove JEKLENKE za plin in kisik (avtogeno varjenje). -Jože Jakša, Orehovlje 15/A 927 Prodam SLAMOREZNICO s puhal-nikom in 3 PRAŠIČE za zakol, težke po 150 kg (domača krma). Telefon 23-396 928 Prodam 12 tednov staro PSIČKO (srebrni pudel). Informacije vsak dan po tel. 064-77-407 929 Prodam večjo količino FIŽOLA. Telefon 62-186 930 Prodam OVCO in dve JAGNJETI. tDanica Mulej, gostilna Sp. Lipnica 27, JCamna gorica 931 Ugodno prodam nerabljeno MIZO, tvemera 120 cm in šest THONETOVIH STOLOV, vse temno. Telefon 74-375 932 Prodam 6 tednov stare prašičke. Valter, Goriče 29, pri Golniku. Prodam trajnožarečo peč, zimsko po-*T>čno obleko (dolga bela), kasetni radio Grunding (garancija 6 mesecev), Zalar, Hrastje 50 — (vsak dan popoldne od 15. naprej). Žalar Prodam 7 let starega KONJA in 300 kg težko TELICO. Pivka 15, Naklo 959 Prodam dobro ohranjen KAVČ. Karel Kuhar, Sp. Besnica 2 960 Prodam suhe smrekove DESKE 25 mm in 50 mm in IZKOPALNIK krompirja ' vrtavkasti). Kličite popoldan po tel. £>64-50-727 ' 961 Prodam 170 kg težkega PRAŠIČA, arolih, Hotemaže 31, Preddvor 962 Prodam priznan semenski KROMPIR Vesna. Vida Rozman, Poljšica 4, Podnart, tel. 70-164 963 KUPIM Kupim mizarski kombinirani STROJ. Anton Žepič, Tržič, Bistrica 24, telefon §0-554 933 Kupim SADILEC za krompir za traktorski plug. Zasavska 42, Kranj 934 Kupim ohranjen črnobel TELEVIZOR ^ osebni avto NSU 120. Zupanova 7, Šenčur 935 Kupim NAKLADAČ za gnoj »leon •"^50* ali »Karlo peschi« in TRAKTOR 18 KM. Kličite popoldan po telefonu ^64-50-727 _ 936 Kupim globok OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 26-147 937 Kupim ŠIVALNI STROJ pfaf 138 (cik-^ak ter ravni šiv) od 5 do 6 mm. Ponudbe t>o tel. 41-067 938 v Kuram original PLUG za traktor HOLDER. Franc Oblak, Leskovica 9, Gorenja vas 939 VOZILA Prodam LADO 1300 S, maj 1982 Golniška 56, Kokrica - Kranj 761 Prodam AMI 8, letnik 1971, karoserija 1974, registriran za leto 1983. Praprotna kolica 10, Cerklje . _ J™ Prodam ZASTAVO 101, 1977 m 125-PZ, *973. Janez Homar, Podbrezje 66 940 FIAT 126-P, letnik 1980, prodam. Informacije po tel. 25-461 int. 380 941 w NSU PRINZ 1200, z rezervnimi deli, EXPRESS, HI-FI radio stereo, z Zvočnikoma 50 W prodam. Milan Simič, ^nma 3, Kranj, tel. 21-830 942 , podari, ZASTAVO 101, ietnik 1973, do°ro ohranjeno. C. na Svetje 11, Medvode 943 Vodarn R-4 TL, letnik 1978. Prebačevo 32, Kranj 944 ZASTAVO 750, letnik 1971, nevozno, poceni prodam. Kranj, Jelenčeva 33, tel. 26-056 945 ZASTAVO 101, letnik 1979, prodam. Telefon 061-611-166 946 Prodam DIANO, letnik 1977, vozno, Neregistrirano. Praprotnik, Kovor 81, Tržič 94/ Prodam ZASTAVO 101 ali menjam za gradbeni material. Peter Oblak, Brebov-^ica 23, Gorenja vas , 94« SPAČKA, letnik 1972, 70.000 km. nov prodam. Žepič, Retrje 13, Tržič, tel. ^7-056 popoidan; 27-271 - int. 296 dopoldan 949 . ZASTAVO 101, letnik 1973, obnovljeno *** v dobrem stanju, prodam. Ogled od 16. go 18. ure. Metod Jagodic, Nasovče 29, Komenda , w Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976^ ^erjan, Ribno 89, Bled, tel. 78-250 965 ^^^ STANOVANJA = ^ Družbeno GARSONJERO ^rnjnjarn ^ večje STANOVANJE. Lahko tudi brez ^ntralne. Šifra: Planina 011 r zMS, BLED STROKOVNA SLUŽBA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE TRŽIČ Delovna skupnost na podlagi 38., 39. in 40. člena statuta DSSS -razpisuje prosta dela in naloge individualnega organa VODJE STROKOVNE SLUŽBE SIS (reelekcija) Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višješolsko izobrazbo družboslovne smeri, — da ima 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih, — da pozna delovanje delegatskega sistema, — da je moralnopolitično neoporečen Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju naštetih pogojev s kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi pošljejo na naslov: Strokovna služba SIS družbenih dejavnosti občine Tržič s pripisom »za razpis«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo na razpis. Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ ponovno razglaša prosto delo oziroma naloge v kadrovskem sektorju IZVAJANJE POŽARNO VARNOSTNE PREVENTIVE (GASILEC) Pogejipoklicna šola za gasilce in 1 leto delovnih izkušenj s nodročia požarne varnosti, J — poklicna šola druge stroke ali dokončana osnovna šola in 5 let delovnih izkušenj, — poznavanje predpisov iz varstva pri delu, — poskusno delo 2 meseca Kandidati, ki nimajo končane poklicne šole za gasilca, morajo v 3 letih le-to dokončati. Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v 8 dneh od dneva objave. POSESTI V Poljanski dolini, ob Sori, prodam vseljivo HIŠO, opremljeno, s trosobnim stanovanjem in vrtom, za 90 SM. Ponudbe pod šifro: Stanovanje ali vveekend 950 V najem oddam HLEV za 3 govedi, SKEDENJ in 1 ha TRAVNIKA. Infor-macije dobite po tel. 27-666 od 8. do 12. ure 951 Najamem GARAŽO v Škof j i Loki; in KUPIM otroški avtosedež. Telefon 064-60-748 952 Pozor! Pozor! Pozor! Stavbena PARCELA (morda plomba, vendar lepa lega). Nujno te išče v predmestju Kranja zdomec - Kranjčan. Plačam v naprej in nudim nagrado v devizah. Naslov v oglasnem oddelku. 953 ZAPOSLITVE I NATAKARICA, samostojna,išče nujno stalno zaposlitev v strežbi. Najraje družbeni sektor. Ponudbe pod: Samohranilka in vestna. 896 Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. OD 18.000 din. Bizant, Britof 9, Kranj x 954 Dve dekleti, za pomoč v strežbi in kuhinji, zaposli GOSTIŠČE »PLEVNA«, Francka Karlin, Kidričeva 16, Škofja L o kft STRUGARJA ali urejevalca avtomatov, sprejmem v redno delavno razmerje. Možnost samsko stanovanje. Telefon 064-21-579 ^ Iščemo žensko, ki bi prišča za 3 ure dnevno VAROVAT enoletno deklico. Prešernova 8, Kranj 911 Sem ljubiteljica živali, predvsem hišnih psičkov. Zelo rada bi imela PSA — pudla ali koker-španiela! Zato prosim tiste, ki imajo mladičke teh psov, če mi jih odstopijo ali prodajo po nižji ceni. Naslov v oglasnem oddelku. 958 PRIREDITVE PLESNI KLUB KRANJ vas vabi na PLESNE TEČAJE v Delavski dom Kranj vhod VI. Pričetki; - TOREK, 1.2., ob 19.15 - začetni za mladino; ob 20.45 — začetni za starejše - SREDA, 2. 2., ob 19.15 - nadaljevalni; ob 20.45 — tečaj za športni ples - ČETRTEK. 3. 2., ob 19.15 -izpopolnjevalni; ob 20.45 — rock'n roll Informacije po tel. 21-130 zjutraj ali pol ure pred pričetkom. POUČUJE J. BORIŠEK 907 NAJDENO Našli smo zlat PRSTAN. Naslov v oglasnem oddelku. 957 PE===== OSTALO ^m Iščem VARSTVO za eno leto starega otroka na domu, na območju Stražišča. Telefon 23-464 654 HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED, n. sol. o. TOZD hotel Lovec Bled Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dola in naloge 1. SOBARICE Pogoj: — dokončana osnovna šola, razumevanje enega tujega jezika (ang., nem.) — 1 leto delovnih izkušenj na delih in nalogah sobarice, — poskusna doba en mesec 2. SNAŽILKE Pogoj: — nedokončana osnovna šola, — poznavanje uporabe čistilnih sredstev in njihovega delovanja, — poskusna doba en mesec. Delo se združuje za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo svoje prijave /. dokazili v roku 8 dni od dneva objave na naslov: HTP Bled, TOZD Hotel Lovec Bled, 64260 Bled, Ljubljanska 6, komisija za delovna razmerja. GIP GRADIŠ IJUBUANA TOZD Lesno industrijski obrat ŠKOFJA LOKA objavlja prosta dela in naloge 1. ZAHTEVNA MIZARSKA OPRAVI IA 2. ZAHTEVNA STAVBNO MIZARSKA OPRAVILA Pogoi za obe opravili je dokončana poklicna šola lesne stroke s 6 mesečnimi delovnimi izkušnjami. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pismene prijave do 15. 2. 1983 na naslov: Gradiš, LIO Škofja Loka, Kidričeva 56. AERODROM LIUBLIANA Letališko in turistično podjetje Raz pisna komisija delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb razpisuje imenovanje DELAVCA S POSEBNIMI POOBLASTILI ZA VODENJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA Poleg z zakonom predpisanih pogojev za razpisna dela in naloge zahtevamo: — visoko izobrazbo ekonomske smeri, — do 5 let delovnih izkušenj od tega vsaj 3 leta na enakih ali oodobnih delih, — znanje angleščine in še enega svetovnega jezika, — izpolnjevanje pogojev za opravljanje zunanje trgovinske dejavnosti, — poznavanje vseh predpisov o zračni plovbi in carinskih predpisov, — družbeno-politična razgledanost in aktivnost, moralne vrline in ustvarjalen odnos do samoupravljanja Delavec bo imenovan za 4 leta. Kandidati morajo izpolnjevati tudi posebne pogoje, ki veljajo za delo na letališču in mejnem prehodu. Kandidate prosinio, da svoje ponudbe z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov : Aerodrom Ljubljana, Kadrovska služba, 64210 Brnik, z oznako »razpisna komisija DS DSSS«. Kandidate bomo obvestili v 8 dneh po odločitvi samoupravnih organov. Sporočamo žalostno vest. da nas je zapustila naša sodelavka v pokoju ANA BOŠTAR roj. 1898 Od nje se bomo poslovili v torek, 1. februarja 1983 ob 15. uri, na pokopališče na Kokrici. Sindikalna organizacija SAVA Kranj Vsem sorodnikom in znancem sporočava žalostno vest, da naju je za vedno zapustila najina ljubljena mama, stara mama ANA BOSTAR roj. 1898 Kokrica, C. na Rupo 1 Pogreb pokojnice bo v torek, 1. februarja 1983, ob 15. uri izpred mrliške vežice na pokopališče na Kokrici. ŽALUJOČA: sin France s hčerko Bojano PROSIVA TIHEGA SOŽALJA! Kokrica, 30. januarja 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, svaka in strica LADA FO J KAR J A se iskreno zahvaljujemo, vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, mu poklonili cvetje in ga spremili na preranLzadnji poti. Posebna zahvala njegovim sodelavcem v tovarni Šešir za vso pomoč, izraze sožalja in poslovilne besede. Hvala tudi delavcem v Gorenjski predilnici in Kroju ter vsem sosedom, prijateljem in znancem. Žena Julijana, sin Lado in hčerki Stanka in Andrijana v imenu vsega sorodstva mm ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in stricu ALOJZA STUDENA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste'sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje. darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Hi iberniku mL, dr. Prlju, dr. Zupančičevi ter medicinskemu osebju Bolnišnice Golnik za zdravniško pomoč in nego, č.g. župniku za tolažil-ne besede in pogrebni obred, botrom, sosedom in Štefki Naglič za nesebično pomoč ter govorniku za poslovilne4 besede. Zahvaljujemo se tudi ZB Bela ter delovnim organizacijam in sodelavcem KOGP Kranj, IBI Kranj, SAVA Kranj in ISKRA Železniki VSI NJEGOVI Zg. Bela, Hrib, Kranj, Prebačevo, Železniki, Salzburg, 24. januarja 1983 Slovenski športni prazni Kranjska gora - Sobotni veleslalom in nedeljski slalom, ki sta veljala tudi za točke svetovnega pokala, sta v Kranjsko goro privabila številne ljubitelje alpskega smučanja. Ne samo z Gorenjske, tudi iz ostalih slovenskih krajev in iz zamejstva se je dva dni valila pod vitranško strmino reka osebnih avtomobilov in avtobusov. Prišli so pozdravit junake z malega ekrana, ki so se po letu dni zopet ustavili v našem najbolj znanem zimsko-športnem središču. Vzdušje ob progi je bilo odlično, četudi je bilo vreme bolj klavrno in smučanje naših ne ravno bleščeče. Tekma se je sprevrgla v pravi športni praznik privržencev »belega cirkusa« in smučanja nasploh. čalo se je. Boris je osvojil Bojan srebro. Pohvaliti velja vseh, ki so nam pripravili izjemne lepo prireditev. Ko smo pričakovali, da bo prireditelj povedal tekmo, so iz R gore prišle razveseljive Pokal Vitranc bo! Takoj smo • odločili. Gremo navijat in magat našim smučarjem, danje televizijskega prenc namreč na odtehta vzdušja druščine, ki se ustvarja ob srr čišču.« Darko Zupane — predsednik Kluba študentov Kranj: Za nas je cena višja, če moramo globlje seči v žep Telefonski imeniki spet v prodaji Naročnikom telefonov je na Gorenjskem na razpolago se telefonskih imenikov, ki so izšli v ponatisu zato, ker pre^ devajo, da bo naslednji imenik izšel sele leta 1U8& Kranj - Na Gorenjskem je tele: fonskih naročnikov 21.000 in lani decembra je 12.000 naročnikov kupilo telefonski imenik. Zdaj je izšel ponatis imenika in tako je pri gorenjskih poštah v prodaji še 2.000 telefonskih imenikov. Vemo, da ima letošnji imenik novo obliko in je razdeljen tako, da so naročniki deljeni po omrežnih skupinah, medtem ko so bili prej po abecednem redu krajev. Posamezna glavna centrala je na prvem mestu, imenik pa ima še poslovni del. Nekako se naš slovenski imenik^zgle-duje po tistih, ki so že v veljavi pri poštah zahodnih držav, spremembe pa smo naročniki seveda sprejeli različno. Naročnikov je vedno več in sistem ima prednost v tem, da bodo lahko pri posamezni omrežni skupini nove naročnike samo »dotiskali«. Prej ali slej pa bo, najbrž prišlo do tega, da bodo imele večje omrežne skupine, kot sta Ljubljana in Maribor, svoje telefonske imenike. Ponatis, ki je zdaj v prodaji, so izdali tudi zato, ker prihodnji dve leti najbrž novega imenika ne bo, predvidoma se bo tiskal šele leta 1985.1 men i k velja 340 dinarjev ali 420 dinarjev vezan, kupci pa ga dobe za 50 dinarjev ceneje, če vrnejo stari imenik. Slovenski imenik je še najcenejši, saj velja beograjski kar 1500 dinarjev, medtem ko je, denimo, imenik vse Jugoslavije 12.500 dinarjev. V novem imeniku je zelo malo napak. Prej so bile med naročniki Pri pogoste pripombe o razmeromi liko spremenjenih številkah. podjetju nravijo, da so spre telefonskih številk nujne novih tehničnih rešitev in central. Veliko pogosteje kot se pojavlja zdaj »dvojček*, lahko ptt podjetje priključi poprejšnjega lastnikovega p nja; prav tako se lahko tudi starih naročnikov vključi v centralo, kar zahteva sprem telefonske številke. Ko bodo Kranju na Planini vključili no* centralo, bodo dobili nove števuj kar precej sedanjih naročnikov 1V spremembe številk pride tudi selitve naročnikov, novih preiti tako dalje. Ne nazadnje si pri ptt podi »eliio da bi bilo čimmanj jalovtf urometa in da bi naročniki bežno prebrali dokaj obširna >-J , vodilu v uvodu: kako telefona^ Ne morejo pa omiliti precejšnje » nekaterih naročnikov, ki po imei kar predolgo iščejo posamezne ganizacije in skupnosti. Nova ■ novanja in preimenovanja. .. . n zacije in "dokaj »moderni, na. ? nektarih ustanov povzročajo ve -hude krvi, saj so resnično af •Tč od ljudskega izraza. Imeir> v tem smiilu prav gotovo moraK boli kompromisen, uporabne,* r „tnr vendar naročniki p«* formator, ye. n»ročtL 1 ^ naziv ustanove, nar< pr/ptt morajo upoštevati. D. Sed, (Nadaljevanje s 6. strani) Naši so bili v sobotnem veleslalomu solidni, saj so bili trije med petnajstimi, nedeljski slalom pa je bil za nas manj uspešen. Bojan in tovariši niso končali tekme. Uvrščena sta le dva: Tomaž Cerkovnik in mladi Jeseničan Sašo Robič. Nedeljska smola pa našim ne sme vzeti poguma, saj je do konca sezone še obilo priložnosti za uspehe in veselje. V veleslalomu je slavil Avstrijec Hans Enn. Drugi je bil Švicar Julen, tretji pa Šved Stenmark. Dober deveti je bil Franko, 11. Strel, 13. pa Bojan Križaj. Zmagovalec Enn je na vprašanje o Jugoslovanih menil, da imamo izjemno močno moštvo, v posamezni razvrstitvi pa nam tokrat ni šlo. Tudi slalom je dobil Avstrijec. Simpatični Franc Gruber je zmagal. Drugi je bil Šved Strand, tretji pa Francoz Canac. Le 22 smučarjev je bilo na koncu uvrščenih, med njimi dva Jugoslovana: Cerkovnik je bil petnajsti, Sašo Robič pa 22. To je bila za tega 15 let starega Jeseničana velika preizkušnja, ki jo je dobro prestal. j Košnjek Slike: F Perdan .Vaš najboljši smučar Bojan Križaj po odstopu v nedeljskem slalomu. Med tistimi. ki so, zapeljali s proge ah naredili napak}:), rfhbil osamljen, saj preskusu je ni končalo 52 tekmovalcev. C Tone Zidan iz Kranjske gore: »Od vsega začetka, odkar so na Vitrancu FIS tekme, pomagam pri pripravljanju prireditev. Dobro se spominjam, kako smo še z volovsko vprego peljali na strmino štartno hišico. Vse smo delali ročno iz ''za tekme potrebne pripomočke smo si sposojali. Nekdaj je bilo na tekmi le tisoč- gledalcev, zdaj se jih ob progi zbere tudi trideset, štirideset tisoč. Prireditev je rasla z napredkom našega smučanja. Vsi svetovni asi — Sailer, Killy, Thoni, Stenmark in ostali so se v svoji športni karieri ustavili v Kranjski gori, ki je tudi po zaslugi Pokala Vitranc postala svetovno znana. Danes je zopet praznik. Zadovoljstvo je gledati pri delu svetovne mojstre in množico navdušenih navijačev ob njej.« Marina Zabret iz Bobovka: »Vsa družina je prišla v Kranjsko goro spodbujat Križaja in ostale naše fante, Stenmarka in druge Elanove smučarje. Na slalomski progi niso imeli sreče. Lani smo jih bodrili tudi na svetovnem prvenstvu v Schladmingu. Spla- Franc Jelen iz Polzele: petih zjutraj smo delavci šein;* terskega Strojnega industrijska^ podjetja s posebnim avtobr -krenili na pot v Kranjsko Ni mi žal, četudi se niso u čile moje želje — da bi Kr tako kot lani zmagal, da bi bt drugi Stenmark in tretji eder izmed ameriških dvojčkov* brai Mahre. Slalomska proga je polna pasti, zato tudi toliko stopov. Ne verjamem, Če bi ^ v Evropi v tako nemogočih rai merah pripravili tekmo. Vreme t* bilo jugovo; snega ni bilo, ra?en na progi. Prvič sem tokrat v Kranjski gori. Tekma me * navdušila. Zanesljivo se bomo pod Vitrancem še srečali. C.Zaplotnik Ameriška dvojčka. Phil in Steve Mahre'sta v slalomu ostala praznih rok, a kljub temu sta dolgo vzdržala v ciljni ravnini in bodrila ostale tekmovalce »belega cirkusa«. Kranj — Klub študentov Kranj je v zadnjih petih letih iz kilavega deteta dorasel v zrelega člena mladinske organizacije in mladih v vzgoji in izobraževanju. Sprva je skušal pridobiti študente le s prirejanjem spoznavnih večerov, brucovanj, športnih tekem in obiskovanjem gledališča in kina. Temu se je v minulih treh letih pridružilo tudi konkretno obravnavanje in razreševanje študentskih problemov ter vključevanje v družbenopolitično življenje na šoli, v krajevni skupnosti in v občini. »Pod prvo točko letošnjega programa smo zapisali, da mora klub postati množična organizacija študentov,« pravi predsednik kluba Darko Zupane, študent četrtega letnika fizike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. »Ko se je prvega septembra povišala cena mesečnih vo- zovnic, smo študentje skušali zvedeti za razloge podražitve. Pri tem smo izračunali, da si avtobusni prevozniki pri vsaki prodani mesečni vozovnici za relacijo Kranj —Ljubljana prilaščajo 81 dinarjev mesečno, ker zaračunavajo tudi sobotno vožnjo, ko sicer ni šole. Z dopisom smo jih opozorili na nepravilnost in jih prosili za odgovor, ki pa ga do danes nismo prejeli. Kar smo zvedeli, smo prek republiške konference ZSMS in kranjskega izvršnega sveta. Republiška skupnost za cene je sporočila, da je spremeba cene mesečne vozovnice v nasprotju z odlokom in zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen. Na poslovni skupnosti Avtoprevozništvo v Ljubljani pa zatrjujejo, da ne gre za podražitev, temveč le za znižanje popusta pri nakupu vozovnice s 25 na 10 V Železnikih gradijo športne objekte - Krajevna skupnost Železniki bo ena redkih na Gorenjskem, ki bo v naslednjih petih letih povsem ooskrbela za potrebne športne m rekreacijske objekte v kraju. / laval-ni'ba^en že imajo, zdaj gradijo ob osnovni šoli iz sredstev krajevnega m občinskega samoprispevka zunanje igrišče za rokomet, večnamensko dioščo (poleti za košarko in odbojko, pozimi za drsanje m hokej , teniška iariSča ter atletske naprave. Objekti bodo namenjeni predšolskim in šolskim otrokom, športnikom in ostalim krajanom Namenu jih bodo predal, letos poleti. Obenem gradijo tudi temelje bodoče telovadnice za katero pa sredstva še niso zbrana. Gradbenike ovira pri delu plaz, ki se je lam novembra vsul na igrišča in povzročil za stin milijone dinarjev škode. — C. Zaplotnik Ni se bati, da bo klub peščica posameznikov, če se bo tudi v prihodnosti zavzemal za študentske interese. Zadeva »mesečne vozovnice« je pokazala, da ne gre za »papirnati problem«, saj je potegnila za sabo tudi ostale študente in celo dijake. Kakšne so izkušnje te akcije? »Dolga so pota razreševanja problemov; še daljša, če za tem stoji študentski klub in mladinska organizacija. Za uveljavljanje naših interesov so nam resda odprte vse družbeno veljavne poti, vsi kanali delegatskega sistema. Toda na tej poti je. še preveč ovir in »glas mladinca« ne vedno enakovreden ostalim.« Poleg tradicionalne dejavnosti — kaj predvidevate letos? »Odzivali se bomo na družbene napake, kot smo to že storili v primeru mesečnih vozovnic. Napravili bomo analizo družbenoekonomskega položaja študentov, da bomo zvedeli, koliko nas je iz delavskih in kmečkih družin, kakšni so prejemki skrbnikov in staršev. Skušali bomo odgovoriti na vprašanje, zakaj se študentje ne udeležujejo mladinskih delovnih akcij. Govorili pa bomo tudi o reformi šolstva, o štipendijah ter o vlogi mladinskega servisa in študijske knjižnice.« C. Zaplotnik lomaž Cerkovnik je v Kranjski gori končal obe tekmovanji. V veleslalomu je bil šestintrideseti in v slalomu petnajsti. Avstrijci osvojili Vitranc odstotkov. Za nas študente je ne glede na »luknje v zakonu« nova in višja cena, če moramo globlje seči v žep. Tudi obljuba, da bo 1. februarja na vseh relacijah uvedena enotna mesečna vozovnica, verjetno ne bo uresničena. Za nekatere proge pa sta se Alpetour in Integral že sporazumela.« Sašo Robič in Janez Smitek. 15-letni tekmovalec, ki je v nedeljo skupaj s Cerkovnikom edini speljal oba teka, ter neumorni vodja tekmovanja za Pokal Vitranc.