PoStnln* oTfti»an» t gotovini
Leto XVIII., Št« 303
Ljubljana, petek 31« decembra I937
Cena t Din
^fi/a* UitflVU k^uliilaim, C^luUiJeva
atics 1 — l>ierus n. ua sua, BU1	UM
(Lmei-Htni jfideieK: Ljubljana, Selen« Durgov« di 0 — Tel	34U2.
Pooruzmra Maribor: Grajalo trg f.
Teietoc SI 2455. F"o<lruznica Celje: Kocenova ot St. 2
IeiefoD 8t 190. 9 Rakuni pn po$t fteR zavodih: Ljubljana H 11 *42. Kraga ftisio telijo, «t lOft /41
Izhaja vaah dan razen poueoeijKa.
Naročnina znate mesečno Din > Za Inozemstvo Oin 40.—.
Uredništvo: LJubljana. Knafljeva ulica 5. telefon 3122. 3123, 3124, 3125 3126 Maribor, Grajski trg St. 7, telefon St 2440, Celje, Strossmayerieva ulica Stev. L telefon St 65
Rokopisi se ne vračajo
Zaposlenost in javna deia
Kakor v drugih državah, se je tudi pri nas zlasti v letošnjem letu občutno dvignila zaposlenost. Zboljšanje konjunkture v inozemstvu je vplivalo tudi na naše gospodarsko področje, predvsem preko zunanje trgovine. Naraščajoče oboroževanje je v zvezi z dvigajočo se industrijsko produkcijo zlasti v zapadnoevropskih državah povzročilo predvsem povečano potrebo po surovinah. kar je prišlo v korist v prvi vrsti državam, ki izvažajo agrarne proizvode in surovine. Zaradi tega so kar same po sebi odpadle mnoge izvozne ovire in letos se je naš izvoz v 11 mesecih v primeri z lanskim letom povečal za skoro 1900 milijonov dinarjev ali za preko 50°/o. Vse to je seveda vplivalo tudi na razvoj konjunkture v naši državi in na zaposlenost delavstva.
Po najnovejših podatkih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je bilo v mesecu oktobru v naši državi zaposlenih preko 718.000 delavcev in nameščencev brez rudarskega in topilniškega delavstva, ki je zavarovano pri bratovskih skladnicah. Število zaposlenih delavcev in nameščencev je s tem že za 10°/o prekoračilo največji obseg zaposlenosti v zadnjem letu pred krizo.
Toda razvoj zaposlenosti ni v vseh delih države enak. Zlasti dravska banovina še precej zaostaja za drugimi pokrajinami. V Sloveniji je namreč število zavarovancev pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani komaj doseglo nivo iz zadnjih let pred krizo. V letošnjem oktobru smo imeli v Sloveniji 100 795 zavarovanih delavcev. medtem ko je znašal oktobrski maksimum v letu 1929. 101.120. Pri ostalih organih Suzorja je bilo v oktobru 617 490 zavarovancev, oktobra 1929 pa le 553.031, tako da je na področju izven Slovenije število zaposlenih delavcev prekoračilo najvišje stanje iz dobe pred krizo za okrog 64.500 ali za 11.6%
Ponovno smo že v »Jutru« opozorili na ta neenaki gospodarski razvoj ter označili tudi nekatere vzroke, ki vplivajo na to. da se zaposlenost v Sloveniji ne dviga v enakem tempu kakor v ostali državi. Opozorili smo na neenakost davčne obremenitve, zlasti samoupravne. zaradi katere se industrija vedno boli izog;ba Slovenije. Opozorili smo tudi na razne ukrepe, ki gredo za tem, da se industrija čim bolj naseli v jugovzhodnih delih države.
Zelo važno vlogo pa igra tudi neenakost pri razdelitvi velikih javnih del, saj je znano, da je dravska banovina v tem pogledu močno zapostavljena. Ne gre pri tem samo za javna dela iz enomilijardnega kredita, temveč tudi za ona. ki se financirajo iz rednih proračunskih sredstev in iz sredstev raznih fondov. Že dve leti se gradi moderna cesta od Ljubljane do Kranja, dolga komaj 25 kilometrov, in še danes ni gotova. Drugod pa cestna dela napredujejo mnogo hitreje. Prihodnjo spomlad bo n. pr. že v celoti urejena moderna cesta od Beograda nreko Novega Sada in Subotice do madžarske meje. Istočasno pa se gradi tudi cesta preko Kraguievca. Niša in Pirota do bolgarske meje. Ce=ta od madžarske meje pri Subotici do bolgarske meie pri Cari-brodu bo dolga 750 kilometrov in bo stala 720 milijonov dinarjev. Od tega se bo krilo 400 milijonov iz rednih proračunskih sredstev. 323 milijonov pa iz enomilijardnega kredita za javna dela. Od te ceste je bilo že prej zgrajenih 20 kilometrov, letos je bilo izročeno prometu 150 kilometrov, nadaljnjih 130 kilometrov pa bodo dogradili do konca prihodnjega leta. ko bo \sega dograjeni že 300 kilometrov.
Ta neenaka razdelitev javnih del na posamezne pokrajine države seveda ne more ostati brez voliva na splošni raz-voi zaposlenosti. Najnovejši podatki zagrebškega Suzorja kažejo, da se je zaposlenost delavstva pri gradnji cest, železnic in vodnih naprav letos povečala v primeri z lanskim oktobrom v dravski banovini le za 217 delavcev ali 6°A>, v ostali državi pa za 12.300 delavcev ali za okrog 45°/o. Če gremo še nazaj do leta 1932., ko so bila javna dela zaradi krize državnih financ naibolj skrčena, tedaj vidimo, da se je od takrat zaposlenost pri gradnji cest. železnic in vodnih naprav povečala v Sloveniji za slabih 50°'o, v ostali državi pa za polnih 100°/ f. Pri tem je treba imeti pred očmi, da je bil že leta 1932. delež dravske banovine pri javnih delih razmeroma slab. In končno je treba upoštevati, da so obsežena tudi cestna in vodna dela, ki jih izvršujejo samouprave iz lastnih sredstev. Če bi se ta odbila, bi bilo nesorazmerje med Slovenijo in ostalimi banovinami ?e mnogo večje.
Pri statističnih podatkih o zaposlitvi pri gradnji cest železnic in vodnih naprav je vpn*tpv»n le del vseh 7ar>n<;1e-rt'h pri ipTrvh riplih nre^oi^en dpi pa jih je štetih v dru^h rubrikah zlasti pri gradnjah nad zemljo Posredno ima od javnih del koristi tudi delavstvo v industriji gradbenega materiala, v ko- ,
PROTI2IDOVSKA ERA V RUMUNIJI
Izločitev židovskega vpliva iz vsega javnega, političnega in gospodarskega življenja
Pozdrav dr. Stojadinoviču
Bukarešta, 30. dec. d. Snoči je imela nova Gogova vlada svojo drugo sejo, na kateri je razpravljala o podrobni izvedbi svojega programa. Njeni prvi ukrepi kažejo da namerava zavzeti fašistično-rasističnc smer v notranji politiki. Prvi sklepi vlade so naperjeni predvsem proti Židom, ki jih hoče po nemškem zgledu popolnoma izločiti iz gospodarskega in političnega življenja. Vlada pripravlia tudi ukrepe za uvedbo režima po fašističnem vzorcu ter namerava osnovati posebno milico po zele-du fašistične milice v Italiji in napadalnih oddelkov v Nemčiji. O snočnji seji vlade je bil izdan komunike, kri pravi, da je vlada sklenila načelno naslednje:
Prvi vladni ukrepi
1)	Nacionalizira ln očisti se rumunski tisk, ki bo odslej državna ustanova. S tem v zvezi se tudi uredi vprašanje poklicnih novinarjev.
2)	S trž šč ln iz podjetij se mora odstraniti židovski kapital kakor tudi kapital onih, ki zastopa ?o Žide. židovskim trgovcem se ndvzameio potni tisti.
S) Židi se morajo odstraniti iz vseh upravnih uradov.
4)	Vsoto zasobnim podlcfem bo naročeno, nai sprejmejo v službo samo nacio-nfJue elemente.
5)	Ustanov! se komisiia, ki bo s 1. januarjem prišla revicllrnti državljanske listine rumnnsk'b državiiannv. ži'om ki so si šele no 1. 1920. pridobili rnmtim.ko dr-žavllanstvo, bo državljanstvo odvzeto.
Ustavitev treh židovskih dnevnikov
V	izvajanju teh sklepov je vlada sklenila, da takoj prepove izba jp nje listov »Adeverul«, »Dimineata« ln »Lupta«, ki so last židovskih delniških družb ln nri katerih so bili uredniki skoro sami Židi. TI listi so pisali proti fašizmu in v levičarskemu smislu ter so napadali (talijo.
Takoj je bilo razveM"vi Jenih tudi 100.000 koncesij, ki so iih Imeli Žid? za proda?o alkohola. Vlada je nadalje odobrila ukrepe za znižan'e cen živil ter pripravlia zakon o razlastitvi zeml jiških posestev, ki so bila doslej last Židov.
Proti »železni gardi"
Kakor napovedujejo, bo smatrala nova vlada svojo glavno nalogo v podpiranju desničarskih stremljenj v škodo železne garde, katere uspeh pri volitvah je močno vznemiril desničarske kroge. Vsekakor bo ta naloga težka, ker bo naletela na hud odpor opozicije v železni gardi, narodni kmečki stranki in morda tudi na strani liberalcev.
Notranji minister Calinescu, ki je bil še pred vstopom v sedanjo vlado član narodno kmečke stranke, je poslal Mihalakeju pismo. v katerem pravi, da je sprejel poziv za vstop v Gogov kabinet, ker je prepričan, da bo tako lahko delal za realizacijo narodnega kmečkega programa. Nadalje izjavlja, da je spreiel izvolitev Mania za predsednika stranke pod pogojem, da stranke ne pripravi do spora z dinastijo. Kakor zatrjujejo dobro poučeni politični krogi se pripravlja še nekaj članov narodne kmečke stranke za vstop v Gogovo vlado, Maniu pa je izjavil novinarjem, da je zelo v skrbeh zaradi bl'žniega razvoja dogodkov in da bo vsekakor nadaljeval borbo za revizijo ustave.
Novi državni podtajniki
Bukareštva, 30 dec. g. Danes so bili imenovani naslednji novi državni podtajniki, ki so člani karščansike nacionalne stranke: v zunanjem ministrstvu Lucian Blaga in Leon Scridon, v kmetijskem Prelipciamu. v pravosodnem Bacu, v ministrstvu za vere Tonescu, v prosvetnem Saviu. v ministrskem predsedništvu Bornemissa. Za ministra b-ez portfelja je bil imenovan član krščansko-nacionalne stranke Silviu Dra-gomir.
Iz programa Gogove stranke
V	svojem strankinem programu pravi »Krščansko nacionalna unija«, katere voditelja sta predsednik sedanje rumunske vlade Oktavian Goga in minister brez portfelja Aleksander Cuza, da je stranka proti liberalizmu in proti marksističnemu materializmu. V duhovnem pogledu temelji stranka na načelih krščanstva in si
vinski in mncgih drugih industrijskih panogah. Zato lahko z upravičenostjo trdimo, da bi bila danes tudi v dravski banovini splošna zaposlenost delavstva mnogo ugodnejša, če bi imela Slovenija svoji gospodarski in davčni moči primeren delež pri javnih delih, ki jih izvršuje država.
Država je v svojem lastnem interesu dolžna skrbeti za to, da v gospodarskem razvoju posameznih pokrajin ne pride do prevelikih razlik. Tudi s splošnega državnega stališča je zato upravičena naša zahteva, da bi se gospodarska in finančna politika preuredila tako, da bi nam zajamčila vsaj približno enak gospodarski razvoj kakor ostalim nokraimam Tesna povezanost med iavr>'Trn deli 'n 7aT>osl;+"ii<"> oa dokazuje da za ve^je vooš+ev.°njp Slo ven'ie ne govorijo «amo e^cnodar-ski amoak v enaki ali še večji meri tudi socialni razlogi, ker je kriza neza- . poslenosti najhujša ravno v Sloveniji i
želi kot podlago državne organizacije bojevito duhovščino. Krščansko nacionalna stranka je sicer za monrahijo, zahteva pa v ostalem popolno preosnovo ustave v avtoritarnem smislu. Za veleizdaje in druge hude delikte naj se uvede smrtna kazen.
V političnem programu krščanske nacionalne stranke stoji stavek: »Rumunija Rumuncm.« »Rumunski narod naj postane politično, gospodarsko in kulturno vladajoči narod v državi. Armada, justica, državna uprava in vzgoja mladine morajo bit! popolnoma v rokah državnega naroda.
Žide označuje strankin program kot razkrajajoč element, ki dela proti konsolidaciji rumunske države. Naloga rumunske države mora biti, da ščiti rumunski narod pred židi. V zvezi s tem zahteva strankin program izgon vseh tuieev, katerih bivanje v Rumuniji se ne da utemeljiti z državnim interesom, kakor tudi revizijo vseh naturalizacij.
Znak krščansko nacionalne stranke je kljukasti križ, kakršneira uporabljajo nemški "arodni snnifi-isti. Cuza In njegovi pristaši so nvn«!li fiukast? kri* fcot strankin znak že leta 1910., torej dolgo pred Hitlerjem.
čsl, poslanik pri Gogi
Bukarešta. 30 dec. AA. Predsednik ru-munsike vlade Gog* je včeraj sprejel češkoslovaškega poslanika Ferdin-anda Vever-ko, s katerim je imel prisrčen razgovor.
Minister Micescu
in Mala antanta
Bukarešta, 30. dec. br. Novi rumunski zunanji min sfer Micescu je poslal zuna_ njim min:strom držav Male antante naslednjo brzojavko1
Ob imenovanju za zunanjega ministra kraljevine Rumunije smatram za svojo do'žnost, da vas zarotcvm. da bom prispe* val svoj de'ež za ohranitev miru in da bom obveznosti ter prijatelV-e zvez?, ki nas druži io v okviru Male antarte. loj lrni re-spektiraL Srečen sem, da bom imel. če ne prej, na p-ihodnii konferenci zun^nj^h mi" n strcv Ma'e antante priliko, stopiti s svojima tovarišema v osebne s ti e
Beograd. 30. deccrnbra. AA. Rumunski zunanji min:6fer Miceeou je poslal, ko je prevzel svoj resor. zelo prisrčno brzojavko predsedniku vlade in zunanjemu ministru dr. Stojadinoviču. ki se mu je prisrčno zahvalil za pozdrav.
Odgovor dr. Krofte
Praga. 30. dec. g. Češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta je odgovoril z naslednjo brzojavko: rumunskemu zunanjemu ministru Micescu Zahvaljujem 'e vaši ekscelenci prisrčno za prijateljsko poslanico in za besede, ki se tičejo našega tradicionalnega sodelovanja. Z velikim zadovoljstvom pozdravljam vaš pristanek k delu za mir. ki je nam tako drag. Iz polnega srca pozdravljam trdno voljo, ki ste jo izrazili glede upoštevanja obveznosti, in vero v moč prijateljskih odnošajev, ki vežejo najini državi, v skupnost interesov in čusfcv, ki nas vežejo v iskrenem zaupanju z našimi skupnimi prijatelji. Srečen sem. ker bom mogel stopiti v osebne stike z vašo eksce'enco, ter posvečam vsa svoja p izadevanja nadaljnji utrditvi našega dela na raznih poljih. Veselim se prihodnjega zasedanja Male antante in srečnih rezultatov, ki jih bo prineslo.
Zvestoba Franciji
Pariz, 30. dec. w. Zunanji min:ster Micescu je poslal zunanjemu ministra Delbosu pismo, v katerem ga zagotavlja prijateljstva in zvestobe Rumunije.
Odmev v ČSR
Praga. 30. dec. Češkoslovaški listi menijo v svojih komentarjih o novi rumunski vladi, da ie bila sestavljena na nacionalni podlagi. Predvsem poudarjajo izjavo novega rumun-skega ministrskega predsednika, da bo vlada delala strogo v okviru ustave. Glede zunanje politika navaiajo včerajšnjo izjavo ru-munskega zunanjega ministra Micesea zastopnikom listov, v kateri vidijo dokaz, da bo Rumunija ostala na tradicionalni črti svoje zunanje politike. »A-Z« pravi med drugim: Sprememba rumunske vlade nima ničesar skurnega s tem, kar bi moglo dati
spodbudo sovražnikom miru. Uradne »Praške Novina« poudarjajo, da je tudi novi zunanji minister Micescu mmenja. da apada rumunska zunanja politika v prerogative krone, in pravi: Kralj je zvest prijatelj Češkoslovaške in Male antante in je že od nekdaj odločilno vplival na smernica in metode rumunske zunanje politike; ta vpliv se bo najbrže še ohranil in morda celo povečal.
»Lidove Noviny«. pišejo med drugim: Imenovanje Gogove vlade zbuja rasno vznemirjenje pri vseh demokratskih prijateljih Romunije, ker je dobro znano, da je Goga doslej zastopal program, ki je bil v odločnem nasprotju z demokratsko koncepcijo liberalcev in narodna kmečke stranke. V teh okoliščinah obstoja utemeljena bojazen, da se to pod njegovim vodstvom temeljito iz-premenila ne samo notranja, temveč tudi zunanja politika Rumunije.
»Samouprava« o novem režimu
E^ograd, 30. dec. p. Kot edini beograjski
list komentira danes glavno glasilo JRZ »Samouprava« spremembo režima v Rumuniji v daljšem uvodniku, v katerem poudarja med drugim.:
Zadnje parlamentarne volitve v Rumuniji n:eo dale večine niti eni parlamentarni stran ki. pokazale pa eo razpobžeaj-e najširših slojev rumur.f?ke2ra naroda za nacionalistično politiko. To je bil tudi kažipot za krono pri razpletu poslednje vlalne krize, r!a je poverila mandat za sestavo nove vlade šefu narod®© krščanske ljudske stranke Oktavianu Gogi. Rumunski kralj je upošteval razpoloženje svojega naroda.
Člankar opisuje nato politično kariero novega predsednika rumunske vlade ter nogla?<a, da je bila tako v beograjskih uradnih krozih, kakor v vsem jugosloven-skem javnem mnenju ne srlede na politično usmerjenost nova rumunska vlada sprejeta z iskrenimi simpatijami. Jugoslavija ee kot soseda in zaveznica veseli, ker je bila v Rumuniji vladna kriza rešena v sVlaTu z ra7po'oženjem najširših slojev naroda. »Samouprava« izraža nadilje priznnnje dr. Ta-tarescu. ki je polna štiri leta vodil politiko Rumunije in mnoTo pripomogel h konsolidaciji razmer v Rumuniji in na Balkanu. Sedaj je pcetal njegov naslednik rodoljub !n izkušen politik, ki bo znal s močno roko voditi Rumunijo v boljšo in srečnejšo bodočnost. V načelu »Rumunija Rumunom!« vidi Go?a pot. po k.iteri mora iti Rumunija v svojem in v splošnem interesu.
ISflH revolucija v Egiptu
Mladi egiptski kralj je preko noči odstavil uporno vlado in imenoval novo, sestavljeno iz opozicijskih skupin
Kairo, 30. dec. o. Spor med mladim kraljem Farukom in vafdovci ali prav za prav med kraljevimi svetovalci in vafdovskim voditeljem Nahas pašo se je v pretekli noči nenadoma končal z odstavitvijo sedanje egiptske vlade.
Vlada je bila odstavljena na način, ki sliči nekakemu prevratu. Vsa javnost je bila danes silno presenečena, ker je še včeraj pričakovala, da bo spor urejen na miren način. Kralj Faruk je ponoči izdal dekret. s katerim je odstavil kabinet Nahas paše ne glede na to, da se v pariamentu opira na ogromno večino. Takoj zatem je zaupal mandat za sestavo nove vlade šefu liberalne stranke Mahmudu paši, ki je mandat tudi sprejel, še ponoči mu je po kratkih posvetovanjih z zastopniki vseh opozicijskih strank uspelo sestaviti novo vlado. Mahmud paša je novinarjem izjavil, da njegova vlada ne bo delovala proti vaf-dovcem, l*i jim vsekakor pripade zasluga, da je Egipt postal neodvisen, vendar je bilo takoj vsem ja?no, da bodo vafdovci odločno nastopili proti novemu režimu.
Davi je bila nova vlada že zaprisežena. Ministrsko predsedstvo je prevzel Mahmud paša sam, notranje zadeve Ismail Sidki, pravosodje Abdul Asis Eashni, pro-sveto Rahai Zaid Paša. zunanje zadeve Abdul Fata Jehija resor voiske Ahmed Haz-ba. resor za verski zak'ad Kemal bej Hin-dr«l. Prvi ukrep nove vlade je bi1, da so bili iz zanorov izpuš*rni vsi liberalni in drugi opozicijski študentje.
Kraljeva utemeljitev
V pismu, ki ga je poslal Nahas paši in v katerem ga razrešuje dolžnosti predsednika vlade, pravi Faruk med drugim:
Ker smo se prepričali, da ljudstvo ne odobrava dela vlade in da ni zadovoljno z njenim upravnim načinom, ker je nadalje vlada nasprotovala duhu ustave in ni mogla varovati splošne svobode in zboljšati položaja, smo morali vlado razrešiti njene dolžnosti. Morali smo utreti pot vladi, ki uživa zaupanje javnega mnenja in ki bo mogla vzpostaviti mir in red in dokazati svojo dobro voljo pri upravi države in obvladati kolikor mogoče uspešno sedanje razmere.
Na koncu kralj Faruk izraža upanje, da bo nova vlada zadovoljila upanja, ki jo vanjo polagajo. Dosedanjemu predsedniku Nahas paši in njegovim sodelavcem v vladi izreka zahvalo za njihovo dosedanje delo in za zasluge, ki so si jih pridobili v preteklosti.
Razpust fašističnih organizacij
Prvi ukrep novega predsednika vlade Mahmuda paše je bil razorožitev in razpust organizacij »Plavih srajc« po vsem Egiptu. Vseučiliški diiaki so danes po končanem pouku priredili velike manifestacije novi vladi.
skih čet ao dokaj lahko obvladali, razen na desnem krilu, kjer se je bil ogorčen boj, posebno pri hribu La Pedrina, pa tudi ta vrh so nacionalisti pod večer zavzeli. V bojih so sodelovali trimotorni bombniki in težko topništvo, ki je uspešno obstreljevalo republikansko zaledje. Prodirajoče nacionalistične čete so zavzele prve črte republikanskih strelskih jarkov na križišču cest Teruel-Daroca in Teruel-Albaracln. Kljub srditim protinapadom republikancev, ki so jih podpirali tanki in topništvo, so čete generala Davile ohranile zavzet« postojanke. Bitka se je nadaljevala tudi ponoči. Izgube republikancev so bile zelo velike. Poveljnik Earbadosa je po radiu sporočil, da se terueiska garnizija lahko š« drži.
Srdita bitka za Teruel
Na obeh straneh se bori 300.000 vojakov — Republikanci napovedujejo popolno očiščenje Teruela za danes
Republikansko uradno poročilo
Hendaye. 30. dec. o. Okrog Teruela so se razvile včeraj in danes srdite borbe. Nacionalistična ofenziva se nadaljuje, vendar b-ez pravega uspeha. Boji so se raztegnili na daljavo 12 km Okrog Teruela se sedaj bori na obeh straneh 20 divizij s 300 000 voiaki. Obe vojski razoolagata z več tiso; strojnicami in okrog 400 topovi Nacionalisti si na vso moč prizadevajo, da bi osvobodili čete, ki so jih republikanci obkolili v Teruelu. Nacionalistično topništvo je dopoldne obstreljevalo mesto več ur.
Nacionalistična ofenziva se je pričela v smeri proti severozapadnim višinam nad Teruelom Prvi napad se je pričel v odseku na hribu Celudac, republikanci, ki so se na njem dobro utrdil', pa so nacionaliste odločno odbil, tako da so imeli velikf izgube. Takoj zatem so sami prešli v pro tinapad na sosednem griču Coni in zavzel lekai nacnna^t č^ih jarkov M?d tem s* repub'i'<anc v Terue'u samem osvojili zr ne' nekaj nacio^a'ističnib oostojank Spi* šno pričakujejo da bo že danes ali najkr sneje jutri padla poslednja nacionalistična utrdba v mestu	j
Barcelona, 30. dec. AA. Vojno ministrstvo objavlja, da je sovražnik skušal izvesti več napadov, pa je bil odbit. Sovražnik je skušal prebiti fronto pri Teruelu, vladne čete pa so ga odbile, v mestu Teruolu narašča pritisk vladnih čet na zadnja gnezda nacionalistov. Na drugih frontah ni bilo nič novega.
Iz Francovega tabora
Saint Jean de Luz, 30. dec. AA. Po poročilih iz nacionalističnih virov se je pri Teruelu zaiela včeraj nova faza velikih bojev. Nacionalisti so včeraj ajutraj razvili tako obsežno akcirjo, da se lahko reče, da ni bilo slične od začetka španske državljanske vojne. Operacije se razvijajo ia obeh straneh Teruela. glavne pa južno--ahodno na vrho/lh v neposredni bližini asi ViMa Star. Po uspešni topniški pri-jravi so nacionalisti izivršili srdit napad na severnem zahodnem krilu in prodrli 3 km globoiko. Zavzeli so vrhove, ki obvladujejo teruelako dolino. Odpor republikan-
Madžarska volilna reforma pred zbornico
Budimpešta, 30. dec. AA. Opoldne se je
parlament sestal na izredno sejo, na kateri je predsednik vlade Daranyi predložil zakonski načrt o uvedbi splošne volilne pravice, ki ga je že prej soglasno odobrila stranka narodne edinosti. Na konferenc ci stranke se je Daranyi skliceval na pismene predloge pokojnega predsednika vlade Gombosa, ki so služili kot osnova za ta zakonski načrt. Izjavil je, da bo vlada zastopala stališče, da je treba varovati splošne narodne interese.
General MUer v Leningradu
Varšava, 30. dec. o. Poljski listi poročajo, da ee bivši vojaški poveljnik ruskih emigrantov, general Miler, ki je pred nekaj meseci izginil iz Pariza, mudi sedaj v Leningrada!. Tja ga je dovedel general Sko-blin, ki je s ponarejenim potnim listom pobegnil iz Pariza preko Bruslja in Firske ter je sedaj nameščen pri leningrajskem voja. skem informacijskem uradu pod napačnim imenom Dobov. Izkazalo je, da je bil general Sko' lin že dolgo časa v bolj še viški vohunski službi.
10.000 kaznjencev v Rusiji pomiloščenih
Praga, 30. dec. d. »češke Slovo« poroča iz Moskve, da je sovjetska vlada pomito-stila 10.000 političnih kaznjencev, ki so gradili drugi tir prekosibirske železnice kot zahvalo za uspešno delo. Drugi tir te železnice, ki vodi iz Karina v Habarovsk, je dolg 2-200 km. Morali so premagati najhujše tehniške težkoče, ker vodi železnica preko zemlje, kjer traia zima skoraj 7 mesecev in je pogosto mraz do 50 stopinj Celzija. Dograditev te železnice do vzhodne meje Rusije je velikega strateškega pomena.
Benešev dar nemškemu gledališču v Libercu
Praga, 30. decembra. AA. Prezident republike dr. Beneš je nakazal ne«riškemr gledališču v Libercu za L 1938 izredno pod poro 200.000 kron. Vest o subvenciji je »poročil občinskemu o 'boru m«Pta Liberca iu-pan dr. Kostaia, eenatot in San demokrat-i «kasa bloka eudetakih Nemcev.
Volitve senatorjev
bodo 6. februarja
Izpraznjenih bo 23 mandatov, največ v savski in dn-navski banovini, v Sloveniji samo eden
Beograd, 30. decembra, ap. Na predlog notranjega ministra in po zaslišanju ministrskega sveta so kraljevi namest-arki v imenu Nj. Vel. kralja podpisali ukaz, s katerim se na osnovi §§ 1 in 2 zakona o volitvah senatorjev razpisujejo za nedeljo, 6. februarja 1933, volitve senatorjev za šestletno dobo po določbah istega zakona. Volili se bodo v dravski banovini 1 senator, v savski 7, v vrbaski 1, v primorski 2, v drinski 2, v dunavski 5, v, moravski 1, v vardarski 3 in v Beogradu 1 senator.
S koncem tega leta bodo dopolnili šestletno mandatno dobo naslednji senatorji: v dravski banovini dr. Miroslav Ploj, v savski dr. Milan Vrbanič, Ljudevit Gaj, Petar Dobrinič, Tomo Jalžabetič, Fran Kukuljevič - Sakcin-ski, dr. Ljuba Tomašič in dr. Stanko Svrljuga; v vrbaski Matija Popovič, v primorski dr. Uroš Desnica in dr. Ivo Majstorovič, v drinski Petar Petkovič in Pavle Ubavič, v dunavski Ljubomir Vidakovič, Djura Kotur, Stevan Mi-haldžifc, Milan Popovič in Kosta Timo-tijevifi, v moravski banovini Dimitrije
Ilidžanovič, v vardarski Voja Protič, Vasa Bogojevič in Djafar Sulejmano-vič, v Beogradu pa Mihajlo Djurič. — Skupno bo torej izpraznjenih 23 mandatov in ravno toliko pri volitvah 6. februarja na novo zasedenih.
Volitve senatorjev bo vodil posebni državn; odbor, ki mu predseduje predsednik senata dr. Zelimir Mažuranič. Prva seja tega odbora je sklicana za nedeljo, 2. januarja ob 10. dopoldne. Na seji bodo prečitali ukaz o razpisu sena-torskih volitev in o sestavi državnega odbora za volitve, nato pa bodo takoj začeli s pripravami. Med prvimi ukrepi bo določitev volilnih odborov za posamezne banovine.
Razen imenovanim senatorjem, ki so bili pred 6 leti izvoljeni, poteče s koncem leta funkcijska doba tudi kakim 15 senatorjem, ki so bili v prvih dneh 1. 1932. poklicani v senat s kraljevim ukazom. Tudi njihovi mandati bodo na novo oddani, ni pa še znano, ali se bodo izvršila vsa imenovanja naenkrat ali le postopoma.
Sprememba uredbe o likvidaciji kmečkih
dolgov
Denarni zavodi se lahko do konca leta 1938. sporazumejo s svojimi bivšimi
dolžniki glede plačila dolga
Beograd, 80. dec- Poročali smo že, da je
ministrski svat na osnovi čl. 90. finančnega sakona za leto 1937'38 na predlog pravosodnega, kmetijskega, trgovinskega in finančnega ministra sprejel uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov od 25. septembra 1936. Nova uredba določa v glavnem naslednje:
Prvemu odstavku čl. 2. stare uredbe, ki srovori, kdo ie kmetovalec v smislu uredbe, se doda določba, da se gozdovi prav tako smatrajo za orno (za obdelovanje sposobno) femlji). Ta določba je važna za dravsko banovino in bo imela za posledico, da sa nekateri veleposestniki, ki imajo malo polja za obdelovanje, pa veliko gozdov, ne bodo več smatrali za kmetovalce v smislu uredbe.
Odstavek 7. Čl- 2. dosedanje uradbe o likvidaciji kmečkih dolgov določa, da se pri oceni velikosti obdavčenih dohodkov ne upoštevajo obdavčeni dohodki hiše, v kateri kmetovalec stanuje sam s svojo rodbino. Z novo uredbo pa se doda še določba, da se tudi ne upoštevajo obdavčeni dohodki občinskih odbornikov.
Cl. 3. uredbe, ki govori o tem. katere obveznosti se smatrajo kot dolgovi kmeta, se doda naslednia določba:
Kadar je dolžnik v svrho zavarovanja izvr žil prenos nepremičnin na upnika, bo sodišče na zahtevo dolžnika ali PAB prenos razveljavilo, v kolikor je nepremičnina last upnika ali njegovih naslednikov. To pravico imata dolžnik in PAB samo tedaj, če do 20. aprila 1932. dolžnik ni izgubil pogodbene pravica, da se po izplačilu dolga izvrši sani ponoven prenos lastništva teh nepremičnin. Vse pravice, ki so si iih druge osebe pridobile na teh nepremičninah do 31. oktobra 1936, ostanejo v valja vi. Porok kmet. ki je prevzel obveznost glavnega dolžnika pred 56. septembrom 19H6. sme zahtevati od pr. votnega glavnega dolžnika kmeta tisti znesek, ki ga je sam dolžan plačati po taj obveznosti.
Členu 5. dosedanje uredbe, ki vsebuje določbe za one kmečke dolžnike, ki imajo preko 50 ha orne zemlje, se doda nova določba. ki pravi, da imajo ti dolžniki do 21. mama 1938. s priporočenim pismom obvestiti svoje upnike, da bodo izkoristili olajšave ii tega člena, in v istem roku zahtevati določitev površine v smislu tozadevnega pravilnika, sicer izgube pravico do o^jšav iz taga člena. (S finančnim zakonom za tekoče leto ie bil že enkrat določen tak rok, in sicer do konca maja t. L).
Členu 9- uredbe, ki govori o tem. kako postopa Privilegirana agrarna banka pri pregledu izročenih upniških listin, pri zmanjšanju dolga im pri obračunu, se doda nov Člen, ki se glasi:
1) Topnost obrafnna lahko dolžniki osno-ravaio leto dni od dneva, ko jim ie Priv. agrarna banka poslala obračun. 2) to ospo-ravanje se bo vršilo v izvennravdnem postopku po čl. 54 te uredbe. 3) Bo pravo močno« t i razsodbe je dolžnik dolžan plačevati anuitete po dostavljenemu obračunu.
Člen 15. uredbe, ki določa, da lahko Privilegirana agrarna banka ugotovi nepravilnost kake upniške listine, ali da dolg ni obsežen z uredbo, v teku enega leta dotično upniško listino vrne denarnemu zavodu in za ustrezajoči znesek zmanjša terjatev denarnega zavoda, se spremani v toliko, da se namesto eno'etnega roka določi rok do 31. decembra 1939.
1. odstavku člena ?4. uredba, ki pravi, da se dolgovi preko 25-000 Din lahko zmanjšalo za največ 30°/e. se doda naslednji odstavek: Če se ie glede katerega nerazdeljenega dolga obvezalo več oseb, kot glavnih dolžnikov (soakceptanti, solidarni dolžniki), v kolikor gre za obračunavanje skupnega dolga v svrho zmanjšanja, s? v skupni dolg posameznega kmeta računa ustrezajoči delež vzajemne obveznosti. Ta določba se ne nanaša na solidarne dolžnike zadružnike po zadružnikih obveznicah, kjer velja prvi podpisani za glavnaga dolžnika.
Člen 27. uredbe se spremeni in se v spremenjeni obliki glasi takole: Po sprejemu prošnje za znižanje dolga, opremljena s listinami ro prejšnjem členu, dobo okrajna sodišča uradno proučila dolžnikove dolgove. ne da bi o tem zahtevala podatke od PAB, temveč bodo podatke zahtevala od denarnih zavodov, ki so terjatev izročili.
Naslednji členi nove uredbe ee nanaša;o na dolžnike Privilegirane agrarne banke in na dolžnika zadrug za kmetijski kredit ustanovi ienih po zakonu o kmetiiskem kreditu od 12. juniia 1925 S temi določbami se Izenačijo glade ugodnosti dolžniki zadrug za km»tij»ki kredit z neposrednimi dolžniki PAB
Členu 36. uredbe. Id določa ▼ prvi točki, da se poplačajo dolgovi kmetov privatnikom za kupljeno blago na kredit ali za obrtna dela, v 12 letnih obrokih brez obre-
sti, se doda določba, ki pravi, da zadrnge lahko take terjatve izterjajo od svojih zadružnikov s 6% obrestmi počenši s 1. novembrom 1936.
členu 37.. ki v drugem odstavku določa, da dolžnik, ki ne mora plačati niti 50% in je doslej plačeval oderuške obresti, lahko zahteva od sodišča zmanjšanje za preko 50%, se doda določba, da lahko to zahteva v enem letu po zamenjavi dolžniških listin (doslej v enem letu po uvel javi jen ju uredbe). V naslednjih določbah se priznava svojstvo kmeta optantom, ki so se priselili v našo državo, brez ozira na glavni poklic. Končno vsebuje uredba naslednje nove določbe:
Prot? sklepom sodišča o svojstvu kmeta, Izdanim od dneva, ko stopi ta uredba v veljavo po odst. 8. čl 2 uredbe, imajo prizadete stranke pravico do pritožbe na okrožno sodišče v roku 3 mesecev pn uveljavi jen ju te uredbe. Ce katera oseba po določilih te urec.be izgubi svojstvo kmeta ki mu ga je priznala uredba od 25 sept 1936, se na zahtevo prizadete stranke razveljavijo potrdilo o svojstvu kmeta in vsi sodni sklepi, izdani na podlagi tega potrdila O tem sklepa oblast, ki je izdala prvostopen sklep, odnosno, ki je izdala to potrdilo.
Za vse osebe, ki si na podlagi te uredbe pridobe svojstvo kmeta, veljajo vsi roki, ki jih določa uredba od 26 septembra 1936, ne oziraje se na poznejša podaljšanja in začno teči od dneva, ko stopi ta uredba v veljavo Dolžniki kmetje, ki si na podlagi te uredbe pridobe svojstvo kmeta, se lahko v dveh mesecih po objavi te uredbe sporazumejo z upniško ustanovo, da ji plačajo svoj dolg, držeč se določil odst. 1. čl. 51 uredbe.
Denarni zavodi iz odst. 1 čl. 7 uredbe, katerih terjatev je prevzela PAB, se lahko do 31. decembra 1938, sporazumejo s svojimi prejšnjimi dolžniki, da jim ti plačajo svoj dolg po določilih odst. 1 čl. 51 uredbe. V takšnem primeru bo Privilegirana agrarna banka vrnila listine in od dolžnikov sprejete zneske upniški ustanovi. Tako vrnjene terjatve se ne morejo več izročiti Privilegirani agrarni banki.
Pooblasti se pravosodni minister, da v soglasju s trgovinskim In kmetijskim ministrom spremeni in izpopolni pravilnik o zamenjavi dolžniških listin in da v soglasju s finančnim ministrom spremeni in izpopolni pravilnik o izdajanju in nporabi bonov za izplačilo kmetskih dolgov PAB-n.
Beograd, 30. dec. p. Finančni odbor narodne skupščine je danes dopoldne nadaljeval in zaključil debafo o proračunu notranjega ministrstva. Debata je trajala vse do 15 ure. ko je bil proračun z večino glasov sprejet.
Prvi govornik je bil danes posl. Voja La-zič. ki je v široko razpredenem govoru kritiziral notranjo politiko vlade in govoril nato podrobno o raznih zadevah notranjega ministrstva.
Posl Manfred Pastrovič je v temperamentnem govoru zahteva! nove politične zakone. Nato je obširne obravnaval hrvatsko vp-ašanje, probleme državne avtoritete in izvajanja zakonov ter končno zahteval, naj se čimprej razpišejo nove volitve v narodno skupščino.
Posl. Cvetic je razpravljal o katoliškem in pravoslavnem klerikalizmu. Obširno je govoril tudi on o prilikah na Hrvatskem in o hrvatskem vprašanju sploh Skoro vsi govorniki, ki jih je bilo razen navedenih še pet, so govorili tudi o konkordatu.
Ob zaključku je notranji minister dr-Anton Korošec odgovarjal na posamezne pripombe govornikov, nakar je bil proračun notranjega ministrstva sprejet. Finančni odbor se bo prihodnjič sestal v torek 11 januarja ob 10. dojx>!dne. Na dnevnem redu bo proračun gradbenega ministrstva.
Francoski minister obišče Rim
Berlin, 30. dec. A'A. Kmetijski minister Darreg odpotuje prve dni januarja v Rim. Tjakaj ga je povabi! italijanski kmetijski minister Minster Darree si bo ogledal v Itajijl razme krreM.jske ustanove.
Ameriško oboroževanj s
Wash?ngto«, 80. dec AA. izven programa za 1. 1938 je mornariško ministrstvo še izdelalo načrte za 10 'lo 15 novih kri. žark s po 10.000 ton. Vsaka križarka bo i imela 6 topov in bo stala 20 milijonov dolar- i jev.	1
Beležke
Razpust Narodne odbrane v ljubljanskem okrožju
Banska uprava v Ljubljani je razpustila oblastni odbor Narodne odbrane v Ljubljani ter vse one krajevne organizacije Narodne odbrane v Sloveniji, ki so bile priključene ljubljanskemu oblastnemu odboru. Za utemeljitev navaja razpustitveni dekret, da se je oblastni odbor »kot nepolitična organizacija udejstvova! tudi politično in s tem prekoračil svoje statutarno delovno območje ter deloval zoper državni red.«
Razpustitveni dekret je bil včeraj dopoldne izročen predstavnikom oblastnega odbora Narodne odbrane v Ljubljani. Obenem je policija pregledala in popisala vse predmete, ki jih je našla v prostorih oblastnega odbora v palači Grafike na Masa-rykovi cesti. Nato je prostore uradno zaprla In zapečatila.
Oblastni odbor Narodne odbrane v Mariboru in one organizacije, ki so priključene njemu, kolikor nam je znano, niso razpuščeni.
Mladinska JNS v Sarajevu
V	ponedeljek je bila v Sarajevu ustanovljena mladinska organizacija JNS za mesto Sarajevo. Kakor smo videli to povsod v Sloveniji, ko so se ustanavljale mladinske organizacije JNS, se je tudi v Sarajevu pokazalo nepričakovano veliko zanimanje nacionalne mladine za politično akcijo v okviru JNS. Udeležba je bila tako velika, da so bili presenečeni tudi optimisti. Zbrali so se mladi nacionalisti Srbi, Hrvati in muslimani, prišli pa so tudi nekateri mladi sarajevski Slovenci. O cilju in programu JNS je govoril nar. posl. Musta-fa Mulalič, nato pa je bil izvoljen prvi odbor, ki si je nadel tudi nalogo, da začne organizirati mladino JNS po vseh srezih sarajevskega okrožja.
Senatorski kandidati v Dalmaciji
Kakor je razvidno iz splitskih dnevnikov, se v dalmatinski politični javnosti živahno razpravlja o tem, kdo bo zasedel ona senatorska mesta, ki se bodo te dni izpraznila. Dva mandata se bosta oddala z volitvami in bosta verjetno oba pripadla mač-kovcem. Izpraznjeno pa bo tudi eno mesto imenovanega senatorja. Za ta mandat sta baje najbolj resna kandidata Dubrovčana Luka Bone in bivši podguverner Narodne banke dr. Melko Čingrila.
Po mnenju splitske »Nove dobe« bi bilo Imenovanje dr. čingrija s simpatijami sprejeto od vseh jugoslovenskih nacionalistov, pa naj se štejejo med pristaše JNS ali JRZ. Baje bi se dr. čingriji, ako bi postal senator, najbrž celo posrečilo doseči sistematično sodelovanje med jugosloven-skimi nacionalisti iz JNS ln JRZ, da bi se tako ustvarila v Dalmaciji močnejša fronta proti mačkovstvu.
Rešetarjeva smola
Znani mariborski nekdanji štipendist Petra živkoviča se je v zadnji Rešetarje-vi rubriki »Slovenskega gospodarja« zopet enkrat spravil nad »Jutro«. Ni mu všeč, da smo citirali sv. pismo, pa pravi, da smo »sebe napravili za cestninarja«. Nato še pristavlja, da je »Jutro« »vendar enkrat svojo grešnost priznalo, samo v cerkev bo še treba iti!«
V	»Jutru« citirana prilika lz sv. pisma govori o cestninarju in farizeju. Ako mislijo pri »Slovenskem gospodarju«, da smo cestninarji mi, potem ostane za nje pač — farizej. Tudi mi bi jim lahko zaklicali: »Vendar so enkrat svojo grešnost priznali, samo poboljšati se bo še treba!«
Kampanja za »katoliški" tisk
»Teden katoliškega tiska« je 2e davno končan. Očividno pa ni vrgel prida sadov, kajti »Bogoljub«, »Domoljub«, »Slovenski gospodar« in drugi listi, ki so jih v tem tednu priporočali, nadaljujejo še z vso gorečnostjo svojo kampanjo za »dober katoliški tisk«. Iz »Bogoljubovega« »Koledarja apostolske molitve za januar 1938« vidimo, da bodo dr.e 29. januarja, na praznik sv. Frančiška Šaleškega, zopet molitve za katoliški tisk in katoliške časnikarje, in to po obeh slovenskih škofijah.
»Slovenski gospodar« napoveduje, da bo »vsem prečastitim župnim uradom« poslal naslove naročnikov Iz dotične župnije, tako da bodo lahko vedeli, kdo je že naročen ln kdo ne. v nekem dopisu modruje Isti list: »Posebno je važno, kaj smo či-tali. Dolžnost vsakega Je, da odklanja brezverske in liberalne časopise ta jim ne da mesta, da bi širili smrad protlverstva. Proč s tako nesnago. Se so hiše, kjer straši »Domovina«. Zavedajmo se, da je denar, uporabljen za slab tisk, slabo in grešno uporabljen in da ne prinaša sreče in božjega blagoslova. Za našega »Slovenskega gospodarja« pa mora biti denar, ker je list z rami enih misli.«
Ali ne bi bilo dobro, če bi ti listi še povedali, kaj pravi o njih katoliška akcija in zakaj jih tako odločno odklanja kot svoja glasila.
Slovensko in vojvodinsko Sokolstvo
V Novem Sadu so izvolili na zadnjem občnem zboru tamošnjega Sokola skoraj povsem nov odbor, ki se hf.če krepko oprijeti dela. da vzdrami tudi vojvodinsko Sokolstvo k novemu poletu, kakršnega beleži Sokolstvo v nekaterih drugih pokrajinah. V zvezi s tem prinaša novosadski »Dan« članek dr. Miloša Sarande, ki obravnava vzroke zastoja sokolskega dela v Vojvodini. Po mnenju dr. Sarande je glavni vzrok zastoja v tem, da je Sokolstvo v Vojvodini premalo borbeno in da se drži preveč ob strani v velikih vprašanjih. Za zgled, kako bi moralo biti Sokolstvo tudi v Vojvodini. postavlja dr. Saranda slovensko Sokolstvo. Tudi vojvodinsko Sokolstvo se mora začeti odločneje boriti za sokolske ideje. Posnema naj zlasti Slovence in se otrese svojega dosedanjega mrtvila.
Želje hrvatskih Zagorcev
»Samouprava«, službeno glasilo JRZ. pripoveduje, da je imela pred dnevi priliko pogledati v srce Hrvatske, v Hrvatsko Zagorje. »Razgovarjali smo se tam,« pravi med drugim, »z mnogimi kmeti in mešča- I ni iz vseh mogočih krajev Zagirja. Priznamo. da nismo našli nikje* nobene službene o-ganizacije 1RZ. pač pa ogromno število naših pristašev v Koprivnici, Lud-bregu, Križevcih in po okolici. Vsi so bili 1
Nocoj veselo silvestrovanje
V kleti, restavraciji in kavarni

ZVEZDA"
V kleti bo igrala prvovrstna godba«
Cene priznano odličnih vin in jedil so običajne.
Flasko komunistov v Parizu
Pariška stavka je bila zaradi odločnega nastopa Chautempsa in grožnji z vojaško intervencijo takoj
prekinjena
Parli. 30. dec- o. Vodstvo stavkovnega pokreta j? v pretekli noči sklenilo opustiti nadaljevanje stavke- Davi ob pol 5. se je pričel promet v Parizu zopet obnavljati in v prvih dopoldanskih urah so bila v prometu zopet vsa prometna sredstva, kar je Pa-rižane vsekakor zelo presenetilo, ker nihče ni pričakoval takega prevrata v stavkovnem pokretu, ki je zavzemal vedno večji in nevarnejši obseg. V palači Matignon so bila vso noč posvetovanja med zastopniki vlada, zlasti socialističnimi ministri, zastopniki splošne sindikalne zveze in voditelji stavke. Stavkovni odbor je bil prisiljen opustiti nadalino stavko zaradi resne grožnje vlade, da bo mobilizirala vojsko za obnovo normalnega prometa v mestu. Pri jx>gaia-njih ie sodeloval tudi Chautemps. Socialistični ministri so v razgovoru z njim 6jx>-čatka odločno nastopili proti vmešavanju vojaških krogov v to zadevo. Po dolgi debati so pa vendarle popustili in sami prepričali vodilne funkcionarje sindikatov, naj intervenirajo pri vodstvu stavkovnega pokreta, da se stavka prekine, ker bi bilo drugače vsekakor treba računati z vojaško in-tarvenciio. Zastopniki sindikatov so prista li na to zahtevo socialističnih ministrov, toda šele po njihovi obljubi, da bodo delavske mezde v vsakem primeru povišiane.
Se včaraj Je Chavternps dvakrat zaipore-
doma odklonil delegate etavkujočih nameščencev. Obakrat jih je odslovil, češ da se t njimi ne želi pogajati, dokler traja stavka. Ponoči se je sestala tudi socialistična par-lamemtarna frakcija ki je sprajela resolucijo, v kateri izreka popolno zaupanje socialističnim ministrom.
Vlada je y tej borbi vsekakor dosegla velik uspeh, ki ga je treba pripisati v prvi vršiti odločnemu nastopu ministrskega predsednika Chautemj»a. Njamu se je posrečilo prepričati odgovorne sindikalne kroge, da sedanji gosj>odareki in politični položaj nikakor ne dopušča, da bi se Francija s ta-kimi stavkovnimi pokreti pred svetom slabila. Interesi Francije so sedai v vsakem primeru nad intaresi nekaj desettisočev pariških prevozniških nameščencev.
Komunisti še rovarijo
Pariz, 30. dec. w. V popoldanskih nrsA .je v veliki plinarni pariškega preirmstja Nanterre nenadoma Izbruhnila nova stavka. Delavci so zasedli plinarno. Vlad« je dala nalog, da je treba plinarno, ako bo potrebno. tuli z vojaško silo izprazniti. Več oddelkov mobilne garde in policije ie plfcmro* popolnoma obkolilo.
Ustanovitev posebne železniške straže
Beograd, 30. decembra. A A. N« osnovi 61. 9 finančnega zakona za leto 1937/38 in na predlog prometnega ministra je ministrski svet izda! uredbo o ustanovitvi železniške straže (čuvajev).
Čl. 1. Zaradi varstva imetja utira ve državnih železnic in železnic v državni eks-ploataciji ter zaradi varstva blaga, izročenega železnici v prevoz, se pri državnih železnicah ustanovi železniška straža, ki se deli v stražnike in v preiskovalno osob-je.
Čl. 2. Organi železniške straže bodo imeli predpisane izkaznice s fotografijo Oni »mejo biti oboroženi pod pogoji zakona o rabi in nošenju orožja. Oborožitev teh organov izvrši železniška uprava.
Cl. 3. Organi železniške straže smeio osebo, ki jo za'otijo pri kazenskem dejanju na področju železnice, prijeti in izročiti takoj pristojni policijski oblasti ali orož-ništvu.
Cl. 4. Na organe že'ezni3ke straže (čuvaje) se nanaša io tudi dol očila V. dela (či. 107 do 141) zakona o železniškem javnem prometu z dne 23. junija 1930.
Cl. 5. Pravice, navedene v čl. 2 in i. gredo organom železniške straže za čas, ko vrše službo na področju železnice. Pod področjem železnice se po tej uredbi razumejo tista tla, ki »o določena železni-
škemu prometu, skupaj s poslopji ln objekti. ki se tam nahaiajo.
Čl. 6. Pristojne policijske oblasti bodo na utemeljeno pismeno zahtevo organov železniške straže izvršile takoj po določilih zakona o kazenskem sodnem postopku hišno preiskavo na področju železnic in zunaj njega, v kolikor so policijska oblastva po zakonu o sodnokazenskem postopku no-oblaščena, da izvrše hišno preiskavo. Takšni preisikavi sme v zvezi s to uredbo prisostvovati tudi organ železniške straže.
Čl. 7. Organ železniške straže ima, preden se mu poveri ta funkcija, doižnost tole priseči: »Prisežem pred Vsemogočnim Bogom, da bom vse dolžnosti, ki so mi poverjene kot organu železniške straže, vestno marljivo izvrševal in da ne bom poverienih mi pravic v nobenem primeru zlorabljal.«
Čl. 8. Prometni minister se pooblašča, da predpiše v soglasju z notranjim in finančnim ministrom pravilnik o organizaciji le-lezniške straže (čuvajev), » katerim se bo določilo število, položaj in sedež železniške straže.
Čl. 9. To uredbo bo izvedlo prometno ministrstvo.
Cl. 10. Ta uredba stopi v veljavo, ko jo podpiše ministrski svet, obvezno moč čo bi pa tedaj, ko izide v »Sfužber.ih novi« nah.«
Seja banovinskega Šolske ga odbora
Kr. banska uprarva objavlja: V četrtek, 30. decembra 1937. Je imel Širši banovinski šolski odbor v Ljubljani jx>d predsedstvom pomočnika bana g. dr. Stanka Majema sejo. v kateri je obravnaval šolska in kulturne prilike v dravski banovini v teku leta 1937. ter predlog proračuna prosvetnega oddelka tonske uprave za proračunsko leto 193839.
Po predsedstvenem poročilu o spremembah v članstvu širšega banovinskega šolskega odbora se je dopolnil ožji banovinski šolski odbor s soglasno izvolitvijo prosvetnega inšpektorja Marka Bajuika in hamkega šolskega nadzornika Milka Jegliča, ki stopata na mesti, izpraznjeni po prosvetnem insj>ekton'u Ivanu Dolancu. ki je bil imenovan za direktorja učiteljske šole v Ljublia-ni, in po banovinskem šolskem nadzorniku Ivanu Štruklju, ki je bil upokojea.
Nato Je podal načelnik prosvetnega oddelka dr. Lovro Sušnik izčrjjno poročilo o stanju šolstva in kulturnih prilik v banovini. Pokazal je tudi gospodarske prilike, ki ne dovolijo razmaha v zažaljenem napredku. Orisal ie ukrepe prosvetne uprave za potrebni razvoj ljudskega, meščanskega, srednjega in manjšinskega šolstva in šolskega gosr>odarstva. Poročal je o posestnem stanju Šolskih občin, o Šolskih vrtovih, o proračunih, obračunih t ar gospodarstvu krajevnih Šolskih odborov, o banovinskih učnih zavodih, o socialnih in podpornih akcijah banovine (božičnica. Šolsko in dijaške kuhi-
[ nje, podpore za samoučila, dijaške štipendije ki podpore), o ljudski prosveti v vseh ' njenih granah, treznost nem pokretu, nar$-šuaju Jadranske straže tar o naraščaju Rdečega križa,
Za-em se je obravnaval predlog proraČn* na prosvetnega oddelka za leto 1938/39, ki je nekaj viiji od lanakega.

sami Hrvati. Pomenkovali smo se t njimi. Od nas so samo zahtevali, naj dvignemo zopet spoštovanje zakona, da jih ne bi v naprej terorizirali neznani elementi. Dalje zahtevajo spoštovanje političnega prepričanja in da se že konča igranje z vojaki po raznih Seijačkih zaščitah. Za sebe nihče niče&ar ne zahteva. Posebno nas je presenetila neka njihova zahteva. Hočejo namreč tajne volitve... Zakaj, ni težko uganiti. In če bi se našel v naši stranki samo en človek, ki bi bil načelen nasprotnik tajnih volitev, mu že v naprej svetujemo, da se prej pomeni na samem z hrvatskimi Zagorel.«
Mi pa svetujemo »Samoupravi«, naj napravi sliino zaupno anketo tudi med onimi Slovenci, ki so po njenih informacijah pristaši JRZ. Med njimi bo sliiala Se bolj presenetljive stvari, kakor jih je baje slišala med Zagorel.
Letalske nesreče v Ameriki
New Yerk. 30. dec. o. V Ameriki sta st v pretekli noči pripetili dve strašni letal.
sVi katastrofi V bližini Port Klintona ▼ Ohiu je veliko potniško letalo iz neznanih razlosiov padlo v jezero Arie. Trije potnik! so utonili. Pi'ot se je po naključju rešil.
Druga nrs-eča se je pripetila blizu Ca ličja v Kolumbiji, kjer so se v zraku vnela tri fomed štirih letal, ki so bila na poti ▼ jnžme države. Ponesrečilo se je osem ljudL Pravijo, ia je ta katastrofa nastala zaradi neugodnih zračnih tokov. Vsa tri !et;.la so zgorel a.
120.000 Din za zagrebške siromake
Zagreb, 30. dec. o. Zagrebški župan se Je zadnje dni mudil v Beogradu, kjer mu je uspelo dobiti 120.000 din podpore za za-grebšike reveže in sicer 100 000 od ministrstva, za socialno politiko in po 10.000 din od predsedstva senata in narodne skupščine.
Vremenska napoved
Zemunsko vemensko poročilo: Oblačno in hladno vreme je skoraj nad vso Evropo z obilnim snegom v srednji in južno-vzhodni Evropi. y primorskih krajih zahodne in južne Evrope je toplejše vreme s toploto nad o C, ker ponekod sneži. V Jugoslaviji je oblačno z manjšimi jasnina-mi na skrajnem severozahodu. Sneži ▼ večji vzhodni polovici. Temperatura je padla v vsej državi. Najnižja Mrzle Vodice —13, najvišja Hercegnovi io C.
Zemun»ka vremenska napoved Pretežno oblačno z jasninami v zahodni polovici. Snežilo bo že v vzhodnih in Južnih krajih. Toplota se bo nekoliko dvignila v Južnih krajih ln padla v severni polovici.
Zagrebška: Delno bolj vedro, v gorah sneg, v sploftnem mrzlo vreme.
Dunajska: Tudi t južnih Alpah bo ca. -Jaita. -------------—— —
Naši kraji in ljudje
Dimo Kazasov: »Današnja Jugoslavija"
Dirao Kazasov, bivši bolgarski minister m poslanik v Beogradu, je bil po vojni med Bolgari prvi, ki je jel sistematski propagirati idejo bolgarsko-jugoslovenskega zbližan ja. Za to idejo se je boril s peresom in živo besedo. Da to propagando poglobi, je osnoval v Sofiji »Blgaro-jugoslavjansko družestvo« in poskrbel, da so se slične organizacije ustanovile po vseh večjih mestih v Bolgariji. Te organizacije so postale raz-sadniki bolgarsko-jugoslovenskega bratstva in zbližanja. Njim je uspelo, da so s svojim delovanjem v razmeroma kratkem
Času razpršila vse stare, po žalostnih dogodkih v prošlosti povzročene predsodke in pridobile vso pošteno bolgarsko javnost za svoje ideje. In tako ni danes v Bolgariji resnega in pametnega človeka, ki bi ne bil v polnem prepričanju vnet za idejo bratstva in zbližanja. ki ji je vdahnil dušo Dimo Kazasov.
Tudi pogodba o večnem prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo je plod oži-votvorenja one velike ideje, ki jo je srečno Jn v pravem času sprožil Kazasov in ki so jo širom Bolgarske s tolikim uspehom eznanjevala po njem osnovana »blgaro-ju-goslavjanska družestva«.
Prvi pogoj za zbližanje pa Je medsebojno spoznavanje. Ako resno hočemo, da se Ju-gosloveni in Bolgari dejansko zbližamo, snoramo storiti vse, da se med sabo te-sieljito spoznamo. Tega se dobro zaveda tudi Kazasov, zato se ni ustavil, ko je s svojim delom srečno dosegel prve uspehe, tsa pol pota nego nadaljuje z vso vnemo započeto delo. ki je z močjo oznanjevane velike ideje v' kratkem razdobju nekaj let v temeljih preobrazil vse bolgarsko javno mišljenje. Krepko verujoč v svoj ideal, ki si ga je izbral za svoj življenski smoter, da postaneta Jugosioven in Bolgar ne samo r frazah nego tudi v resnici »brat i brat«,
80 let gospe iiherjeve
SO-letnico rojstva proslavlja gospa Ka-rolina Žiherjeva. vdova po nadučitelju v Vurbergu in znanem narodnem delavcu ter dolgoletnem predsedniku ptujskega učiteljskega društva. Svoj lepi življenjski
praznik slavi v krogu svojih otrok: sina Vranja, predsednika okrožnega sodišča v Mariboru, in hčerk Milke, Pavle, Anice, Zore in ožjega sorodstva. Želimo jubilant-ki. ki je še izredno čila, mnogo prav srečnih let!
je izdal zdaj z globokim znanjem in veliko ljubeznijo pisano knjigo: »Današnja Jugoslavija«.
Namen njegove knjige je, da pouči svoje rojake o žitju in bitju jugosloven-skega naroda v preteklosti m sedanjosti, o njegovi državni ureditvi, jim pokazati, da so Srbi, Hrvati in Slovenci po krvi, po jeziku, po trpljenju in »težnjah« Bolgarom rodni bratje in jih naučiti, da nje kot brate upoštevajo, spoštujejo in ljubijo. V predgovoru povdarja avtor, da je napisal knjigo, ker je prepričan, da je za Bolgare »koristno, ako z široko odprtimi očmi pogledajo na stvarnost, ki jih obkroža, prosti vseh predsodkov in strasti, osvobojeni uplivov s strani političnih in nacionalnih koncepcij«.
Knjiga ima 18 poglavij. V 1. poglavju Je v kratkih potezah podana zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Posebe je očrtan nacionalni značaj vsakega izmed te narodne trojice. Izmed vseh je, rekli bi, skoraj pretirano, simpatično naslikan nacionalni značaj Slovenca. Drugo poglavje riše odnošaje med Bolgari in Srbi v minulosti in dokazuje, da so te odnošaje zastrupljali nekoč Bizantinci, v novejšem času pa Avstrija.
O sodobni Jugoslaviji razpravlja 3. poglavje. Obsega vso novejšo našo zgodovino od svetovne vojne in Krfske deklaracije do današnjih dni. V poglavjih 4.—15. razpravlja pisec o zemljepisnem položaju, o današnji državni organizaciji, o verah, narodnostnih manjšinah, prometnih sredstvih, poljedeljstvu, industriji, trgovini, financah, turizmu in nazadnje o vojski. Povsod navaja tudi statistične podatke. Zadnja tri poglavja so posvečena narodni prosveti, periodičnemu tisku in književnosti.
Podatki v teh poglavjih niso povsem točni, kar pa pisatelju ni zameriti, ker pač ni imel prilike ta možnosti, da bi mogel do podrobnosti proučiti ves ogromen material, ki ga je potreboval za to knjigo. No, vse netočnosti pa se lahko popravijo v drugi izdaji. Prepričani smo namreč, da bo bolgarsko občinstvo pridno segalo po tej knjigi ta da se bo v kratkem pokazala potreba po drugi popravljeni izdaji.
Vobče moramo reči, da je »Današnja Jugoslavija« Dima Kazasova pisana objektivno z očividnim stremljenjem, podati svojim rojakom bratsko državo in narod v jasni, a vseskozi simpatični luči. Knjiga bo brez dvoma mnogo pripomogla k medsebojnemu spoznavanju ta zbližanju, s čimer bo tudi dosegla svoj pravi namen. Zanjo zahvala ta vse priznanje piscu D. Ka-zasovu!
Aktovka s celim premoženjem je izginila
Nenavadno drzna tatvina v Mariboru
Maribor, 30. decembra.
V eni najbolj živahnih ulic v Mariboru je bila davi izvršena nenavadno drzna tatvina in je pri tem le naključje, da se ni zgodilo še kaj hujšega. Trgovec Franc Pukl, ki ima svoj lokal v Vetrinjski ulici št. 5, je kakor običajno okrog 3. zjutraj odprl svojo trgovino in sicer najprej z dvoriščne strani, nato pa sam lokal v Vetrinjski ulici. Ključe od trgovine in izkupiček prejšnjega dne je stalno hranil v aktovki, ki jo je vsak večer nesel s seboj v stanovanje. Ko je davi na dvorišču odprl aktovko. in vzel ključe, da odpre trgovino, je položil aktovko še za trenutek v skladišče in šel odpirat lokal. Ko se je takoj vrnil in hotel vzeti denar iz aktovke, da ga spravi v blagajno, je obstal kakor vkopan, kajti aktovka z denarjem vred je izginila.
O tatvini je naglo obvestil policijo, ki je
začela nemudno poizvedovati. V aktovki je bilo — tako zatrjuje trgovec — 69.000 Din gotovine in dve hranilni knjižici Mestne hranilnice in posojilnice s hranilno vlogo 120.000 Din. Policija je našla sledove, da se je pred Puklovim prihodom nekdo skril na stranišču na dvorišču. Neznanec je pač dobro vedel, da prihaja Pukl vsako jutro ob 8. in da nosi s seboj aktovko z denarjem. Stal je na preži in čakal na ugodno priliko, da stopi trgovec v trgovino in ga potem oropa. Slučaj pa je nanesel. da mu je bogati plen brez težave padel v roke. Prodajalka Olga Babuškova je videla nekega mlajšega moškega, ko se je zjutraj potikal okrog po dvorišču in je takoj, ko je Pukl odprl trgovino, hušknil skozi dvoriščna vrata. Za podjetnim tatom poizveduje policija na vse strani, vendar je neznanec izginil, kakor da se je vdrl v zemljo.
Martuljek in njegova lepota
Gozd-Martuljek, 30. decembra še pred leti je bil Martuljek, ta naj-krasnejši kot našega planinskega sveta, širši javnosti nepozran. Z izjemo nekaterih planincev ta drznih plezalcev, ki so preizkušali svoje moči v razdrapanih, strmih stenah, je malokdo vedel za vso divjo lepoto te veličastne narave, ki je bila tu še vsa nedotaknjena, deviška. Le z vlaka in ceste si imeti bežen pogled na ta prekrasni gorski venec z drzno špikovo piramido, segajočo 2472 metrov visoko v sinje nebo in sikrivajočo se za borovškimi Prekletimi policami.
Toda naši vrfi alpinisti so odprti tudi ta svet. Polagoma so se začeli ljudje zavedati lepote Martuljka ta vse njegove okolice, ki je kakor nalašč za prijeten oddih in za okrepitev telesa. Stoletne smreke ta hoje napajajo zrak g čudovitim vonjem. Lepšega letovanja in zimovanja si ne mo-
reš misliti. Prav zato so se tudi naši železničarji odločili, da zgrade v tem romantičnem kotu svoje domove. Letos je ljubljanska Nabavljalna zadruga odprla mladinski dom. Zveza nabavljalnih zadrug pa ponosni Vošnjakov dom. imenovan po očetu slovenskega zadružništva.
Da, poleti je leroo in mikavno, a nič manj. če ne če lepše, je tod pozimi. Debela snežna odeja prekriva široke senožeti, polja in hrib in vabi smučarje, da se sprosti na njej. Lepih, položnih in strmih terenov je v izobilju, vsak smučar bo prišel na svoj račun. V novem domu Zveze nabavljalnih zadrug Je vsakdo, četudi ni zadružnik, dobrodošel! Postrežba je prvovrstna ta cenena, udobnost popolna. Za Silvestrovo in za praznike ste vabljeni ▼ Gozd-Martuljek. Pridite in prebijte pri nas svoj zimski dopust. Vračali se boste ponovno.
Vzorno delo Sokola v Dolnjem Logatcu
Logatec, konec L 1937. Delovanje našega sokolskega društva je bilo vse leto zelo živahno, posebno uspešno pa Se v decembra. Dopoldne 1. decembra je bila pod vodstvom podstaroste br. De Glerie proslava zedinjenja združena z zaprisego novega članstva ter razdelitvijo diplom. Naše društvo je doseglo v župni tekmi prostih panog častno 3. mesto, takoj za taborskim in matičnim Sokolom iz Ljubljane, dva člana pa sta dosegla vse dosegljive točke in tako 1. mesto. V celoti je bilo razdeljenih 9 diplom.
Isti dan zvečer je bila akademija, na kateri so nastopili vsi telovadeči oddelki, sodelovala pa sta tudi društveni orkester in mladinski pevski zbor. Ta je ob tej priliki prvič javno izvajal »Pesem logaške sokol-
ske dece«, ki jo je zložil ln nglasba dr. Ciril Kraševec. Ta pohodna popevka sokolske dece je vsem izredno ugajala, pa se jo bo brez dvoma z vnemo in veseljem oprijela sokolska mladina tudi drugod. Br. Kraševcu lahko samo čestitamo. V imena župe je članstvo in ostalo občinstvo, ki je popolnoma napolnilo prostrano dvorano, nagovoril župni tajnik br. Stane Flegar, nato pa še v imenu društvene uprave br. dr. Kraševec v zastopstvu obolelega staroste br. Šenice.
Na Miklavževo nedeljo smo Imeli Miklavžev večer za sokolsko deco in malčke sokoliških rodbin. Obdarovanih je bilo 280 otrok, povečini z obutvijo, perilom in obleko, vsi pa s slaščicami.
V nedeljo 19. t m. smo imeli mladin-
Prekmurje, zakladnica starih običajev
Prekmurje je izredno bogato na starih
šegah in običajih, ki so še danes v večjem ali manjšem obsegu v časteh, kakor v davnini. Zimski dnevi prinesejo polno lepih doživljajev ob starodavnih navadah, ki se ponavljajo leto za letom vedno na isti način skozi deset, stoletja, ki so vedno lepe, da se ob njih razvesele prebivalci naših vasi. Da. lepi so narodni običaji in ostanejo vedno lepi, ker so pristni. V njih se zrcali vsa topla domačnost priprosta, a tem prisrčnejša ljudska družabnost, dobrosrčnost in gostoljublje vasi. V narodnih šegah in navadah ostaja narod veren svoji prošlosti m tradicijam, ostaja veren sam sebi in svojim prednikom; one so ogledalo prave narodove duše. Dokler bodo živeli starodavni običaji in šege v naših kmečkih domovih. dokler bomo ohranili vse ono, kar je lepo in domače, bomo ohranili vezi s pa-triarhalično prošlostjo, ki je bila pristna, narodova s svojo domačo ljudsko kulturo. Kako je ugodno uživati toploto starih šeg v prazničnem nastrojenju vpričo toli mrzle in tuje današnjosti!
Pestrost narodnih šeg se pričenja ob raznih prilikah že jeseni. Sv. Martin požegna slaclki sok vinske rozge in ga spremeni v vince Ni čudno, če se Martinov god praznično obhaja. Zimski večeri so dolgi. Marsikatero mladenko ah mladeniča je strah pred dolgo mrzio zimo. Pozimi ni prijetno samevati. Ce so se tedaj čez poletne mesece spletle niti ljubezni med mladimi srci, se mladenci vzemo Sedaj nastopijo dnevi »gostiivanj« z vsemi starimi navadami, za nimivostmi in mikavnostmi. Toda hiteti je treba. Jesenski rok je kratek, saj se že bliža sv. Andraž, »zadnji mužikaš«. Ta zasvi-
ra poslednji in potem je treba muziko odložiti do Štefanovega.
Pa ne le gostiivanja, tudi godovna je treba slaviti in pozdraviti Katice, Barice pa Mankice ali Maričke in še Miklouše povrhu, da bodo bolj radodarni. Godovnjakom prinesejo ponajvečkrat jabolko, v katero je vtaknjen zelen (rožmarin), ali pa rt papirja prav umetno napravljen »cmer« (šopek). Včasih pa speko mojstrsko spletene in z raznimi figurami okrašene »štriice« in jih poneso godovnjaku za »dobro iitro«. Predaja daru se izvrši ob lepem pozdravnem nagovoru Nekateri nagovori so sestavljeni v lenih verzih.
Zima je neizprosna v svoji krutosti, ki nosi s seboj polno raznih bolezni ljudem in živalim. Zato se je treba priporočiti v pri-prošnje za zdravje sv. mučenici Ceciliji. Ta dan speko tedaj skrbne matere neslane koruzne pogače, ki jih jedo vsi pri hiši in še vsaki živali je treba dati košček, da bi vse ostalo pri zdravju.
Naglo se bližajo prazniki rojstva nebeškega deteta. Okrog teh lemh praznikov se je zvrstilo obilo ljudskih običajev. Tako se je treba ozreti v minulost, na vse prijetnosti in nevšečnosti, ki jih je preživel človeški rod. pretehtati je treba dobra dejanja in se sipomniti storjenih pregreh, da bo lepši praznik novega življenja, življenja ljubezni in miru.
»Adam in Eva sta grešnika dva, VesePta se z nami dnes viiva obi«...
Tako se poje na dan pred praznikom veselja.
Na božično bilo smo ostali brez zajtrka, le kakšen požirek žganice natočijo oče skrivaj, da ne bodo mati hudi. Toda opoldne
se najemo »makovic«, dobrih in sladkih. Da, na sv. post morajo biti na mizi makovi-ce, ta narodna jed. Za mize pa moramo sedeti na kakem kosu obleke, kar je v zvezi z našim zdravjem, če so dekleta pri hiši in bi se rada rnožila, morajo nositi ta dan polena pod ognjišče. Kamera prinese na pare, obstoji upanje, da bodo v novem letu prišli v hišo »vogledniki« (snubci), sicer pa ne bo nič s — parom.Dosti vsega se še mora storiti na ta dan po ustnih izročilih, pa o tem drugič. — Zvečer smo se morali vsi umiti v vodi. v kateri so se kuhale razne rože, da speremo s sebe srd in greh, da bomo v bodoče čednostni in zdravi.
Mladina pač ne more biti brez ljubezni, zlasti še dekleta ne, ki ne bi rade ostale stare device v spodtiko sebi in vsej vasi. Zato je bilo treba hiteti domov od polnoc-nice. Katera bo prva in v katerem koncu vasi prvo zalajajo psi, tam bo v prihodnjem letu bržkone gos-tiivanje.
Sv. Štefan je prelil svojo rdečo kri. Ta dan si mladina daruje rdeča jabolka, da bi bila rdečih lic, kakor so lepa rdeča jabolka. Jabolka Iučajo pri cerkvi pred popoldanskim opravilom fantje dekletom.
Leto se naglo premika h kraju. Silvester je. Ne. silvestrovanja pri nas ne poznamo in ne proslavljamo z bučnim veseljače-njem. Ni rečeno sicer, da na ta večer ne poplahneš preteklosti, vesele in trpke, z božjo kapljico, toda naš pogled sega v novo leto, ki ga pozdravljamo s petjem. Vasi so ena sama p^rem v pozdrav porajajočemu se novemu letu.
Nešteto je teh šeg, ki so se nanizale čez zimske dneve in praznike. Kdo bi jih mogel našteti v kratkih vrsticah' Dveh običajev. ki sta posebno lepa in značilna, ki sta mladini v radost in veselje in pri sta-
Kal Ie

i
Že 50 let proizvaja .fio*e%» zdra« vila.
Od trga časa »Sape*« vztraja v
borbi proti trpljenju človečanstva.
Danes je «3Boye*« svetovno podjetje, čigar glas sega na vse kontinente sveta.
Med mnogimi neogibno potreSnhm zdraviti, ti so ratnesfa sfavo firme •8oyet> /e tmdi Aspirin iot popularen preparat proti rev m a t i zmm. prehfajenjn im Sofečini. Aspirin je zadnjih 4O fet v o6fi6i taSfrt najSofj razširjano zdravita na svtrm.
Aspirin
PROIZVOD ZAUPANJA!
Oglat |« registriran po4 Sp. br. 751 »4 17 avguita 1917
ski koncert, združen z božičnico. Nastopilo je 150 mladih pevcev, ki so s svojim petjem tako razveselili poslušalce, da ploskanja in vzklikanja kar ni bilo kraj. Vse priznanje in vsa zahvala gresta neumornemu predsedniku mladinskega odseka in pevo-vodji br. Janezu Gučku. Je to brez dvoma edinstven pevski zbor te vrste in bi gotovo zaslužil, da bi se ob priliki pokazal tudi drugod, zlasti v Ljubljani. Nekatere pesmice je spremljal društveni orkester, h koncu pa je bila vsa deca obdarovana pod lepim božičnim drevescem, ki so ga pripravile članice. Med potrebne je bilo razdeljenih nad 600 kg najfinejše bele mokt in mnogo drugih živil, drobnarije pa so dobili vsi otroci Vsem darovalcem, ki so pripomogli k tako lepi in bogati obdaritvi in omogočili, da so naši mali Sokoliči za praznike jedli vsaj bel kruh, bodi izrečena iskrena sokolska zahvala.
Pri tej marljivosti je razumljivo, da bo naš Sokol priredil tudi lepo silvestrovanje. Dne 6. januarja pa bomo imeli že občni zbor, ki bo tem bolj pomemben, ker bo naše društvo 1. 1938 praznovalo 30-ietni-co svojega obstoja. Tudi za Prago sc seveda že pridno pripiavljamo in skrbno šte-dimo, tako da bomo tudi v slovanski sokolski Meki častno zastopani. Zdravo!
Učitelj -
V pokoj je stopil učitelj g. Fran Mermo-Ija, ki je vršil službo šefa oddelka za likvidacijo prejemkov prosvetnega osebja pri banski upravi v Ljubljani. Ko ob tej priliki proti njegovi volji pišemo o njegovih zaslugah na prosvetnem in gospodarskem po-
prišču, storimo to zaradi tega, da bi bil mlajšim učiteljem predstavljen vzornik. Življenje učitelja Mermolje, ki se je rodil 9. decembra leta 1879. v Selu pri Črnučah v Vipavski dolini, je en sam delavni dan. Učiteljišče je dovršil leta 1898. v Kopra ter dobil službo v Podloki na Bainjški planoti. Leta 1902. je postal očitelj-voditelj v Dobravljah na Vipavskem, kjer je služ-
boval do svojega odpusta iz službe leta
1927. V7 dobi njegovega službovanja je šola lepo napredovala in se razširila. Njegovo prosvetno in gospodarsko delovanje je bilo blagodejno za vso okolico. Bil je vzor pravega ljudskega učitelja, ki mu je učiteljski poklic osnova, na kateri gradi in snuje vse načrte za napredek naroda. Vedno in povsod je bil ljudstvu pomočnik in svetovalec, mladini pa očetovski vzgojitelj. Oblastva so cenila njegove velike zasluge. Bil je član okrajnega šolskega sveta v Gorici, član enologičnega oddelka prefekture v Trstu, po vojni statistični referent za Vipavsko dolino pri kmetijskem ministrstva v Rimu ter odbornik mnogih kulturnih društev. V Vipavski dolini ni bilo gospodarske in kulturne organizacije, pri kateri ne bi bil sodeloval kot njen soustanovitelj ali pa kot njen odbornik. V Selu je pomagal ustanoviti prvo gasilsko društvo na zadružni podlagi. Pravil avstrijska vlada sicer ni hotela odobriti, a društvo je vzlic temu delovalo nad 20 let. Da bi izpopolnil svoje znanje, je obiskaval zadružne tečaje tudi na Dunaju in potem je prirejal take tečaje v Gorici ki drugod.
Ko stopa zdaj v zasluženi pokoj, smo prepričani, da bo svoje moči še dalje posvečal narodu in želimo mu srečo in zdravje, v uspehih svojega požrtvovalnega delovanja pa ima itak največje zadoščenje.
Iz sodne službe
Beograd, 30. dec. p. V oddelku B prt Stolu sedmorice v Zagrebu je napredoval za tajnika v 3/2 dr. Emanud Cinotije. — Za vodje zemljiške knjige so napredovali Matej Mnžaarič pri sreskiem sodišču v Mariboru, Josip Medved v Ljubljani in Ivan Bartrič t Novem mestu. — Za pisarniškega uradnika v 6. pol. skupini je napredoval Miha Vteočnik, višji oficial pri okrožnem sodIS&u v Mariboru- — Za višje pisarniške oficiale v 7. pol. skupini s> napredovali ofiriali Franjo Ivančič pri sre-skem sodišča v Krškem, Viktor Nemec v MureSd Sofooti, Drago Prezelj v Metliki, Metod Storgar v Slov. Bistrici, Fran 1jo6ar ▼ Novem mesta, AL Sekula v Kamnilcu io Fraaijo Blagotinšek v Celju.
rejših zbujata spomine na blažene dni mladosti, se bom spomnil.
Starega leta zadnji dan je dan »pesmair-jevc, tedaj hodimo »spevat od novogo leta«. 2e v začetku adventa smo pobrskali po starih policah in predalih in stikali za pesmaricami. Oh, to so posebne pesmarice, kjer so z manj veščo roko popisane pesmi od novega leta. Kako stare so te pesmi — kdo bi to vedel! Toda, lepe so in naše, pristne domače, narodna last; pred sto leti so jih peli ravno tako in na tak običaj, kakor jih pojemo še danes. Izberemo tako, ki je še nismo zapeli nobeno leto. Sedaj se začnejo vaje ali »včenje«. Dva ali več dečkov ali deklic vadi izbrano pesem pod vodstvom matere ali očeta, ali starejših sester in bratov. Starejša mladina sestavi mešan zbor in prav tako vadi ob lupenju semena (bučnic). Nestrpno čakamo, kdaj bo nastopil poslednji dan v starem letu, kdaj se bo spustil na zemljo mrak ...
Ko pa vaške strehe objame mrak in ko zadiše skozi vrata pravkar »pečene pogače z ognjišč, takrat ožive vaški kolniki. Prve so deklice; njih je pozneje strah hoditi okrog. Fantiči so oboroženi s palicami, čez rame imajo oprtane usnjene torbe. Pes-marji stopijo v vežo pozdravijo: hvaljen bojdi Jezus Kristus in odpojejo svojo pesem. Odpojo in dobe: pogačo — tople koruzne so dobre in se jih že spotoma lotijo — orehe, jabolka, suho sadje, ali celo denar. Denar dela veselje. Pri takih hišah je ! dren j in tesnoča; eni pri vratih ven, drugi že stopijo v vežo. Tako se vrste pesmarji ves večer Cela vas odmeva pesmi o novem letu. o božjem detetu, Jožefu in Mariji, Betlehemu. štalici, pastirčkih, ljudeh in zvezdicah, o sreči in zdravju. — »Jezer ni jezerkrat srečna bojda o blažena noč«.*.
30 dec. p. Premeščena, je *aflu-novodktaja Marija Peričeva od Iju&jan-ske podružnice Poštne hranilnic« k podružnici na Sušaku.
Po službeni potrebi so premeščeni Jelez-nfSkt prometnik Franc Marolt z ljubljanskega glavnega kolodvora k občnemtt oddelku ljubljanske železniške direkcije, oficial F>"^il Strniša z ljubljanskega gorenjskega kolodvora k n. sekci ji na glamera kolodvora, prometnik Janez Repe is; St. Janža na Dol. k Sv. Lovrencu na Itrav-skem polja, na prošnjo pa nadzornik proge Etoerik Drofenik s postaje Brezno— Ribnica t Borovnico ta prometnik Josip Zupančič od Sv. Lovrenca na Dmvtfkem polju na postajo Uršno selo-Toplu«.
Za slovo še dodajo: »Zdaj pa zbogom, oča, mati. Mi odidemo od vas; Sreča, radosfno veselje Naj ostanejo pri vas«...
Večer je. Okra so razsvetljena. V Fisah je svečano, praznično razpoloženje. Sedaj hodijo že starejši pesmarji. Domači so zbrani pri mizi ali okrog peči. Ugibajo, katera skupina poje, kdo so v zboru; po plasu jih poznajo. Zbor v veži pa doda k nabožni pesmi še:
»Zdaj pa oča se obujte
Pa nam neste pintek (zelenka) vč(ren).
Vi pa mati klobasico,
Kaj s?jo denem v torbico«.
Oče pa imajo pintek že pripravljen in povabijo pesmarje v sobo. Pintek — ali pa dva — je kmalu prazen, saj pa je treba tu- , di hiteti; vas je velika in bila bi zairera, ako bi katero hišo obšj^jae da bi zapeli.
Počasi zamira pesMjpmoletnih pesmar-jev, le — »zvezdi^fpimijo k nam doti na zernl jo«...
Na predvečer Treh kraljev zopet fVojo pesmarji o »svetih treh kraljih«. Toda sedaj jih je že manj. Pesmarji o »Mariji sreč-nički« so že zelo redki. Škoda. Tudi te pesmi so že močno pozabljene.
»Polažiči« so prav tako zanimiv oh*čaj. Polažiči so mladi fantički, ki hodijo od hiše do hiše zjutraj na vsezgodaj, ko k<rmaj zabrlč svetilke po kuhinjah in sobah. Dolga je taka noč, ko je treba zjutraj iti po »polažiči«. Torba in palica sta že prijavljeni zvečer. Polažiči gresta le po dva l.lnt-ka skupaj. Tudi polažiči se vadijo vc-ičfi, ki jih voščijo sosedom. Ni vseeno, kako povedo; čim lepše, tem boljši in obilnejd- ji dar — pa še pohvala povrhu — ki se gtt nadejati.
RAD JO- »parati dovršene btagozvod-nosti - pri minimalni porabi toka
Radio Pegan
LJUBLJANA — TYRSEVA 12
Oh novem letu
DanaSnji številki smo priložili za vse cenjene naročnike položnice za obnovitev naročnine za novo leto. Prosimo jih, da store to čim prej, vsekakor pa takoj v prvih dneh meseca januar/a. Naročnike, ki so doslej plačevali naročnino za vse leto, za pol ali četrt leta naprej, prosimo, da ohranijo to lepo navado tud' v bodoče, ker nam S tem olajšajo deio tn prihrani ;o tudi mnogo stroškov. Oni. ki imajo naročnino za novo leto vsaj delno že plačano, naj prihranijo položnice za prihodnjo priliko, di pa naj jih izroče znancem. ki še niso naročeni na naš list in naj jim pregovarjajo, da »c ob novem letu nanj na^oče.
Naročniki, ki dolgujejo še kaj za nazaj, naj blagovolijo zaostanek plačati s tekočo naročnino. Točno plačevanje naročnine, vsaj za mesec za mesecem vnaprej, daje pravico do nezgodnostnega zavarovanja pri zavarovalni družbi »Jugoslavijia, s katero je konzorcij lista tudi za novo leio pod istimi pogoji za svoje naročnike sklenil zavarovalno pogodbo, po kateri so svojcem ponesrečenega naročnika izplača posmrtni-na v znesku 10.000. din. lastništvo lista nosi siroške zavarovanja samo. le da bi nudilo svojcem svojih zvestih naročnikov prvo pomoč v nesreči.
Naročnina tako za redno izdajo, kakor 'fudi za ponedeijsko izdajo »Jutra«, ostane nespremenjena m je razvidna na čelni strani lista. Vsak naročnik redne izdaje »Jutrai« bi moral biti tudi naročnik ponedelj->tke izdaje, ker sodobni človek ne bo čakal, da zve novice od nedelje šele dva dni pozneje Ta izdaja bo imela tudi letos "kot brezplačno prilogo revijo »Življenje in sveta. Naročnina za ponedeijsko izdajo se plačuje aH po posebnih poštnih položnicah, ki jih razpošilja uprava lista aH pa skupno s položnicami za redno izdajo, kar naj se pripomni na hrbtni strani.
Slab učenec?
On pazi, tudi ni len ...
toda utrujen je. Moči potrebuje, ne graje. Starši, dajte mu rast pospešujoči
•Obisk uglednega rojaka iz Amerike. V Beograd je prispel g. Va^o Trivanovič, naš rojak, k; si je v Zedinjenih državah pridobil s svojimi velikimi sposobnostmi važno tpozicijo. On je predstavnik zunanje-politič-nega oddelka ameriškega nacionalnega industrijskega odbora. V tej službi potuje mnogo oo svetu. Dolgo se je mudil v Rusiji, obiskal je letos tudi Pariz in Berlin, zdaj pa je prispel v svojo staro domovino iz Rima.
Pri hemoroidih, bolečinah v križu, zastoju krvotoka v jetrih in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalem zaradi zapeke, se dosežejo z naravno »Franz-Josefovo« vodo odlični uspehi. BolnikJ radi uživajo preizkušeno »Franz-Jose-fovo« grenčico, ki tudi pri pogostejši uporabi dobro obnese.
Ogl. reg 8. i>r. 15. 4&V35
* Ustavitev prometa na rekah. Zaradi poplav so že pred dnevi ustavili ves promet na Savi, zdaj pa je ustavljen tudi promet v kanalu Begaj in na progi Zemun-Bs-čej-Senta-Stara Kanjiža. V prezimovališču pri Zemunu so zbrani že skoraj vsi rečni plovni objekti. Spravili so jih na varno, ker ee boje ledu. Izdane so tudi odredbe za ukinitev prometa na Dunavu. Promet na Neretvi r>a i? zelo omejen-
Razveselite tudi ob novem leta svoje drage, in izberite primerno darilo zanje v parfumeri »Nada«, Ljubljana, Frančiškanska ulica.
Pridrvita fantka s palicami in torbami. Naglo odpreta in se spustita na kolena pri v-atih pa že drdrata: Prvi:
»Bog vam daj toliko korčičev pšenice«!... Drugi:
*Kak na moiof g?avi v!asičov<r —
»Bog vam daj toliko okovov vina«...
»Kak na mojo j glavi vlasičov«.
»Bog vam daj toliko kokoši«...
»Kak na mojoj glavi vlasičov«.
In tako naštejeta vse mogoče dobrote božje in matere zemlje, ki naj jih bo toliko. kolikor je las na mladi glavi. Lepe želje vsekakor.. .
Zaključita oba skupno:
»Bog vam daj srečo, zdravje, vesel j č,
V	tega ob'Hd ...
Daj vam Bog vsega zadosta
V	etom novom leti«
Kdo ne bi obdarova* polažičev, ki nosijo in izrekajo take želje in voščila? In res! Torbe so kmalu polne raznih dobrot. Ob svitu dneva polažiči že razkladajo darove po mizi z zgovornim pripovedovanjem o doživljajih. To zijajo srajčniki, ki še niso dorasli za polažiče.
Polažiči nas obiskujejo večkrat Prvič na dan sv. Barbare, potem na Štefanov« in na Novega leta dan. Ob takih dneh so tudi darila hvalevredna.
Praznikov si skoraj ne moremo predstavljati brez teh vkoreninjenih šeg in običajev. Ni ga izseljenca, ki ne bi ob praznikih v duši prisluhnil zlasti novoletnim pesmarjem v domači vasi Ne. tujina tega ne more nuditi. Vso lepoto, toploto in domačnost praznikov dojmeš v obilni meri le pod domačim krovom, v domači vasi. Kar '»mo lepega in blagega doživljali v otroških letih, to je ostalo v duši in srcu. Taki smo vsi.
Izidor Horvat,
♦	P0DL0NK PRI ŽELEZNIKIH. Gospa in gospod dr. Albert Kramer sta ob priliki bo-žičnice na enorazredni šoli v Podlonku obdarila šolsko deoo z lepimi mladinskimi kn jigami in s 100 din. Srečna hvala I
♦	Mednarodne štipendije za 1397/38 in 1938/39. Zveza akademsko izobraženih žen v CSR ponuja dve štipendiji po 2000 Kč za šest tednov. Ena je za študentko, druga za absolventko kake fakultete. Prijiave se sprejemajo do 9. januarja 1938. Prošnji je treba priložiti curriculuim vitac, podatke o znanstvenem delu in razlog, zakaj želi dotična študirati v ČSR. — Mednarodna federacija AlZ ponuja posebno štipendijo 36.000 din za najboljšo neizbrano kandidatko iz junior-ske sekcije (Pogoji: starost pod 30 let in znanstveno delo v področju: matematike, fizike, kemije, geologije, bioloških ved, psihologije ali patologije). Svobodna izbira dežele. štipendija se začenja z majem 1938. in traja leto dni. Priložiti je treba curricu-lum vitae in znanstveno delo. Prijave do 9. januarja, na naslov: Olga Grahor, Ljubljana, Miklošičeva 6.
*	Mrzel«v »Bog v Trbovljah« v srbohrvaščini. Zbirka sodobnih socialno-religioz-nih pravljic L. Mrzeia »Bog v Trbovljah« ki je po dolgem pričakovanju izšla za božične praznike, bo v kratkem doživela, tudi srbsKo-hrvatsko izdajo. Zbirko je z izvirnika prevedel ljubljanski dopisnik beograjske »Pravde« g. Milan Rakočevič.
#	Krajevni odbor UVl v Krškem se zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so s svojimi prispevki omogočili izvedbo letošnje božične podporne akcije v prid siromašnim vojnim žrtvam- Priporoča se za na-aaljno naklonjenost in želi vsem srečno novo leto 1938!
*	Dalmatinski otoki pod snegom. Letos je tudi naše obmorje deležno občutne zime. Z mrazom se družijo tudi močni vetrovi. Na kopnem vlada severovzhodnik, na morju pa možan vzhodni in jugovzhodni veter. Snega je precej tudi na hribih okrog Splita. Na južnih obronkih Mosora je sneg že na višini 500 m. V zagorskih krajih so snežni me-teži. Taki meteži so tudi po otokih srednje Dalmacije. Tako visok sneg na obalah Jadrana in na otokih je nekaj nenavadnega. V sredo popoldne je imel parnik »Jugoslavija«, namenjen v Split, več ur zamude zaradi snežnih metežev. Poveljnik parnika, star mornar, pripoveduje, da se ae spominja tolikega snega na morju. Sneg je padal tako gosto in veter ga je tako vrtineil, da je bil zastrt razgled. Tudi na Peljšecu je dosii snega do morske obale. V Dubrovniku vlada še vedno močna burja.
•	Snežni zameti \ Črni gorj «*o zdaj zaprli promet na cesti od Cetinja do Podgo-rice. Z velikimi težavami se še opravlja promet od Podgorice naprej proti Kolašinu, dočim promet na cesti od Andrijevice do Peči že več dni počiva. Zasneženi kraji dobivajo pasto preko Trebinja, seveda z večdnevnimi zamudami. Mala železnica na progi Plavnica-Podgorica sicer še opravlja službo, a preti tudi tam zastoj. V vsej Črni gori je zavladala huda zinia.
*	Izsledeni vlomilci v vinske hrame. Na to poročilo, objavljeno v ponedeljskem »Jutru« dne 27. t. m smo prejeli naslednje pojasnilo: Ni res, da bi bile izvršene pred prazniki okoli Trebnjega, kakršnekoli tatvine, kjer bi bil soudeležen tudi podpisani. Zato tudi ni res, da bi se podpisani v družbi kogarkoli odpeljal s kolesom v vinske gorice, odnosno ni res, da bi v družbi kogarkoli skril svoje kolo v grmovju in da bi se napotil k bližnjemu hramu po vi-no.Tudi ni res, da bi kdajikoli napolnil kako posodo z vinom, a da bi mu med tem časom fantje odpeljali kolo, in tudi ni res, da bi šli fantje povedat orožnikom, kdo je kradel vino, ker so tatu spoznali po kolesu. Res pa je, da podpisani vina nisem kradel. Dalje ni res, da je eden izmed obeh fantov že pod ključem v Trebnjem in da je s tem odkritjem dobila tatinska družba hud udarec, ker ji zdaj ne bo imel kdo delati ključev in vetrihov, češ da je aretira-nec po poklicu kovač iz Dolenje Nemške vasi. Res pa je, da vse to ni res in da podpisani Franc Mežan, po poklicu kovač iz Dolenje Nemške vasi ne delam v take namene niti ključev niti vetrihov in da sploh nisem bi' aietiran. Dalje ni res, kakor se da iz članka logično razbrati, da >em hotel v družbi zlikovcev veselo preživeti praznike itd., in da sem v njih družbi vlomil v hram trebanjskega g dekana. Zato tudi ni res, da bi bil na kakršenkoli način sodeloval pri tatvini vina rjuh in radio-aparata. Imenoma navedenega Karla Kir-ma iz Ponikev siploh ne poznam in mi je neznani člankar, ki kaže s tem člankom name, kakor da bi bil pri tem vlomu Kir-mov sodelavec, napravil nepopravljivo škodo na dobrem imenu. Gospod urednik! Zahvaljujem se Vam. z izrazi mojega odličnega spoštovanja. — Franc Mežan, vozni in podkovski kovač. Dolenja Nemška vas pri Trebnjem.
Dolenja Nemška vas, 29. XII. 1937.
V Ljubljani ali bližnji okolici
iščem večje zemljišče
na gramoznem terenu ne glede na to, ali je bodoči stavbni svet ali ne. Oferte naj točno navedejo pare. št. zemljišča, katastrsko občino, površino in ceno za lm2 s plačilnimi pogoji — Ponudbe je poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod geslom: »Večje zemljišče«.
Eno srce — ena RADKNSKA. * Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira ia lika tovarna J os. Reich. J}
Novoletna številka »Jutra"
BO IZŠLA V SOBOTO ZJUTRAJ
Kdor namerava v njej priobčiti oglas ali kako drugo objavo, naj Jo naroči takoj ali pa vsaj
DO DANES OPOLDNE,
ker v petek popoldne oglasov za novoletno Številko »Jntra« ne bomo več
sprejemali.
Iz Ljubljane
n— Odlikovanja. Odlikovani so bili z redom Jugoslovenske krone IV. stopnje dr. Ivan Robida, šef oddelka obče državne bolnišnice v pokoju, ter z redom sv. Save V. stopnje lesni industrijec Franc Heinrihar in tesarski mojster Karel Kavka, vsi iz Ljubljane. Odlikovanja jim je izročil g. župan s primernim nagovorom in čestitkami včeraj dopoldne na mestnem poglavarstvu.
n_ Cetniki! K lOletnici smrti našega velikega četnika in bivšega oblastnega načelnika jadranskih Orjun. brata Valentina Žica, ki je na dan novega leta 1927. izdihnil mu-čeniške >mrti svojo plemenito dušo. 8 poslednjimi besedami »Sve za veliku Jugosla-viju!« bo v nedeljo 2. januarja 1938. v cerkvi sv. Jakoba ob 10. uri dopoldne, maša zadušnica Bratje! Udeležimo se polnošte-vlino te službe božje, da tako počastimo spomin našega nepozabnega brata in velikega Jugoslovana, ki je ljubil svojo drago domovino boli. kakor lastno življenje. — Večna mu slava! — »Udruženje četnika, pododbor Ljubljana.«
Udruženje fetnika, pododbor Ljubljana, naznanja svojim članom odbornikom, da t>o prihodnja redna seja uprave, zaradi novega leta in nedelje, v ponadeljek 3. januarja 1938. ob 20. uri v društvenem lokalu. Prečna ulica št 6. — Čuvajmo Jugoslavijo!
u— Občni zbor »Društva slovenskih knjl" ževnikov« bo v soboto 29. januarja ob 17. v prostorih Slovenske Matice z naslednjim dnevnim reiom: 1. Čitanje zapisnika, 2. Poročilo predsedstva, 3. Sprememba pravil glede zaščite avtorskih pravic, 4. Volitve, 5. Slučajnosti
u— Vaš program za silvestrovanje naj bo: najprvo v šentjakobsko gledališče k premieri veseloigre »Nobene žene več!«, zatem pa na kozarček dobrega vina. Na ta način boste v najboljšem razpciaženju pričakali novo leto. Kdor ljubi zdrav humor, ne bo zamudil prilike, ogledati si to zabavno deio. 1. in 2. januarja se igra ponovi.
Lepo in primerno novoletno darilo je fotoaparat,
katerih Imamo že od Din 65.— dalje do
najnovejšega Rolleiflexautomata veliko na zalogi, ter Vam strokovno nasvetujemo pravilen nakup, in se tudi zavežemo istega zamenjati, če pride nov model iz tovarno, ali ako Vam isti nI po volji!
Ne pozabite
na filme za sneg, bliskovno luč za fotografiranje ob božičnem dreveščku, jaslicah; potrebna navodila dobite pri
Foto turistu Lojzu šmucu
LJUBLJANA — Aleksandrova cesta 8
Iz obupa v vodo. v sredo okrog poldneva so ljudje, ki so slučajno prihajali mimo, opazili na savskem mostu pri Črnučah mlado neznrniko, ld je na lepem planila čez ograjo v vodo. Valovi so nesrečnico najprej zagrnili v svoj objem nato pa se je pojavila na površju in pričela gibati z rokami. Pri štirnovem kopališču je eden izmed moških, ki so z brega motrili prizor, skočil v vodo in po daljšam naporu privlekel kandidatko smrti na suho. Dekle se je hotelo utopiti zaradi nesrečne ljubezni.
a— Silvestrov večer, kje ga boste prazno, vali? Gotovo pri Ljubljanskem Sokolu v Narodnem domu, kjer je preskrbljeno za prijetno zabavo in razvedrilo. Pester »rored in dobra okrepČila so pripravljena. Takisto plesni spored. In Če vsak prinese s seboj tudi malo volje bo razpoloženje ob pristopu v novo leto taksno, kakršno je spodobno-ko si bomo čestitali in navezovali nebroj najboljših želja Pričelek te za Lave bo ob pol 21. Vstopnin« in din za osebo. Nasvide-nje torej drevi!
Jean HarIow ln Robert Taylor v velefilmski ilagerkomedljl
»ONA JE MOJA«
Najnovejši žurnal — barvasti film »Vesela noč« itd.
Prelistan ti 15., 18.13 Ib 21.33 uri
lz Celja
e— Knjižnico Delavske ibornice boeks
otvorili v ponedeljek 3- januarja v prostorih Delavske zbornice v Celju. Knjižnica t>o odprta ob torkih in petkih od 18. do 20. in ob nedeljah od 8. do 10. dopoldne.
e— Sokol-Matica v Olju priredi svoj tradicionalni Silvestrov večer danes v gornjih prostorih Narodnega doma. Svira Jonny jazz, zabaven, izbran program, po polnoči ples. velika zaloga ln .zbira pijače in jedače. Razen vstopnine nikakih prisilnih dajatev. Sokoli in prijatelji Sokola, pridite, da v skupnem veselju pozdravimo Novo leto!
e— Silvestrovo v planinah. LetoSnja zima je za smučarje zelo ugodna. Višave so pokrite z debelo snežno odejo, po vrhu obdano < suhim pršiče«n. Takih zim si smučarji vedno želijo in letošnjo so že o božiču dobro izkoristili. Planinske koče so povsod dobro obiskane- Tudi Mozirska koča ima sedaj mnogo go^ov. ki bo jih privabile prs-
Za silvestrovanje v Elitnem
MATIC
je na razpolago samo še nekaj vstopnic!
Vse rezervirane vstopnice dvignite
najkasneje do 12. ure opoldne, sicer blagajna
vstopnice zamudnikov razpreda.
Leto 1938 začnite s 6VEDSKO KARTOTEČNO KNJIGO
»A G RIP P A«
Priporočljiva za: trgovine, Industrije, denarne zavode, zdravnike, društva itd. — Pojasnila daje:
M. TICAR d. z o. z. LJUBLJANA,
Selenburgova 1, kjer dobite tudi vse trgovske knjige.
CDOR JO RAB!. HVALI 'JUCO'
UGOUMU&
Sokolski dom v šiški Danes
silvestrovanje
ČISTO, HITRO in VESTNO
so vedno gospodje postrežem v znanem brivskem salonu
G J U D ALEKSANDER, Ljubljana, Kongresni trg 6
(poleg kino Matice)
ZA OBLEKB, BLUZE
Kroji
angleška volna brezplačno TONI JAGER,
Kongresni trg 1, Ljubljana
Kakor druga leta
tako bo tudi letos
SILVESTROVO
najzabavnejše
pr! SLAMIČU
Sedaj je čas,
za naročilo dobrega časopisa.
Sporočite svoj naslov upravi »Prijatelj«, Ljubljana 108, ki Vam pošlje eno številko brezplačno na ogled.
DANES SILVESTROVANJE »LJUBLJANSKEGA ZVONA« PRI MIKLICU
n— Sok«| 1. priredi kakor običajno tudi letos silvestrovanje na Taboru. Da zadovolji vsestranske željam svojih obiskovalcev, je le tos popolnoma spremenil svoj program. Pripravil je varietetni večer z resno in šaljivo vsebino. Imena sodelujočih umetnikov kakor gdč. Smerkoljeve, gdč. .lapljeve, g. Golo-vina in g. Premelča že sama dovolj pomenijo. Poizkusili se bodo pa še v raznih umetnostih tudi domači člani, ki bodo nudili samo izvirne novitete. Torej bo zabave in menjave dovoli za vsakega. Zato pa ta večer vsi na Tabor.
u— Silvestrovanje v Kinu Moste. ■vMoste, Moste vas prebavna« bo zapel na Silvestrov večer priljubiieni ljubljanski humorist g. Kari Muha! Seveda tudi drugih duhovitih in smešnih kupletov ne bo zmanjkalo, kakor tudi ne godbe, sai bo g. Muha igral na tirolsko kromatično harmoniko, na navadno in havajsko kitaro in po končani predstavi v kupletu želel: »Srečno novo leto^:. Opozarjamo, da sta poleg tega na sporedu dva odlična velefilma: prvi je 6meiia polna \Villy Forstova glasbena veseloigra »Allotnai. Nastopijo Renata Mullerjeva, (to je njen zadnji film), Adolf Wohlhriick, H. Rulunann in Jenny Jugo. Drugi film je dunajska veseloigra »Njeni ljubimci« z AILrechtom Schonhalsom. 011y Flintovo, Hansom Mo-serjem in Olgo Čehovo. Oba filma sta nemška. Poleg vsega tega pa dobi za novoletno nagrado vsak deseti obiskovalec sliko filmske zvezde. Pričetek ob 20. uri. Cene 3.50. 4.50, 5.50, in 6.50.
Danes ob 16. in 19.15 url!
krasne snežne poljane Golčke planine. Silvestrov večer bodo smučarji praznovali v prijazni Mozirski koči v pravem planinskem razpoloženju. Novo leio j>a jih bo pozdTavilo na planinskin vnšavah, ko bodo aa smučkah križarili po beiih poljanah. Vsem želimo prijeten sovik v novo leto!
KINA „u nig n" v celju
bo danes na Silvestrovo ob 20.30 s filmom:
POROČNIK
Nosilca glavnih vlog novi Valentin o Errol Flynn in indijska princesa — princesa Baigun.
Dodatni spored:
MIeky Msus ln zvočni tednik
e— Silvestrovanje Sokolskega društva v Žalcu. Kdor se hoče v letu 1937 še enkrat od srca nasmejati ter v najboljšem razpoloženju vzeti slovo od starega leta, naj ne zamudi obiskati sokolskega silvestrovanja v Roblekovi dvorani v Žalcu. Pestrost in zanimivost sporeda, izvrstna jazz
Z veseljem in smehom v Novo leto f
9 te.	S?	?? To naSa deviza; zato Vam prilta-
IN nI	1 I I zujemo veselo burko. Film enakega
UP ^^ žanra kakor »ženske štrajkajo« in
(Sciel auf der Tenne) »ženske vladajo«, torej smeha, kro-v ' hota in zabave v izobilju. OB 21.30 SILVESTROVANJE: radijski orkester, pevske solo tečke, balet ln naj-zabavnejši spored. — Rezervirane vstopnice je dvigniti pri blagajni do 12.30 ure, ker jih bomo sicer prodali drugim reflektantom. ______________
a—aaKINO UNION, Te2, 22-21.
u— Silvestrovanje Štepanjskega Sokola s sodelovanjem pevskega društva »Sava« bo 31. t. m. v 6okolski telovadnici. Poleg pevskih točk je vsestransko o-krbljena za prav prijetno zabavo. — Zdravo!
u— »Silvestrovanje« v Delavski zbornici priredi Strokovna komisija za Slovenijo. Vabimo na udeležbo.
u— Silvestrovanje v kinu Uniona. Najbolj veselo in zabavno bo letos na Silvestrovo v kinu Unio.nu. Radiofonska j»9taja, ki bo tudi letos priredila v unionski dvorani svoj tradicionalni silvestrski večer, 6e je potrudila, da preskrbi zabave in razvedTila željnim Ljubljančanom nepozaben večer. Izbran je pester, zabaven spored ob sodelovanju radijskega orkestra, članov ljubljanske in zagrebške oj>ere in drugih priznanih in priljubljenih umetnikov. Imena kakor Jože Gostif, Marjan Rus. Sonja Ivanči-ceva. Vali Smcrkolieva in Bojan Adamič s svojimi solisti, pa Jožek in Ježek nudiio polno jamstvo, da bo letos v Unionu lepega užitka Smeha in zat.ave v izobilju.! Ljubljančani bodo tedai prehod iz ft'arega v novo leto praznovali po večini v Unionu. Zabava se bo pričela točno ob 21.80 in se bo končala v novem letu ob 1. uri zjutraj. Ker je naval in povpraševanje po vstojmicah veliko. priporočamo, da si vstopnice pri-ikrbi vsakdo že v prodaji. Rezervirane vstopnice je pa treba dvigniti pri blagajni kina Uniona danes do nazkasneie 12X0 ure. ker jih bomo sicer obdali drugim reflektantom.
u— Licitacija. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuie prenreditvena dela pri zbiralnem kanalu na Tvrfevi cesti pred glavno pošto- — Prav tako razpisuje mestno poglavarstvo dobavo raznega lesa. Interesenti se orozarjajo na tozadevne razglase v uradnem Listu.
u— Odbor plesne šole na Taboru sjx>roča, vsem cenj. obiskovalcem, da v nedeljo 2. januarja ne bo plesne vaje. Zaključna plesna vaja bo v sredo 5- jniviarja ob 20.
u— Kličite za elektro-popravila tel. št 3121! Priporoča se Havliček Fran. samo Sv. Petra cesta 5.
Z Jesenic
s— Zvočni kino Radio predvaja v petek fna Silvestrovo) ob 20.. ra Novo leto ob 15. in ob 20 velefilm »Bal v Metro oki«. V ne-ieljo predvajamo ob 15. ob pol 19. in ob pol 20. velefilm »Hrepenenje« z Marto Eg_ gerthovo v glavni \!ori. Mel dodatki Pa-ramountov zvočni tednik. »Zora« doirači tednik in glasbeni film »Revija filmskih svead«. Sledi veletilm opoloi	, _
godba, ples in postrežba z izbranimi jedili in pijačo — v lastni društveni režiji — jamčijo za užitek in dobro voljo. Bratje in sasitre, prijatelji sokolske misli! Zberimo se vsi polnoštevilno pri tej lepi sokolski prireditvi, katere čisti dobiček je namenjen zgradbi ponosnega Sokoiskega doma v 2a!cu!
KINO METROPOL. — Danes izredno duhovita politična satira: »MOJ SIN GOSPOD MINISTER«. V glavni vlogi Hans Moser ln Keli Finkenzeiler. Kot dodatek kulturni film »Pclst okoli Mont Everesta«.
e— Ponovna otvoritev docela preurejenega kina »Union« v Celjskem domu bo na Silvestrovo ob 20.30. Veliko dvorano so moderno uredili po navodilih inž. arh. Bojana Stupica iz Ljubljane. Spodnji del dvorane so v vsem obsegu obložili v višini 2 metrov z okusno lamperijo iz oreho-vine. Strop in stranske stene ter balkon so moderno preslikali in s tem ustvarili intimno razpoloženje. Velik iel dvorane je obložen s heraklitem. Razsvetljava je zelo učinkovita, posebno lep pa je novi le-i stenec na sredi stropa. Stoli v dvorani so novi in udobni ter razvrščeni v lahnem polkrogu. Ta razvrstitev sedežev bo omogočala neoviran pogled na filmsko platno. V dvorani je nameščena nova. zračna centralna kurjava. Razkošno je urejen tudi oder. Za sprednjo rdečo baržunasto zaveso je nameščena čez sredino odra svilena zavesa, za njo pa je v ozadju odra okvir s filmskim platnom. Obe zavesi bosta pred pričetkom predstav učinkovito razsvetljeni. Projekcijska aparata in zvočna aparatura so najnovejšega tipa. Zelo lep je tudi vestibul, ki je prostoren, zelo posrečen v kompoziciji barv ter opremljen z normalno in dnevno električno svetlobo. Na levi strani glavnega vhoda sta dve blagajni, na desni strani buffet in garderoba, za nio pa d>v<e pLsami. Kino v Celjskem domu je preurejen vseskozi velemestno in pomeni veliko pridobitev za Celje.
e— S peči je padci v krop. Na Bukovju pri Frankolovem ie jjadel dveletni Jože Ve-zenšek doma s peči v posodo s kropom. Dobil je hude opekline na desni nogi. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Iz Tržiča
6— Kino predvaja na Silvestrovo in No. vo leto sijajno filmsko opereto »Ženske vladajo«, V nedeljo bo liim »KraliLca. d&an-
Iz Maribora
•— Prosvetni tečaj mariborske sokolske lupe se ja z uspehom zaključil te mi. Udeleženci bodo pridobljeno znanje z uspehom lahko uporabili ▼ svojih edinicah v prccvit sokolstva in naroda*
a— Ii nfiteljske slnibe. Za učitelja pri Sv. FTorijanu v konjiškem srezu je imeuo-▼an učiteljski abiturient g. Drago Bajt, ki ja bil arvoj čas mariborski dopisnik »Glasa naroda«.
Restavracija »OREL«
Restavracija in kavarna »Orel« izboren Silvestrov mena — pojedina humerjev, langastov, fogošev in šiiov — izborna vina — Silvestrovanje v zgornjih in spodnjih prostorih. — Po polnoči cdoj-£ek, svinjska glava, kisla ln golaževa jaha.
»— Uprava pravoslavne parohije obvešča svoje veruike. da bo od nedelje 2. januarja dalje kakor tudi ob vseh pravoslavnih praznikih spet redno liturgija v prenovljeni kapeli met take vojašnice vselej ob 930, na
kar ee slasti loletca ntfadlna zaradi rednega
Dosečanja opozarja.
a— Rotov&ke novic«. Kot Člana upravnega odbor® Mestnih podjetij v Mariboru sta zbrisana dr. Janko Kovanec in Martin Ko-
res-
a— Mariborski biljardjsti priredijo 1. in 2» januarja T kvarni >Jadran« biljardni brzoturair.
a— Skoro 25 milijonov dinarjev t trak
Po pravkar zaključeni uradni statistiki «> Mariborčani v letu 1937 pokadili raznih cigaret, cigare, tobaka in tobačnih izdelkov, v skupni vrednosti 24,359.789 din, napram 24,168.713.50 din v letu 1936. Zanimive številke, koliko so Mariborčani v posameznih mesecih izdali za cigarete, cigare, tobak in za tobačne izdelke. Meseca januarja ie šlo v zrak za 1,840.741 din (lani 1-839.330.50 din), meseca februarja 1,754.145 (lani 1,841.552.50), meseca marca 1,977.878.50 (1,918.712.50), aprila 1.967.740.50 (lani 2,001.576.50), maja 2.095.414.50 (lani 2,040-789.50), meseca junija 2,079.840 (lani 2,091.561.50), julija 2,165.367.50 (2,132.069.50), meseca avgusta 2,183.602.50 (lani 2,186.288), septembra 2.022.434 (2.016-734), oktobra 2,114.114 (2.107.102.50), novembra 2,008.512 (lani 1,913.677) meseca decembra pa 2,150.000 din (lami 2.079.319.50 din.
V soboto, dne 15. januarja 1938. ob 20. uri se vrši v vseh prostorih sokolskega doma na Taboru
17. SLOVANSKI VEČER
pod pokroviteljstvom NJ. VeL kralja Petra IL
Leon Štukelj s
Telovadne tekme Nemcev adžarov v Bndimpešt I
V »Jutrn« smo že na kratko zabeležili, da so bile v začetku decembra v Budimpešti tekme med najboljšimi vrstami madžarskih in nemških telovadcev. Zaradi bližajočih se velikih mednarodnih tekem, ki bodo ob vse-sokolskem zletu v Pragi, se naši Sokoli zelo zanimajo za vsako pomembnejšo tekmo, kjer se merijo najboljši telovadci. Ko smo zvedeli, da je bil v Budimpešti tudi naš olimpijski prvak g. Leon Stukelj, smo ga zato naprosili, naj nam napiše poročilo o teh tekmah. Rade volje se nam je odzval.
Podobne tekme niso sicer nič novega, vendar za naše Sokolstvo neobičajne v toliko, ker se dosedaj ni udeleževalo tekem z neslovanskimi narodi razen onih, Id jih prireja Mednarodna telovadna Zveza {MTZj Češko sokolstvo je ubralo že pred leti drugo pot, in se potem že ponovno podalo v goste v razne države Znani so češki nastopi v Belgiji, v Finski, Ameriki itd. Gotovo bodo ta način mednarodnega uveljavljanja gojili še v večji meri tudi v bodoče.
Z vstopom Nemcev v MTZ leta 1934 je postala MTZ še važnejši činitelj v razvoju svetovne telovadbe. To je tudi povsem naravno. Politično in kulturno valovanje tako velikega naroda ne more ostati neopazno in brez vpliva na nobeno vprašanje Evrope. Zlasti velja to tudi za telesno vzgojo, ki je postala v toku hitre civilizacije življensko pomembno vprašanje posameznikov in celih narodov. Nemci ne razpolagajo samo z velikanskim številom telovadcev, iz katerih lahko izbirajo najbolje od najboljših za predstavnike v svetu, marveč je tudi njihova organizacija telesne vzgoje na višku. Vključitev telesne vzgoje v hitlerjevski sistem je imela za posledico, da so vse sile na delu za telesno-vzgojni podvig naroda in da je nadzor nad telesno vzgojo v rokah samih za to posebej nsobraženih strokovnjakov. Sadovi take vzgoje so bili nepričakovano veliki uspehi Nemcev na olimpiji v Berlinu, zlasti pa v orodni telovadbi.
Z nastopom telovadnih vrst vseh narodov pred 20.000 gledalci, s kakovostjo svojih telovadcev in z vso ogromno silo časopisja in reklame, so Nemci v Berlinu potisnili telovadbo na orodju čisto v ospredje !n lahko trdimo, da so s tem izkazali tej lepi in Domembni telesnovzgojni panogi tisto spoštovanje, ki ji v resnici gre. Orodna telovadba v svoji naivišji obliki umetnosti je osvojila v Berlinu vsakogar, ki jo je gledal, ker ni osvojila samo očesa, marveč tudi srce gledalca. Z Berlinom so se uresničila stremljenja jugoslovenskega in čehoslovaškega Sokolstva, ki sta se borila za zmago orodne telovadbe od leta 1907 dalje, ko sta s svojim nastopom na mednarodni tekmi v Pragi 1907 odločilno vplivala na ves bodoči razvoj MTZ in telovadbi dala res mednaroden pomen.
Kot poseben način nacionalnega ?n kulturnega uveljavljanja so ATomci po berlinski olimniM nriredili meddržavne tekme s F^nci, Italijani. Poliaki in samo prijateljske nagone t^di z Madžari. Za pravo tekmo z Madžari oa so določili letošnji 5. december v Budimpešti.
Obojestransko so se očevidno temeljito pripravljali na to tekmo Madžari so svoie telovadce smotreno pripravili tudi na živčno borbo, ker so se zavedali, da bo treba tekom borbe vdržati moraličen pritisk ner->?ke kakovosti. Zato so že pred tem iskali nrito^no^ti, da s? izven domovine v prijateljih tekmah ckreniio svoio samozavest. Tekmovali so m°d+em s PnMaki dne 3 oktobra v Katovicah in dne 27. novembra na Dunaju z Avstrijci. Povsod so zmagali.
Nemci so pa itak vedno v najboljši obliki Doma se vrše od meseca do meseca tekme in nastopi, kjer sodeluje poleg olim-pijcev tudi naraščaj. Ni čudno tedaj, če je pri takih prilikah zmagal v največji letošnji borbi za nemško prvenstvo v kombiniranih tekmah orodne taTovadbe in lahke atletike i?med 60 naiboliš?h teVmovalcev, komaj 22 let stari Karol Starlel. Tak uspeh v tej starosti in v taki konkurenci mnogo pove.
Nemško vrsto v Bnd'mt>e5tf so tvorili: F-ev Tfmrad t^er-kert Franc Stan®! Tno-r«nc. SchTvarTrnann A1fred. Vo^z MaWas, MuTler Alfred, Pludra Hans !n Schmelcher
O-^fav.
V madžarski vrsti so pa bili: Pataky Fe-
renez, Kecskemčti Gabriel, SarkAny Istvžn, Hegedus Jozsef, Toth Lajos, Mogyorossy Viktor, Bortsok Evgen in Gaal Istvan.
Nemško vrsto je vodil zvezni načelnik Martin Schneider, madžarsko pa Krizma-nich Janos.
Tekmovalo je v vsaki vrsti po osem tekmovalcev; za končni uspeh sta se odbili znamki najslabših dveh.
Tekme, ki so bile pripravljene z vso pozornostjo Madžarov, so se vršile v največjem gledališču Budimpešte. Gledalcev je bilo okoli 3000 Prisostvoval je tekmam sam državni upravitelj Horthy z raznimi predstavniki vlade in ministrstev, dalje zastopniki vojske in mesta, nemški poslanik, predsednik MTZ, naš dobri prijatelj in bivši starosta poljskih Sokolov grof Za-mojski itd. Seveda ni manjkalo opazovalcev in poročevalcev, med katerimi je bil tudi načelnik COS dr. Klinger v družbi dr. Sterca in jugoslovanskih Sokolov. Tekmovali so na vseh orodjih in v prostih vajah samo s poljubnimi vajami.
Najprej se je začela borba na krogih. Po naši presoji so bili Madžari precej boljši od Nemcev. Razlika po točkah pa je zelo majhna: 75.40 proti 75.20 za Madžare. Napredovali so oboji, Nemci bolj, ker so bili prej na krogih sploh slabi. Izvajali so predvsem lepe izvinke, dočim so bile stoje na rokah majave in nesigurne, tezni deli vaje pa na splošno obojestransko prekratko držani in zato le prehodni. Eksaktnosti, kakor so jo pokazali Nemci kasneje na bradlji in drogu, ni bilo na krogih. Povečini pa so oboji pričenjali vajo z vzmikom v stojo iz mirne vese v nadprijemu. Oboji pa so telovadili dolge vaje in dokazali že na tem orodju čudovito vzdržnost.
Drugo orodje je bila bradlja. Uspeh 77 : 72.75 za Nemce. Na tem orodju so Nemci daleč nadkriljevali Madžare, ki so se trudili s podobnimi vajami, vezavami in odskoki dohiteti mojstrsko telovadeče Nemce. To jim sicer ni uspelo, vendar pa je bil poraz za Madžare časten Videli smo pri njih odlične izvedbe, polne življenja in gibčnosti in lahko računajo še na nadaljne uspehe na tem orodju. Nemci so obvladali brad Ijo suvereno, z vso eleganco, ritmom in efektnim koncem. Obojestransko so padali premeti iz stoje v oporo, toči in podmeti pod bradljo z Vi obrati, zanožna sonožna kolesa s preprijemom na eno lestvino in z '/i obratom zopet v sredino (tudi uleknje-no) itd. Pri Nemcih je bilo opaziti, da najboljši streme za tem, da prehajajo iz ene vrhunske prvine v drugo brez presledka do odskoka, kar se je posrečilo nekajkrat.
Tretje orodje je bil konj na šir z ročaji. Uspeh 71.05 : 69.55. Konj je najbolj zahrbtno orodje in zato najboljšemu tekmovalcu nevaren. To se je izkazalo tudi to pot. Nemci, dasiravno so pokazali dolge in težke vaje, niso mogli doseči napram Madžarom, ki so telovadili krajše in enostavnejše vaje, večje razlike po točkah. Priznati pa jim je, da so vidno boljši na konju od Madžarov. Nekateri so delali po 5 do 6 prehodov, pa so imeli zato tudi več pre-kimb in v posledici tega nižjo znamko. Madžarom je bilo videti, da so sami mladi telovadci, ki niso še zrasli na konja tako kakor starejši Nemci: vsekakor Da jim ob primerni vztrajnosti sčasoma tudi konj ne bo več delal preglavic.
Četrta točka so bile proste vaje. Uspeh 75.40 : 75.30 za Madžare. Ta del sporeda je bil krona vsega, kar smo videli. Vtis je bil silen, odmev v gledalcih nepopisen. Madžari so šele s prostimi vaiami pokazali vse svoje tiho delo v telovadnici. Po Berlinu je to stoodstotni uspeh. Da bodo celo opasni Nemcem in Švicarjem, tega se niso menda ne ti ne oni nadejali. Zgodilo se pa je, da je pokazal Pataky tako prosto vajo, da je še ni delal nihče in je menda tudi ne bo zlepega. Dosegel je najvišjo znamko, ki je padla, to je 9.95 od 10 točk. Vsi Madžari so izvajali podobne težke vaje s premeti, salti itd. in za razliko z Nemci prepletali vaje z lažjimi, učinkovitimi in fiziološko pomembnimi gibi. Njih proste vaje so živele živo življenje, so bile neugnane in polne sočnosti.
Nemci so bili dostojanstveni in absolutno sigurni. Mojstrsko so obvladovali iste tež-koče kakor Madžari in so vzbujali občudovanje s svojo mirnostjo in preudarnostjo Imeli so vaje sestavljene bolj za tekmo kakor za javen nastop Težke prvine so bile bolj zgoščene kakor pri Madžarih in so prehajale zato hitrejše druga v drugo. Njih razmeroma velika in silno močna telesa v
primeri z malimi in vitkimi Madžari so sS odbijala od tal v zrak z neverjetno lahko- I to in zdelo se je, kakor da bi hc«li malim in nagajivim Madžarom dopovedati, da naj ne bodo presitni, ker zaenkrat so še oni njihovi učitelji. Po odbitku točk dveh najslabših Nemcev in Madžarov sta pa vrsti v prostih vajah po točkah popolnoma enaki.
Uspeh Madžarov v piostih vajah je zavidljiv in dokazuje, da z vso resnostjo in hitro stopajo v ospredje.
Zadnje orodje je bil drog. Uspeh 73.85 : 72.30 za Madžare. Ta uspeh je Madžarom prinesla nesreča nemškega telovadca Plud-re, ki je med vajo moral odskočiti z droga in je prejel zato samo 4 točke. Nemci imajo na drogu smolo, ker se je isto zgodilo tudi v Berlinu njihovemu olimpijskemu tekmovalcu in znamenitemu mojstru na drogu Winteru, ko je že takoj ob pričetku vaje od?kočil in je prejel zato le 1 točko od 10. Drugače so pa Nemci pokazali na drogu premoč in več znanja kakor Madžari. Njihovi veletoči so bili živahnejši, glad-kejši, obrati tekoči in poln' noti anje sile, ki je bila potrebna za nadaljevanje vaje, dočim so pokazali Madžari le malo dobrih veletočev in zato tudi manj obratov. Vendar pa Je njihovo znanje na drogu na splošno vredno vse pozornosti ln jih približuje v stilu in kombinaciji Nemcem.
Nemci so pokazali na drogu vrhunško
znanja Nedvomno ao Mil sedaj It bol JU
kakor v Berlinu. Ne samo, da so se vrstile
pri vseh vse mogoče vrhunske vezave, marveč so tudi obvladovali vse te težke prvine in vezave s krasno držo telesa, nog in stopal. Pri odskoku sta dva naredila iz veletoča v nadprijemu tkzv. plovni salto, Schwarzmann pa nov odskok: iz podmeta salto naprej.
Kratke odmore so Izpolnili razni nastopi madžarskih telovadcev in telovadk, med njimi tudi nastop ženske olimpijske vrste z vajami s kiji.
Tekma je zapustila na vse prav mogočen vtis.
Zvečer Je madžarska telovadna zveza priredila banket na čast gostem. Tekmovalcem in gostom so bile razdeljene lep« spominske plakete, značke in darila.
Ce se še enkrat ozrem na vse ono, kar smo videli v Budimpešti in to primerjamo z našimi razmerami, morem reči, da je zadnji čas, da pričnemo tudi mi najresnej-še delati na tem, da izberemo in si vzgojimo prav tak naraščaj, kakor so ga pokazali Madžari. Glede orodne telovadbe to ne bo težko, ker v tej smeri je pri nas dovolj podlage. pač pa bo potrebno še mnogo truda in požrtvovalnosti, da dvignemo gimnastiko na sedaj veljajočo mednarodno stopnjo. Vsako leto, ki ga bomo zamudili, nas bo oddaljevalo od ostalih narodov.
Gospodarstvo
Obnova poslovanja kreditnega zadružništva
Iz poročil, ki prihajajo z dežele, Je razvidno, da se navzlic težkočam, ki jih je ustvarila uredba o likvidaciji kmečkih dolgov, kaže ponekod oživljenje kreditnega poslovanja posojilnic. Množi se število posojilnic, pri katerih dotok vlog presega odtok, kar omogoča posojilnicam, da dajejo nova posojila. S tem nastajajo za mnoge posojilnice vprašanja, kakšno obrestno mero naj nudijo za nove vloge, kje naj nalagajo likvidnostna sredstva itd.
One posojilnice, ki so pod zaščito, morajo seveda, dokler so pod zaščito, ločiti staro poslovanje od novega. Staro poslovanje obsega vse obveznosti, ki so nastale do objave predpisov o zaščiti odnosno do dneva, ko se je posojilnica zatekla pod zaščito. Obsega pa tudi stara posojila, ki po večini niso likvidna, zlasti ne kmečki dolgovi. Posojilnice morajo paziti, da denarja, izterjanega iz starih terjatev ne posojajo na novo, temveč ga morajo uporabiti za izplačilo starih vlog, pri čemer morajo dobiti vsi vlagatelji po možnosti enakomerne zneske. Za zavode, ki so pod zaščito, je to izrecno predpisano; zavodi, ki niso pod zaščito, pa naj se držijo tega pravila, ki je edino pravično. Za stare vloge velja tudi nižja obrestna mera in plačujejo zlasti zaščitene posojilnice po večini le 2 do 2.5% obresti na vloge, največ pa 3%. To pa velja le dotlej, dokler stare vloge ne postanejo likvidne in iz-plačljive.
Novo poslovanje pa obsega vse posle, ki so nastali potem, ko se je zavod zatekel pod zaščito. Za to novo poslovanje (vlo.?e in posojila) pa velja, da mora biti v prvi vrsti likvidno. To pomeni, da denarnih sredstev od novih vlog posojilnica ne sme porabiti za izplačevanje starim vlagateljem, nalagati (posojati) pa se ta denar tudi ne sme na daljši rok, vsaj dokler se razmere ne normalizirajo. Dopustno pa je, podeljevanje kratkoročnih posojil za nekaj mesecev. Vsaka posojilnica mora paziti, da novim vlagateljem lahko postreže z denarjem, kadar ga zahtevajo ali kadar poteče morebitni odpovedni rok. Prav zaradi tega morajo posojilnice precejšen del novih vlog držati v blagajni aH jih naložiti tako, da z njimi vedno lahko razpolagajo.
Tu se pa že začenjajo težkoče. ker je premalo zadružnikov, ki bi se lahko zadovoljili s povsem kratkoročnimi posojili. Vendar posojilnici nc preostaja nič druge-
Nakup železniškega
materijaia v Italiji
Prometno ministrstvo ima že drugo leto pooblastilo v finančnem zakonu, da lahko nabavi železniški material v vrednosti do 400 milijonov Din. Od tega kredita pa je doslej izkoristilo le okrog 70 milijonov Din. Prvotno je bilo mišljeno, da se železniški material v vrednosti 400 milijonov Din nabavi v Nemčiji, da bi se na ta način zmanjšale naše klirinške terjatve v Nemčiji. Medtem pa je saldo naših terjatev v Nemčiji hudo nazadoval in danes ni več potrebe, da bi se zaradi likvidacije salda ta naročila oddala v Nemčiji.
Sedaj poroča »Jugoslovenski Kurir«, da je prometno ministrstvo v soglasju s finančnim ministrstvom sklenilo, da na breme tega kredita od 400 milijonov Din nakupi čim več železniškega materiala v Italiji. Predvsem gre za nabavo vagonov, signalnih naprav, lokomotiv, motornih vlakov in raznega železniškega materiala. Naši železniški strokovnjaki bodo v pričetku prihodnjega leta odpotovali v Italijo, da si ogledajo italijanska industrijska podjetja, ki izdelujejo železniški material. Za enkrat je prometno ministrstvo oddalo Italiji naročilo za dobavo jeklenih cevi in nekaj drugega materiala v vrednosti okrog 10 milijonov Din. Pri tej nabavi so bile italijanske ponudbe najnižje.
Za ta načelni sklep se zelo zanima naša domača Industrija, ki iastopa staliSče. da se železniški material, ki se izdeluje v naši državi ne sme naročati v inozemstvu, nima pa nič proti temu, da se ne naroči v Italiji material, ki se pri nas ne izdeluje. Naša domača Industrija se pri tem sklicuje na interese narodne cbrambe in pospeševanje gospodarske delavnosti. V teku letošnjega leta so naša podjetja znatno razširila svoje naprave v pričakovanju, da bo železniška uprava nabavljala material doma. Na breme 400 milijonskega kredita pa doslej naša domača industrija ni dobila še nikakih naročil. Načelo, kl ga zastopa naša domača industrija, je v drugih državah že povsod uveljavljeno.
Razvof zaposlenosti v Jugoslaviji
Osrednji urad »a zavarovani delavcev v Zagrebu ob;av1''a podatke o gibanju- Itevila zavarovanih delavcev in nameščencev pri vseh krajevnih organih v mesecu oktobru. V tem mesem ie v nasprotju e prejš.im mesecem zaposlenost za malenkost povečala in je povprečno Število zavarovancev nara-
i ga, kakor dižati se tega načela, ker Je to pogoj, da se vrne zaupanje vlagateljev in ker je to edino pravilno. Drugod po svetu se varujejo pred takimi neprilikami tudi na ta način, da sprejemajo višje vloge samo na daljši odpovedni rok, prav visoke vloge pa ponekod sploh ne sprejemajo proti obrestovaniu.
Pri podeljevanju novih posojil ln nalaganju denarja, se posojilnica ne sme zadovoljiti samo z zadostnim jamstvom, odnosno z varnostjo naložbe, temveč se mora tudi prepričati, če je dolžnik zmožen redno odplačevati ali vrniti posojilo. V dobrih letih pred krizo smo v tem pogledu precej grešili, ker smo premalo skrbeli za zadostno likvidnost posojil. • Zato moramo v bodoče skrbeti, da da;emo samo taka nova posojila, ki bodo ob dospelosti v celoti iztirljiva. Morda bo karalo opustiti dosedanjo prakso podeljevanja posojil na za-dolžnico in uvesti posojanje na zastavo (nepremičnin ali premičnin) ter na menice. Zastava nudi zanesljivo in trajno varnost, menica pa hitro izterljivost. Omejiti bo tudi višino posojil na največ polovico vrednosti zastavljene nepremičnine ali premičnine, menic pa ne kaže podaljševati v neskončnost, ker se s tem razvajajo dolžniki, da lahkomiselno gospodarijo. Zahtevati je treba najmanj to. da dolžnik ob dospelosti menice poravna v gotovini obresti in vsaj del glavnice, ostanek pa se lahko podaljša.
Kočljivo je tudi vprašanje obrestne mere za nove vloge in posojila. Llredba o maksimiranju obrestne mere sicer dopušča, da smejo denarni zavodi nuditi za nevezane vloge največ 4%, na vloge, vezane vsaj na 3 mesečni odpovedni rok, pa največ 5%, za posojila in kredite pa smejo računati največ 10®/o z vsemi pripadki vred. Mnogi denarni zavodi danes zopet tekmujejo za hranilne vloge in nudijo po uredbi določene maksimalne obresti. Zato posojilnicam ne bo preostalo nič drugega, kakor nuditi konkurenčne obresti. Tudi_ v bodoče pa naj velja predvsem zadružno načelo nizke obrestne mere za vloge in posojila, kar pa posojilnic ne sme zavesta do tega, da bi nudile prenizke obresti za vloge in bi ljudje zaradi tega prenehali nalagati svoje prihranke pri posojilnicah, ki morajo biti tudi v bodoče dobre in zanesljive ustanove za vlaganje ljudskih prihrankov.
slo za 1611 na 718.385. V primeri z istim mesecem lanskega leta fmo imeli 71.9SO (11.1°/®) zavarovancev več, v primeri z najslabšim oktobrom v dobi krite (1932) pa je Število zavarovancev letos za 173.979 (32%) višje. Ce pa vzamemo za primerjavo najugodnejši oktober pred krizo (1930), tedaj vidimo, da smo prekoračili ta oktobersxi maksimum iz dobe prod krizo za 65-738 zavarovancev ali za 10% Pripomniti pa moramo. da ie zaposlenost prekoračila maksimum iz dobe pred krizo le v pokrajinah ii-ven Slovenije, ka ti t sami Sloveniji se giblje zadnje mesece število zavarovancev skoro točno na višini, kakor v !®tu 1930. odnosno 1929.
V primeri z lanskim letom vidimo letos v oktobru največji prirastek zavarovancev pri gradnji cest, železnic Ln vodinih zgradb, namreč za 12.502 (za 40.5%), medtem ko kaže ta stroka v sami Sloveaiji nasproti lanskemu letu le povečanje zaposlenosti za 217 delavcev ali za 6.2% Zaposlenost pri javnih delih se je letos v Sloveniji nebistveno povečala, medtem ko je v pokrajinah izven Slovenije narasla skoro za polovico. To nam priča, da je Sloveni:a glede obsega javnih del mnogo na slabšem nego so ostale pokrajine.
Od o talih gospodarskih panog kaže gozdno žagarska industrija v primeri z lan-sk;m oktobrom povečanje za 10.867 zavarovancev ali za 26.7°/«, koviaska industrija za 5002 zavarovanca (za 11-0%) in tekstilna industrija za 5008 zavarovancev ali za 8.6%. Pri gradnjah nad zemljo in v indmedriji gradbenega materiala pa vidimo povečanje za 11.715 zavarovancev.
Sorazmerno je število zavarovancev najbolj naraslo pri okrožnih uradih v Banjaluki (za 242°'»). v Karlovcu (za 23.6%), im v Sarajevu (za 19.8%). Pri okrožnem uradu v Ljubljani zna>ša povečanje le 10%.
Povprečna dnevna zavarovana mezda je od septembra do oktobra narasla za 0.3 na 23.45 Bi,n, in je bila pri tem za 1-31 Din višja nego lani v oks-otru in za 1.73 Din višja nego pred dvema letoma. Skopni zavarovani mesečni z««'uiek delavstva pa je znašal v oktolvu 421.1 milijona Din, to je za 63 4 milijona Din ve? nego lani t oktobru in za 108.6 m ;1 i iona Din (za 34.7*/*) vej nego v oktobra 1984.
Gospodarske vesti
= Izvoznikom domače volne. Agencija
A val a poroča: Pozivajo se Izvozniki domače volne, strižen? leta 1937., da do 10. januarja 1928 prijavijo Nau-odni banki: 1) koliko in kakšno domačo volno imajo pripravljeno za Izvpa, 2) kje je ta volna, Ig
IFv kateri drtavo M hoteli volno iatL
— Dobave. Komanda pomorskega aree-mlft r Tivat sprejema do 5. januarja ponudbe sa dobavo specialne barve, raznega stekla, cinkove pločevine, laneoega platna, sukanca in jeklene vrvice, do 10. jaguarje za dobavo kadi n litega železa, kompletnega akomuktorja, dinamo stroja, bele kovine, svinčenega belila, jekla, steklenih plošč, krp za čiščenje ter Železne pločevL ne. Uprava Vojno-tebničnega zavoda v Kra-gujevcu »prejema do 3. jau<uarja ponudbe za dobavo gradbenega kositra. Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema co 5. januarja ponudbe za dobavo električnih žarnic, gradl^eni oddelek pa do 5. Januarja za dobavo raznega gradbenega materiala. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 5. januarja ponudbe za dobavo kompletne kadi za kopanje; do 12. januarja za dobavo zidnih plošč, vijakov, ventilov in dr. Direkcije drž. robnika v Brezi sprejema do 18. jaguarje ponudbe za dobavo manometrov, ventilov in centrifugalne sflsalke, do 20. januarja za dobavo elektromotorjev.
= Liritacija. Dne 3. januarja bo pri ekonom. oddelku gen. direkcije dri že>lenie v Beogradu licitacija za dobaivo 150.000 kff kalcij en'ega karbida; 21. januarja ps za dobavo raznega stekla. Dne 5. januarja bo pri upravi zavoda »Sarajevo« v Sarajeva licitacija za dobavo oUek in čevljev za gasilce; 12- januarja za dobavo usnja in 15. januarja za dobavo raznega orodja.
Borze
SO. decembra
Na ljufcffjamki borzi ao se afvstrljSkl 8t>
Bogi v privatnem kliringu ponovno nekoliko pocenili ln ao se trgovali po 8456, za angleške funte pa Je bilo povpraševanje po 258. V zagrebškem privatnem Kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8-4850 (v BeogT&Au po 8.4822), v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 26.90. Nemški klirinški čeki stanejo r Beogradu in Ljubljani 14.00, za konec Januarja pa v Zagrebu 14.0350 tn za konec februarja 14.1250.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna Shoda no tirala 423 — 424 424.50 (v Beogradu je bil promet po 422.50). Tudi r ostalih državnih vrednotah nI bilo zaključkov.
DEVIZE
LJobltana. Amsterdam 2398.65—2-413.25, Berlin 1735.53 — 1749.41. Bruselj 731.44
—	736 51, Curih 996.45 — 1003.52, London 215.03—217.19, Newyork 4278.51—4314.82, Pariz 146.05—147.49 Praga 151.33—152.43 Trst 225 95 — 229.03.
Curih. Beograd 10, Pariz 14.6850, London 21.62, Newyork 432.56, Bruselj 73.40t Milan 22.75, Amsterdam 240.60, Berlin 174.25, Dunaj 80 30 Stockhoim 111-45, Oslo 108.65, Kobenhavn 96.52, Praga 15.13 Varšava 84.90, Budimpešta 8625, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 423 — 424.50, 4% agrarne 54.50 den., 4% severne agrarne 54.50 den., 6% begluške 57 den., 6°/» dalm. agrarne 77 den., 1% stabiliz. 88 den., 7«/» stabiliz. 96 dn., 7c/o Drž. hip. banka 99 den., 7% Blair 84.50 dem-, 8»/» Blair 92.25 den.; delnice: PAB 213 — 214, Narodna banka 7500 den., Tr-boveljsJm 200 den., Gutmana 51 den., Osječka Irjevaonica 160—190, Dubrcvačka 410 den., Oceania 600 den., Jadranska 400 den.
Beograd. Vojna škoda 422.50 — 424 (422.50), 4% agrarne 55 den., 6% begluške 79.50 — 80, 6% dalm. agrarne 77.50
—	78, 1% Blair 84 — 85, 8% Blair 94 —• 94.25, Narodna 7510—7550, PAB 216 den.
Blagovna tržišča
SITO
+ Chieage, 30. decambra. Začetni tečaji I pgeuica: za maj 90.50, za julij 85.375; kora-za: za maj 61.625, za julij 60.875.
+ Winnšpeg, 30. decembra. Začetni tp-ča,ii: pšenica: za dec. 130.75, za maj 118, >a julij 111.
+ Novosadska blagovna borza (29. t mi Tendenca je mirna Pšenica (78—79 kg> baška 175 — 176; baška iadja Tisa 1'7 d* 178; ladja Begej 176—177. banateka 169 d<> 17"; are irska 175—176, slavonska 176 do 177. Koruza: baška in srenška 108—110, hanatska 105 — 107, baška nova. sušenj 102—103. Oves: baški. sremski in slavonski 123 - 127. Rž; baška 172 — 174. Ječmeni baški in sremski 63/64 kg 130 - 132.50 Moka: baSka in samska »Og« in Ogg« 272.50 - 282.50, »2« 252.50 — 262.ri0: >5< 232.50 _ 242 50; »6« 212.50 — 22? 50; »7« 182.50 — 192.50; »8« 125 — 130. Otrobi: bajki, sremski in banotski v vrečah 92 do 93
+ Budimpeštanska terminska borza (30. (U m.). Tendenca ©talna. Koruza: za maj 13.86 — 13.87, za inHi 14.13 — 14.15.
BOMBA2
+ Llverpool. 29. decembra. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za dec. 4.61 (prejšiji dan 4.67), za maj 4.72 (4.79), za avg. 4.78 (4-85).
+ New York. 29. dacenibra Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za jan. 8.12 (8.20), za maj 8.25 (8.35).
Najstarejše poslopje v Sarajevu zgorelo
S»raje*vo, 30. dec. o. Snoči je sredi Sa-rajeva izbrnimij strašen požar, ki je uničil starodavni Kolubara han. Stavba je stara že 500 let. V njej sta bila nekoč najstarejši hotel fai najstarejša borza na Balkanu. Kohibara han je bil zgrajen v središču sarajevske čaršiie. Ogenj Je skoraj do tal uničil vso zgodovinsko poslopje.
Gorelo je to noč in še danes ves dan. Gasilci so Se zmerom zibrani okrog velikega pogorišča, iz katerega se od časa do časta apet dvieajo plameni.
Han je pripadal muslimanskemu verskemu zakladu in je bilo v njem preko 160 malih trgovin in obrtniških delavnic, v katerih je pogorelo za več milijonov blaga in izdeSkov. Popolnoma so uničeni tudi prostori uredništva in uprave tednika »Muslimanska »vijest«.
Človeških žrtev po dosedanjih ugotovitvah ni bilo. Za enkrat pogrešajo le nekega Arabca, kl je prišel v Sarajevo, da bi kot namestnik nekega bosanskega muslimanskega romarja Sel v Mekko.
T.C. Roman : Ilirija 6:2
Snoči ob 20. je bila na drsališču Ilirije v LJubljani tekma v hokeju na ledu med rumunsklm prvakom T. C. Roman in Ilirijo, v kateri ao gostje po izredno napeti Jb zanimivi igri zasluženo zmagali s š : 2 44. 211.
Pete*, 51. xh 193?.
.	t JUTRO* It. "303	.
Ha Holandskem pričakujejo veselega dogodka
Prestolonaslednica Julifana v gradu Soestdijku — Princ Bernhard na potu okrevanja
Iz Amsterdama pročajo, da se je stanje •oproga holandske prestolonaslednice, princa Bernharda, tako izboljšalo, da so sklenili prepeljati ga iz javne bolnišnice v Amsterdamu v grad Soestdijk Princ Bernhard je, kakor znano, ob priliki nedavne svoje avtomobilske nesreče dobil težke poškodbe, tako da so se celo bali za njegovo življenje. Z njim je zapustila bolnišnico tudi prestolonaslednica, ki mu je ta čas stregla.
Ker je prestolonaslednica tik pred porodom, so menili, da bo povila svojega prvorojenca ali prvorojenko v bolnišnici, ki Je ni hotela ostaviti, dokler je bil nje mož v nevarnosti. Sedaj pa bo rodila v gradu Soestdijku, kjer je bivala nekoč kraljica Ema in ki leži v ljubki pokrajini sredi širnih parkov.
Desno krilo gradu so v zadnjih mesedh temeljito modernizirali in tu bo stanovala prestolonasledniška dvojica. Kraljica Vi-Viljemina, ki se je že naselila v gradu, da bi bila v težki uri v hčerini bližini, bo stanovala v srednjem traktu. Porod se bo izvršil pod nadzorstvom dveh najznamenitejših holandskih ginekologov.
Občina Baam, h kateri spada grad Soestdijk, se pripravlja že sedaj z vso slovesnostjo na ta dogodek. Policija je ukrenila vse potrebno za ureditev prometa, poštna uprava je okrepila brzojavne in telefonske vode, da bodo ustrezali vsem zahtevam, ko bo 101 strel naznanil rojstvo princa ali pa 51 strelov rojstvo princese. Oba hotela v kraju sta že popolnoma zasedena i po zastopnikih domačega in tujega tiska.
Grad Soestdijk blizu Haaga
»Gospodična ura"
Vremenska poročila za telefonske naročnike v Oslu
Uprava norveške telefonske službe r Oslu hoče že v bližnji bodočnosti uvesti zanimivo novost, ki so jo z navdušenjem pozdravili posebno športniki.
2e več let imajo v raznih skandinavskih mestih napravo, ki omogoča vsakemu te-telefonskemu naročniku, da izve ob vsakem času tečno uro, minuto in sekundo. Treba je le, da se v ta namen zveže z »gospodično uro« Drugačni razgovori s prijazno damo pa so seveda izključeni, kajti ta dama je le gramofonska piošča, ki se vrti brez prestanka v posebnem prostoru telefonskega urada. Sedaj pa bo avtomatična napovedovalka časa dobila tovarišico ali
Raka si je dal vcepiti
Med neštevilne zdravnike, ki so v korist človeštva žrtvovali same sebe, bo treba prištevati dr. Mattia Duqueja, kirurga v bolnišnici v H&ivani in enega najbolj znanih raziskovalcev raka v Novem svetu. Ta učenjak je že ponovno objavil razprave, ki so zbujale pozornost po vsem svetu.
Med drugim trdi, da je rak prenosljiva bolezen. Te teorije ne priznavajo vsi zdravniki, da bi pa njeno pravilnost dokazal, je dr. Duque že pred mesecem dni sporočil, da se bo dal cepiti s povzročitelji te bolezni. Te dni so ta senzacionalni eksperiment na njem res izvršili. Dal si je v levo roko vcepiti raka težko bolne ženske in misli, da se ga bo sedaj lotila ta najnevarnejža izmed vseh bolezni. Medicinski svet čaka z napetostjo, kakšen bo izid te operacije.
Lep dar: Zgodbe brez groze
rivalinjo v osebi »vremenske gospodične«.
Na isti način kakor pri napovedih časa, bodo na gramofonske plošče fiksirali dospela vremenska poročila, v poletju jih bodo dopolnjevali s podatki o vodnih temperaturah, pozimi z obsežnimi podatki o snežnih razmerah v raznih zimsko športnih ozemljih. Prijatelj zimskega športa —- in kdo ni takšen prijatelj v domovini smučanja? — v bodoče ne bo odhajal več na slepo v gore. Zadostovalo mu bo pozvati »vremensko gospodično« in bo vedel takoj, ali je vredno, da se odpelje v Holmenkolln ali v kakšen drugi raj smučarskega življenja.
Milijonar išče ženo
Ameriški »kralj steklenic« MacCallum ie dal v liste oglas, da išče žene. Ker ni zahteval imovitosti, temveč samo lepoto, neoporečnost in druge lepe lastnosti, nI čudno, da je prejel v v enem tednu nad 4000 odgovorov s slikami.
Izbral si je neko dekle in se z njo poročil dva tedna pozneje. Dekle je bila prej 17-etna brezposelna trgovska nameščenka Dorothy Oliver, ki je za znamko k svoji po utdbi izdala svoje zadnje cente. Tako vsaj jišejo ameriški listi...
še en umor Weidmannove tolpe ?
V Parizu se je razširila govorica, da je policija odkrila sled novega umora, ld ga ima na vesti Weidmannova tolpa. Ta umor se je zgodil v nekem provincialnem mestu. Policrski uradniki iščejo sedaj truplo, ki ga je Weidmann s svojimi pajdaši nekje zagrebeL
Mraz na ameriškem severu
Velika jezera v Severni Ameriki so zaradi hudega mraza zamrznila. Ladje na Living-s to novem prekopu blizu Detroita so zaradi tega prisiljene gibati se le v omejenem
področju
Veliki požari ysepovsd
Uničena zgradba „His Masters Voice" v Londonu Ogenj v ptičnici budimpeštanskega živalskega vrta
Iz Londona poročajo, da je nastal v poslopju znane gramofonske družbe s>His Masters Voice« v Oxfordski ulici tako velik požar, da je bilo v vsem londonskem poslovnem središču svetlo kakor ob belem dnevu. Ogromna množica je opazovala delo gasilcev, ki jih je dospelo prav kmalu 150 s 25 motornimi brizgalnami. Baš ko so prispeli na kraj požara, so udarili ogromni plameni skozi streho poslopja in so zanetili požar tudi v sosedni hiši. Nato je prišlo šf 100 gasilcev s 15 motornimi brizgalnami Ker voda ni imela potrebnega pritiska, jc bilo gašenje zelo težko. Prvič so zato uporabili ogromen, nepropusten tank lz jadro-vine. ki naj bi rabil prav za prav za preskrbo prebivalcev z vodo v primeru, da bi zračni napadi poškodovali dovod vode. V ta tank so zlivali neprestano vodo, ki so jo potem s črpalkami in potrebnim pritiskom
spravljali na strehe bližnjih hiš. Po dve-urnem naporu je gasilcem uspelo, da so požar lokalizirali, toda poslopje družbe ; sHis Masters Voice« je pogorelo do tal.
Velik požar je nastal v mestu Castru na čilenskem otoku Chiloe. Požar je upepelil 70 poslopij. 150 družin je ostalo brez strehe. škodo cenijo na pet milijonov pezov.
Požar, ki je zbudil mnogo razburjenja, ie nastal tudi v veliki ptičnici budimpeštanskega živalskega vrta. Zanetila ga je ■lržkone iskra lokomotive. V ptičnici so imeli dvanajst velikih, ze1© redkih in dragocenih ptic. Dva čuvaja sta vlomila v nevarnosti za lastno življenje v zgradbo in rešila 11 ptic, med niimi južnoameriške kondorje in jastrebe. Najbolj redka ptica v tej zbirki, krasen orel, je ušla sama na prosto, vendar je obležala omamljena na I bližnji progi, kjer so jo čuvaji hitro ujeli.
Blaženi jug?..«
»Vidiš, to je možlček, ki je naredil lz mene dečka današnjega moža!«
i»College Humor«),
V Cannesu so imeli o božičnih praznikih tako toplo in sončno vreme, da so na ©n* dotnl peščini nastopile ženske v kopalnih oblekah
Od Ijubeiiti d© mmm
Tragedija dveh mladcev — hprljeai gimnazijec In
šolarka
Umor, ki spominja očitno na dogodke v slovitem romanu ameriškega pisatelja T. Dreiserja »Ameriški tragediji«, so obravnavali te dni pred nekim pariškim sodiščem. Razlika je razen v imenih junakov skoraj edino v tem, da nezvesti ljubimec v Draiserjevem romanu svoje nesrečno dekle utopi v nekem jezeru.l med tem ko je 16-letno Suzano Layevo nje fant, 19-letni Henri Geay, vrgel na železniško progo, kjer jo je razmesaril vlak.
Geay, ki ga je branil sloviti zagovornik Moro-Giafferi, je trdil, da je njegova prijateljica, ki je pričakovala otroka in ki se je je naveličal, izvršila samomor. Ljubezen med njima se je začela pred dvema
Poljakinje v vojaški službi
V poljskih vladnih krogih razpravljajo ta čas o načrtu, da bi vse ženske, ki imajo srednješolsko in visokošolsko izobrazbo, do 45. leta pritegnili za vojaško službo. Gre za pomožne službe, kakor sanitetsko, poročevalsko in zaščitno službo v primerih zračnih napadov i. t. d. ženske s samo osnovno šolo lahko dobe fakultativno vo- j jaško izobrazba
letoma. Layeva je še obiskovala šolo, ka se je na nekem drsališču seznanila z gim* nazijcem Geayem. Mladi človek je imel precej denarja, kupoval je dekletu slaščice in karte za kinematografe ter je kmalu dobil nad njo takšen vpliv, da ga je slepa ubogala.
Geay, ki je sin lmovite družine, Je zaSe*
v slabo družbo. Zaljubil se je v neko ko= ristko. za katero je izdajal mnogo denarja^ zanemarjal je šolo, dokler ga niso izključili, in na zadnje so ga starši dali v uk nekemu pleskarju, da bi ga na ta način temeljito ozdravili. Med tem je še vedno vzdrževal razmerje z mlado Suzano. Sezna® nil pa se je tudi z bogato 43-letno resta^ raterko, ki se je zaljubila vanj in s katero se je hotel oženiti, aa bi se lznebil stalnih denarnih zadreg, kajti starši mu tedaj de« narja niso preveč dajali.
Ko mu je potem Suzana Jokaje priznal^ da pričakuje otroka in da se tega ne upa povedati svojim staršem, je sklenil, da s« dekleta iznebi. Pozval jo Je na sestanek v Maisons-Laffitte. kjer je bil neki sejem, aN povratku domov sta se sprla in tedaj! Jo je z viadukta, ki se vzpenja nad želea^ niško progo, vrgel v globino, kjer je ob^ ležala z zlomljeno hrbtenico in kjer jo j« povozilo več vlakov.
Mladega zločinca so obsodili na šest prisilnega dela v kazenski koloniji.
Beli beže od rumenih
Evropski in ameriški begunci, pomešani s Kitajci, bežijo lz VVisouha pred grozotaiSI Japonsko-kitajske vojne. Zaradi varnosti jih spremlja japonsko vojaštva
Električna lokomotiva
Italijanske državne železnice, ki so sedaj elektirificirane na vseh glavnih progah, si prizadevajo, da bi spravile v promet čim brže lokomotive. Takozvani s-bliskovi-ti vlaki* vozijo že z brzino sto kilometrov na uro. Zadnje dni pa so spravili v promet nove lokomotive družbe Breda na progi Rim.—Naipoli. Ti stroji razvijajo povprečno brzino 130 km na uro in na progi med Rimom in Secctjem so zabeležili celo rekordno hitrost 200 km. Poskusna vožnja se je vršila v navzočnosti francoskih tehničnih strokovnjakov, ki so upravi italijanskih železnic k temu uspeau čestitali.
ANEKDOTA
Marfciju d*Argen«mu, ministru Ltidovika XV., so povedali, da razširja neki moški £ njem slabe govorice.
»Temu se zelo čudim«, je dejal minister, >ker 63 ne spominjam, da bi bil temu člo= veku že kdaj izkazal kakšno dobroto.«
VSAK DAN ENA
Anglija z najmočnejšim zračnim brodovjem
Po poročilih angleških listov agradijo tam vsak mesec 200 vojnih letal, gradbeni program za 1. 1935 .'36. so Izvedli osem mesecev prej, nego je bilo določeno. Prihodnje leto bo imela Anglija najmogočnejše zračno brodovje na svetu, ki bo razpolagalo a 4500 takoj pripravljenih aparatov.
Ker Anglija, od ikar se je Belgija proglasila za nevtralno, ne razpolaga več » opazovalno službo belgijskih alarmnih postaj, je sklenila najtesnejše sodelovanje s francosko zrračno vojno silo. V ta namen sta se generalna štaba zračnih sil obeh držav že sestala v Londonu.
Huda žena in veseli mož
V Gyongyos-'Rozsi.iu na Madžarskem je naki kmet, Janos Kot priredil veselo pojedino,, ker mu je bilo uspelo, da je spravil iz hiše svojo ženo, katere se je zavoljo njene neznosnosti bala vsa vas. Med pojedino pa je pregnana žena nenadoma stopila v sobo, kjer 6? je pojedina vršila in sedla k mizi, da bi se gostila z ostalimi.
Kot je planil ves besen nanjo, jo izrinil v kuhinjo in zahteval od nje pojasnila, zakaj je prišla. Namesto odgovora pa mu je žena skočila v lase in pred očmi vseh eostov, ki niso mignili z mezincem, se je začela strašna borba na življenje in smrt. Žena je nazadnje dobila v roke kubinjflki nož in ga je porinila možu v grlo. Izkrvavel je v nekoliko trenutkih. Morilko so aretirali.
Italija ne bo več plačevala ženevi
Depeša, s katero je grof Ciano sporočil glaivnemu tajništvu Društva narodov, da Italija izstopa iz te ustanove, ni z nobeno besedo omenjala 3. odstavka 1. člena pakta Društva narodov, ki pravi, da preneha biti vsaka država članica šele dve teti po odipo-vedi- Tako Nemčija, kakor Japonska sta upoštevali ta odstavek, to ee pravi: ostali sta članici Društva narodov še dve leti po svojem izstopu in sta ta čas tudi vestno plačevali svoje prispevke.
Iz italijanskega obvestila pa je posneti, da je Italija odločena opustiti to plačevanje. Odločujoči italijanski krogi v Ženevi eo izjavili, da Cianova brzojavka nalašč ne omenja navedenega odstavka in da je Italija iz Diuštva narodov dejansko izstopila že pred dvema letoma. ka*U ves ta čas se ni udeleževala njegovega aela. Doslej je plačevala po 1,383.1:28 švioaiskih frankov na leto in to bo sedaj odpadlo.
10 tisoč dolarjev za uhelj
V prepiru je neki kirurg v Mehiki svojemu tovarišu, dr. Oehoi. odrezal levi uhelj-Poškodbe ni bilo lahko popraviti, kajti odrezanega uhlia pozneje niso mogli več najti. Pohabljeni zdravnik pa si je čez nekaj časa domislil, da je dal v vse ameriške liste oglas, v katerem je obljubljal 10.000 dolarjev nagrade možu, ki bi bil pripravljen, da mu odstopi svoj levi uhelj. Javila se je cela vrsta ubogih študentov, ki bi radi na ta nenavadni način prišli do znatne vsote. Dr. Ochoa si je pravkar izbiral primeren uhelj, ko je nastopila policija in to kupčijo prepovedala.
Naslednik sira Hugessena
Angleška vlada je imenovala na mesto sira Knatchbulla Hugessena, ki je bil ranjen od japonskih letalcev takoj v začetku ja-ponsko-kitajske vojne, za svojega novega poslanika na Kitajskem sira Archibalda Kerra, ki se je že odpeljal na svoje novo službeno mesto
> JUTRO« St 803
_r
Petek, EL XH V3SL «=
[4 nI f orni pregled
Karla čapka »Prva partija«
V svojem predzadnjem romanu »Vojna ai močeradi« je Karel Capek v obliki uto-pičrnh zgodb razkril bolestna, gnojna metla soaoone civilizacije, ki jo brezobzirna sebičnost in strastna omejenost podita v pogubo, v dera-natakem delu »Bela bole-Z£~Q< je predočil sodobni konflikt med humanitarno mirovno idejo in diktatorsko samovoljo. V najnovejšem romanu »Prvni parta« (Prva partija) je zopet navezal na svet »HorUuoaia« m prikazal življenjsko resničnost preprostih ljudi.
Roman »Prvni parta« (Knihovna Lido-vich No vin, str. 256) je sprejela češka kuiturna javnost s posebnim priznanjem, kar je poikitzala tudi anketa »Lidovih No-vin« o najzanimivejški knjigi 1. 1937. V tej anketi je uobil čapkov novi roman najvišje število glasov, čeprav je »Vojna z močeradi* po svoji ideji, kompoziciji in stilistični iznajdljivosti pomembnejše delo, k. z napauaino moC; jo biča smeši in do nagega siaci civilizacijo, je vendar »Prva partija« dosegla večji uspeh. Vzroka m težko uganiti Problematika dobe, najsi dooi v zakiivijenem zrcalu satire še tako zabavno literarno podobo, je vendarle od-nušijeija zadeva, ki zanima predvsem razum V »Prvi partiji« je čapek, da se iz-raz.m z obrabljeno frazo, govoril srcu. To delo ima nekaj, kar utriplje, živi in učin-kr.je neposredno.
Novi čapkov roman se odigrava v rudarskem življenju, ki je že prej zamikalo več čeških pisateljev, na pr. A. M. Til-®chovo, Marijo Majerjevo, Zd. Nemečka in druge. Karel čapek se ni spustil v ta svojevrstni socialni svet z merili in dokumenti avtorja »Germinalac, tega velikega vzornika vseh, ki pišejo o rudarjih. Njegova »Prva partija« je bolj povest kakor konvancionalni roman. Dogajanje je zgo-gtieno v majhen časovni del enoličnega in težkega rudarskega življenja in osredotočeno .sa.mo okrog aesetorice oseb. Tako je Kare] čapek ohranil tudi v svojem socialnem romanu individualni odnos do oseb, ki jih moderni socialni pisatelji tlačijo v shemo delavske množice. Kopači, vozači in pazniki podzemnih rovov so ga zanimali predvsem kot ljudje, ki jim je skušal kar najgloblje pogledati v dušo.
V rudniku Kristina nastane ena tistih katastrof, ki so navzlic vsemu montani-atičnemu napredku stalne spremljevalke človeškega prodiranja v podzemne globine: Zemlja zasuje enega izmed mnogih rovov in rudarji, ki so bili pravkar na delu, so na mah odrezani od sveta. Treba jih je rešiti in partije prostovoljnih reševalcev krenejo na tvegano delo.
Tako partijo prvo in najpogumnejšo. opisuje Čapeit v svojem romanu in nje reševalno prizadevanje je motoričen živec vsega dogajanja. Toda ta vnanji povod je samo sredstvo, da nas pisec seznani s skupino rudarjev in z vsakim izmed njih posebej. Glagol .--seznaniti« je tu prav tako vnanja označba, kakor je rudniška nesre-a. samo vnanja okornost tega čapkovega «pičnega okolja. V resnici gre za mnogo x>lj zapletene zadeve. S finim čutom za duše vnosi preprostega človeka in s podrobnim študijem njegovega življenja opravlja čapek večno nalogo sleherne, iz stvarnosti se oblikujoče epične umetnosti: odkriva tuje življenje v vsej njegovi zapletenosti in združuje njegove individualne spontane izraze v tipično celotnost, čapek ne opazuje samo, marveč tudi ustvarja; to, kar dodaja življenju iz sebe, m nič manj življenjsko nego to, kar je posneto po opazovanju.
Vsa plast socialnega in osebnega življenja teb rudarjev, ki jo je tako žarko osvetlilo čapkovo mojstrsko pero, je gledana z očmi mladega rudniškega delavca Stanislava Pčilpana. Ta mladostno sveži in čisti mladenič, ki je po čudnih peripetijah zašel med rudarje (ima za seboj pet realč-nih razredov), se čudovito vživlja v svoje novo okolje. Njegov duševni lik nas osvaja s svojo resničnostjo in preprostostjo, čeprav se zdi, da je delo v rudniku samo epizoda v njegovem življenju — ker se pri reševanju pohabi na roki, ga čaka pisarniško delo in morda nadaljevanje študija — vendar vemo, da je to, kar sedaj doživlja, fortissimo njegovega osebnega življenja. S Palp&nom je čapek uvrstil v galerijo svojih literarnih likov enega najlepših in najpopolnejših; če so njegove osebe marsikje sheme, v retcrti racionalizma zgneteni homuncull, je ta iz mesa in krvi. Tudi drugi rudarski liki osvajajo s svojo življenjsko pristnostjo, postavimo: dolgin Adam s svojo sentimentalno ženo Marijo, »dedek« Suchšnek, tesar Martinek in še nekateri. Vse je čapek orisal s potezami, ki jim dajejo čisto individualno, čeprav še tako utesnjeno in preprosto noto.
Toda čapek ne bi bil to, kar je, če bi
bil ostal na ploskvi opisanega realizma. Tudi v tem romanu je čapek humanitarni realist. Njegov človek pa naj si gre še za takega neotesanca in suroveža, ima v duši neuničljivo iskro dobrote. Včasi jo ve-dč skriva za trde geste in zlobne besede, kakor da se sramuje Boga v sebi. So trenutki, ko iskra vzplamti v plamen in vsaj za hip osvetli skriti notranji obraz.
»Prvo partijo« zveže ta notranja, prikrita človeška dobrota v požrtvovalno skupino, ki tvega življenje za tovariše, ne da bi hotela priznati, kamoli bahavo poudariti svoje junaštvo. Topla vez tovarištva ustvarja tisto visoko skupnost med različnimi ljudmi, ki si jih vse podredi in kateri podleže celo zasovraženi »pes« An-ders. Pod njenim vplivom se ugladijo vse ostrine. Celo švedski inženjer Hansen in njegova žena občutita priliv čisto člove-škga občutja solidarnosti, čitatelju se ob branju nove čapkove knjige nehote vzbuja privid družbe v kateri človek ne bo več volk človeku. Tovarištvo, kakor ga opeva »Prva partija«, nas močno spominja vojnega tovarištva in se stopnjuje v nestili-zirani, pristni, globoko človeški heroizem preprostega človeka Tudi delo ima svoje junake, čapek odkriva drobec tega hero-izma v slehernem delovnem človeku. V tem čapkovem spoznanju je odsev novih družbenih resnic.
čapkova »Prva partija« je optimistična knjiga. V današnjih razmerah, katerih težo je prav čapek tolikokrat izmeril, zahteva optimizem nekaj poguma Morda so te reči mnogo bolj zamračene, kakor se zdi čapku, toda ni li vreden hvale slehern resen poskus, da dobe te mračne barve vsaj za spoznanje svetlejši ton? Tako toplih in povzdigujočih knjig, kakor je čapkova »Prva partija«, je na področju tako zvane socialne literature bore malo.
Posebnega obravnavanja bi bila vredna čapkov stil in jezik, ta čudovito razgibani ln vendar preprosti, jasni stil vsakdanjega življenja in navadne govorice, stil, ki že sam nasiča čitateljevo občutje in ki je kljub vsej ljudskosti izrazito Čapkov! Razpravljati o tem bi pomenilo, prehajati v podrobnosti: smoter, ki daleč presega okvir tega poročila.	—
Procvit lirične poezije med Hrvati
Pred nekaj leti sta še trdila lirik Gustav Krklec in kritik Milan Bogdanovič, da je naša lirika v hudi krizi. Po splošni sodbi je še danes tako — ne le z liriko, marveč s knjigo sploh. Toda če je lirika v srbskem kulturnem krogu še vedno v krizi, ne moremo trditi tega za hrvatski kulturni krog: v njem poezija vprava procvita, kar jasno kažejo hrvatske revije in še bolj številne izdane zbirke. Naj omenimo samo pesniške zbirke zadnjega časa: med starejšimi Tina Ujeviča »Ojadjeno zvono« in Poliča sJučerašnji grad«, od mlajših »Lirika štirih (Nizeteo, Dončevič, žilič in Kozarča-nin), Vjekoslava Majerja »Pjesme zabri-nutog Evropejca« ter pesniške zbirke Ta-dijanoviča, Delorka in Kušana. Zdi se, da je sedaj pri Hrvatih še največ lirskega razpoloženja in da je hrvatska lirika dosegla zelo lepo višino, če primerjamo Hrvatsko mlado liriko iz 1.1914 z deli današnjih vodilnih poetov, opažamo nedvomni napredek v formi, v krogu doživetja in v motivih. Zanimivo ie še omeniti, da socialna lirika pri Hrvatih ni našla globljih odmevov, vsaj ne v delih vodilnih pesnikov, ki so danes vsi na črti zmerne zapadne umetnosti. Od hrvatskih lirikov sodelujejo nekateri tudi v beograjskih revijah, kjer so bili z obema rokama in uslužno sprejeti (Krklec. Alfirevič. šop itd ). Mlajša hrvatska lirika stoji seveda delno tudi pod zu-laniimi vplivi in sicer germanskimi (Cesa-ič. Majer Kovačifi) in romanskimi (Batu-feič. Bonifačič, Perkovič Nizeteo); vendar Je v jedru samostoma in se razvija vzporedno z evropsko lirično poezijo.
Zaslužna Matica Hrvatska je organizira v vseh važnejših hrvatskih krajih [svoje pododbore, ki naj propagirajo brv. liiževnost. Najbolj delaven je seveda za-rebški pododbor pod vodstvom dr. Mile IStarčeviča. ki je po odstopu dr. Blaža Ju-ričiča. urednika Hrvatske revije, prevzel »l;nno tajništvo MH. Ta agilni pododbor e dovrši! kljub nelunaškemu času: resnič-10 junaško delo: Izdal bo sredi januarja ikrati 10 kn^ig (beri: deset!) sodobnih hrvatskih pesmkov. ki so že vs! zreli in vsi Knanj iz uglednih revit To bo torei naj-rečia pe.sniška zbirka, ki je bila sploh kdaj sdana bodisi v hrvatskem, bodisi v kate-emkoli luposlovanskem kulturnem krogu, fed zastonsnimi nesniki je večina komaj 1 b tei priliki prv*č uspela zbrati svoie pe-mi v km"'<ro. Vsekako ie to značilni kul-umi dogodek !n razveseli.'v noja v.
Zsstonano le de?et mladih nesnikov: Ar. lavko Bat»iMč, dr. An+nn BoHfa*>č. lo ta, V5ekoslav Mater, Laka Perkovič, Do-|>r«a Cesarič, Antim Nizeteo. Vlado Via-■sfflvftevič, Vladimir Kovs-MČ, Ivo Rozarča-■nin. Podjetnost MH v času knjižne krize I Jm posebej Se krize poezije Je občudova-
nja vredno dejanje, ki bi bilo vredno posnemanja.
Prihodnjič bomo posamezne pesnike iz te kolekcije predstavili slovenski kulturni javnosti, ki zaradi neurejenih stikov med hrvatskimi in slovenskimi književniki še vedno premalo pozna najnovejše pojave in dogodke v hrvatskem kulturnem krogu. Za danes naj zadostujejo samo prve informacije o hvale vredni akciji zagrebškega pododbora MH.	A. O. (Zagreb)
»Delovno pravo" dr. Bajiča v srbohrvaščini
V založbi Gece Kona v Beogradu je pred kratkim izšlo v srbohrvaščini znano delo mladega docenta na naši univerzi, dr. Stojana Bajiča »Delovno pravo«, splošni del, o katerem smo na tem mestu svoje-časno obširno poročali. »Osnovi radnog prava«, opšti dio. kakor se glasi srbohr-vatski naslov knjige, pa ne predstavljajo samo navadnega prevoda dr. Bajičevega dela (prevod je oskrbel dT. Matiia Pri-mus. sodnik v Sr. Mitrovici), ker je srbska izdaja dr. Bajičeve knjige o delovnem pravu izpopolnjena z upoštevanjem vse naše najnovejše socialne zakonodaje in literature, tajko da je knjiga v vsakem pogledu ažurnirana, kar predstavlja njeno posebno vrednost ne le za srbskohrvatske-ga čitatelja, trnveč tudi za slehernega Slovenca, ki se peča s problemi, katerim temeljiti znanstveni analizi je dr. Bajičeva knjiga namenjena. Posebna knjižica, ki jo je dr. Baiič izdal kot dopolnilo k svoji slovenski knjigi o delovnem pravu ln ki razpravlja o uredbi o minimalnih mezdah, kolektivnih pogodbah, poravnavanju in razsodništvu, je v sTbskohrvatskem prevodu upoštevana v celoti v okviru sistema dr. Bajičevega dela.
Dr. BajiCevo znanstveno delo je bilo tudi onkraj Sotle, kakor lahko sodimo po kritikah v strokovnem in drugem časopisju, sprejeto s popolnim priznanjem. Tako je na primer dr. Krajčevid v zagrebškem ^-Ekonomistu« zapisal, da ni doslej noben jugoslovenski pisec obdelal sistema delovnega prava »on ako sustavno, cjelovito i samostalno kao što je to učinio Baji;, niti je radno pravo popnt njega po-stavio na strogo pravne osnove te tirne dao mu egzaktan znanstveni izraz... Zato Baiič punim pravom zasliužuje naziv pionira na ovom području« V beograjskem »Socialnem arhivu« pa pozdravlja dr. Krmpotič dr. Bajičevo delo »kao ist'n-sko jugos'avensko delo«, in sicer zato, ker je dr. Bajič upošteval v svoji knjigi zares vso jugoslovensko (in ne le slovensko) literaturo. V zagrebškem »M.ieeečniku«. ki izhaja kot glasilo »Pravničkega društva«, pa Je o dr. Bajičevi knfieri izrečena naslednja laskava sodba: »Tkogod bude htio da ee uputi u radno pravo, morat če poseči
B uvurn BaJKevom fcnJJgom.« Bnsko
ugodno kakor strokovni listi bo sprejeli prevod dr. Bajičeve knjige o delovnem pravu tudi vsi ostali večji hrvatski in srbski listi. Našemu mlademu znanstveniku, ki se je že v prvem letu svojega dela na univerzi tako uspešno uveljavil, iskreno čestitamo z željo, da bi nas kmalu razveselil * drugim, posebnim delom svoje knjige.	D. B. V.
Zapiski
»življenje In svet« prinese v prvi Številki nove (23.) knjige na uvodnem mestu članek predsednika, nizozemske akademije prof. J- Huizinga »Mednarodno sodelovanje«, ki kaže pota k obnovitvi in očiščenju kulturnega življenja. Redkoko-mu znane podatke vsebuje članek »Kako smo prišli do štetja let«, večni problem »podaljšanja življenja« razglablja naslednji članek, zemljepisno zanimiv je prispevek »otok v Severnem Ledenem morju«, nadaljujejo se Dum asovi »Trije mušketirji« z Norrečrandeisovimi ilustracijami, Jože Krivic pa je prispeval povest iz Haloz »Mlinarjeva Nanika«. A. Debeljak je pisec doneska »Francoska akademija deli slavo in denar«. V Tehničnem obzorniku razpravlja njegov strokovni sodelavec o domačem vodovodu. Rubriki Iz filmskega sveta in Fotoamater sta se pridružili ostalim običajnim rubrikam tega našega obzornika, ki s svežim vzgonom nastopa svoj novi letnik.
Razstava mladinske knjige v Pragi- V praškem Umetnostno-lndustrijskem muzeju je bila minule dni otvorjena zanimiva razstava z naslovom »Ilustrirana mladinska knjiga vseh narodov«. Obsega okrog 5000 izvodov iz 23 držav. Med njimi so zastopane tudi mladinske knjige iz Jugoslavije.
L BL Bkerjanea monografija V ISmOa
Adamiča je pravkar izftla v lepi, obilno ilustrirani izdaji, opremljeni s bibliografijo vseh njegovih skladb.
»Pisma iz mojega milna«. — Prevod tega mojstrskega dela Daudetovega, ki Je bil že najavljen v našem listu, doslej še ni izšel iz edinega razloga, ker izvršuje zanj kar najskrbneje Številne risbe naš slikar-grafik Elo Justin. Januarja bodo končane in kmalu na to izide pričakovana knjiga v najlepši opremi, katero bo v celoti preskrbel g. Justin Pripominjamo, da bo tisk teh prekrasnih povesti s številnimi slikami (okoli 120) dvobarven. Knjiga se naroča pri prevajalcu g. dr. Janku Tav-zes-u, Vegova ulica 2/TL
Smrt skladatelja Maureca Ravela. V Parizu je umrl 28. decembra sloveči francoski skladatelj Maurice RaveL L. 1875 v južni Franciji rojeni Ravel je sodil med pred-stavitelje sodobne francoske glasbe. Izšel je iz impresionistične Debussyjeve smeri. Med njegovimi skladbami se največkrat pojavljajo v koncertnih programih delikat-na španska rapsodija, klavirska skladba »Jeux d' eau«, klasicistično usmerjeni ciklon »Le tombeau de Couperin«. Znana je tudi njegova enodejanka »L' heure espa-gnole«. Po nedavni smrti Alberta Roussela je francoska glasba izgubila z Ravelom drugega pomembnega skladatelja.
Avstrijska državna nagrada za literaturo je bila pravkar priznana pesniku Hein-richu Suso-Waldecku, častna nagrada za glasbo pa prof. Juliju Bittnerju.
»Prodana nevesta« na Dunaja. Po dalj-Sem času je dunajska Državna opera zopet uprizorila v delno spremenjeni zasedbi Smetanovo »Prodano nevesto«. Opera je imela zopet prodoren uspeh. Kot nova Ma-fenka se je uveljavila pevka Reiningova.
P O R T
Razgovor s Francem Smolejem
NaS najboljši smučar se pripravlja za nove mednarodne
nastope
Jesenice, decembra
Nedavno sem ra domu obiskal našega smučarskega maratonca Franca Smoleja, ki se je pred kratkim spustil v življenjski maraton — v prelepi zakonsk. stan Letos vse poletje je Francelj s svojim tovarišem Karlom pridno pomagal graditi hišo, kjer ima zdaj tudi svoje prijetno gnezdeče. Vse poletje sta oba delala kakor trije, dovažala stavbno gradivo, kopala temelie in pomagala povsod, tako da je bila hiša rekordno kmalu pod streho. Na jesen se je Francelj vselil in si uredil toplo ognjišče.
Toda, ko je prvi sneg pobelil dol in b-eg, je Francelj snel smuči iz shrambe, in odrinil z njimi v Zgornjo dolino. Od tedaj ga je težko najti in prav do božičnih praznikov sem moral čakati, da sem ga ujel doma, ko je pridno pomagal okoli loncev. Francelj je skromen človek in nikoli ne govori o sebi in o svojih velikih uspehih. Dolgo sem moral siliti vanj, da sem dobil tele podatke:
Leta 1932 se je v sokolski vrsti udeležil smučarskih tekem za slovansko sokolsko prvenstvo v Strbskem Plesu na Češkoslovaškem, kjer je v teku na 18 km dosegel sedmo mesto,
Leta 1933 se je udeležil Fis-tekem v Inns-brucku, kjer je v stafetnem teku med našimi dosegel najboljši čas. Tisto leto se je udeležil tudi tekem za češkoslovaško državno prvenstvo, kjer je v teku na 18 km zasedel 13. mesto. Se v isti sezoni je bil
pri tekmah za slovansko smučarsko prvenstvo v Zakopanih, kjer je v teku na 18 km dosegel med vsemi sedmo mesto, med Jugosloveni pa prvo, v štafeti pa najboljši čas.
Leta 1934 se je udeležil v Banski Bistrici tekem za slovansko smučarsko prvenstvo, kjer je v teku na 18 km dosegel prvo, v teku na 50 km pa četrto mesto. Se isto leto je bil na tekmah Fise v Strbskem Plesu, kjer je med našimi zasedel prvo, med Srednjeevropci pa na 50 km drugo mesto.
Leta 1936 je bil na zimski olimpijadi v Ga-Pa, kjer je med svetovno smučarsko elito dosegel v teku na 50 km 10. mesto. Višek svojih velikih uspehov pa je dosegel preteklo zimo na Fis-tekmah v Chamonixu, kjer je v- tekmi na 50 km zasedel šesto mesto. med Srednje-evropci pa dosegel najboljši čas.
:Xo so samo glavni in najvažnejši dogod-kr*iz njegove športne kariere. Koliko tekem in nastopov "pa je imel doma in kakšne uspehe si je povsod priboril, tega ne bi spravili v okvir tega majhnega članka. V tej dobi si je Francelj seveda priboril tudi ogromno zbirko častnih nagrad, ki je že kar majhna umetniška razstava. V tej zbirki so štirje krasni pokali, planinske slike, številne plakete in znaki ter vrsta diplom. več spominskih knjig in še mnogo takega.
Sedaj »e Francelj pripravlja za tekme Fise v Lahtiju na Finskem. Pripravlja se že, toda udeležba na Finskem ni odvisna samo od njega, pač pa še bolj od sredstev, če jih bo imel JZSS. Neugodne snežne razmere mu v zadnjih letih niso dopuščale bolj temeljite priprave. Edino, kar je imel, so bile tekme doma, na zunanje pa je hodil tako rekoč naravnost iz tovarne. Po povratku odtod pa se je vedno takoj zopet vračal v tovarno.
Smolej ne more razumeti, zakaj mladina zmerom bolj opušča tekme v teku. Če bo šlo tako dalje, kmalu ne bomo imeli več tekmovalcev te vrste. In zato je prav, da je savez letos posvetil glavno skrb vzgoji naraščaja, iz katerega nam bo zras*el nov rod tekačev vsaj približno takih kakor je Smolejev Francel'	M. S.
Kaj je z zimskim čupom
S to reejo pa že res preveč mešajo in mešetarijio. Ze začetkom decembra bi 6e moralo tekmovanje pričeti, pa 60 ga odložili: enkrat zaradi zagrebških klubov, ki ee jim j« mudilo v deficite z mednarodnimi tekmami, drugič zopet zaradi božičnih praznikov, 6edaj pa je Hašk uganil, do mu je pot v Ljubljano od sile nevšečna. O'jav_ Ijajo pa, da se bo le igralo. Kako je torej s to rečjo?
V torek so imeli zastopniki liireških klubov v Beogralu svojo prvo sejo, [a so ee domenili, da bodo vendar igrali po prvotnem r no redu. Oficielno 6icer še ni nič jav_ Ijeno in smo navezani le na kratke opazke v beograjskem časopisju, smemo ee po le zanesti na te objave vsij v toliko, da obvestimo o začetku tekmovanja tuli našo javnost. Po torkovem dosrovoru ee bo prva tekma e Rafkom israla v Ljubljani. Po_ vratna pa bi bila prihodnjo nedeljo na sporedu v Zacrrebu v okviru drugega srečanja med »pursrerji« in Concordio.
Ni napačna ta solucijo, da igra na$e moštvo s Haškom. Z zagrebškimi akademiki ko naši igrali to jesen v Zasrrebu in eo zgubili 0 : 3. Medtem ie Hašk po?tal jesenski prvak in so še v enominu okolnosti, koko je zlezel na prvo mesto prav s pomočjo belo-ze^ih: oboji so igTalf takrat v BeosrrVii in je BSK v drusri tekmi ob pol-čflfiu že bil na vrhu tablice. Potem *t.a oriši a ko naročena še dva gola za Ljuf lja-no. ki eo BSKa vr<rla z začasnega prestola in no^PnHa nanj Hmška.
HaSk je brez dvoma nafcvmpatičnelSe moštvo v ligi. Igra len noeemet; z nov'm? akviziciiami je etil njesrove irrre pridobil ?1ede koristnosti, tako da je sedaj rajrreb. ško nHeče moštvo rvo vsej ivavfc? med TvviboMMmi v drživl. OS normalnih prilikah bi dali HaSku neka) več šana: treba pq je zdaj upoštevati, da eo nekatera moStvn po ip*enRV<»m nrvestvn trenirala, d* na dme« niso. Odtod bo nemara precej razlike v formi eoeea ali drugega moštva m ho to tek-
movanje prlnc6lo gotovo precej presene_ čenj.
Klor zmaga, igra dalje, kdor zgubi, k-ped«!
Akademiki—smučarji v Švici
Od 14. do 16. jannarja bodo v VHlarsu
XTV. tekme za akademsko prvenstvo vseh držav
V idilični vasici Villars ob Luganskem jezeru bo v dneh od 14. do 16. januarja največja akademska športna prireditev sveta, takozvana SAS tekma (Akademi-sche Skiwettka.mpfe aller L&nder). To je tradicionalna smučarska prireditev švicarskega akademskega športnega saveza, ki se je razvila v najelitnejšo smučarsko prireditev. Na dosedanjih tekmah so razen domačinov startali skoro vsi narodi, ki kaj pomenijo v smučarskem športu, od Norvežanov pa doli do Turkov, ki so že nekaj let stalni udeleženci vseh večjih smučarskih tekem.
Pod predsedstvom dr. Jeana Juge, častnega predsednika Švicarskega saveza in pod pokroviteljstvom predsednika republike Švice pa bo letošnje tekmovanje eno največjih, že dosedaj so prispele prijave Nemcev, Avstrijcev, Italijanov, Francozov, Angležev, Norvežanov in Čehov. Tekmovanje bo izključno samo v smučarskih disciplinah, m sicer v teku, skokih, slalomu in smuku.
Tega tekmovanja se bo po triletnem počitku udeležila tudi reprezentanca ljubljanske univerze. Zal sredstva ne dopuščajo, da bi nastopili kompletni, to je v vseh disciplinah, ter bomo morali prepustiti na-Se tretje mesto, ki smo ga pred tremi leti dosegli v štafeti na 30 km drugim. Tekmovali bomo samo v alpski kombinaciji, nadalje v skokih in v teku na 14 km. Postava naše reprezentance dosedaj Se ni točno določena, vendar je popolnoma sigurno, da bosta §la na pot naS mednarodni akademski prvak Heim Hubert, ki je lan! zmagal nad svetovnim akademskim prvakom
Harrerjem ta pa ns9 akademski prvak na
18 km Močnik. V poštev za ostale nastope pa pridejo Se Novak in Voller, obadva odlična za alpski disciplini, sa skoke pa nai državni prvak Palme in njegov največji tekmec Bevc. Reprezentanca bo torej zelo močna, saj so skoro vsi udeleženci člani državne reprezentance, tako da izgledi zrn uspeh niso majhni.
Službena vremenska poročila
po stanja s dne 30 t. m. Rateče-Planica, 870 m: —17, pooblačeno^
mirno, pršič 100 cm,	t
Planica — Tamar 1108 mt —15, Jasno, pv
fiič, 110 cm, Kranjska gora, 810 m: —IT, barometer pa-. da .oblačno, mirno, pršič, 70 cm, san-kališče ln drsališče uporabljivo, Vršič ,1501 in: pršič, 130 cm, Bled, 510 m: —12, barometer se dviga, megleno, 7 cm pršiča na 20 podlage, drsališče ni uporabno, Pokljuka — Sporthotel, 1300 m: —9, Jasno,
15 cm pršiča na 100 podlage, Bistrica-Boh. jezero, 510 m: —10, Jasno,
pršič, 50 cm, Zlatorog ob Boh. jezera, 530 m: —9, jasno,
sever, 5 cm pršiča na 50 podlage, Dom na Komni, 1520 m: —10, jasno, mirno, 10 cm pršiča na 200 podlage, Skal aški dom na Voglu, 1540 m: —12, Jasno, 5 cm pršiča na 200 podlage, Koča na Zelenici, 1534 m: —14. jasno, 15
cm pršiča na 220 podlage, Koča na Kofcah, 1500 m: —14, Jasno, 15
cm pršiča na 100 podlage, Koča pod Storžičem, —15, jasno, 15 cm
pršiča na 60 podlage, Dom na Krvavcu, 1700 m: —12, jasno, 25
pršiča na 130 podlage. Koča na Veliki planini, 1558 m: —12, Jasno. pršič na podlagi 150 cm, po robovih spihan neg, Menina planina dom »BIba«, 1300 m: —15, jasno, sever, 25 pršiča na 120 podlage, Dom na Polževem, 620 m: —10, barometer
se dviga, zelo oblačno, pršič, 25 cm, Zaplana, 665 m: —8, jasno, 10 pršiča na 50 podlage,
Dovje-Mojstrana, 700 m: —16, prfiiC, 50
cm.
Sv. Križ nad Jesenicami, 1000 m: —10,
10 cm pršiča na 50 podlage. Koča na Gorjusah, 1000 m: —8, 10 prSCej
na 80 podlage.	_
Sv. Janez v Bohinja, 530 m: —8, pršiC, 60 cm.	.
Jezersko, 890 m: —7, 25 pršiča na 40 pod-
lfiig^e*
Koča na Sv. Planini, 985 ms —9, 20 pršiča na 40 podlage.	.,._ Dom na Mrzlici, 1119 ms —10, 15 pršiča
na 45 podlage. Koča na Kureščku, 833 ms —10, 10 pršiča na 40 podlage.
Mariborska koča, 1080 ms —12, Jasno, 20
pršiča na 60 podlage, Ruška koča, 1249 m: —12, jasno, 20 pršiča na 60 podlage, Senjorjev dom, 1522 m: —18, megla, sever.
pršič 20 cm na 115 podlage, Koča pod Kopo, 1377 m: —15, megla, sever, pršič 20 cm na 100 podlage, Rimski vrelec, 510 m: —17, oblačno, vetrovno, 50 snega sankališče uporabno, Peca, 1654 m: —13, pooblačeno, mirno,
srež, 250 cm,	.. .
Mozirska koča, 1344 ms —12, Jasno, 10
cm pršiča na 150 podlage,	^
Celjska koča, 706 ms —8, Jasno. 10 pršiča na 20 podlage.
SO pri LNP. Pozivajo se vei todniki, d*
pošljejo najkasneje do 10. januarja evo]© izkaznice v zameno in obenem nakažejo za nove izkaznice po 20 din.
Jugoslovenski zimsko športni Savel v Ljubljani želi vsemu svojemu članstvo, to je podsavezom in klubom ter tudi vsem ostalim smučarjem prav »srečen emuk« *
novem letu.
SK Ljubljana želi vs«m odbornikom, starešinam. aktivnemu in podpornem a član-t 6tvu. kakor tudi vsem evojim simpatiier-jem in prijateljem obi'o uspehov v novem letu. Nas videnje na občnem zboru 3. januarja 1938.
JZSS Zbor smuških nčiteljev. Veem odbornikom in članstvu Zbora javljamo, da bo redna se'a in sestanek v ponedeljek ob 20. v savezni pisarni.
Občni zbor SK Ljubljane bo v ponedeljek 3 janunrja 1938 ob 20. v kletni dvoran« hotela Miklič. Za ta občni zbor eo ee izvršile velike priprave zlasi v pogledu izvolitve bodočega klubskega vodstva, ki bo nudilo vse garancije za nadoljni uape&ni razvoj kluba. Na občni zbor se vabijo vsi člani kluiba. dotorodoMi eo tudi vsi še ne-včlanjeni prijatelji SK Ljubljane.
SK Slovan želi vsem članom in prijateljem kluba srečno in veselo novo leto. — Predsedstvo.
Iz življenja na deželi
ČRNOMELJ. Sokoteki zvočni kino v Črnomlju predvaja jutri ob 4. popoldne in ▼ nedeljo 2. januarja ob 4. in 8. zvečer film »Ivfe«. Kot dodatek žurnal in emešnica.
RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja v soboto na dan novega lete in v nedeljo 2. januarja obakrat ob 15.15 in 20. filtrsko pevsko veledtlo »Moja pesem — moje življenje.« Za dodatek nov Paramountov zvoč«, ni tednik.
STALCERJI, PRI KOČEVJU. Upravitelj-sivo ljudske šole v Stalcerjih se	Pri-
srčno zahvaljuje darovalcem za božičnico, ki je uspela v vsakem pogleda sijajno. Prav posebna zahvala velja kr. banski upravi is CMD ki leto za letom podpira revne Slovence aa Kočevskem in dviga njih narodni čut Prisrčna hvaila! — Upravitelj.
VTDEM-DOBREPOLIE. Nekaj dni pred božičnimi prazniki je naša šola prvič priredila v večiem obsegu božičnico. Letos, ko je bila naša dolina strašno opustošena od toče, se je marljivo učiteljetvo lotilo dsla. da s pomočjo podpor banske uprave, občine. šolskega odbora in s prispevki dobrih ljudi priredi mladini vesel božič. Mnogo darov je učitelistvo nabralo tudi pri dobrih ljubljanskih trgovcih. Tako je bila omogočena obdaritev kakih 600 otrok, ki »o dobili blago »a obleke, jestvine, šolske potrebščine in še marsikaj drugega. V največjem razredu nove šole se je zbrala vsa mladina z učiteljskim zborom. Mladino je nagovoril šolski upravitelj g. Tužar ter jo pozval k zvestobi in ljubezni do kralja ia domovina. Po krat kam prisrčnem božičnem prizorokn otrok ob razsvetljavi božičnega drevesa in taslic so i« več eto mladih grl Morile bo-, žične pesmi. Po kratki in skromni božični* slavnosti *o se podali otroci v svoje razrede, kjer so bila razdeljene darila- Tako skrbi □kaše učiteljstvo, ki je oakaterim kamen spoditike, zs revno šolsko mladino, katere
»JUTRO« it 303
>
7Peflce Natale;
smrtnih grehov
Povest Iz Casanovovlh dni
V tej zvezi je treba omeniti, da strašna leta preklete revolucije tudi za apeninski polotok, vse tja do najbolj južnega konca, niso bila minila brei sledu Nesramno početje pariških brezbožni-kov. ki so spravili kralja na morišče ter izpreme-nili cerkve francoskega glavnega mesta v hiše nečistosti in sramote, je zbujalo odmev po vsem svetu in ne najmanj v Italiji.
Ob koncu veka in še daleč v devetnajsto stoletje so spisi bogotajcev, ki so prihajali iz Francije in predrzno postavljali razum na mesto vere, povzročali v glavah ljudi strahovito zmešnjavo, in tudi v Italiji mi je bila znana že cela vrsta tiskarn, ki so se mimo izdaj jivljenja svetnikov tiskarn, ki so se mimo izdaj Življenja svetnikov takSnih svobodomiselnih grdobij.
In tako m& je,obhajal nujen sum. da utegneta spadati med le-te tudi Maestrani in njegovo podjetje. in zato sem ga zdaj na drug način potipal za žilo.
»Pravite torej, da ste zet starega Bartolomea Donatija?« sem pričel.
»Da. Vaša Prevzvišenost!«
»Poznam ga, da je blag in bogaboie? mož. In
49
vaša Sena Zofija Je, kakor »te prejle rekli, njegova edina hči?«
»Tako je, Vaša Prevzvišenost, in moj tast, ki je zdaj prestopil prag starčevskih let, je zmerom vestno izpolnjeval vse dolžnosti do naše presvete Cerkve«.
»O tem ne dvomim... Vaša tiskarna je torej še zmerom na starem prostoru v Caserti?«
»Kako ne bi bila, Prevzvišenost,« se je nasmehnil Ettore; »saj v Caserti ni bilo potresa, im stara, slavna oficina se ne seli kar tako čez noč.«
»Kako je že ime tisti ulici?« sem vprašal zdaj, delaje se, kakor da bi premišljeval.
»Vicolo Santa Barbara, Prevzvišeni.«
»Da, na jeziku mi je bilo«.
»Vsak otrok v Caserti ga pozna; cerkev, kamor romajo verniki na svetničin god, stoji tik ob njem.«
sin tam je vaša hiša? Sicer sem pred mnogimi le|| nekoč hodil ondot, vendar se ne spominjam več zanesljivo.«
»Tam stoji naša hiša s tiskarno, Vaša Prevzvišenost.«
Nalašč sem nekoliko pomolčal. da ne bi Ettore uganil zveze med mojimi mislimi.
Ravnodušno sem obrnil nekaj listov v knjigi in rekel po precej dolgem presledku: »Knjiga dela tiskarju, ki jo je natisnil vso čast. signore Že navzven, brez ozira na vsebino, bi bila vaši oficini v slavo«.
Ettore Mašstrani ni bil tako neumen, da bi bil
šel v to preprosto past. Ne, odvrnil je: »O, gospod, v Italiji se nikjer ne manjka zmožnih in vestnih tiskarn. Naša časa ni tako osamljena, kakor je bila nemara še pred dvajsetimi ali tridesetimi leti.«
Zdaj se mi je zdela zveza kolikor toliko zabrisana. Zato sem tvegal besedo, do katere mi je bilo v tem trenutku, in rekel: »Pravijo, da je vaša soproga Zofija zelo pobožna in boguvdana žena?«
»Kdo to trdi, Prevzvišeni?« je vprašal Ettore, in zdelo se mi je, da ne brez rahlega suma.
»Duhovni gospod, ki opravlja službo pri Santi Barbari v Caserti,« sem rekel kar moči mirno-dušno. »Padre Gaetano Adelphi...«
»Gotovo ga zamenjavate z nekom drugim, Prevzvišeni! Nobenega Gaetana Adelphija ne poznam ... Pri Santi Barbari mašuje Bruno Bo-schetti, in pomaga mu padre Augustino de Foglia, ki je izpovednik moje žene.«
Ettore ni slutil, da mi je bil zaupal nekaj, kar sem vroče želel zvedeti.
Našel sem najkrajši način odslovitve.
»Torej sem se motil, misleč, da je knjiga ,De origine mundi' natisnjena v vaši tiskarni,« sem dejal.
»Najbrže, Vaša Prevzvišenost,« je rekel Ettore Maestrani, ne da bi trenil z očmi... in odšel.
Augustino de Foglia je obstal pred menoj ln se globoko priklonil. Bil je menih benediktinskega reda, osivel na Monte Cassinu, in preden je jel govoriti, me je poprosil za moj škofovski blagoslov.
Ko sem mu ga pravilno podelil, je z globoko
ponižnostjo vprašal: »Vaša Prevzvišenost me je dala poklicati; kaj želite od mene?«
»Slišim, da ste izpovednik pri Santa Barbari v Caserti in pomagate Brunu Boschettiju pri izvrševanju njegove svete službe?«
»Da, vaša Prevzvišenost!«
»Ali poznate ženo Ettoreja Mačstranija?«
»Tiskarja? Seveda, gosood! Zofija Maestrani ne zamudi nobene prilike, da odpre mojim očem in ušesom najskritejši kotiček svojega srca. Izmed vseh mojih izpovedank je menda najbolj vneta in se niti zaradi najmanjšega opustka ali greha ne ustraši težke poti«.
»To je dobro!«
Augustino de Foglia se je nekoliko obotavljal. Nato je kakor pTeplašen vzkliknil: »Ali se ma« tim, Prevzvišeni, ali vam je res prišlo o veri in življenju te žene kaj neugodnega do ušes? Ljudski glas pogosto laže! Mislite na to!«
Sam pri sebi sem se nehate nasmehnil vnemi, s katero se je pobožni pater zavzel za svojo izpo-vedovanko; navzven sem Da ohranil dostojanstve-nost, ki sem si jo bil dolžan Droti njemu, in odvrnil: »Prav narobe, padre! Zofijino vernost so mi celo hvalili... To se mi zdi tem bolj Čudno, ker

/4 V^I
Kmmpa,kam ?|| Potih
B»*>-<ia i Uin davek i I)in m 5lfr<-> ali dalinje nasitiva S Din Najmanjši mw|r n Din.
Restavracija
»SESTTCA«
Na Silvestr..*o mlad praSi-iek »uli postrvi, golaževa juha izbrana vina. Želeča vsem ceni gostom srečno Nnvo leto	priporočata
An» in Aihtn izlakar
32432-18
Štajerska.
dolenjska vina
»trokovno izb'ana, rizling »ilvanec, traminec. jeruza len.čan, različna viška vina, dingač. nudi gostilna — France Tom<č st. Bleiwei-«ova cesta 13.
32344 IS
Danes
Silvestrovarne
pr> Martincu v Zg. Šiški, v nedelto 2.-I. predpustna zabava.	32410-18
ijl TlflJjJ
Bpopfla t ntn davek Din <!» Slfrr- ali -Jatan!«* nasi"»s 5 ntn Naimanjši t? Din.
Urarskega
pomočnika
Bilai*ega, t orodiem. sprej mem. Nas'op takoi ali po dogovoru Pismene ponudbe n* "ranto Dittrich, Murska Sobota.
32424-1
Posfrežnico
polteno, snažno, sprejmem. Naslov v vseh poslovalni-
cah lutra.
32378-1
Per^ektnega kniieovodiofkinio)
ki ie vaien kartotečnega kon-rneaa knngovodstva, sistema »Ro-lex« šiem. — Ponudbe na jgl. odd lutra pod »Nastop 1. II 38 «.
32401-1
Dobrega
lesostrusraHa
»preime Franc Rojina, Kolodvorska ulica 8, Ljubljana.
32412-1

Strojni ključavničar
elekiro varilec, avtoceni varilec. strugaj t večletno prakso v več »-in podietiu, išče službo Naslov v vseh poslovalnicah (utra.
32370-2
Samostojna
kuharica
sredniih let in boljša sobarica želita premen ti službo l*i isnuaria Ponudbe na Ogl odd lutra pod značko »Pri boliš' družini v I.iub-Jjani«.	32373 2
OfiliAil
VBSMja
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro aH dajanje
naslov* i Um. Najmauji: znesek 17 Din.
Strojepisni pouk
Večerni tečaj za začetnike m izvežbance. Dva oddelka — od pol 7. do 8. m od pol 8 do 9. zvečer. Najmodernejša stroiepismca, na razpolago 25 na|razl;čnejš h pisalnih stroiev. Vpisovanje 3 m 4 januarja od pol 7. do 8. ure zvečer. Šolnina najnižia. Pričetek novega tečaja 4. lanuana Christo-fov učni zavod. Domobranska cesta 13.
32313-4
Dragocene nasvete
pri pomanikljivem govoru dobite v kuj gi Vilko Mazi : Govorne motnje. Cena Din 15 (prej 23). Naroča se pn avtorju (Ljubljana, Poljanska 15). Zaloga gre h koncu, pohitite 2 naroč lom.
31594-4
Beseda 1 Din davek 3 Din. za šifro ali dajanj* naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Spalnica in
jedilnica
orehova, nova. naprnd«) po znižani ceni. Na ogled v trgovini, Igriška al. J.
32375-12
Beseda 1 Din davek l' Din. za šifro aii dajanje naslfva 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Singer, Pfaff
skoraj popolnoma novi šivalni stroji v veliki izbri poceni naprodaj pri tvrdk 1 »PROMET«, (nasproti kn-žanske cerkve).
32385-29
Dvosob. stanovanje
zelo prostorno, s kuh nio in predsobo, pritličje, oddam za Din 448 takoi ali I. /ebruaria. Frankopanska ulica 27 tik gorenjskega kolodvora.
32441-21
Mfi^rirr fn
Stanovanja
Beseda 1 Din davek i Uin. bUrn ir daianic laslova 5 Din. NaJmanJM znesek 17 Oln
Majhno stanovanje
sobe in kuhinje, eventuelno čedno sobo s štedilnikom, išče samostoina gospa, mirna in snažna stranka Ponudbe na ogl. odd. lutra pod šifro »Suho stanovanje 193H«.	32411 2!a
Naročniki »JUTRA« so zavarovani za 10 000 Din.
Novoletna številka Jutra bo izšla v soboto zjutraj
Kdor namerava v njej priobčiti oglas ali kako drugo objavo, naj Jo naroči takoj ali pa vsaj
DO DANES OPOLDNE,
ker v petek popoldne oglasov za novoletno Številko »J Ul R A« ne bomo več sprejemali.
Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dalanje naslova S Din. Najmanjši enese* 17 Din
Opremljeno sobo
svetlo in čisto, oddam dvema ali trem osebam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	32443 23
Mesečno sobo
prav lepo. event s klavirjem in zaitrkom, oddam solidnemu eosr>o<'u Tabor. 5 I. nad., nasproti glavnega vhoda Sokolskega doma.	32436-23
Leno sobo
opremiieno. v centru, s souporabo kor*qln>re odd "rt tskoi le bo!i<; stalni osebi. N.islov v vseli poslovalnicah Jutra.	32433 23
2 sostanovalki(ca)
srreirnem z vso oskrbo po nizki ceni Naslov v vseh poslovalnicah lutra
32409 23
Sobe išče
Beseda I Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Gospodična
zaposlena, 'šče .obo pn mirni stranki. Plača do Din 15r Porudbe na ogl. odd lutra pod »Centrum Sv. Petra cesta«.
32345 23a
Oskrbnik-icaSE
Planinski dom pri Sv. Treh kraljih
na Velikem vrhu (Pohorje.
Vse potankosti pismeno podružnica Slov. plan. društva Slovenska Bistrica.
hformacije
Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe:
Ariiana. Bližina mesta. Boljše zdravo 'edro. Brez kon kurente 19 3ei. Ban-ivinski uradnik Do )ei mož. Din 180 000. Darilo. Delavec za vse. Dobra gospodinia Ga lanter iski, Glavna cesta. Gotovina. 150.000. Gorenjsko, Industrua Ilas Vale-rna, Konjunktura kulantno plačilo. letoviški krai, Miren 178, Novo Liubliana, Poštena in tesna. Papir en gros. Pošten delavec. Prvo vrstna. Rentabilno posestvo. Resna za.leva. R edin ka. Samski, Srečno 1958, Srečno priiatelistvo. Stalna služba 77, Snažna, Sprana delavka. Tekst lsklad. Trai na služba. Trezen, Vesten in pr den. Večji kraj, 24 XII. 37. 111.
ilillltllltlillllill^lHIIIIIIIHItltltllJIllIllilMi^lllilHIIKIIIII!)
Razno
Vsled ogromne zaloge
»Hubertus« plaščev, zimskih sukenj, oblek, perila itd. ODPRODAJ AMO VSA OBLATILA
z 15 do 20%
popustom.
P R E S K E R. Ljubljana,
Sv. Petra c. 14.

SV.PETRA NAŠIP Si. 23
• !ll»l|!|:i!l!ilH»II»li»lliH!.l';ii:.
Kupuj domače blago!
K
Vajboljši trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks. snha drva
I. Pogačnik,
BOHORIČEVA l e let 20-59
Med mestom In deželo
oosreduje »Jutrov«
mali offla^nik
O. rtL Rotman:
Gcspod Kozamurnik postane umetni jahač
Konec koncev so spravili belca na noge A kaj bo z ubogim lekarnarjem, ki je ležal še vedno v nezavesti? »Kar predme na konja ga posadite!« je vzkliknil gospod Kozamurnik »Ubogi Hrenove«-«. ie nadaljeval, »najprej je hotel on mene zapeljati domov, zdaj bo pa narobe!« Da, človek obrača, Bog pa obrne!
Avto, moto
Beseda 1 Uin daven 3 Din, za šifro aii dajanje aasiova o uin Najmanjši znesek 17 Din.
Avto
prmeren za taksi, v dobrem stanju, kupim. — Ponudbe. Avto, Stari trg pri Rakeku.
32360 10
Oblačila
Smoking
ter kratek moški kožuh, dobro ohranjen, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
32422-13
Lokali
Trgovski lokal
primeren za konfekcuo, v centru, sesto-tč tz 6 prostorov, odJamo 1. maia 1938 Ponudbe pod šifro »Centrum« na ogl odd. Jutra.	32393 19
Beseda 1 Din daven i Din, sa šifro aii dajanje aii ovd 3 Uit. Najmanjši znesek 17 Din.
Tovarniški objekti
600 kv. m zaz dane ploskve, 6000 kv. m prostornine, tik kolodvora Stične, naprodai Informacije Roiec. Stična.
31909 20
Nova hiša
z malim posestvom, naprodaj. V hiši se nahaia trgovina in pekarna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
32389-20
Stanovanj?
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslovi S Dm Naimanjš' znesek 17 Din.
Udobno stanovanje
4 sobno, telefon, »es kom 'ort in pntikline rad' cen tralne lege primerno za po klicno delo. za februarski teimin Ogled v I. nadstr dogovot v II. nadstr Ker snlcova 7 — poleg restavra cije Slami«.	32292-21
Komercialnega reprezentativnega
URADNIKA
kot pomoč ravnateljstvu,
ne nad 35let starega,
z akademsko ali višjo trgovsko Izobrazbo, veščega slovenščine, srbohrvaščine in nemščine ter francoščine in angleščine — sprejme bodisi takoj ali v teku S mesecev domača industrija. — Ponudbe oglasnemu oddelku »Jutra« na naslov »INDUSTRIJA«, št. 20514
Bol. blag. St. 883/37.
RAZPIS.
BOLNIŠKA BLAGAJNA MESTNIH NAMEŠČENCEV LJUBLJANSKIH razpisuje oddajo
najema pensiona »JELOVCA«
v Kamni gorici na Gorenjskem — z gostilniškim obratom ln popolno
opremo.
Pogoji, razpisni pripomočki ln ostala pojasnila na razpolago pri upravi blagajne v Ljubljani, Mestno poglavarstvo — Mestni trg 27/1, soba št. 10.
Ponudbe je vložiti najkasneje do 15. januarja 1938.
UPRAVA
Silvestrovanje v planinah
Ljubljana, 30. decembra
Srečno novo leto si bodo voščili planinci visoko gori v planinah, na zasneženih pobočjih, kjer beže smuči po voljnem snegu. Na Silvestrovo se zoirajo stari in mla-dj obojega spola v planinskih postojankah. Zamudniki hitijo skozi mesečno noč po zasneženih strminah, da čim prej prispejo v toplo kurjeno sobo, kjer čakajo znanci. V vsakem kotu planinske koče v!ada praznično razpoloženje v vsaki družbi pripovedovanje napetih in zanimivih smuških doživetij v veselem pričakovanju zrejo zbrani planinci oikrog tople peči na kazalec ure, ki se bliža polnoči, zaključku letošnjega leta še nekaj minut je časa, da prikličeš v spomin vse drzne smuke preteklega leta v Bohinju, ki te je pogosto zvabil v svoje naročje. Spominjaš se samotnih gora od Sije preko Vogla, Podrte gore in Bogatina tja čez Kal do Lop nad dolino »Zajezeram«, na solnčne dni na Triglavskem ledeniku tn pa na dolino PiSni-ce m na Vršič, kjer te pozdravljajo škrla-tica in Prisojnik. in drugo. Iz premišljevanja te zoudi udarec ure, ki naznanja prehod v novo leto in z nasmehom na licu stisneš planinskemu tovarišu roko ter mu poželiš srečno novo leto.
Lesketanje snega v zlatem jutranjem solncu na Novega leta dan nas privabi na smučišča, ki si jih izbiramo po zmožnosti. Pri Zlatorogu ob Bohinjskem jezeru imajo začetniki dovolj prilike, da se učijo abecedo smučarskih gibov. V Domu na Komni vzame manj izvežbane smučarje v svoje varstvo smuški učitelj černič, ki skrbi, da štediš s »pikami«. Na Vršiču drž š okrog Erjavčeve koče, nato pa zdrsiš v ostrem smuku v dolino. Pod očakom Triglavom se sprostiš ter čutiš popolno svobodo zimske narave visoko nad vsakdanjostjo. Iz Doma na Krvavcu hitiš na vrh, odkoder pridrsaš v hitrem smuku nazaj pred vrata planinskega doma, ki nudi vse udobnosti. Na Veliki planini preiščeš vse doline, ki nudijo toliko užitka smučarjem vseh kategorij. Kdor hoče uživati zimsko prirodo brez smuči, jo mahne peS v Kamniško Bistrico, v osrčje Kamniških planin. Smučarji planinci! Ko sestavljate načrte za silvestrovanje, izberite si topli kotiček in lepa smučišča v okolici koč SPD, pa boste z zadovoljstvom stopili v novo leto.
Zahvala
Vsem, ki so spremili našo blago pokojnico
MARIJO ZARLI
na njeni zadnji poti, jo obsuli s cvetjem in sočustvovali z nami, bodi naša najprisrčnejša zahvala!
LJUBLJANA, 30. decembra 1937.
ŽALUJOČI OSTALI
Naše gledališče
Drama (Telefon: 46—12) ZacHek olt 211 uri
Petak. 31.: ob 21. Matura. Izven- Zniiane
cene.
Sobota. 1. januarja: ob 15. Simkovi. Izven. Znižane cene. Ob 20. Bela bolezen- Izven Znižane cene. Nedelja. 2.: ob 15. Peterčkove poslednjs sanje. Izven. Znižane cene. Ob 20. Svedrov-ci. (Fric-frac)- Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 3.: Zaprto.
Opera (Telefon: 46—11). Zadetek ob 2?0 on. Petek. 31.: ob 21. Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene. Sobota, 1. januarja: ob 15. Navihanka. Izven. Ob 20. La Boheme. Izven. Gostuje gosp. Anton Drmo^a, član dunajske Drž. opere. Cen i od 30 din navzdol. Nedelja, 2.: ob 15 Traviata. Izven. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac. Znižane csne. od 30 din navzdol. Ob 20- Pri treh mladenkah. Izven. Globoko znižane cene. Ponedeljek. 3.: Zaprto.
Silvestrovanje T operi. Opereta >Prl belem konjičku« v znani izvrstni zasedbi z g. Zupanom kot Kotenino. go. Poličevo kot go-stilniČarko in g. Sancinom kol natakarjem v glavnih vlogah je imela izvrsten uspeh ter je do zadnjega kotička napolnila gledališke. Opereta je v resnici zabavna, zasedba izvrstna, pravtako tudi meloiija in glasba sploh. Opozarjamo na začetek ob 21. uri.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Petek. 31.: Nobene žene več! Premiera. Sobota. 1. januaria: Nobene žene več! Nedelja. 2.: Nobene žene več!
MARIBORSKO ULKDALISCE Petek. 31.: Rdeči nageljni. Silvestrska predstava.	j Sotota, 1 januarja, ob 15 uri: CvrČek za b 20. Pod to goro zeleno.
15. Pod to goro zeleno- Ob i g3>ljnL Znižane cene. .	i
Ure mia Davorin Ravilen. — izdaja n konzorcij »Jutra« Adolt Rfhnlkar. — Za Narodno tiskarno d, d. kot tinkarnarja
RADIO
Petek. 31. decembra Ljubljana 12: Vsakemu nekaj (ploSče). — 12-45: Vreme, poročila. — 13: Gas. 6pored, obvestila. — 13.20: In nekaj za vse (plošče).
—	14.15: Vreme, borza. — 18: Zvonjenje.
—	18.05: Radijski žrainel. — 18 25: Prenos iz frančiškanske cevkve: Zahvalna pesem.
—	18.35: Radijski šramel. — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Plošče. — 20: Vaio Bratina: Mili gost, vesela igrica (igrajo članj Nar. gled.). — 20.45: Kmečki trio, vmesne speve poje gdč. Štefka Korenčanova. — 21.30: Silvestrovanje ljubljanske radijske postaje r unionski dvorani.
Soliota, 1. januarja Ljubljana 8.40: Verski go,or <dr. GregoriJ Rozman). — 9: Čas. spored. — 9.05: Kvartet pozaven. 9.30: Čajkovskega euita >Trlec« (plošče). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11: Otroška ura: »Porcelan« (igrica po Andsrsenu). — 11.30.- Koncert $ sodelovanjem ge. Panike Brandlovr« in Radijskega orkestra. — 13: Čas. epored. obvestila- — 13.20: Plošče. — 16: Nastop litijskih fantov. — 17.40: Harmonikarji (plošče). — 18: Adamičevi fantje igrajo plesno muzi-ko. — 19: čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 1S.."0: Radijski spored. — 20: Zunanja politika (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Prvi večer muzi-kalnih komediantov. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Lahka glasba Radijskega orkestra.
Beograd 17.05: Narodni napevi. — 20: Orkestralni koncert. — 21: Narodna glasba. — 22.15: Saksofon. — 22.45: Ples- — Z igreb 17.15: Orkester. — 20: Božične pesmi. — 20.30: Hrvatska glasba. - 22.Ž0: Ples. — Praga 19.10: Češka glasba- — 20.05: Dvorak: Slovanski plesi. — 22.15: Plošče. — 22.30: Ples. — Varšava 19.45: Orkestralni, pevtki Ln violinski! koncert. — 22: Lahka glasba. — Dunaj 11.45: Orkester. — 12-55: Dunajska glasba. — 15.40: Godalni kvartet.
—	16.40: Plesni komadi. — 18.30: Narodne pesmi in komorne skladbe. — 19.K0: Operetni večer. — 21.45: Umetniške plošče. — 22.30; Ples. — Berlin 19.30: Godalni sek-stet. — 20: Prenos onerete >Gasparone<. — 21.40: Jazz. — 22.30: Ples — Miinchen 19.10: Stare pesmi. — 19-30: Voščila za novo leto. — 22.10: Plesna muzika.. — Stutt-gart 19.30: Večer Wagnerjeve glasbe. — 22.20: Prenos iz MUnchena. — 24: Vojaške koračnice.
»FAVORIT«
TOVARNA CTKORIJE — ZEMUN sprejme vpeljanega
POTNIKA ZA SLOVENIJO,
po možnosti z avtom. Ponudbe z referencami poslati na pošt. pretinac 6. Kavcijo v znesku din 10.000 zahtevamo v garant-nem pismu.
UlllfllUimiUllljl | ZAHTEWJTE 8RE5PLAČKI CENIK
Najslajša in najboljša
kreptlna pijača je
B E E M E T - VINO,
Črnina iz F ruške gore, SremsM Rarlovci. — Gostilničarji nudite. to Specijaliteto evojim gostom.. V sodčkih' od 50 I naprej ga razpošilja: B Marinko v, Sremski Kar lovci. Fruška gora.
Javljamo tužno vest, da nam Je danes po dolgi mučni bolezni umrla naša nad vse ljubljena mama, teta, gospa
MARIJA PETAČ
roj. Vovk
soproga pekovskega mojstra in posestnika
previdena s tolažili sv. vere za umirajoče. — Pogreb drage pokojnice bo v soboto 1. januarja 1938 ob 15. lz hiše žalosti. Kralja Petra cesta 8, na mestno pokopališče.
Jesenice, 30. decembra 1937.
žalujoči soprog, otroci ln ostalo sorodstvo.
U £a inseratni dal $$ odgovora Algi Kegak. » Wi Uubljaai.