Leto XXXIV. Številka 1 Ustanovitelji: občinska konferenca SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Trtic - Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Andrej Z-alar Kranj, petek, 9.1. 1981 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO r Bil je lep zimski večer. Luna se je škodoželjno nasmihala od Sonca zapuščeni Zemlji. Med zvezdami, bogato raztresenimi po nebesni modrini, so drveli sateliti. Nekateri so imeli svoje elektronske oči uperjene v brezmejna prostranska vesolja, drugi pa so neprizadeto opazovali s političnimi poldnevniki in z revščino zaznamovanimi vzporedniki razdeljeno Zemljo. To.noč sem hodil po postajah našega vstajenja in smrti. Bilo jih je 146. Bil sem sam. Samota človeka spočije, ušesa se naslajajo v tišini, misel pa kot čarovnica brzi po vrhovih spomina. Zaklete so te misli: z nočjo se priplazijo k človeku in ko se ravno privadiš njih miline, jih jutro neusmiljeno prežene. Decembra 1941 so na tem mestu okupatorji in domači izdajalci ... Žilasto prepleteni rdeče-beli hotaveljski marmor ječi pod žalostnim sporočilom. Kdo je za tebe tedaj vedel, moja dolina? Tisti, odgovarjaš, kije iskal jesenskega cvetja in oni, kije tipal za izviri Subičevih podob. Neznana, a vendar si rekla prva NE, ko je prišel nadčlovek Za-ratustra na krvavi način presegati samega sebe. Postojim in sedem mednje. Moj prihod jih ni vznemiril. Ne meneč se za prišleke, so v milo pojoči domači govorici, obirali povsem vsakdanje stvari. Šele, ko sem začel, naivnež, postavljati . tipično karieristična vprašanja kot: Od kod stef Kdaj ste stopili v dviav&ko gibanje? Kdo vas je prvi seznanil z osvobajočo Marksovo mislijo? .. . so se namrdnili in odšli vsak v svoj kot. Sem vas užalil? Nobenega odgovora. Zrli sro v moj prepadeni obraz in zazdelo se mije, da sem se jim zasmilil. Vstal sem in se tiho poslovil. Šele, ko sem odbrzel mimo par ducata postaj, se mije prikradel odgovor. Mar si pozabil, da vse velike odločitve nastajajo iz globoke notranje potrebe — in odločitev za osvobodilno vojno in revolucijo je bilo tako dejanje — brez hrupa, v edino človeku poznanem boju med srcem in razumom. Hitim naprej. Vse naokrog tišina. Zastanem, da me dohiti sapa. Spodaj pod menoj častitljivo mesto, okoli njega so zgneteni plodovi novega človeka; na eno in drugo stran pa se bahavo kot kite brhke Korošice, vijeta dolini. Poljanska, kmečka robustna, razbrazdana od težkih strojev; druga, Selška, brhka in vitka, prava predalpska krasotica. Oh, se zavedaš, kako lep okras imaš, tisočletna Škofja Loka? Naprej moram. Še veliko vas moram pozdraviti, pri mnogih posedeti. Hodil sem mimo domov junakov. Nekateri so bili zalo urejeni in vesel sem bil skrbnih rok, kijih negujejo; drugje sem od sramu in žalostipovešalpogled. Hitim naprej. Po poteh hodim, kijih ne poznam. Le junaki, s katerimi se srečujem, so mi poznani, vsaj mislim tako. Nehote jih začnem primerjati s svojimi sodobniki. Mnogi so jim podobni, pošteni so, imajo srce in hrbtenico, drugi pak, so vrbje in se nepredvidljivo pletejo skozi preizkušnje časa. Bi novo leto enainštirideseto, ali oseminštirideseto potegnilo ločnico med njimi? Bi, a za mnoge poštene, kot vedno, prepozno. Spustim se v dolino. Lune že zdavnaj ni več in Sonce je pregnalo zvezde. Čudovita zimska nedelja: bel sneg in bele dražgoške hiše pod temnim robom Dražgoške gore. Od vsepovsod prihajajo kolone razigranih ljudi. Vse je praznično in veselo, muzika je glasna, petje ubrano, vsi hlastno požiramo minute sreče. Le govorec dopoveduje nastavljenim mikrofonom, da so zdajšnost, preteklost in prihodnost usodno prepletene. Zrem v pisano mravljišče. Koliko jih je danes imelo v mislih Bičke, Žagarje, Gregorčiče, Zaklje ...? Enačba naše prihodnosti po enainštiridesetem, oseminštiridese-tem in osemdesetem je dolga in zapletena. Ali vsi vemo: kaj so konstante; kaj spremenljive količine te enačbe? Na transparentih berem: SVOBODA, SAMOUPRAVLJANJE, NEUVRŠČENOST... Konstante — da, kaj pa spremenjljive količine? Viktor ZAKELJ 9. JANUAR, PRAZNIK OBČINE ŠKOFJA LOKA BOLEZNI STO IMAMO, A ZDRAVJE ENO SAMO... zato je ustrezna rešitev na dlani: Družinski zdravstveni leksikon PREDNAROČNIŠKA CENA . PO 15. JANUARJU OBIČAJNA CENA 896 din Zaradi velikega zanimanja je založba podaljšala čaa prednaročila do 15. januarja. Torej se še vedno lahko odločite za prihranek 206dinarjev in naročite DRUŽINSKI ZDRAVSTVENI LEKSIKON v vseh knjigarnah Mladinske knjige, pri njenih založniških poverjenikih ali na naslov Mladinska knjiga, Titova 3,61000 Ljubljana, Prodaja po posti PO JUGOSLAVIJI* r Priznanja za gospodarske prispevr Nagrade Borisa Kraigherja, ki jih podeljujejo za izjemne prispevke h gospodarskim uspehom so letos j prejeli: Silvo Hrast, nekdanji generalni direktor Iskre, ranko Brezočnik, direktor Mariborske livarne, Božidar Habič, direktor Slovenijale-sa Radomlje, Marko Kržiš-.sik, direktor Titovih zavodov Litostroj, Marjan Osole, i direktor delovne organiza-• rije Unior Zreče in delovna I skupina SOZD ABC Pomur-j ka v kateri so Ljubomir Deškovič, Milan Erjavec, Gustav Grof, Franc Sledar in Miro Steržaj. Letošnji nagrajenci so s svojim dolgoletnim delom veliko prispevali k taki poslovni, proizvodni in razvojni usmeritvi usmeritvi delovnih organizacij, kjer delajo, da so te dosegle pomembne rezultate v gospodarskem napredku in poslovanju. Dr. Bakarić častni občan Osijeka in Gospića Član predsedstva SFRJ in predsedstva C K ZKJ dr. Vladimir Bakarić je sprejel delegacijo osiješke občine, ki mu je ob 35-letnici osvoboditve Osijeka izročila plaketo in listino kot znaka, da so ga izbrali za častnega občana Osijeka. Dr. Vladimira Ba-kariča so za častnega občana izbrali na slovesni seji občinskega sabora 14. aprila lani. Dr. Vladimir Bakarić je sprejel tudi delegacijo občine Gospić, ki mu je izročila listino o imenovanju za častnega občana mesta Gospić in zlato značko mesta. Vse manj upanja za »Dunav« Motorne ladje »Dunav«, ki se je 27. decembra izgubila v neurju na Pacifiku, okoli 700 milj jugovzhodno od Japonske, še vedno niso našli. V fem območju je v torek in redo križarila ladja »Moše H j ade«, ki je poslala Jugo-iniji naslednje sporočilo: »Smo okoli 60 milj od kra-od koder se je zadnjič oglasila ladja »Dunav«. Ponoči smo nadaljevali plovbo in krožili v različnih smereh na področju okoli 200 milj od zadnjega znanega položaja ladje. Vendar nismo nič našli.« Direktor »Jugolinije« Franc Valentić, ni hotel komentirati različnih ugibanj časopisov o usodi »Dunava«, le poudaril je, da je iz dneva v dan manj upanja, da bi ladjo našli. Dražja jedilno olje in mast Nova številka uradnega lista SFRJ z datumom 31. december 1980 objavlja odlok zveznega izvršnega sveta o najvišjih cenah jedilnega olja Po novem odloku je najvišja cena surovega jedilnega olja 27,62 din za kilogram, prečiščeno olje pa se je podražilo, odvisno od embalaže, za povprečno 4,35 din za kilogram. Rastlinska mast se je podražila od 46,98 na 51,68 za kilogram. Odlok tudi dovoljuje podražiti proizvajalnim organizacijam izdelke: vse vrste margarine za 9,64 din za kilogram in vse vrste rastlinske masti za 4,40 za kilogram. Delovne organizacije, ki se ukvarjajo s prodajo jedilnega olja in rastlinske masti, so morale po odloku opraviti popis zalog 3.januarja, upoštevati pa so morale tudi blago, ki je bilo na poti v skladišče. Svet v tem tednu PROBLEMATIKA OBVEŠČANJA IN PROPAGANDE - Komisija za informiranje in propagando medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko je organizirala v sredo v kranjski Planiki gorenjsko posvetovanje o tej problematiki. Posvetovanja, pobudnik zanj je bilo predsedstvo CK ZKS, sta se udeležila tudi izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Lojze Gojčič in sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina. Na posvetovanju so še posebej opozorili na nujnost vključevanja obveščanja in propagande v srednjeročne planske dokumente, na načine zagotavljanja boljšega obveščanja v ZK in delovanja ter sodelovanja med organi ZK, SZDL in sindikata, na pomen obveščanja in propagande v izrednih in zaostrenih razmerah, na še vedno prisotne probleme pri ustanavljanju in delovanju INDOK centrov ter obveščanju v krajevnih skupnostih in združenem delu ter seveda na položaj in pomen sredstev javnega obveščanja regijskega in širšega značaja. - Foto: J. Košnjek Za boljše delo Člani medobčinskega sveta ZSS za Gorenjsko so se na svoji zadnji seji v preteklem letu dogovorili o delu in nalogah sindikata v letu 1981 — Plane moramo uresničiti kot smo sijih zastavili Kranj - Velike cilje si je gorenj- Člani sveta so v razpravi na spre-sko združeno delo zastavilo v jeta stališča sindikata pudarili, da naslednjem srednjeročnem obdobju, kar prav pred sindikat postavlja še odgovornejše naloge. Za odgovornejše in kvalitetnejše delo se bodo morali zavzemati delavci, v sleherni sredini bomo morali še enkrat preveriti razvojne usmeritve in delavci bodo morali poznati tudi vse posledice svojih odločitev. Narediti bo treba konkretne programe varčevanja z energijo in surovinami, pri planih za leto 1981 pa bo treba kritično obravnavati področje pridobivanja in razporejanja dohodka, združevanje dela in sredstev, zaposlovanje in socialno politiko, ki mora biti obravnavana kot pomemben element pri ustvarjanju dohodka, ne pa zgolj kot poraba. In plani morajo biti opredeljeni s konkretnimi roki in nosilci nalog, za uresničitev planskih ciljev so pa prvi odgovorni poslovodni organi in strokovni delavci. Investicijska poraba naj bo odraz realnih potreb in dejanske materialne možnosti združenega dela, nalagati pa smemo le v tiste investicije, ki bodo odločno spreminjale proizvodnjo in celotno gospodarsko strukturo. Delavci v združenem delu bodo morali biti v bodoče seznanjeni z vsemi vzroki za zvišanje cen in tudi s posledicami takih odločitev. Ena poglavitnih nalog sindikata mora biti preprečevanje prehudega dviganja cen: višji osebni dohodki naj se dosegajo le z večjo produktivnostjo in izkoristkom notranjih rezerv. Oblikujejo naj se izključno na podlagi delovnega prispevka delavca. Sprotno bomo morali preverjati slabosti, ki v organizacijah združenega dela ovirajo dosledno uresničevanje načela delitve po delu in rezultatih dela, ki so bila sprejeta-na 2. konferenci slovenskih sindikatov. naj se sleherni delavec zaveda, da je ta boj za stabilizacijo in boljše gospodarjenje boj za večjo produktivnost in boljše delo, ne pa boj za višje osebne dohodke. Ti bodo le posledica boljšega dela vseh nas. Takoj je po delovnih organizacijah, kjer pač to še niso storili, treba začeti z izdelavo razvida del in nalog in ne čakati na strokovne podlage, ki se šele pripravljajo. Pravilen razvid del in nalog bo zlahka vklopiti v strokovne podlage. Vsi izgovori na strokovne podlage so tu odveč. Postavili smo si plane. Morda ponekod res izgledajo malce preopti-mistični. Toda zavzemati se moramo za to, da bodo tudi uresničeni. Taki, kot smo si jih zastavili. V celoti. Brez vsakih odstopanj. Če so postavljeni realno, jih ne bo težko doseči. Vendar pri vseh obravnavah zaključnih računov, mesečnih in tro-mesečnih obračunov moramo preverjati ta uresničevanja in napeti vse sile, da plani za leto 1981 ne bodo popravljeni, temveč v celoti uresničeni. D. Dolenc Tito pri nas Radovljica - Družbenopolitične organizacije in skupščina občine Radovljica so izdale publikacijo z naslovom Tito pri nas. Gradivo za publikacijo, ki so jo prejele vse družine v občini in ki je izšla v 10.000 izvodih, so prispevali delovni ljudje in občani Radovljice. Knjiga vsebuje kronologijo obiskov tovariša Tita v občini ter fotografije in sestavke o srečanjih občanov s Titom. Gradivo je skrbno izbrano ter daje celovit pregled obiskov Tita v Radovljici. D. S. Natečaj za zbiranje dokumentarnega gradiva TV Ljubljana, dokumentarni program, vabi posameznike, šole, mladinske in druge organizacije k zbiranju dokumentarnega gradiva, ki je nastalo od 1. maja 1945 do 31. XII. 1946. Gradivo želimo uporabiti v vrati oddaj »Dosje našega časa«. V poštev pridejo fotografije krajev, zgradb, spomenikov, cest, kulturnih in prosvetnih prireditev, udarniškega dela, športnih dogodkov, proslav, mitingov, porok in drugih družinskih slavij naših znanih osebnosti iz družbenopolitičnega, kulturnega in znanstvenega življenja, dalje fotografije tovarn, obrtnih delavnic ob obnovi dela. fotografije iz zadružne in kmetijske dejavnosti, obnovi naselij, javnih zgradb, tovarn, delavnic, cerkva, spomenikov, parkov, planinskih domov, mostov itd. Posebno dobrodošli bi bili amaterski filmi iz tega obdobja z umetniško ali dokumentarno vsebino. Nadalje pridejo v poštev šolske in maturitetne naloge, ki opisujejo življenje in razpoloženje v tem času, zapisniki z raznih sestankov, zlasti krajevnih (OF, partija, gasilci, KLO, mladina, ženske itd.) ter zanimivi osebni dnevniki, ki opisujejo življenje in razpoloženje, vtisi o poslušanju glasbe, plošč, radia, vtisi o gledaliških predstavah, filmih, političnih dogodkih v Sloveniji, zunaj nje. Najboljše najdbe oziroma prispevke iz vsake zvrsti bomo nagradili, druge, ki bodo primerne za objavo, bomo odkupili. »Najdbe in prispevke, opremljene z datumi in kraji nastanka ter z lastnikovim natančnim naslovom, pošljite na naslov RTV Ljubljana, Moša Pijade 10 za »Dosje našega časa« ali prinesite osebno 19., 20. in 21. januarja od 15. do 18. ure v novi TV Center. SLUŽBA ZA TISK RTVL Italija se bije s terorizmo Italijansko teroristično podzemlje se je zadnje čase spet prebudilo, vendar vlada za zdaj noče pristati na pogajanja z izsiljevalci. — Ubit karabinjerski general in ugrabljen rimski sodnik Urša — Korenine terorizma RIM — Dolg je seznam zločinov, ki jih je v zadnjih letih povzročil italijanski terorizem, najbolj znan pod imenom »Rdeče brigade«. Spominjamo se dveh let nazaj, ko je moral umreti eden najvidnejših italijanskih politikov sodobne Italije Aldo Moro. Se bližje nam je lansko poletje, ko je na železniški postaji v Bologni umrlo zaradi teroristične akcije na desetine nedolžnih ljudi. Pod streli teroristov so umirali nedolžni ljudje, sodniki in pravniki, politiki, pripadniki varnostnih sil. Terorizem je posegel v politično življenje sosednje Italije v najhujši obliki, razpletel svoje mreže tudi izven meja in dobil pristaše v najrazličnejših strukturah italijanske družbe. Lahko je ugotoviti njegovo pravo poreklo, njegov pravi izvir, pa naj gre za skrajno levega ali skrajno desnega. Oba sta nevarna, oba sta skrajna in oba sta tujek, ki razjedata družbo. Za levi italijanski terorizem, katerega najznačilnejši in najbolj razširjen zastopnik so tako imenovane »Rdeče brigade«, pravijo, da se je začel porajati v šestdesetih letih, ob velikih študentskih nemirih. Njegov strateški cilj je bil zadnje čase nekajkrat poudarjen. Rdeči brigadisti pravijo, da je njihov cilj spodkopavanje buržoazne države. Proletarci, kakor teroristi sami sebe imenujejo, napovedujejo okrepljeno vojno z Še odločnejšim in še pošastnejšim nasiljem. Poudarjajo, da zanje noben cilj, še tako zavarovan, ni nedosegljiv. Spominjajo zločinsko umorjenega Alda Mora, pa pred novim letom ubitega karabinjerskega generala Enrica Galvaligija, pa Bolog-no in druge primere svojih nizkotnih dejanj. Vedno pogostejša so vprašanja, od kod teroristom podatki o gibanju vplivnih italijanskih politikov in drugih osebnosti. Kdo je teroristom desna roka, njihov pomočnik. Ko je strahovita eksplozij« raznesla velik del največjega najro-bijskega hotela, je bilo slišati ugibanja, da bi utegnili biti povzročitelji dejanja pripadniki italijanskih »Rdečih brigad«. V tem hotelu je pričakoval novo leto tudi predsednik največje italijanske avtomobilske družbe Fiat Angeli. Italijanska vlada ob sedanjem izsiljevanju teroristov noče popustiti. Rimska sodnika Urša so Rdeče brigade obsodile na smrt in terjajo, da njihovim borbenim komitejem po kaznilnicah, kjer so teroristi zaprti, omogočijo objavo sporočil po sredstvih javnega obveščanja. Italijanska oblast njihove zahteve zavrača. Časopisi naj ne bodo glasnik zahtev teroristov, ki so deželi v zadnjih dveh desetletjih povzročili že toliko gorja, poudarjajo v Italiji. Republika preživlja težke trenutke, takšne, kot takrat, ko se je porajal fašizem. Ne smemo ponoviti napak, ki bi nepopravljivo oslabile odpor demokratičnih ustanov. Ob takšni odločni zahtevi srečamo tudi glasove,'da bi se kazalo s teroristi pogajati in s tem reševati človeška življenja, vendar večina meni, da bi bila to le voda na mlin podzemlju. Le-to mora spoznati, da v državi nima zaveznikov. Ce bi dosegli to, bi veliko dosegli, pravijo v Italiji. Umiritev italijanskega terorizma bi imela tudi širše razsežnosti. To bi bil udarec mednarodnemu terorizmu, ki se vedno bolj povezuje in organizira. Terorizem, pa naj bo levo ali desno obarvan, je eden največjih sovražnikov demokracije in svobode človeka. J. Košnjek Dvojni jubilej celovškega Slovenskega vestnika Kronist narodove zgodovine Po 35 letih neprekinjenega izhajanja je v Celovcu izšla 2000. številka Slovenskega vestnika, glasila Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Dvojni jubilej slavi celovški Slovenski vestnik, glasilo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. V petek, 2. januarja, je izšla njegova 2000 številka, prav tako pa ta številka obeležuje tudi 35. obletnico neprekinjenega izhajanja tega lista. Leta 1946 je izšel prvi izvod vestnika kot glasila Osvobodilne fronte na Koroškem. Zaradi tedanjih razmer ga je moral izdajati zasebnik na Dunaju. Vestnik ima korenine v narodnoosvobodilnem in protifašističnem boju na Koroškem. Prekaljen je izšel iz tega boja in izhajal neprekinjeno tudi v najtežjih trenutkih narodnostnega boja Slovencev na Koroškem. Vsa ta leta je bil vestnik zagovornik resnice in pravice, zaveznik vseh tistih ljudi in ljudstev na Koroškem in na svetu, ki so se borili in se še borijo za neodvisnost, enakopravnost, za sožitje in prijateljstvo. Veličino Slovenskega vestnika ne dokazujejo le številke o številu izvodov, strani, besed, ampak predvsem to, da je vestnik vsa ta leta steber, vzpodbujevalec in sopotnik narodnostnega boja naše narodnostne skupnosti na Koroškem, predvsem pa neizčrpen vir zgodovinskih izkušenj, na katerih kaže graditi prihodnost, kot je dejal pred petimi leti pokojni Karel Prušnik-Gašper. Vestnik že vsa leta razkriva krivice, ki se godijo slovenskemu življu na Koroškem, trka na vest vseh, ki se sklicujejo na demokracijo in imajo v rokah vodstvo dežele in države, in poziva, naj bo tega pravičnega boja že enkrat konec ob izpolnitvi zgodovinskih obveznosti avstrijske družbe. Slovenski vestnik mora nadaljevati svoje delo, je ob jubileju zapisal njegov glavni urednik Rado Janežič. Odprt in občutljiv mora biti za vse novo, kar prinaša razvoj. Pri uresničevanju svojega poslanstva, pa bo uspešnejši, če se bo še več ljudi vključilo v njegovo oblikovanje. Slovenski vestnik ima svoje obveznosti, zgodovinsko pogojene in zapisane v letu, ko je izšla njegova prva številka, in potrievane v vseh 35 letih izhajanja. , Čestitkam in željam ob jubileju se pridružujejo tudi delavci Glasa in z njimi vse naši bralci! J. Košnjek KRANJ Ker je že oblikovana pogodba o izdelavi tehnične dokumentacije za stanovanjsko sosesko A9a Planina III, bo danes slovesen podpis te pogodbe. V imenu naročnika dokumentacije jo bosta podpisala zastopnika samoupravne stanovanjske skupnosti in interesne skupnosti za gospodarjenje s stavbnim zemljiščem, v imenu izvajalcev pa zastopniki Projektivnega podjetja Kranj, Gradbinčeve temeljne organizacije Projektivni biro in Domplana. .....jk Aktivnost je večja Aktivnost članstva Zveze komunistov v radovljiški občini je boljša - Veliko komunistov v raznih oblikah usposabljanja - Mlade sprejemati na osnovi njihove aktivnosti Radovljica - V radovljiški občini je 1.784 članov Zveze komunistov ali 14 odstotkov vseh zaposlenih, ki so organizirani v 116 osnovnih organizacijah Zveze komunistov. Aktivnost članov Zveze komunistov se je še posebej v letošnjem letu precej povečala, saj se osnovne organizacije pogosteje sestajajo in aktivno obravnavajo posamezna vprašanja, tako kot krepijo odgovornost posameznih komunistov. Občinska konferenca Zveze komunistov je neposredno posegala in spodbujala akcijsko povezovanje komunistov v krajevnih skupnostih. Še več izobraževanja Kranjski taborniki so na -10. letni konferenci pregledali izpolnjevanje svojega programa dela — Večje vključevanje v krajevne skupnosti — Zavzeteje v akcijo NNNP Kranj — Na deseti letni konferenci Zveze tabornikov občine Kranj so nadvse kritično pregledali delo v preteklem obdobju in pri tem celo bolj opozarjali na pomanjkljivosti in na delo, ki ni bilo opravljeno, kot pa na uspehe, ki so jih seveda prav tako imeli. Tabornikov v kranjski občini ni ravno veliko, okoli 600 jih je v vključenih v štiri taborniške odrede. Kljub temu, da to ni ravno primerno število za toliko mladih, kolikor jih v kranjski občini je, pa je bilo na konferenci slišati mnenje, da ne bi kazalo ravno siliti v kampanjsko povečevanje članstva: organizacija naj bi se okrepila najprej kadrovsko, saj taborniška organizacija zelo potrebuje s taborniškim znanjem oborožene člane, ki so pripravljeni delati s taborniki od čebelic in medvedkov pa tja do starejših članov. Prav zato, ker v posameznih taborniških odredih izvajanje temeljnega taborniškega programa ni zadovoljivo, premalo je sistematično, zaradi česar člani ne dobijo ustreznega strokovnega taborniškega znanja, je bila na konferenci izrečena pobuda, da bi se v sodelovanju s taborniki iz ostalih gorenjskih občin domenili še za nekatere oblike skupnega izobraževanja. Čeprav ima taborniška organizacija dovolj dolgo tradicijo, pa vendarle mladi vključeni v to organizacijo še vedno niso postali del dejavnosti v krajevnih skupnostih, za kar bi lahko iskali vzrok v pre- veliki zaprtosti v svoje taborniške kroge. Zadovoljivo je le sodelovanje s šolami, kjer so mentorji za taborniške odrede, medtem ko je vključevanje v delo krajevnih skupnosti še vedno, kot kaže, zahtevna naloga, ki se je bodo morali taborniki lotiti ob pomoči družbenopolitičnih organizacij. Priložnost, da se uveljavijo v krajevni skupnosti, da tako mladini kot staršem vzbudijo zaupanje v svoje delo, sposobnosti in organiziranost je prav letošnja akcija NNP, ki so se je taborniki lotili še posebej zagnano po lanski bolj medli udeležbi. Ob različnih pomanjkljivostih, ki se jih kranjski taborniki zavedajo in se obenem trudijo izboljšati svoje delo, pa ne gre prezreti vrste uspehov doseženih v lanskem letu. Predvsem so ponosni na obnovitev svojega doma na Joštu, kjer običajno organizirajo tudi zimovanje. S prostovoljnim delom so si taborniki tudi uredili novo skladišče taborniške opreme, prevzeli pa so tudi hrambo opreme za regijski tabor; ustanovljena pa je bila tudi intervencijska skupina desetih članov, usposobljenih za posredovanje z opremo, ki jim je zaupana. Takšno intervencijsko skupino naj bi imel vsak taborniški odred. Razen tega so taborniki kot že doslej organizirali poleg zimovanj tudi letna taborjenja, orientacijske pohode, udeležili so se mnogobojev, gozdne šole. kadrovskega tabora na Pokljuki in drugih akcij iz svojega programa dela. L M. saj so ugotovili, da sveti Zveze komunistov kot metoda dela Zveze komunistov v krajevni skupnosti še niso uspeli povezati vseh komunistov, ki v krajevnih skupnostih živijo. Dobro pa so uspeli zbori komunistov, ki so jih v nekaterih krajevnih skupnostih že organizirali. V nekaterih temeljnih in delovnih organizacijah osnovne organizacije ZK še niso popolnoma zaživele in po mnenju delovne skupine CK ZKS, ki je obiskala nekatere osnovne organizacije bi bilo treba v prihodnje organizirati zbore komunistov ali problemske konference predvsem v Verigi in v Elanu. V Zvezo komunistov so letos v radovljiški občini sprejeli 126 članov, predvsem mladih delavcev in tako upajo, da bo bolje zaživel tudi aktiv neposrednih proizvajalcev. Ostaja ' pa še nekaj organizacij, ki jim ni uspelo pridobiti novih članov — predvsem manjšim in kadrovsko Šibkim osnovnim organizacijam. V občini so v minulem obdobju tudi znatno bolj poskrbeli za idejno-politično izobraževanje (članstva in zdaj je 138 članov Zveze komunistov, ki se izobražujejo v raznih oblikah. Ugotavljajo pa, da so programi idejnopolitičnega usposabljanja večkrat neusklajeni in se podobni kot programi, ki jih pripravljajo ostale družbenopolitične organizacije. Člani Zveze komunistov se tudi vsebolj vključujejo v delo ostalih družbenopolitičnih organizacij, vendar njihova vloga še vedno peša v delegatskem sistemu in v mladinski organizaciji. Mladih članov je 430, aktivna pa je morda komaj polovica. Mlade bi morali v članstvo ZK sprejemati predvsem zaradi njihove aktivnosti, tako se pa zdaj tudi dogaja, da se mladi komunisti slabo odzivajo tudi na skupne mladinske akcije. Skupna ocena, da je Zveza komunistov v radovljiški občini zabeležila znaten napredek, ostaja, čeprav bo treba v prihodnje še razrešiti nekaj težav in problemov, ki se porajajo bodisi v organiziranosti ali v delovanju članstva Zveze komunistov v občini. D.Sedej Jezikovno razsodišče (5) ITT Schaub Lorenz RC 5500 Navodilo za uporabo »Napačno vložene baterije povzročijo pokvarjenost vašega aparata! Odstranite iz vtičnice 40 morebitni priključen kabel. Pri snemanju ali poslušanju se lahko tek traku s pritiskom na tipko PAUSE 19 kratkotrajno prekini brez, da se pri tem upljiva na predhodno nastavljene funkcije. Števec traku služi za hitrejše ponovno najdenje določenih mest na traku in za obeležbo istih ... S tipko 21 ki se nahaja poleg števca se števec postavi na 000. Pri snemanju oddaj na srednje in dolgovalovnem področju lahko nastopi — po pritisku tipk za snemanje in start — do piskanja. Magnetofonska snemanja se lahko vsporedno poslušajo preko vgrajenih zvočnikov ali zunanjih zvočnikov.« To je le nekaj zgledov iz »spisa«, ki obsega 7 tipkanih strani (podčrtane so le glavne napake). Delovna organizacija Iskra, ki prodaja izdelek, ga prilaga kot »navodilo za uporabo« — ime se sliši kakor posmeh, saj takšno besedilo ne more pomagati, da bi kdo aparat prav uporabljal. 2e na prvi pogled je očitno, da je tu nekdo, ki slabo zna slovensko, suženjsko togo in nerodno prevedel nemško besedilo. Tako je nastalo .navodilo', ki se ne drži naših slovničnih in (pravo)pisnih pravil. Stavki so narejeni po nemškem kopitu, z vsemi mogočimi napakami, zato niso razumljivi in seveda ne dosegajo svojega namena. Težko je razumeti, kako da so dali takšno besedilo prevajati nekomu, ki ne zna slovensko in ne zna prevajati. Ko pa je tak prevod že nastal, je neodpu-stljiva malomarnost, da ga pri podjetju niso zavrgli, temveč ga prilagajo izdelku pri prodaji. To krši ne samo jezikovne, temveč tudi poslovne norme, ki terjajo, naj kupec dobi v roke uporabno navodilo. Zato pričakujemo, da bo Iskra to navodilo takoj umaknila iz prometa in ga nadomestila z ustreznim. Člani Jezikovnega rasodišča: Janez Gradišnik Matjaž Kmecl Janko Moder Janez Sršen Janez Stanič Jože Toporišič Razsodišče vabi vse posameznike, društva, ustanove in organizacije, ki jim skrb za slovenski jezik ni tuja, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija »Slovenščina v javnosti«, Jezikovno razsodišče. RK SZDL Slovenije, 61000 LJUBLJANA, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske občanom škofje loke čestitamo za praznik Manj participacije Z novim letom je začel veljati zakon o zdravstvenem varstvu, ki med drugim oprošča participacije k zdravstvenim storitvam tudi vse upokojence in njihove družinske člane - Na Gorenjskem je participacija najvišja, prispevne stopnje za zdravstveno varstvo pa med najnižjimi v republiki Pred tremi leti opravljena analiza o zdravstvenem stanju gorenjskega prebivalstva je za dokaj dolgo obdobje deset in več let pokazala, da je gorenjsko prebivalstvo razmeroma zdravo. To pa pomeni tudi, da se z denarji, ki jih namenjamo za zdravstveno varstvo omogoča kar zadovoljiv zdravstveni standard. Vendar pa se je v minulem srednjeročnem obdobju že pokazalo, da za tak zdravstveni standard po sedanjih merilih in ob sedanjih limitiranih sredstvih za zdravstveno varstvo tega nivoja ni ravno lahko obdržati. V zadnjih petih letih je bilo ob tem, da ni bilo dovolj zbranih sredstev, treba kar najbolj varčevati. Že pred leti sprejeto stabilizacijsko potrošnjo v zdravstvenem varstvu so delegati na skupščinah občinskih zdravstvenih skupnosti vsako leto znova potrjevali ter s tem nalagali tako izvajalcem kot uporabnikom zdravstvenega varstva kar najbolj racionalno trošenje denarja. Da je izhod ob sicer doseženem visokem zdravstvenem standardu ob tako omejenih sredstvih le v varčevanju, je pač razumljiva stvar. Da pa bi omejena sredstva za zdravstveno varstvo, ki v izračunu prispevne stopnje ostajajo med republiškimi pri dnu na nek način »dopolnili«, so se skupščine zdravstvenih skupnosti v gorenjskih občinah odločile za nekaj večjo participacijo kot v drugih zdravstvenih skupnostih. Zato je v gorenjskih zdravstvenih skupnostih imela participacija poleg tega, da je nekakšno »sito«, ki naj uravnava upravičeno in neupravičeno koriščenje različnih zdravstvenih uslug, tudi dosti pomembnejšo vlogo in sicer kot vir prihodka zdravstvenih skupnosti. Vendar pa participacija le ni bila tako po-■*,»'-!H- vir dohodka: za leto 1980 so zdravstvene skupnosti planirale skupaj 1,2 milijarde novih din prihodka, od tega naj bi bilo s participacijo zbranih okoli 40 milijonov novih din. Ko bodo zdravstvene skupnosti v januarju valorizirale zneske participacije za posamezne storitve, pa celotna participacija ne bo več pomenila niti sedanjih 3 odstotkov v prihodku. Z novim letom namreč stopa v veljavo novi zakon o zdravstvenem varstvu, ki oprošča plačevanja participacije dokaj širši krog uporabnikov zdravstvenega varstva kot doslej. Sedanjim oprostitvam se bodo namreč pridružili še upokojenci (z družinskimi člani), porodnice in nosečnice za vse vrste zdravstvenih storitev in še nekatere druge kategorije uporabnikov. Natančnejše pravice glede tega bodo določile občinske zdravstvene skupnosti v svojih sporazumih o pravicah in dolžnostih iz zdravstvenega varstva verjetno konec januarja. S tem pa seveda ostaja zavezanec participacije le aktivno prebivalstvo — kadar zboli seveda. To obenem pomeni, da se bo tudi sedanji vir sredstev iz zbrane participacije zmanjšal na približno polovico. Prav zaradi tega so bili na primer v tržiški zdravstveni skupnosti delegati mnenja, da bi se tudi ta sredstva, kolikor se jih zbere s participacijo, po novem zbirala solidarnostno, to je s pri? spevno stopnjo za zdravstveno varstvo; o tem pa bi seveda moralo odločiti združeno delo. L. M. Kranj — V Delavskem domu r Kranju so pred kratkim dokončno uredili prostore, kjer bo odslej deloval kranjski Klub samoupravljal-cev. Že dolgo so sindikalni delavci Kranja ugotavljali, da klub ne bo mogel prav zaživeti in delati, dokler ne bo dobil svojih prostorov. Zdaj so tu, lepo urejeni in za normalno delo ne bo več zaprek. Konferenčna dvorana ima blizu 60 sedežev, spada pa sem tudi klubski prostor. Prostore bo Klub samoupravljalcev delil tudi s knjižnico — narejen je tudi program koriščenja prostora — namenjen pa bo seveda vsem delavcem Kranja. — Foto: D. Dolenc O L, A S4.STRAN PETEK, 9 J*WUABJA~TŠiM Ta zemlja, o kateri piše dr. Ivan Tavčar v Visoški kroniki, dolini in reki, ki se strneta ob srednjeveškem mestu na koncu, je pred sedmimi leti praznovala 1000 let, kar je bila prvič omenjena v zgodovinskih virih. Kajti 973. leta je nemški cesar Oton II. daroval pretežni del Sorskega polja in vzhodni del Poljanske doline freisein-škim škofom v fevd. Ti so kasneje meje svojega gospostva razširili in že nekaj let je bila njihova vsa Poljanska dolina in celotno obsežno posest so organizirali v teritorialno sklenjeno gospostvo. Življenje ljudi se je seveda skozi stoletja spreminjalo. Z njim vred se je spreminjala tudi podoba krajev, le Skofja Loka je ostala takšna kot je bila in je ohranila svojo srednjeveško podobo. Tako v delih Emilijana Cevca lahko preberemo, da je sredi prirodno in umetnostno bogate okolice postala in ostala živ srednjeveški dragulj, položen na blazino zelenja in vdelan v srebmkasto ogrlico obeh Sor. Življenje pa se ne spreminja le skozi stoletja in desetletja. Tudi vsako leto prinese spremembe, srečo in nesrečo; posameznikom, skupnostim, spreminja podobo krajev, polj in ljudi včasih bolj, kot so to nekdaj zmogla desetletja. In kaj je leto, ki se je pravkar izteklo, prineslo občanom Škofje Loke? Kaj se je v tem izredno razgibanem Času zgodilo? Kaj se obeta v naslednji petletki? Da pa ne bi govorili kar nekaj na splošno, najprej za začetek kratki opis škofjeloške občine. Statistik bi napisal približno takole: občina Skofja Loka leži v severozahodnem delu Slovenije in meri 51.169 ha ali okroglo 512 kvadratnih kilometrov. Gozd pokriva približno 2/4 občinskega ozemlja, za kmetijstvo pa je primerno 17-200 ha zemljišč. Občina ima 34.800 prebivalcev, kar predstavlja 1,8 prebivalstva Slovenije. Krajani oziroma občani ao povezani v 20 krajevnih skupnostih s 190 naselji. Najmanjša je Davča, ki ima 271 prebivalcev, največja pa Skofja Loka z 12.878 prebivalci. Po razvitosti sodi Skofja Loka nekje na 13. do 15. mesto v republiki in ustvarja približno 2 odstotka slovenskega družbenega proizvoda. Će je bil še pred desetimi leti problem dobiti delo, je danes največja težava v pomanjkanju delavcev. Zaposlenega je namreč že kar 42 odstotkov prebivalstva ali 14.609 občanov. Delež zaposlenih žena pa znaša skoraj 48 odstotkov. Od kmetijstva pa živi le še 9 odstotkov prebivalstva. Zasebnih kmetov je v občini 2574, od tega jih je 1760 združenih v dveh kmetijskih zadrugah. Osnovne kmetijske kulture so krmne rastline, krompir in žito ter živinoreja. Tako so kmetje lani redili .4.500 govedi, pridelali 10.155 centov žita, 111.460 centov krompirja in prodali 9.865 kilogramov svinjskega mesa, 1.983.000 kg govejega mesa, 5,7 milijona litrov mleka, 637.000 jajc ter 3.967.000 kg krompirja. Tradicionalna lesna, kovinska in čevljarska industrija zaposljuje polovico delavcev škofjeloške občine in ustvarja dve tretjini družbenega proizvoda. Naj naštejemo nekaj večjih tovarn. LTH, ki izdelujejo hladilne skrinje in pulte, ter vlitke za drugo industrijo in zaposlujejo 1366 delavcev, Alples Železniki — tovarna pohištva z 908 zaposlenimi, žirovska Alpina, znana predvsem po zimski športni obutvi s 1275 zaposlenimi. Gorenjska predilnica z 854 zaposlenimi, Termika s 479 zaposlenimi, Iskra Železniki in Reteče, kjer dela 1394 ljudi, Alpetour ki da je delo 647 občanom in Tehnik s 592 zaposlenimi, so med največjimi, vseh organizacij združenega dela pa je v škofjeloškem gospodarstvu 88, v negospodarstvu pa 46. Čeprav že same številke nekaj povedo, vendarle kaže opozoriti, da takšna sestava gospodarstva, ko industrija ustvarja kar dve tretjini družbenega proizvoda in zaposluje polovico delavcev in, ko dela v kmetijstvu le še 9 odstotkov občanov ter v družbenih dejavnostih slabih 7 odstotkov, že povzroča probleme. Že se kaže, da je skrajni čas, da se odpravi zaostanek v razvoju družbenih dejavnosti, naj za primer povem*, da je škofjeloška občina po vključenosti otrok v celodnevno šolo tam nekje na 50. mestu v Sloveniji in po številu otrok v vrtcih na repu Gorenjske sicer bo razkorak v skupni porabi na prebivalca še večji. ' Izredna, zlasti ekstenzivna rast gospodarstva v zadnjih letih pa je privedla do tega, da na primer lesno predelovalne zmogljivosti že znatno presegajo lesne zaloge, ki pa so tudi edina prednost občinskega in gorenjskega prostora. Neustrezna sestava in prevelike zmogljivosti pa se kažejo tudi v nesprejemljivi politiki zaposlovanja, ki pa ji v zadnjem času le skušajo stopiti na prste. Kljub temu, da smo o kmetijstvu že nekaj rekli in zapisali precej podatkov pa vendarle kaže še nekaj reči. S kmetijstvom se ukvarja manj kot 10 odstotkov občanov. Leta 1978\ je 1016 gospodarjev odgovorilo, da je njihov poklic kmet. lani pa je bilo v občini le še 933 zavezancev za kmečko zdravstveno zavarovanje in ob koncu leta 1979 je bilo v občini 624 usmerjenih kmetij. Ti in drugi podatki dovolj jasno opozarjajo, da se skofja Loka nevarno bliža najnižji dopustni meji števila kmečkih ljudi, ki komaj še zagotavlja živost prostora. Dolgoletno ravnanje in politika do kmeta sta zapustila težke posledice in tudi pripomogla k dejstvu, da kljub najrazličnejšim spodbudam ni več moč v zadostni meri izkoriščati prirodnih danosti, kar se kaže v manjših tržnih viških, kot bi jih lahko dajala zemlja v škofjeloški občini. Delež kmetijske proizvodnje namreč pada tudi v družbenem produktu občine. Se 1975. leta je znašal 6,3, leta 1978 pa le še dobrih 5 odstotkov. Tega podatka nikakor ne kaže prezreti, saj postaja hrana vse bolj pomembna in naj bi Slovenija in tudi Skofja Loka sama pridelala 85 odstotkov živeža. Ob tem bi bilo pametno temeljito razmisliti, kje so vzroki nazadovanju in razlogi, da se razmere ne popravijo, čeprav vemo, da ne gredo pravo pot. Najbrž pa bi jih kazalo iskati v tem, da cene kmetijskih izdelkov niso vezane na ceno repromateriala in se višje cene zanje ^ priznavajo vsaj pol produkcijske dobe prepozno. Nadalje bi moralo biti več spodbude za kmetovanje v hribovitih predelih. Zakaj je to za škofjeloško občino tako velikega pomena, najbrž ni potrebno posebej poudarjati. Sredstva, ki se namenjajo za regresiranje hrane, bi bilo veliko bolj smotrno namenjati za pospeševanje kmetijske proizvodnje. Izenačevanje statuta delavca in kmeta poteka prepočasi. Prepočasi poteka tudi izgradnja infrastrukture, predvsem telefonije in cest v kmetijskih, predvsem hribovskih predelih. Ne nazadnje bi morala biti podana zali možnost za OBČINA SKOFJA LOKA PRAZNU« Pot navzgor ni lahka, a z voljo se napreduje »Bodi še tako zapuščen in osiromašen, trdna veriga te veže na nekaj česar se vsak hip ne zavedaš; to nekaj je zemlja, na kateri si se rodil. To je naša edina neskaljena prijateljica, vedno ti pokaže isti obraz in zvesta ti ostane, če jo še tolikokrat zatajiš.« ■ zbiranje sredstev na osnovi bruto osebnih dohodkov za potrebe pospeševanja kmetijstva, tako kot je to urejeno za nekatere interesne skupnosti materialne proizvodnje. Problem je v tem, da je škofjeloško združeno delo že pred dvema letoma podpisalo samoupravni sporazum o združevanju 0,40 odstotkov od višine bruto osebnih dohodkov za pospeševanje kmetijstva, vendar je denar težko zbirati, ker zadeve niso urejene z zakonom. Lani so uspeli v škofjeloški občini razrešiti nekaj ključnih problemov, ki so za nadaljnji razvoj izrednega pomena. Končno so se uspešno dogovorili o poteku uranske ceste mimo Škofje Loke in z uvedbo samoprispevka za gradnjo osnovnih in srednjih šol postavili temelj razreševanju prostorskih vprašanj v šolstvu in deloma tudi v kulturi in telesni kulturi. Dobro je uspel referendum za razdelitev loške na štiri nove krajevne skupnosti. S tem je bila podana možnost za bolj aktivno vključevanje krajanov v razreševanje zadev, š* katerimi se dnevno ukvarjajo. Izredne težave in probleme, ki ponekod že preraščajo meje potrpljenja pa povzroča pomanjkanje urbanistične dokumentacije. Najteže je v Gorenji vasi pa tudi drugod v Poljanski in Selški dolini ni dosti bolje, zato je bila na zadnji seji zborov občinske skupščine podprta odločitev izvršnega sveta, da prekine pogodbe z dosedanjo pooblaščeno organizacijo in odda izdelavo urbanističnih dokumentov v delo tistim izvajalcem, ki jih bodo zagotovili pravočasno in kvalitetno. Tako je upati, da bodo že to leto najnujnejši načrti zagledali beli dan in se bo odprla zelena luč za gradnjo tudi tam, kjer se že nekaj let ni moglo nič novega postaviti. Lahko so zadovoljni tudi z gospodarskimi dosežki lanskega leta, kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja, čeprav* se bodo najbrž posledice sistemskih gospodarskih ukrepov, ki so bili sprejeti leta 1981, odražale v gospodarstvu šele letos ali celo prihodnje leto. Izvozna usmerjenost pa se je lani samo še potrdila. Se naprej zaostajata v razvoju kmetijstvo ter gostinstvo in storitvena obrt, čeprav jih v vseh resolucijah navajajo kot prioritete in za pospeševanje sprejemajo posebne ukrepe. V obrti in gostinstvu bi bilo tudi potrebno izkoristiti notranje rVe in izboljšati kakovost in obseg storitev T~* mju n- rv in samoupravni preobrazbi v kmetijstvu pa mora slediti ustrezna ekonomska politika in v okviru te bi moral biti zagotovljen stalen vir za pospeševanje kmetijske proizvodnje. Zaposlovanje se je lani umirilo, ugodnejši je tudi porast sredstev za akumulacijo in reprodukcijo, ki so bila lani večja predvsem zaradi doslednega upoštevanja dogovora o razporejanju dohodka v letu 1980. Če na kratko seštejemo lanske gospodarske dosevke v občini, dobimo solidno osnovo za start v sedanje plansko obdobje in letošnje leto. Izpostaviti pa je treba neskladja med razvojem gospodarstva in družbenimi dejavnostmi in to postavlja v ospredje nujnost dogovarjanja glede rasti skupne porabe oziroma razvoja šolstva, otroškega varstva, kulture in socialnega varstva. Ze vse lansko leto je bilo stabilizacijsko in pozitivna naravnanost škofjeloškega gospodarstva, ki se kaže predvsem v prilagodljivosti in izvozni usmeritvi, se bo nadaljevala tudi letos. Prednost pa imajo letos naslednje usmerit- ve: zagotovitev kar najbolj nemotene proizvodnje, da bi lahko dosegli planirano rast dohodka, zagotovitev normalne osnove preskrbe prebivalstva, nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov ter nadaljevanje ugodnega trenda izvoza in njegovega deleža v družbenem proizvodu. To so osnovne usmeritve, da pa jih bodo dosegli, bo vsekakor potreben hitrejši razvoj kmetijstva in njegova povezava s predelovalno industrijo, ob tem pa ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za preskrbo v okviru Gorenjske. Da bo preskrba boljša, bo letos potrebno v občini oblikovati blagovne rezerve in zgraditi potrebna skladišča. V industriji bo dan poudarek uvajanju tehnološko zahtevnih programov, kar zahteva posebno pozornost pri usposobljenosti novo zaposlenih. V gradbeništvu bo poudarek na združevanju zmogljivosti od projektive, gradbene operative, instalacijskih in vodovodnih del do zaključnih del vključno z notranjo opremo. Cilj je enotna in kompleksna ponudba na domačem in tujem trgu. V zunanjetrgovinski menjavi bodo imeli prednost tehnično zahtevnejši programi, izdelki in storitve. Prednost ima tudi hitrejši razvoj gostinstva in obrti, zlasti deficitarnih oziroma storitvenih. Oblikovati pa bo potrebno enoten razvojni program gostinstva in turizma tako v občini kot na Gorenjskem. V družbenih dejavnostih bodo imele prednost dejavnosti, ki pokrivajo programe izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, otroškega varstva in zdravstva z namenom, da do leta 1985 dosežejo poprečno raven razvoja teh dejavnosti v re-republiki. V samoupravnih interesnih skupnostih gospodarskih dejavnosti pa se je treba dogovoriti za prioriteto vlaganj na področjih, ki so osnova za nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj. Vse to je le kratek vpogled v nekatera letošnja dogajanja in razmere v škofjeloški občini. Če bi ocenili dosežke še zadnjega srednjeročnega obdobja, ki najbrž lahko rekli, da je bila večina osnovnih gospodarskih ciljev uresničenih, da pa se v novo petletko vlečejo predvsem nerešena vprašanja infrastrukture, urbanizma, neustrezne sestave gospodarstva ter zaostajanja terciarnih in družbenih dejavnosti. Prav tako pa bi ob tem morali povedati, da je bilo sprejetih in izpeljanih vrsta pomembnih akcij, med katerimi ne gre prezreti sprejem urbanističnega programa za občino Skofja Loka, odločitve o poteku ceste skozi Poljansko dolino in zlasti mimo Škofje Loke in izglasovan je bil samoprispevek za izgradnjo šol pa še kaj drugega bi najbrž bilo potrebno omeniti. Da pa ob tem ostaja v ozadju čuvanje kulturne dediščine, ne samo Visoko, temveč tudi Loški, Puštalski in Starološki grad ter drugi pomembni objekti propadajo, ni treba posebej poudarjati. Naj bo dovolj. Leto se je izteklo, začenja se novo, končalo se je eno in vstopili smo v novo srednjeročno obdobje. Zato še iskrene čestitke vsem delovnim ljudem in občanom ob 9. januarju, prazriiku občine Skofja Loka. L. Bogataj Jubilejno tekmovanje teritorialcev v Dražgošah Konec tedna bodo v Dražgošah 24. spominske in športno rekreativne prireditve Po stezah partizanske Jelovice — Najbolj množična med njimi je odprto smučarsko prvenstvo teritorialne obrambe SR Slovenije, ki ga bodo letos priredili že desetič zapored — Pomemben prispevek razvijanju borbenih tradicij Spomin na junaški boj Cankarjevega bataljona s premočnim okupatorjem v prvih dneh januarja 1942. leta za osvobojene Draigoše ne more zbledeti. Tradicionalne prireditve Po stezah partizanske Jelovice potrjujejo, da to junaško dejanje postaja vzor naših delovnih ljudi in občanov pri današnjih prizadevanjih in spodbuda mlajšim rodovom za ohranjanje borbenih tradicij. Prva prireditev v spomin na dražgoško bitko 1952. leta je bila zgolj žalna svečanost. Takšne slovesnosti so v Dražgošah prirejali vse do 1958. leta, ko so organizirali prvo spominsko prireditev Po stezah partizanske Jelovice. Na takratnih smučarskih tekmovanjih je nastopilo okrog dva tisoč udeležencev. Zatem so se smučarska tekmovanja v patrolnih tekih vsako leto nadaljevala in postajala vse bolj množična. Na njih so sodelovali ne le nekdanji borci, rezervni starešine, športniki in mladinci, ampak tudi pripadniki armade. Slednji so vrsto let merili svoje smučarsko znanje prav na teh prireditvah, ker še niso imeli armadnih smučarskih tekmovanj. Pred desetimi leti je republiški štab za teritorialno obrambo sprejel predlog pokrajinskega štaba TO za Gorenjsko, naj bi v Dražgošah organizirali vsakoletno smučarsko prvenstvo slovenskih teritorialcev v patrolnih tekih. Na prvem prvenstvu 1972. leta je nastopilo le 13 ekip teritorialne obrambe iz naše republike, čez tri leta so povabili še ekipe iz drugih socialističnih republik in avtonomnih pokrajin, od 1976. leta pa tekmujejo tudi patrulje v ženski sestavi in ekipe mladih prostovoljcev v TO. Zadnja leta je odprto smučarsko prvenstvo TO SR Slovenije, na katerem nastopajo tudi pripadniki armade in milice, zelo množična manifestacija. Na njej ae v 50 do 55 patruljah zbere okrog petsto tekmovalcev. Čeprav so se dražgoška smučarska tekmovanja začela v času, ko še ni bilo drugih zimskih rekreativnih prireditev za množice, prav tako tudi danes slovijo predvsem po svoji množičnosti, pa imajo mnogo širši pomen. Prvenstvo je med desetletnim razvojem v mnogočem prispevalo k napredku vojnega smučar-stva tako na Gorenjskem kot drugod. Pokazalo je potrebe po dopolnjevanju določene opreme v enotah teritorialne obrambe pa spodbudilo načrtovanje in izvedbo vzgoje v zimskem času. Posebno za naše področje, kjer se dalj časa zadržuje sneg, je to posebno pomembno. Bilo je tudi trd preizkus strelskih sposobnosti tekmovalcev, saj je malo-kje treba streljati v tako težavnih razmerah. Obenem je športno sodelovanje spletalo trdne vezi med vsemi enotami naših oboroženih sil, utrjevalo bratstvo, enotnost in tovarištvo, ohranjalo borbene tradicije ter poneslo ime prizorišča tekmovanj v svet. Letošnje, jubilejno smučarsko prvenstvo, ki je ena od oblik za utrjevanje telesnih sposobnosti delovnih ljudi in občanov pa njihove pripadnosti naši socialistični samoupravni skupnosti med tradicionalnimi prireditvami Po stezah partizanske Jelovice, bo tokrat še bolj pestro. Organizator je povabil tudi ekipe vseh armadnih območij, podaljšal tekmovalno progo in za strelske cilje namesto tarč izbral strešne opeke. S. Saje Smučarsko prvenstvo slovenskih enot teritorialne obrambe v patrolnih tekih bo v Dražgošah že desetič zapored - Foto: F. Perdan Štiriindvajsete spominske športno rekreativne prireditve Po stezah partizanske Jelovice Dražgoše pripravljene DRAŽGOŠE — Partizanske Dražgoše so pripravljene na jutrišnje in nedeljske prireditve, ki bodo v počastitev občinskega praznika Škofje Loke, ob štirideseti obletnici vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti in ob devetintrideseti obletnici dražgoške bitke. Prav v nedeljo v Dražgošah prireditelji pričakujejo nad šest tisoč udeležencev, saj bo pred spomenikom zaključna slovesnost. Že jutri bodo začeli s športno rekreacijskimi tekmovanji. Smučarski klub Triglav bo na progi s startom pred domačijo Grogovec in ciljem na Dražgoški gori priredil smučarski tek. Start tega zanimivega teka bo od 9.30 do 10.30. V Dražgošah se bodo za kar najboljše uvrstitve v soboto borili tudi mladinci, ki bodo tekli na 10 km dolgi smučini za memorialni pokal. Start bo na vrhu Bičkove skale ob 8.30. Ob 9. uri bodo v Dolenji vasi imeli svoj nastop tudi sankači s tekmovalnimi sanmi. Organizatorje ŠD Železniki. V nedeljo bodo svoje tekmovanje prvi začeli patrulje, ki se bodo borile za najboljšega na desetem jubilejnem tekmovanju patrulj TO, JLA in milice. Start tega tekmovanja, povabili so tudi patrulje TO iz vseh republik in pokrajin SFRJ, bo ob 8. uri. Ob 8. uri v nedeljo bo start v Kropi patrulj članov ZRVS in ZSMS Po poti heroja Kebeta. Ta dan bodo iz Dražgoške gore startali tudi zmajani iz Let Skofja Loka. Ob 10. uri bodo v Dražgošah tekmovali tudi sankači z navadnimi. Start le-teh bo ob 9. uri. Množični rekreativni pohodi: Kot vsa leta doslej se bodo začeli zgrinjati ljudje v Dražgoše iz različnih krajev Gorenjske. Ti pohodi so organizirani tako, da bodo vsi udeleženci v Dražgoše prišli do 13. ure, kjer bo pred spomenikom osrednja prireditev. PD Skofja Loka pripravlja pohod v Dražgoše izpod Pasje ravni. Vsi udeleženci, povabili so pripadnike JLA, TO, člane ZRVS, ZSMS, ZZB, tabornike in planince, bodo iz Pasje ravni odšli že v soboto ob polnoči. Ta pohod so imenovali Po poti Cankarjevega bataljona. Občinski odbor ZZB Jesenice za nedeljo pripravlja pohod Po stezah prvih partizanov od Soteske preko Jelovice v Dražgoše. Ob 7. uri naj bi vsi odšli od Soteske in ob 12. uri naj bi bili v Dražgošah. Od Stražišča preko Čepulj do Dražgoš je občinski odbor ZZB Kranj v sodelovanju s PD Kranj pripravil pohod Po poti heroja Iva Slavca-Jokla. Pohod se prične v nedeljo ob 8. uri na Čepuljah. Za starejše udeležence pa so pripravili še pohod Kranj —Podblica —Dražgoše. Za pohodnike, ki bodo odšli iz Čepulj je odhod avtobusa izpred hotela Creine v nedeljo ob 8. uri. Avtobusi bodo vozili izpred Creine tudi za vse tiste, ki bodo izbrali pohod od Nemilj do Dražgoš. Vožnje za le-te se bodo pričele ob 9.30. Pohodnike bodo na poti spremljali planinski vodniki in gorski reševalci. Po poti Škofjeloškega odreda, Skofja Loka, Križna gora, Dražgoše, bodo svoj pohod v nedeljo ob 6. uri izpred vojaščine v Skofji Loki začeli vsi tisti, ki se bodo udeležili tega pohoda. ZZB NOV KS Selca je za ob 10. uri pripravil izpred OS v Selcih pohod Po poti Otona Vrhunca-Blaža. SZDL KS Železniki je pripravila za deseto uro pohod Po poti herojev Staneta Žagarja in Jožeta Gregorčiča od Rudna do Dražgoš. Po poti heroja Tončka od Krope mimo Jamnika do Dražgoš pripravlja pohod tudi občinska konferenca ZSMS Radovljica. Na pohod so povabili mladino vse starosti, planince, tabornike, lovce, člane ZRVS, ZZB.-Pohod bo takoj po končanem startu ekip ZRVS in ZSMS, ki je v Kropi. V okviru občinskega praznika Skofja Loka bo drevi ob 19.30 v Dražgošah skupni koncert zbora Lubnik in okteta Jelovica. V soboto, 10. januarja, bo v telovadnici OS Podlubnik košarkarski turnir za starejše pionirje. Od 17. do 26. januarja bo v Galeriji na loškem gradu razstava ročnih del, ki jo bo pripravilo Društvo invalidov Skofja Loka. V športni dvorani na Podnu bodo rokometna tekmovanja in pomožno tekmovanje v šestih športnih tekmovanjih in zvrsteh za delovne organizacije občine Skofja Loka. -d h Ob občinskem prazniku so v škofjeloški občini pripravili številne prireditve - Osrednja bo danes popoldne ob 16. uri v kinu Sora, ko se bodo na slavnostni seji zbrali delegati vseh treh zborov občinske skupščine in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti - Podeljena bodo priznanja občine Skofja Loka za leto 1980 ----,- Planika do leta 1985 Pomanjkanje nekaterih materialov otežuje izvoz Alpina mora uvažati nekatere materiale, ker jih doma ne proizvajamo — Uvozne težave zavirajo tudi izvoz Čeprav je Alpina že dolgo največji izvoznik v škofjeloški občini in je tudi lani skokovito povečala prodajo na tuje pa je vendar nadaljnje povečevanje izvoza ogroženo zaradi težav pri uvozu nekaterih repromate-rialov. ki jih na domačem trgu ni mogoče kupiti, čeprav iščejo možno sti proizvodnje pri domačih proizvajalcih. V prvih desetih mesecih so uvozili za 77 milijonov dinarjev repromaterialov. Po vrednosti predstavlja največjo vrednost poliuretanski granulat. ki so ga v tem času Večja racionalnost in produktivnost Osnovne smeri nadaljnjega razvoja kranjske Planike v naslednjem srednjeročnem obdobju bodo utrjevanje specializacije proizvodnje, ki naj bi se letno povečevala za 4 odstotke, uvajanje najracionalnejših postopkov na trakovih, zagotavljanje izvoza v najmanj v takšnem deležu v prodaji kot sedaj, uvoz pa bi ob tem rastel počasneje, zagotovitev večje razvojne in tržne samostojnosti, posebno na zunanjih tržiščih, večja vlaganja v sklade ter boljša priprava in oskrba proizvodnje. Hkrati se bodo prizadevali za boljšo tehnologijo dela. dvig kakovosti in zahtevnosti izdelkov in za zmanjševanje vloženega dela. Ves ta razvoj bo slonel na povečanju produktivnosti dela in manj na povečevanju števila zaposlenih. Računajo, da se bo zaposlenost povečala za odstotek letno, proizvodnja pa za 4 odstotke, tako da bodo leta 1985 izdelali 4.62r).(KK) parov obutve. Novih izdelkov ne planirajo oziroma, novih proizvodnih programov, saj morajo že sedaj pred vsako proizvodnjo izdelati povsem nove modele in kolekcije. Količinsko rast izvoza planirajo po isti stopnji kot rast proizvodnje, vrednostno pa naj bi se izvoz povečeval za f> odstotkov letno. Po enaki stopnji naj bi rastel tudi uvoz. NA DELOVNEM MESTU Če bi delali z njim intervju še «dnje dni decembra, bi morali zapisati, da je načelnik davčne uprave. S 1. januarjem 1981 pa so se naslov in funkcije, ki jih je imela nekdanja davčna uprava, 'emeljito spremenile. Po novem naj bi davčna uprava postala organ, ki bi poleg davkov pobiral tudi vse prispevke za vse občinske SIS, za republiško raziskovalno in izobraževalno skupnost ter prispevke za zdravstveno zavarovanje kmetov in prispevke za zdravstveno in pokojninsko invalidsko zavarovanje obrtnikov. V Skofji Loki in tudi večih drugih občinah po Sloveniji so prispevke za SIS že pobirali, tako da to ne bo nič novega, prispevki kmetov in obrtnikov pa bodo na novo. Januarja stopi v veljavo zakon in do 1. julija bodo morale uprave to delo prevzeti. Tudi kontrolo nad pridobivanjem in trošenjem sredstev občanov, to, kar so doslej imele za nalogo komisije za ugotavljanje izvora premoženja, bodo morali počasi spraviti v svoje okvire. Toda zaenkrat še ni ljudi, niti drugače še niso pripravljeni za to nalogo. Osnovne naloge uprave za družbene prihodke bodo torej odslej odmerjanje in pobiranje davkov občanov, odmerjanje in pobiranje prispevkov občanov za SIS za splošno in skupno porabo, inšpekcija družbenih prihodkov in kontrola pridobivanja in trošenja občanov. Milan Čadež, dosedanji dolgoletni načelnik davčne uprave in zdaj po novem načelnik uprave za družbene prihodke ob svojih bogatih izkušnjah pri tem delu optimistično gleda na novost. Tudi veliko novih ljudi ne bo zahtevala, saj pobiranje prispevkov za SIS že zdaj teče skupno z davki. Za vse >o izdana ena odločba, pa naj b za eno obveznost ali za pet skuj aj. In ena položnica. Naenkrat bo vse tudi izter-jevano. Tako tudi stroški ne bodo dosti večji. Za kontrolo pridobivanja in trošenja občanov pa bo kadrov.sk.« zasedba odvisna od velikosti občine. V Skofji Loki že vedo, da bosta potrebna le dva: eden z visoko in eden s srednjo izobrazba. Bo pa to služba, ki bo imela zelo pomembno vlogo, saj bo poieg dohodkov spremljala tudi izdatke, ki imaio značaj osebnih dohodkov, kot so potni-ne, razne provizije itd. Aatadi zahtevnih pogojev gospodarjenja in omejevanja zaposlovanja, je dan izredno velik poudarek organizaciji dela strokovnih služb in povečevanju učinkovitosti v obvladovanju celotnega poslovnega in samoupravnega procesa. Pomembno mesto v razvojnih programih s tega področja ima razvoj računalniške obdelave podatkov, začete letos, predvsem zaradi spremljanja, usmerjanja in planiranja proizvodnje in poslovanja. Pri investicijah ima razen vsakoletnih investicij v modernizacijo proizvodnje najpomembnejše mesto nova proizvodna stavba s skladišči v Kranju, ki naj bi rešila utesnjenost proizvodnih in skladiščnih prostorov. To bo omogočilo boljšo pripravo materialov neposredno pred proizvodnjo in boljšo organizacijo dela v proizvodnji. Večja investicija je še upravna stavba, planirana ob koncu srednjeročnega obdobja. Potreba po tej stavbi je že dolgoletna in je bila planirana že v tem srednjeročnem obdobju, vendar so jo do sedaj vedno pretehtale investicije v modernejšo proizvodnjo in drugo opremo. V programu investicijskih vlaganj ne gre prezreti investicijskih vlaganj " v nove prodajalne in obnovo starih, ki so imeli določeno prednost že v sedanjem srednjeročnem obdobju. L. Bogataj uvozili za 21 milijonov dinarjev. To je najpomembnejša surovina za izdelavo smučarskih čevljev, s katerimi se je Alpina uveljavila doma in na tujem. Pomemben uvoz so tudi zaklopke, za katerega so izdali 1"> milijonov dinarjev, termoplastični granulat. ki je veljal 8 milijonov dinarjev, s h" milijoni dinarjev pa so zastopani nekateri deli obutve kot so podplati, pluta in podobno. Uvoz teh surovin in reprodukcijskega materiala je nujen, ker domačih proizvajalcev sploh ni. V Alpini se s tem seveda niso sprijaznili in i.ščejo možnosti in proizvajalce, ki bi bili doma pripravljeni izdelovati te surovine in druge materiale. Vidnejših uspehov sicer se ni. upajo pa, da se bodo za določene materiale lahko dogovorili. Težave pa so še večje zato. ker je proizvodnja v Alpini sezonskega značaja. Zmanjšan obseg uvoza, ki naj bi rastel za 10 odstotkov letno, kar je znatno počasneje od izvoza, naj bi vplival na selekcijo v proizvodnji, na drugi strani pa zahteva raziskavo tržišča surovin doma in tudi globlje dohodkovno povezovanje. Sedaj Že sodelujejo z nekaterimi tovarnami kot so Konus iz Slovenskih Konjic, Trio iz Tržiča. MTT in drugimi, vendar le tako. da jim odstopajo del deviz za uvoz surovin. Vendar pa so prepričani, da je to prvi korak k večjemu sodelovanju. Vse te težave vplivajo tudi na plane izvoza. Le če bo proizvodnja redno tekla, bodo plani uresničeni. Sicer si je Alpina letos naložila velike dodatne obveznosti prodaje na tuje in je v 10 mesecih izvozila na vzhodno tržišče 190.000 parov obutve v skupni vrednosti 7.2 milijona dolarjev, na zahodno tržišče pa 260.000 parov obutve in bT)O.(KK) parov podplatov v vrednosti 6J> milijona dolarjev. L. Bogataj Milana Čadeža Ločani dobro poznajo. Takoj po vojni je bil v službi pri sekretariatu za notranje zadeve. Čeprav je ostal tam dobrih deset let, ga to delo ni veselilo. Hotel je v šole. Ko so na kranjski ekonomski šoli odprli prvi oddelek za odrasle, se je vpisal. 1957. je že bil načelnik oddelka za finance na občini Skofja Loka. V sestavu oddelka je bila tudi davčna služba — odsek za dohodke, proračun in premoženjsko pravna služba. Oddelek je vodil do leta 1963, naslednjih pet let je bil načelnik oddelka za gospodarstvo in finance, istočasno pa tudi referent za planiranje. Prvi družbeni plan sta pripravljala s Svetom Kobalom, se spominja. Takrat je bila občina še majhna. Brez Železnikov, Zirov in Gorenje vasi. Drugače je bilo tiste čase. Družbeni plani so tedaj imeli tudi zagotovilo, da bodo resnično izvajani, kajti zraven so bili sprejeti tudi predpisi za izvajanje. 1968. je postal načelnik davčne uprave. Vmes je bilo seveda kup vzporednih reorganizacij. Vsakokrat razrešen in na novo imenovan. Najmanj dvajsetkrat! Samo v tej mandatni dobi je bil trikrat razrešen in imenovan. Šestega župana ima zdaj nad sabo. V najlepšem spominu - ima prvega, Sveta Kobala. Čudovito sodelovanje je bilo tedaj. Tudi zdaj se ne more pritoževati. »Davkarije nihče ne mara. Vedno človek prihaja sem bolj s strahom kot z veseljem. Je pri vas kaj drugače?« »Davčna služba res ni bila nikoli nikjer priljubljena. Jemlje denar, ki je že v žepu, ki si ga namenil zase. In seveda je tu polno prigovorov pritožb, ki so včasih prenapete, včasih pa tudi upravičene. In če vodilni ljudje tega ne presodijo, enostransko verjamejo ljudem, nujno prihaja, do težav. Včasih je bilo pri nas sporov s prebivalci veliko več. Potem smo temu pričeli posvečati več pozornosti. Zdaj je pri nas že dolgoletna praksa, da vsako napako, ki jo napravimo, pošteno priznamo, obrazložimo in se opravičimo. Ce napake ni, damo le pojasnilo. Toda odgovor dobi sleherni! Tudi v časopis smo že dali javni odgovor. Čutim, da smo pri ljudeh pridobili zaupanje. Sicer se pa to pozna tudi pri številu pritožb: znižale so se na slabo desetino.« Letos gre Milan Cadež v pokoj. Zelo mlad se še zdi. Toda leta so tu. Ni prav, da bi šel človek invalid v pokoj, pravi. Sicer pa ne bo miroval. V stanovanjski skupnosti ima polne roke dela kot predsednik skupščine, pri SZDL, v krajevni skupnosti, pri občinski skupščini. Toda, čeprav se odpravlja, razmišlja tudi naprej o delu nove uprave za družbene dohodke. Zagotovo bo nekoč združeno odmerjanje in pobiranje prispevkov od dohodka občanov in od družbenega sektorja, to kar danes opravlja SDK in morda bo nekoč na Gorenjskem ena sama, medobčinska uprava za družbene dohodke. Ko bo davčne službe zajel računalniški sistem, ko se bodo inšpektorji specializirali... D. Dolenc Milan Čadež — načelnik uprave za družbene prihodke Postopno večanje produktivnosti Med pripravo predloga dogovora o temeljih družbenega plana občine Jesenice za obdobje 1981 —1985, ki so ga potrdili delegati vseh zborov občinske skupščine na nedavnih sejah, so upoštevali ukrepe za gospodarsko ustalitev — Porabo so prilagodili načrtovani rasti dohodka JESENICE - S predlogom dogovora o temeljih družbenega plana občine Jesenice za obdobje 1981 - 1985, ki obsega deset področij, so določno opredelili številne naloge vseh podpisnikov. Kot glavne nosilce gospodarskega razvoja so v tem dokumentu začrtali železarstvo, kovinsko predelavo in turizem. Zato so v industriji predvideli posodobitev sedanje in uvajanje nove tehnologije ter povečanje proizvodnih zmogljivosti. Ob tem je prednostna naloga izgradnja nove elektro jeklarne. Tudi kmetijsko proizvodnjo naj bi povečali, saj zaostaja za potrebami. V turizmu si bodo prizadevali za povečanje zmogljivosti in pestrejšo ponudbo ter sledili izvozni usmerjenosti, v trgovini pa bodo poskrbeli za boljšo preskrbo z osnovnimi potrebščinami. Naložbe v osnovna sredstva gospodarstva, v petih letih jih načrtujejo za okrog 10,8 milijarde dinarjev, bodo usmerili v proizvodne naprave. To bo omogočilo boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti in proizvodnjo kvalitetnejših izdelkov, kar naj bi ob večjem vloženem delu zagotovilo tudi povečanje produktivnosti. Le-to naj bi letno povečevali za 3 odstotke. Vse to je osnova za dosego načrtovane 4-odstotne letne realne rasti družbenega proizvoda, katerega sestava po '■ panogah se ne bo pomembno spremenila, do razlik pa bo prišlo v njegovi delitvi. Za povečanje akumulativne in reprodukcijske sposobnosti gospodarstva bodo namreč delež proizvoda, ki ostaja združenemu delu, povečali z 71,9 na 73,1 odstotka, pri tem pa bo amortizacija rasla hitreje od dohodka. Delež proizvoda za druge bodo z 28,1 znižali na 26,9 odstotka, pri čemer bo največ zaostajala splošna poraba. Osnovna naloga pri delitvi dohodka, ki se bo realno povečal za 3,1 odstotka na leto, bo doseči počasnejšo rast vseh oblik porabe in hitrejšo rast sredstev za razširitev materialne osnove dela in skladov. Tako naj bi slednje povečali za 5,7 odstotka na leto, splošno porabo le za 2,5 in skupno ter osebno porabo za 2,8 odstotka. ' Za bodoči gospodarski razvoj jeseniške občine bo značilno uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov. Ob smotrni uporabi prostora in izboljšanju naravnega okolja, varčevanju z energijo in surovinami pa izboljšanju kvalifikacijske sestave delavcev bo nadvse pomembno utrjevanje izvozne usmerjenosti organizacij združenega dela. Da bi uvoz rasel počasneje od izvoza, bodo morali poiskati možnosti za izvoz tudi tam, kjer jih doslej niso, prav tako pa bodo morali v občini poskrbeti za vključevanje v obmejno gospodarstvo. Kot načrtujejo, bodo z izvozom, predvsem izdelkov višje stopnje predelave, pokrili okrog 40 odstotkov uvoza, drugi del deviz pa naj bi si organizacije združenega dela zagotovile prek dohodkovnega povezovanja. S. Saje Pripravljeni na težje čase Kljub težavam, ki se obetajo gradbincem v tem^ petletnem obdobju, delavci tržiškega SGP dokaj optimistično zrejo v prihodnost — Rešitev vidijo v, pestri dejavnosti, boljšem delu in povezovanju s\ sorodnimi organizacijami znotraj sozda /mo'sj ter na Gorenjskem da bi pridobili devize za nove stroje' in rezervne dele, ki jih doma ni mo- Tržič - Delavci Splošnega gradbenega podjetja Tržič so zadovoljni s svojim delom v preteklem letu. Pri gradnjah so skušali čim bolj spoštovati dogovorjene roke, kar pa se jim vedno ni posrečilo, in to predvsem zaradi pomanjkanja osnovnih gradbenih materialov kot, na primer, betonskega železa, cementa, opeke, lesa. Podobne težave so imeli tudi njihovi kooperanti. Lani so tržiški gradbinci sezidali okrog 60 stanovanj in nekaj manjših industrijskih objektov v Tržiču. Glede na to, da ima podjetje razen gradbene še obrtno in projektivno dejavnost in predstavlja tržiška občina zanj premajhno tržišče, so bili delavci iz obrtne dejavnosti dokaj močno prisotni na kamniškem območju ter delno na škofjeloškem in radovljiškem, projektivna enota Arhitektbiro pa je prevzela načrtovanje več pomembnih objektov v ožjem gorenjskem prostoru. Ob pomanjkanju gradbenih materialov so se delavci SGP Tržič v minulem letu srečevali tudi z drugimi težavami. Motila jih je.predvsem iztrošena mehanizacija, pomanjkanje rezervnih delov in nekaterih profilov kvalificiranih gradbenih delavcev, posebno zidarjev in tesarjev. Kljub zmanjšani investicijski porabi v tem petletnem obdobju, ki za gradbene organizacije pomeni manj dela, pa v SGP Tržič dokaj optimistično zrejo v prihodnost. Reševala jih bo njihova pestra dejavnost, zaradi katere niso strogo vezani le na čista gradbena dela. Razen tega bodo delali bolje in izkoristili vse notranje rezerve. Pri iskanju investitorjev se verjetno ne bodo mogli izogniti izvajalskim kreditom za pripravo tehnične dokumentacije in začetna dela. Po mnenju tržiških gradbincev bo v tem obdobju potrebna tesnejša povezanost s sorodnimi organizacijami znotraj sozda Imos ter na Gorenjskem. V okviru Imosa bodo iskali tudi možnosti za delo v tujini. goče kupiti. H.Jelovčan « HTDO Jesenice Odbor za medsebojna razmerja TOZD Žičnice Kranjska gora, objavlja prosta dela in naloge 2 KLJUČAVNIČARJEV Pogoj: - KV ključavničar, — delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom STROJNIKA V 8PANOVEM VRHU Pogoji: — končana poklicna elektro-kovinarska ali avtomeha-nična šola, — delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pismene prijave pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov HTDO Gorenjka, Jesenice, TOZD Žičnica, Kranjska gora, BorovŠka 107, Odbor za medsebojna razmerja. Kandidati bodo pismeno obveščeni v 30 dneh po izbiri. Praizvedba Šeligove Svatbe v Prešernovem gledališču Pomemben gledališki in kulturni dogodek v Kranju — Prešernovo gledališče z novo uprizoritvijo stopa v ospredje slovenskih gledaliških iskanj — Uprizarjanje slovenskih novitet tudi v bodoče glavna usmeritev repertoarja KRANJ - Drevi ob 19.30 bo Prešernovo gledališče uprizorilo dramo Rudija Šelige: Svatba. V Kranju živeči dramatik že celo desetletje pomembno oblikuje Jledališka prizadevanja celotne ugoslavije, saj so vse dosedanje uprizoritve njegovih del naletele na izjemen odziv tako pri publiki kot pri strokovni kritiki. Načrt za uprizoritev novega Seligovega gledališkega besedila sega že dobro leto nazaj, ko so se začeli pogovori med umetniškim vodstvom gledališča in avtorjem o možnosti uprizoritve njegovega dela na kranjskih odrskih deskah. Zahtevno in kvalitetno delo pomeni v uprizoritvenem pogledu za kranjsko gledališče novo pomembno ustvarjalno in or- Kulturni koledar KRANJ - V Prešernovi hiši razstavlja izbor malih plastik in slik akademski kipar Anton Plego. V Mali galeriji Mestne hiše razstavlja ambient-ne plastike akademski slikar Vinko Tušek. v Stebriščni dvorani pa oljne slike Polde Mi-helič. V Galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Kulturna društva na Gorenjskem v letih od 1860 do 1914. Razstave so tako kot stalne zbirke Gorenjskega muzeja odprte vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure. ob ponedeljkih so zaprte. SKOFJA LOKA - V galeriji loškega gradu bo še do 16. januarja na ogled razstava del članov Združenja umetnikov Škofje Loke. Odprta je tako kot stalne zbirke Loškega muzeja ob sobotah in nedeljah od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. V knjižnici Ivana Tavčarja bo v torek, 13. januarja, ob 17. uri na vrsti ura pravljic za Eredšolske otroke — Marija ebar bo pripovedovala zgodbe iz NOB. V četrtek, 15. januarja, ob 18. uri bo Janez Ahačič vodil predavanje z diapozitivi: S poti po Sovjetski zvezi 3. del - Sibirija. Olja Marjana Pančurja Razstavo olj Marjana Pančurja iz Ljubljane, po rodu Tržičana, bodo odprli drevi ob 18. uri v paviljonu NOB v Tržiču. Otvoritev razstave bo spremljal kulturni program, v katerem bo nastopil pevec Rado Pančur, slikarjev brat, na klavirju pa ga bo spremljala pianistka Marija Achamalla. Program bo pqvezo-vala in z recitacijami obogatila članica tržiškega gledališča Marina Bohinc. Slikar Marjan Pančur se z razstavo olj tako že drugič samostojno predstavlja v privlačnem ambientu tržiškega likovnega razstavišča. Na svojih platnih upodablja tri osnovne motive: cvetlična tihožitja, portrete in krajine. Ta, dokaj enostavna in zgoščena oznaka, seveda preskopo označuje umetnika. Se posebej, če vemo, da je gornja shema motivike značilna skoraj za vse slikarje, ki se ljubiteljsko poglabljajo v svet okrog sebe. Različni so si sicer po načinu prenašanja vidnega na platno, po vzgibih, ki jih vodijo do slikanja samega ter po stopnji slikarskega znanja. Močan pečat na Marjana Pančurja je dala slikarska šola Ivana Roba v Ljubljani, kjer se je pod mentorstvom Rajka Slapernika avtorjev nedvomni talent izbrusi! do zavidljive tančine. Vsekakor gre pri Pančurju za Iz* redno kultiviranega slikarja, ki tako v portretu, krajini kot tudi v cvetličnih tihožitjih izkazuje trdno slikarsko znanje, obogateno s posluhom za lepoto realističnih zapažanj. Tonska ubranost in pretehtana kompozicija zaokrožata posamezna dela v uglašene celote, vsa razstava pa deluje kot mini retrospektiva njegovega petindvajsetletnega dela. Janez Ster Sanizacijsko skušnjo. Res je gle-ališče že v preteklih letih uprizarjalo zahtevnejša nova slovenska dela, toda ob Svatbi lahko brez pomišljanja zapišemo, da gre v marsičem za podvig celotne igralske ekipe kot tudi celotnega gledališkega osebja, ki sodeluje pri uprizoritvi. Od dneva, ko je bilo besedilo dokončno oblikovano do premiere nista minila niti dva dobra meseca, kar v slovenski gledališki zgodovini praktično ne beležimo. Glede na zahtevnost celotnega gledališkega projekta Svatbe je gledališče pritegnilo k sodelovanju najboljše ustvarjalne moči. Režijo je prevzel Dušan Jo-vanovič, dramaturg uprizoritve je Marko Slodnjak, scenografa Niko Matul in Janez Bernik, ko-Htumografinja Anja Dolenc ter koreografinja Ksenija Hribar. Med nastopajočimi bomo spoznali številna najbolj znana igralska imena: Ivo Ban, Milena Zupančič, Jože Kovačič, Alja Tkačev, Tine Oman, Majda Ko-hek, Ivanka Mežan, Dare Ulaga in Janez Hočevar. Pri uprizoritvi sodelujeta še Nataša Kristan in Mateja Fajs, bobne igra Miro Gradišar. Z novo uprizoritvijo išče Prešernovo gledališče tudi nove poti, tako v ustvarjalnem kot v organizacijskem smislu. Brez dvoma ostaja tudi v bodoče eden bistvenih elementov v repertoarju kranjskega gledališča slovenska dramatika ter predvsem slovenska nova neuprizorjena dramatika. 2e v zadnjih osmih letih je Prešernovo gledališče uprizorilo več kot 10 slovenskih novitet. Uprizoritve slovenskih del so vedno znova pravi kulturni praznik. Uprizoritev Seligove Svatbe obeta novo in sveže ter predvsem zanimivo gledališko dejanje, ki presega lokalne okvire kulturnega utripa. M. L Prizor iz uprizoritve novega dramskega besedila Rudija Šelige »Svatba«, ki ga bo nocoj uprizorilo Prešernovo gledališče. — Foto: Miha Fock 18. zvezek Katalogov in monografij Grobišča na Lajhu Narodni muzej v Ljubljani uspešno nadaljuje izdajanje svoje serije Katalogi in monografije, v okviru katere kataloško objavlja najpomembnejša arheološka najdišča Slovenije. Serija se je pričela leta 1955 z objavo prazgodovinskih Vač, pred kratkim pa je izšel že 18. zvezek z naslovom Kranj - nekropola iz časa preseljevanja ljudstev, izpod peresa dr. Vide Stare in sodelavcev (dr. Zdenka Vinskega iz Zagreba in prof. Istvana Kiszelva iz Budimpešte). Gre za prvo monografsko objavo grobišča na Lajhu (Sejmišče), tega evropsko pomembnega arheološkega spomenika iz obdobja preseljevanja narodov, mimo ' katerega ne more nihče, ki ga zanima zgodovinsko obdobje neposredno pred prihodom Slovanov v naše kraje. Grobišče je slučajno odkril 1. 1898 Tomaž Pavšlar na svoji parceli in odkopal 200 - 250 grobov. Zal povsem nesistematično, brez dqkumentacije. najdbe pa je deloma prodal v Narodni muzej v Ljubljani, deloma razprodal in deloma obdržal. Za njim so izkopavanja nadaljevali kustos dvornega muzeja z Dunaja J. Szombathv leta 1901, istega leta preparator Deželnega muzeja iz Ljubljane F. Schulz. 1903-1904 prof. J. Žmavc in 1905 še VV. Schmidt. Skupaj je bilo odkopanih okrog 700 grobov, najdbe so prišle deloma v muzej na Dunaj, deloma v Ljubljano, dokumentacija pa je žal zelo pomanjkljiva, zato doslej nekropola v celoti tudi še ni bila objavljena. Avtorica skuša glede na ohranjene dele dokumentacijo v čim večji meri rezimirati in rekonstruirati tudi načrt grobišča. Njeno delo je tudi ves kataloški del objave in kar 136 tabel zrisanih izkopanih predmetov. Dr. Zdenko Vinski je prispeval kronološko in etnično ovrednotenje najdb in s tem začrtal strukturo prebivalcev Carniuma v 6. in začetku 7. stoletja. Ugotavlja veliko vlogo romaniziranega staroselskega substrata v takratni družbi, kjer so bili vladajoči sloj sicer germanski osvajalci (v Carniumu zlasti Langobardi. manj Ostrogoti, Alamani in druga plemena). Tu bi pogrešali morda stra.tigrafsko analizo tistega dela grobišča, za katerega je ohranjen načrt izkopavanja. Kratko antropološko analizo redkih ohranjenih okostij je prispeval prof. Istvan Kiszelv iz Budimpešte. Tudi njegove analize so pokazale, da je v Carniumu v 6. stoletju našega štetja živelo nacionalno mešano prebivalstvo, več germanskih ljudstev, romaniziranih staroselcev in nekaj sledov stepskih azijskih ljudstev. Delo, ki ga imamo sedaj pred sabo, je vsekakor dragocen prispevek k proučevanju tako lokalne kot širše srednjeevropske zgodovine nemirnih let 6. stoletja. Obilica materiala, ki nam ga prinaša, pa predstavlja desiderat že kar večih generacij arheologov, ki jim te najdbe pomenijo nepogrešljiv ključ pri proučevanju velikih zgodnjesrednjeveških nekropol Kranja in z njimi povezanimi začetki naše nacionalne zgodovine. ^ « Novoletni koncert Komornega zbora Loka - V petek. 26. decembra, smo bili priča prijetnemu kulturnemu dogodku v Skofji Loki. Komorni pevski zbor Loka je r galeriji loškega gradu pripravil novoletni koncert. Sicer maloštevilen, toda izredno vestno pripravljen zbor je pod vodstvom mladega, nadarjenega zborovodja Janeza Jocifa, štu denta arheologije, izvajal dela G. Crocea. J. Arcadelta. J. Gallusa. H. Schutza, F. Gerbiča. Z. Svikaršiča in K. Maska ter priredbe M. Praetoriusa, R. Lajosa, J. Močnika in O. Deva. S skladbo J. Gallusa Eccc quomodo moritur iustus so se pevci poklonili spominu nedavno umrlega gledališkega igralca Jožeta Zupana, ki je z zborom večkrat sodeloval. Številni poslušalci, ki na zavzeto, z velikim navdušenjem spremljali domiselno sestavljen program, so g dolgimi aplavzi nagra jevali pevce, ki so z ubranimi glasovi ponovno dokazali umetniško zrelost. Posebej velja omeniti, da je dirigent - zborovodja Janez Jocif izredno muzikalno in suvereno vodil zbor. ki ga je v preteklem času skrbno in uspešno oblikoval Janez Močnik. Spored koncerta sta pove zovala Anami Leben in Marko Crtalič. - Tomaž Tozon Darilo paraplegikom Gorenjske Koncertna prireditev »Darilo prijateljem«, ki jo je društvo Modrina pred kratkim pripravilo v dvorani nove šole na Planini v Kranju, je bila namenjena paraplegikom in tudi izkupiček obeh predstav je prejelo Društvo paraplegikov Gorenjske. Glede na namen prireditve je bilo razumljivo, da so ji največ pozornosti posvetili paraplegiki ter njihove družine in prijatelji. Vendar je bil cilj prirediteljev pritegniti čim širši krog ljudi in v dokajšnji meri jim je to tudi uspelo. Že številni plakati popisani z imeni bolj ali manj znanih Slovencev, so obljubljali marsikaj. Pritegnil je nastop Lada Lesko-varja, ki je ob spremljavi Matjaža Jarca doživeto zapel dva šansona. Odlično se je z monologom Matička predstavil tudi letošnji dobitnik Se-verjeve nagrade Tone Gogala. Tudi nastop komaj sedemnajstletnega Dušana Jesevskega je bil zanimiv. Spored je popestrila plesna točka folklorne skupine, igranje na citre, kar je prevzeto marsikaterega ljubitelja domače glasbe. Več nastopajočih je zapustilo skromen vtis, tudi nastop sicer odličnih igralcev Prešernovega gledališča ni »vžgal«, skoraj bi se dalo reči, da so predstavo še najbolj podoživliali simpatični in spretni povezovalci programa, predvsem odlična Nataša Dolenc in glasni ter urni Robert Peresuti. Proti koncu dveh, razpotegnjenih ur, so predstavili prijetnega sogovornika in odličnega športnika Marjana Peternelja in predsednika društva paraplegikov Albina Rozmana. S predstave smo odhajali bolj ali manj zadovoljni. Vendar lahko »Darilo prijateljem« sprejmemo brez zadržkov. Prvič zato, ker je bila za-bavno-glasbena prireditev namenjena ljudem, ki so kakorkoli telesno prizadeti in prav zato pri zabavi za marsikdaj oškodovani. Ocenjevati je ne moremo zato zgolj s stališča umetniških in zabavnih kvalitet, temveč tudi s humanitarnega stališča. Drugič zato, ker so tradicionalno hladni.Gorenjci še enkrat dokazali, da se znajo odzvati tovrstnim Eovabilom. Ker je istočasno poskus oncertne predstave z dramskimi in zabavnimi vložki, ki so ne le na Gorenjskem, ampak tudi v Sloveniji precej redke, čeprav ponujajo možnosti dobre in kvalitetne zabave, smo dolžni, da podpremo vsako tako pobudo kot kulturno pridobitev. Lilijana Saver Izbor Hafnerjevih del v puštalski kapeli - V ponedeljek 5 ia nuarja. sta škofjeloška Glasbena šola in Združenje umetnikov pripra nnn.il•enajJ,nr?ditev LoSkih umetniških utripov, kije bila tokrat "°™Z"a j»*™M'\M dohodkovni lestvici, pri stari ceni je znašala najnižja oskrbnirra za starše 400 dinarjev, najvišja pa 1.300 di- ' narjev. Z uveljavitvijo nove eko-! nomske cene 2.300 dinarjev bo zna- I šala najnižja oskrbnina za starše 470 jj dinarjev, najvišja pa 1.550 dinarjev ' ali 19 odstotkov več kot v letu 1980.} V Radovljici so imeli lani najnižje» cene v vzgojnovarstvenih ustanovah, življenjski stroški pa so tako ; narasli, da so morali zvišati oskrb- * nine z novim letom. Predlog vzgojno; varstvenega zavoda Radovljica za jj uveljavitev nove cene 2.300 dinarjev > za mesečno varstvo predšolskih otrok je zato utemeljen in nova bena J v vrtcih s 1. januarjem letos že velja. * D. S. * Ml PA NISMO SE UKLONILI Valentin Hren-Klukec Sončno in ledeno je bilo oni dan po Poljanah. Prav zaradi slabih potov, ko je na vsakem koraku grozilo ledeno steklo, so se ljudje držali bolj doma. Pri Hrenovih je bila hiša polna otroškega smeha. Mama je pogovarjala svoj drobiž, ki ga ima na skrbi dopoldne, ko so nladi na delu, oče Tine miril. Zunaj, )od cesto, se je z Jovanovičevega pomenika v kuhinjsko okno nasmi-lal možak s klobukom, kot bi hotel -eči: Hren, dokler bo drobiž tam >koli. boš še mlad Pa je še grča Hren. Da so mu le Kosti v kolku popravili. Prej je noga bolela. Zdaj pa spet vse obleta, kar je treba pri krajevni skupnosti, pri Zvezi borcev, pri spomeniškem varstvu . . . Šlapovcev iz Zadobja pri Lučinah je Tine. Bajtca za dve kravi. Zato je lilo treba drugam, k velikim imetom za kruhom: kosit, orat, olcvat. Aprila 1938 je šel služit vojsko v Gorski Kotar. Zaradi tapada Nemcev na Poljsko so jih .adržali dvajset mesecev in 1940 je iil spet osem mesecev na orožnih vajah v Skofji Loki. Marca 1941 je bil spet vpoklican. Sredi maja 1941 se je zaposlil pri organizaciji TOT; po dolini so popravljali mostove, pota, gradili »galerije« ob cesti, na Trebiji postavljali nov most. Napredni ljudje so bili med njimi: Jakaponc, Bud-gajčan s Trebije. Veliko so se pogovarjali o dogodkih doma in po svetu, lovili novice od vsepovsod. Vedno več Poljancev so selili, ljudi klicali na »Arbeitsdienst«. Nič dobrega se ni obetalo. Tine je bil odločen, da se jim bo prej umaknil. Požgani mostovi po dolini, velik uspeh partizanov v Rovtu, vse to ga je še bolj vzpodbujalo. Imeli so zvezo s partizani in ko se je pripravljalo na vstajo v Poljanah, je bilo rečeno, da se lahko priključijo kar partizanski patroli, ki bo prišla skozi vas. 21. decembra 1941 zvečer je s patrolo šel poleg drugih domačinov iz Zadobja tudi Tine. Pri Brdarju v Vinharjih so se dobili z ostalimi partizani. Tine se je javil stražarju, ki je poklical dežurnega in ta ga je odpeljal h komandantu Jaku Bernardu. Jaka ga je samo pogledal od vrha do tal: »Ti si pa že bil soldat. Kar na stražo!« Svoje prve partizanske ure je preživel na straži pri lipi nad Brdar-jem. Potem so se premaknili k Sko-blu v Bukov vrh. V Ruparjevem hlevu so zaprisegli. Ko je bitka, ki se je 25. decembra razplamtela okoli Poljan, dosegla 27. decembra tudi Pasjo raven in Val-terski vrh, ga je Jaka Bernard zadolžil, da bo borcem na položajih nosil strelivo. Svojega orožja Tine tedaj še ni imel. Do podrobnosti se spominja tistega prvega boja. Prvih treh Nerpcev, ki so padli na Razpatju. In Brica! Nekajkrat je Tine prišel tudi na njegov položaj s strelivom. »Sačekaj malo kod mene,« mu je velel Brico. Mavzerico je imel in meril na položaj čez dolino, za neko skalo. Kakih sedemdeset metrov je bilo zračne razdalje. Opazil je, da ga od tam z daljnogledom opazuje nemški komandant. »Vidi, kako nas gleda. Sad ću ga tačno u dvogled!« In res. Nameril je in ustrelil. Točno v daljnogled je zadel. Istočasno, ko je ustrelil, so se jima že usule veje na glavo. Hitro sta se umaknila. Brico se je prekotalil nekaj metrov v desno in od tam ustrelil še mitraljezca. Vedel je, da je navadno ob komandantu mitra-ljezec s pomočnikom. Slednji je bil bolj pretkan. Na skalo je postavil čelado in s strani streljal. Potem je naenkrat za skalo vse umolknilo. Kakih dvajset minut zatem, ko je Brico ustrelil komandanta, so Nemci dali z raketo znak za umik. Za skalo so, kot je predvideval Brico, dobili mrtve vse tri: komandanta, mitraljezca in pomočnika. Ob komandantu je ležal daljnogled, prestreljen točno skozi en okular. V loškem muzeju mora biti danes. Štirje partizani so padli tedaj. Posebej so pokopali partizane, posebej Nemce. Na križ, ki so ga postavili tudi Nemcem, so zapisali, da se bo z vsakim tako zgodilo, kdor bo prišel nad naše ljudi. Ko so se spet zbrali, so odrinili čez Valterski vrh na Sefart in Sopotnico do Zalubnikarja, tu prenočili, potem pa pri Praprotnem prečkali Soro in se vzpeli na Mohorja. Na Silvestro-vo 1941 so bili že v Dražgošah. Tine, ki je bil v Bernardovi četi, je bil dodeljen desetini Rafaela Buha-Ježeva na položaje v prosvetni dom in k cerkvi. Zdaj je bil že oborožen z mavzerico, sicer pa določen mitra-ljezcu Dacarju za pomočnika. Z Lušinovega balkona sta drugi dan popoldne opazovala Nemce, ki so se zbirali ob topovih na Rudnem polju. Dacar je svoj mitraljez dvignil na 2000 metrov in ustrelil v zbrane Nemce. Neverjetno! Zadel je in vrsta Nemcev je popadala. Tretji dan je bil na položaju na desnem krilu, prav tam, kjer so jim nemški smučarji hoteli priti za hrbet, a so jih odbili. Ko so zvečer Nemci na Bičkovem položaju prebili partizanske vrste, so se umaknili čez Draž-goško goro na Stale, od tu pa sta šla Bičkov in Pečnikov vod, v katerem je bil tudi Tine, na Mošenjsko planino. Tistega usodnega 13. januarja je okoli 8. ure zjutraj dobil Ježev nalogo, da gre s svojo desetino, v kateri je biltudi Trne, v zasedo ob poti. ki vodi v Kropo. Izmenično so bili borci v zasedi in v gozdarski koči. Puškomitraljezec in pomočnik sta bila vedno na položaju. Prav nič sumljivega niso opazili. Okoli druge ure popoldne pa so zaslišali pokanje v daljavi. Borci te zasede se niso mogli niti prav orientirati, od kod se sliši streljanje, kajti od koče na Mošenjski planini so bili oddaljeni poldrug kilometer. Pokalo je tudi nad njimi. Zamenjava bi morala priti že prej, okoli poldneva, toda ni je bilo. Pod noč, ko je še pokalo, so se pomikali proti Mošenjski planini. Tu so srečali nekaj preživelih, ki jim je uspelo uiti iz. obroča. Skupaj so prenočili v neki kotanji, potem pa se umaknili čez Selško dolino pa nazaj na Sv. Tomaža, na Gabrško goro, v Zetino, na Blegoš. Na Črnem Kalu so se razdelili po skupinah: v skupino Vinka Oblaka, Rudolfa Robnika in Pavleta Peternelja. Skupaj so Sli Se čez Malo Jelovico na vrh Jezgor-cove senožeti in tam v vojaškem bunkerju počakali, da se je znočilo, potem se pa spustili do Jezgorca. Skupini Robnika in Peternelja sta šli čez Brda na Poljansko stran. Oblakova, v kateri je bil Tine, pa je šla po dolini Kopačnice v Staro Oselico k Vrhovcu./Par dni so bili tu, potem so se pa razbili po dvojkah. Blizu doma je bil tedaj Tine, zato je Sel domov. Toda le za eno noč. Prenevarno je bilo, kajti Nemci so povsod iskali dražgoške borce. Okoli mesec dni se je Tine s skupino drugih partizanov zadrževal v okolici Polhovega Gradca. Poiskal je zvezo z Maksom Krmeljem. Takrat je bil Tine v bistvu že kurir med to skupino in Krmeljem. 15. marca 1942 so se vsi zbrali na Kuclju nad Brdarjem v Vinharjih. Tu je bil Tine določen za kurirja med Pokrajinskim komitejem in Dolomitskim odredom odnosno CK, ki je bil tedaj v Belškem grabnu. Ko se je kasneje ustanovila karavla G-7, ki je zajemala Bukov vrh, Bačne. Zlati vrh in Vinharje, je bil njen komandir. Prav Tine je imel to posebno čast. da je konec novembra 1942 spremljal Borisa Kidriča - Petra Kalana na njegovi poti iz Dolomitov do bunkerja v Poljanah, kjer so tekli za Gorenjsko tako pomembni razgovori. S patrolo, ki jo je vodil Bine Mlakar je šel ponj na Hruševo pri Dobravi. Nekaj dni so morali počakati. Potem so jim nekega dne sporočili, da je Kidrič pripravljen. »Kdo je tisti, ki bom šel jaz z/ njim?« je dejal na pol v šali. Oblekel se je, opozoril spremljevalce, da ima poškodovano roko, potem pa so odšli. V razmaku Štiri do pet metrov so hodili. Varno so prečkali mejo in ga pripeljali do mesta, kjer patrola ni smela več naprej. Zdaj je bil z. njim le Se Tine. Tudi do bunkerja, kjer ga je čakal Krmelj, je šlo vse po sreči. Toda, ni se Kidrič še dobro usedel, ko je že zaropotalo kak dober kilometer proč. Kasneje so izvedeli, da se je patrola spopadla z raztrgan-ci. V tistih dveh letih, ko je bil Tine kurir, je na svojih samotnih potih doživel marsikaj. Večkrat je šlo za biti ali ne biti. Toda najhuje, se spominja, je bilo neko nedeljo, junija 1943, ko je šel spet na zvezo od Kremenka proti Zadobju. Videl je žensko, ki mu je šla nasproti. Ni hotel, da bi ga videla, zato se ji je skril v goste smrekice. Ko je ženska odšla čez hrib, se je dvignil. Tedaj je na poti ugledal volčjaka. To ni domač pes, ga je prešinilo. Vse pse tod okoli je poznal. Ko je pogledal drugič, je že ugledal policista, ki je šel za psom. Spet so ga zakrile veje ... Pes se je ustavil slabe tri; metre pred njim in vohal v smrečje. Tedaj je prišel policist do psa, ga nekaj ogovarjal — in šla sta naprej. Moral je biti še mlad, ne dovolj izurjen policijski pes. Samo to ga jev rešilo. Potem se je mimo njegovega) smrečja zvrstilo Se okoli petdeset Nemcev ... Od konca 1943 do septembra 1944 je bil Tine Hren-Klukec komandir zaščitne čete pri Oblastnem komiteju za Gorenjsko, od tu pa je Sel na Dolenjsko v Stare žage, kjer j" decembra 1944 in januarja 1945 obiskoval višjo oficirsko šolo v Metliki. Potem - je bil komandir, zaščitne čete SNOS v Črnomlju. Svobodo je dočakal v Ravni gori na Hrvaškem, na poti iz Črnomlja proti-Vipavi in Ajdovščini, kjer je bila! tedaj prva slovenska vlada . . . 1). Dolenc KOMPAS JUGOSLAVIJA POTOVANJA ?imSi ZJPSPP.r ALEKS*NDRIA - ASSUAN - ABU SIMBEL, 9 dni. 25. 1. 81 LONDON - Posebno letalo, 8 dni, odhodi .1 in 10. jan. 81 LONDON - Izpopolnjeval™ tečaj za profesorje angleškega jezika 14 dni, odhod 18. 1. 81 PRAGA - 2 dni - posebno letalo /. ogledom hokejske tekme /.a evropski pokal OLIMPIA - POLDI-KLADNO, 4 1 81 MUNCHEN - TUTANKAMONOVA razstava. I dan - letalo. ■10. 1.81 SMUČANJE FINSKA - smučarski tek »Finlandia hiihto 75 km.«. f> dni 19 2 KI COURCHEVEL, 7 dni, 17. 1.81 KRANJSKA GORA, 1 dan, sobota, nedel ja. 10. in 11. 1.81 PODKLOSTER - Tromeja, 1 dan. 10., 11, jan. 81 KRANJSKA GORA — vsakodnevne vožnje v šolskih počitnicah PASSO TONALE, 8 dni. 10.. 17. jan. 81 Še vedno je nekaj mest 10., 17., 24. in 31. januarja v Pampeagu, Passo Tonale, Nevegal, Passo Pordoi, Avoriaz-Morzine, Chamo-nix, Obertauren, La Toussuire STROKOVNA POTOVANJA KOLN - Pohj^tveni sejem, 21. 1. 81 PARIZ - KOLN - Mednarodna razstava pohištva. 7 dni. I H. 1.81 PARIZ - Mednarodni salon pohištva, 3 dni, 16. 1. 81 PARIZ — Mednarodna kmetijska razstava »SIMA«. 6. 3. 81 FRANKFURT - Mednarodni sejem glasbil, 3 dni. 9. 2. 81 K6LN - Strokovni sejmi »DOMOTECHNICA, GOSPODINJSKI APARATI IN 2ELEZNINA«, 4dni, 11.2. in 14.2.81 KOMPAS - JESEN - ZIMA -POMLAD OB MORJU Hoteli v Portorožu - Poreču - Vrsarju - Rovinju - Meduiinu Rabcu - Malem Lošinju - Opatiji - Dubrovniku - Crikvenici Selcah - Rabu - Primoštenu - Splitu - Baski vodi - Makarski Podgori - Veliki Luki - Korčuli - Igalu Za ljubitelje smučarskega teka ... Kompas je v sodelovanju s klubom za smučarski tek Olimpija pripravil potovanje na Finsko na 75-kilometrski tek »Finlandija Hiihto«. Tek bo na progi Hameenlinna — Lahti v nedeljo, 22. februarja. Petdnevno potovanje se bo pričelo v četrtek, 19. februarja, povratek pa bo v ponedeljek, 23. februarja. Poleg udeležbe na teku so predvideni tudi razni ogledi. Podrobne informacije in program potovanja so vam na voljo v poslovalnicah Kompasa. Prijave sprejemajo do 20. januarja. PO KOLIKO JE SMUČANJE NA POKLJUKI, ZGORNJEM JEZERSKEM IN ZELENICI? Na Zgornjem Jezerskem stane dnevna karta 100 din, poldnevna 70 din, za skupine šolarjev nad 20 oseb pa je dnevna karta 80 din. poldnevna 50 din, izposojajo pa tudi sani po 50 din na dan. Redno je vzdrževana tekaška proga, dolga 6 kilometrov. Na Zelenici je dnevna karta za odrasle 140 din. za otroke do 10. leta pa 100 din, poldnevna pa 80 oz. 60 din (za otroke!. Organiziranim skupinam nudijo popuste, v Kompasovem hotelu na Ljubelju pa pripravljajo tudi enolončnice po 50 din. Dnevna karta na Pokljuki velja 100 din, vlečnica pa obratuje od 9. ure do mraka. Urejenih je 25 kilometrov tekaških prog. Bazen v Sport hotelu je odprt vsak dan od 13. Ho 20. ure. v hotelu pa tudi izposojajo smučarsko opremo. »KLUB SENIOR« OBRATUJE 8 POLNO PARO V okviru počitniških aranžmajev v hotelu Kompas v DUBROVNIKU, ki jih je pripravil Kompas TOZD Domači turizem, deluje tudi »klub senior«. Z njim so popestrili hotelsko ponudbo, ki je že tako na visoki ravni. In kaj nudi »klub senior«: aperitiv ob prihodu, stacioniranega vodiča, ki skrbi za dobro počutje gostov, bogat program dela in aktivnosti v času bivanja, poseben klubski prostor za dnevni oddih (knjižnica, T V, družabne igre), prehrano po lastnem izboru (naročilo za naslednji dan), možnost dietne prehrane, enkrat tedensko bo Sef kuhinje demonstriral pripravo dietne prehrane, vsakodnevno organizirano plavanje v hotelskem bazenu, rekreacijo in masažo, po želji pa bo vodič organiziral tudi izlete v bližnjo okolico, pa tudi dlje (do Ulcinja), pa še zdravilne čaje si bodo lahko gostje nabavili. Poleg omenjenih ugodnosti pa počitniški paket vsebuje tudi 7 polnih penzionov (hotel je A kategorije!, letalski prevoz na relaciji Ljubljana—Dubrovnik—Ljubljana, prevoz z letališča do hotela in obratno ob vrnitvi. Cena paketa po osebi je od 3.050 do 3.450 din, odvisno od vrste sobe. Omenimo naj še, da ima hotel seveda pokrit bazen z ogrevano vodo, savno, masažo, trim kabinet, frizerski salon, v neposredni bližini pa so tudi teniška igrišča. Izredna lega hotela, veliko možnosti za prijetne sprehode in spoznavanje mesta Dubrovnik, ki s svojimi lepotami slovi tudi v svetu, mila klima in pa seveda vse naštete ugodnosti vključno z zelo ugodno ceno počitniškega paketa (posebni popusti za otroke in uporabo tretjega ležišča v 1/2 sobi) so vzbudile veliko zanimanja. Precej izletnikov je že preživelo zimske počitnice v Dubrovniku, pa tudi razpoložljivi termini v tem in prihodnjih mesecih (februarju, marcu in aprilu — ko še velja omenjena cena), so že precej polni, zato vam priporočamo, da se čim prej pozanimate in prijavite v najbližji poslovalnici Kompasa. NOVI HOTEL LIPA V LENDAVI Tik pred zaključkom leta so v Lendavi, na robu mesta v smeri proti Petišovcem, dober kilometer od Lendavskih term odprli nov hotel B kategorije LIPA. Trenutno je gostom na voljo 75 postelj v sobah z balkonom, prho, VVC, radiom in telefonom, v letošnjem letu pa bo dokončano še 30 dvoposteljnih sob, trije apartmaji, bazen, savni, poseben prostor za masažo in lokal Prekmurska klet. CE GRESTE NA BLED ... in radi drsate, vzemite s seboj drsalke. Umetno drsališče je odprto vsak dan od 10. do 12., od 14. do 16. in od 17. do 19. ure. Vstopnina je med tednom 15 din, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa 30 din. Šolske skupine imajo popust. Blejsko jezero je zamrznjeno, vendar za hojo po ledu še ni primerno. ALI DOBRO POZNATE LJUBLJANO IN NJENO OŽJO OKOLICO? Nov zemljevid ljubljanskih občin bo za vas vsekakor zelo uporaben in koristen pripomoček. Ob 35. letnici osvoboditve Ljubljane je Geodetska uprava skupščine mesta Ljubljane izdala in založila pregledno karto ljubljanskih občin v merilu 1:50.000. Karta poleg meja občin in krajevnih skupnosti v njih vsebuje tudi vrsto drugih elementov: ceste, steze, relief, gozdne in vodne površine in drugo, na hrbtni strani pa je obilico koristnih podatkov: seznam vseh krajev, družbenopolitične skupnosti Ljubljane, krajevne skupnosti, pomembnejše naslove in telefone, spomenike NOB, kulturno zgodovinske znamenitosti, muzeje, galerije, razgledne točke, planinske poti in domove, športne objekte in gostilne ter restavracije. Hrbtno stran z omenjenimi podatki je uredila Ljubljanska turistična zveza. Karta, ki stane 130 din, vam je na voljo v nekaterih knjigarnah in Turističnem informativnem centru na Titovi 11 (nasproti hotela Slon). EZ.AA/ Vas vabi v svojo specializirano trgovino s športno opremo »CLAN-SHOP* na Karntnerstrasse 48 v Brnici (Furnitz) v Avstriji, 15 km od Kranjske gore. =7x77 aVILLACH (BELJAK) f(Jrnitz{brnca) A -t ■H YU F _ JESENICE VNJSKA GORA Jg* Po konkurenčnih cenah vam za zimsko sezono 1980/81 nudimo: smučarske vezi Marker, Tvrolia, Salomon smučarska očala Uvex, Carrera. Cebe, Alpina smučarske čevlje Dvnafit, Kastinger smučarske rokavice Topsport, Zanier smučarske maže Toko, Stvor, Rode različne potrebščine za pripravo in obdelavo smuči (Toko likalniki, primeži, strgala, pile .) ter še mnogo drugih potrebščin za smučanje smučarsko konfekcijo Benning, Klepper, Reinalter TRGOVINA JE ODPRTA: od ponedel|ka do petka vsak dan od 9 00 do 1 2 00 ter od 1 3 30 do 18 00 ob sobotah od 9 00 do 1 3 00 ob sobotah - 29 1 1 6 1 2 1 3 1 2 m 20 1 2 bo trgovina izumoma I odprta tudi popoldne od 1 3 30 do 1 8 00 ure NAŠE BISTVENE PREDNOSTI: 1. Kupljeno blago lahko plačate v dinarjih — (menjava po zelo ugodnem tečaju). 2. Pri nakupu za nad 1.000 šilingov so vam na voljo obrazci za povračilo prometnega davka. 3. Sprejemamo tudi individualna naročila. 4. Posebno ugodna ponudba naslednjih artiklov: komplet tekaških voskov (vključno pluta za utiranje voska) •TOKO« po 110 šil. tekaške nogavice (vseh velikosti, rdeče in modre) po 75 šil. smučarska očala »CEBE« antifog po 185 šilingov uvex, otroška po 85 šil. smučarske vezi Marker, Tvrolia, Salomon za otroke od 500 šil. dalje za odrasle od 950 šil. dalje smučarski čevlji »BRIXI A« (štev.: 36—46) po 399 šil. Informacije — telefon 04257-2315. telex 45741 Ce boste slučajno šli v Kamnik, lahko obiščete tudi tovarniško trgovino Živilske industrije ETA, kjer so vam na voljo njeni priznani in kvali tetni proizvodi po ugodnih cenah. Trgovina je odprta vsak dan od S. do 19. ure (nonstop). ob sobotah in dan pred praznikom pa od 8. do 13. ure. ALPETOUR Do Turistična agencija Skofja Loka, Kidričeva 8 . SMUČARSKI PAKETI Krvavec. Vogel. Kobla. Stari vrh, Soriška planina, Sexten v Dolomitih SVETOVNA RAZSTAVA PTIC V NIČI 1 dan z letalom, odhod 6. 2. 1981 Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. KS Železniki praznuje Tudi za novo petletko obsežen program Danes praznuje krajevna skupnost Železniki. Praznik so posvetili spominu na legendarno dražgoško bitko januarja 1942 in množičnemu odhodu Železnikarjev v partizane leto kasneje. Počastili ga bodo s številnimi prireditvami, ki se vklapljajo v prireditve ob škofjeloškem občinskem prazniku, ki je prav tako 9. januarja. Slavnostna seja samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti Železniki pa je bila v sredo popoldne. Krajevna skupnost Železniki je ena največjih v škofjeloški občini in razen Železnikov obsega še vasi Pod-lonk, Prtovč, Studeno in spodnji del Zalega loga, Potok, Ravne, Martinj vrh in Ojstri vrh. Ima 3400 prebi\ valcev, od tega jih 2300 živi v Železnikih. Kmečkega prebivalstva je malo, večina delavcev pa je zaposlenih v Iskri, Niku, Tehtnici, Cevljarni Ratitovec, Alplesu in >)omopremi. Imajo tudi sodobno trgovino Loka, podružnico Ljubljanske banke, zdravstveni dom z lekarno, vrtec in osnovno šolo, katere šolski okoliš je še večji od krajevne skupnosti, saj višje razrede obiskujejo tudi otroci iz Davče, Sorice, IM«/.gol in Selc. Imajo tudi sodoben plcvp'ni bazen. Lani so v Železnikih dograjevali referendumski program, za katerega so se odločili leta 1977 in se bo iztekel prihodnje leto. Tako 80 zaključili z rekonstrukcijo ceste skozi Železnike in zgradili nov most pri plavalnem bazenu. Dokončno so uredili tudi ceste proti Podlonku in Martinj vrhu, uredili so javno razsvetljavo na Studenem in Cešnjici, avtobusno postajališče na Mlaki in pripravljajo se na gradnjo športnega parka. Lani so pripravili vso potrebno dokumentacijo. Uredili so tudi okolico Plavža, trg na Plavžu in asfaltirali vsa pota v naselju. Dokončno je urejeno tudi naselje Dašnjica. Omenjena dela so veljala krajevno skupnost 6,545.000 din, celotna vrednost investicij pa je znašala približno 30 milijonov dinarjev. Iz sredstev samoprispevka bodo zgradili še športni park, katerega predračunska vrednost znaša 14 milijonov dinarjev, odstranili črne točke na cesti skozi Železnike in uredili otroško igrišče na Racovniku. S tem bo referendumski program uresničen. Velja pa poudariti, da je bilo narejenega veliko več, kot so pred štirimi leti planirali. Toliko so lahko naredili na osnovi velikega prispevka delovnih organizacij in s pomočjo prispevka občinske komunalne skupnosti in republiške skupnosti za ceste. Cilj vseh teh prizadevanj in tudi namen prispevkov krajanov in delovnih organizacij je med drugim pomoč krajanom v odročnih krajih, ki so vezani na šolo in delo v Železnikih. To zato, da se ohrani živost prostora, kar pa se bo lahko zgodilo le, če bodo prebivalci hribovskih predelov imeli možnost, da se dnevno vozijo na delo. Le tako bodo tudi zainteresirani za gradnjo v svojih domačih vaseh. V srednjeročnem obdobju, ki se pravkar začenja pa je najbolj nujna izgradnja novega vodovoda in sicer Planšak-Cešnjica, že letos pa naj bi uredili manjši priključek v Kamnici pod Dražgošami. Naslednja izredno pomembna naložba bo izgradnja pošte. Sedaj niti vaški odbori ne morejo dobiti telefona, ker ni kam postaviti telefonske centrale. Računajo, da bodo pošto začeli graditi marca in 40 odstotkov vrednosti bodo prispevale delovne organizacije, ki delujejo na področju Železnikov. V centru Železnikov bodo začeli graditi dve stolpnici, zasebna gradnja pa se bo odprla v Dašnjici, kjer 3» CMLJIVI DOSEŽKI resajevalec glav Nevrokirurg Robert Wight po dolgotrajnih poskusih z opicami trdi, da bi bilo mogoče presaditi tudi človekovo glavo. Ko je objavil rezultate svojih znanstvenih naporov, pa je vendarle dodal, da »mu vest takih eksperimentov ne dovoljuje« Doktor Robert VVight, direktor odseka za nevrokirurgijo in raziskovanje možganov v splošni clevelandski bolnišnici, je eden od največjih strokovnjakov za osrednji živčni sistem na svetu. VVight, star je petdeset let, je prvi obdržal pri življenju zunaj lobanje živalski mozeg. Razen tega je uspešno presajal (Jave psov, podgan in opic ter dokazal, da je mogoče možgane teh živali zamrzniti in oJmrzniti, ne da bi jih kakorkoli poškodovali. Njegove raziskave in poskusi so dali odgovore na nekatera bistvena vprašanja o osrednjem živčnem sistemu in njegovih boleznih. Pozornost novinarjev pa je najbolj pritegnilo doktorjevo kirurško delo, to je presajanje živalskih glav. Imenovali so ga »novi Franken-steir«, in to povsem upravičeno, saj je Wig'it že 1977. leta izjavil, da je mogoče presaditi tudi človekovo glavo. Eden od ameriških novinarjev je vprašal ' ighta, kaj danes meni o tem. » kovinarji so slabo razumeli moje i ih ie. Tedaj sem želel povedati le to, da bom s pomočjo sodelavcev kmalu razvil taka tehniko, da bi tudi človeku lahko presadil glavo. Nisem pa rekel, da bom to tudi naredil! Povsem jasno je, da tako pomembna stvar sproži celo vrsto, ne samo moralnih, vprašanj, ki pri presajanju živalskih glav ne obstajajo.« • C i bi imeli eno glavo in eno telo dveh različnih ljudi, bi ju lahko spojili? . »S kirurškega vidika problema ne bi bilo, endar doslej še nismo poskušali. Se vedm ne vemo, ali bi novi človek trpel zaradi duševnih težav, ali bi se spominjal svojega prejšnjega življenja, stanja in podobno. Tega ni mogoče vedeti. Mislim, da je že sama misel o poskusih na človeškem mozgu docela nesprejemljiva.« • Koliko živalskih glav ste doslej presadili in kako dolgo so živali potem živele? »Napravili smo triintrideset presaditev. Večina živali je po operaciji živela tri dni, nekatere teden, mnoge pa bi najbrž >sti dlje, če zaradi pomanjkanja strokovnjakov poskusov ne bi morali preki-ii.«__ • Obstaja pri presaditvi glave problem iklonitve? »Seveda, vendar je občutno manjši. Organizem dosti počasneje zavrača tuje možgansko tkivo, ker je mozeg oskrbljen s posebnim kroženjem, ki mu omogoča, da preživi tudi v tujem telesu. Doslej nismo posvečali pozornosti krvnim skupinam in vsemu, kar je obvezno nadzorovati pri presaditvah ledvic ali srca.« • Zakaj potem živali umirajo? »Največje probleme povzročajo pljuča. Žival s presajeno glavo ne more sama dihati. Prej ali slej zboli zaradi vnetja pljuč in umre.« • Je laže presaditi človeško ali živalsko glavo? »CloVeško. Njegove krvne poti, živci in mišice so večje kot pri opicah in jih je zato laže spojiti.« • Zakaj presajate celo glavo in ne samo mozga? Presajanje mozga bi bilo preveč težavno. Da bi ga izločili iz lobanje, bi morali presekati vse živce, ki ga z njo povezujejo.« • Se glava in telo opice po presajanju spojita ali še naprej ostaneta »tujca«? »Opica, ki je nastala s spojitvijo dveh različnih, lahko gleda, sliši, čuti. Je, pije, grize, spremlja človeka s pogledom, kaže bolečino. Vendar pa presajena glava ne more uravnavati gibov telesa, ker še nismo uspeli združiti mozga s hrbtenico. To bi bilo približno tako, kot če bi spojili šestnajst milijonov žic z drugimi šestnajstimi milijoni žic. Iščemo način, kako bi obnovili živčne celice, da bi se mozeg in hrbtenica naravno spojila. Pri tem nismo veliko napredovali.« • Menite, da bo to vprašanje nekoč rešeno? »Seveda, čez sto ali dvesto let. Takrt bodo verjetno presajali človeške glave kot zdaj presajajo ledvice ali srce. Mislim, da je treba iskati rešitev v molekularni biologiji in biokemiji. Na vsak način pa bodo potrebna še dolgotrajna raziskovanja.« • Kakšen smisel sploh vidite v presajanju opičjih in pasjih glav? Poskusi so dragi. Četudi jih vzamete kot vajo za kasnejše presajanje človeških glav, bi se verjetno morali vprašati, kakšna bi bila korist presaditve glave enega človeka na telo drugega. »Koristnost naših poskusov se ne odraža v možnosti presajanja človeških glav, ampak v spoznavanju delovanja so sedaj rešeni vsi problemi z zemljišči. Nadaljevala se bodo tudi dela v vaseh, kjer si bodo krajani s samoprispevki pomagali pri izboljšanju vaških poti, predvsem pa pri izgradnji telefonskega omrežja, ki mu v zadnjem času pripisujejo vedno večji pomen. Zgrajen bo športni park v Železnikih z vso potrebno infrastrukturo tudi za vrtec, katerega gradnja je predvidena v tem srednjeročnem obdobju. Vaški odbor Zalilog pa je začel akcijo za izgradnjo novega TV pretvornika, ker v gornjem delu Selške doline televizije skoraj ne morejo gledati. Izrednega pomena je tudi izgradnja toplovodne mreže, ki naj bi jo uredili na Kresu in v Dašnjici zaradi gostote naselja pa zaradi velikih prednosti pri manjši porabi energije in čistega zraka. Pripravljajo tudi vse potrebno za nakup zemljišča, na katerem bodo zgradili nujno potreben hotel. Loka^ cija je že določena s sprejetim zazidalnim načrtom in predvideva gradnjo ob bazenu. Ce bi potegnili črto pod uspehe in dosežke pravkar minulega srednjeročnega obdobja, bi videli, da je bilo v petih letih izredno veliko narejenega. Poleg objektov, ki so bili planirani z referendumskim programom, so zgradili kanalizacijo s čistilno napravo, bazen, toplarno in del primarnega voda, ceste in uredili še več drugih komunalnih objektov. Vrednost vseh teh del v krajevni skupnosti je znašala 150 milijonov dinarjev. Tudi za naslednje srednjeročno obdobje so načrti obsežni, še posebej pa so v krajevni skupnosti Železniki zainteresirani, da se začne čimprej graditi cesta v Davčo. Ta predel namreč spada med manj razvita področja občine in se veliko ljudi vozi na delo v Železnike, otroci v šolo, tovarna Niko pa je tam odprla svoj obrat. Cesta je izrednega pomena tudi za splošni ljudski odpor. Prav tako nujno je urediti cesto v Ravne in Torko pod Ratitovcem. Dela so se sicer že lani začela, vendar so jih morali zaradi pomanjkanja denarja prekiniti. L. Bogataj mozga. Zanima nas, zakaj mozeg oboleva in kako bi ga lahko zdravili z zdravili in kirurškimi posegi. Morda pa se bo v prihodnosti pokazala celo potreba po presaditvi? Za primer vzemimo znanstvenega genija, ki bi edini lahko rešil vprašanje energije, pomembno za celotno človeštvo. Ta genij, recimo, zboli za rakom, ki preprečuje obnavljanje možganskih celic. Ga bomo pustili umreti? Ali pa bi bilo bolj pametno njegovo glavo presaditi na telo mladega človeka, katerega mozeg je, denimo, uničen v prometni nesreči? Na ta način bi iz dveh mrtnih ljudi napravili enega živega, genija. S tem bi rešili tudi energetski problem človeštva.« • Katere raziskave vas najbolj privlačijo? »Možnost zamrzovanja in ponovnega oživljanja mozga. V zadnjih treh letih sem s sodelavci uspel obdržati živalski mozeg zunaj lobanje, in to več mesecev. Ko smo ga vrnili v normalno temperaturo, je deloval kot pred zamrznitvijo. Ce bodo naši poskusi še naprej tako uspešni, bomo od opic lahko kmalu prešli na človeka ...« Sodelovanje pobratimov Sente in Kranja Korak do skupnega cilja Decembrski obisk gospodarske delegacije kranjske občine v pobrateni Senti dobra osnova bogatejšemu in vsestranskemu sodelovanju med občinama, ki ju loči na stotine kilometrov, skupna želja po sodelovanju pa ju zbližuje — Kmetijsko in surovinsko bogata občina Senta iz Bačke želi našega z.ianja in tehnologije ter sovlaganj za trajno zagotavljanje hrane in surovin SENTA - »Sodelovanje med Sobratenima občinama Kranj in enta je treba vključiti v srednjeročne programe razvoja obeh občinskih skupnosti in opredeliti, kaj je mogoče uresničiti v krajšem in kaj v daljšem obdobju. Gospodarstvo ima v tem sodelovanju pomembno vlogo. Najti je treba realne okvire in možnosti sodelovanja na osnovi dolgoročnega in ne le trenutnega interesa. Obe strani morata biti v tem sodelovanju enakopravni, ker se bo le tako le-tc lahko razvijalo in se z leti bogatilo. Dogovori, ki smo jih sklenili med tem obiskom, niso več na ravni splošnosti. Doseženo je bilo soglasje o rokih, do katerih je treba oblikovati konkretne predloge, prav tako pa so bila ugotovljena področja, na katerih bi kazalo najprej vzpostaviti sodelovanje.« To sta posebej poudarila predsednik pobratene občinske skupščine Senta Rozsa Guila in vodja delegacije kranjskih gospodarstvenikov, predsednik komiteja za gospodarstvo in finance Mišo Burger, ob zaključku decembrskega obiska Kranj- Hrana in surovine zanjo so področje skupnega dela. Sedanje sentar-sko gospodarstvo premore letno 45.000 vagonov sladkorne pese, 6000 vagonov moke, 7000 ton testenin, od 12 do 15.000 ton kruha, 10.000 ton konoplje, od 5 do 7000 ton gotovih jedil, 15.000 svinj, precejšnje količine sončnic (380 vagonov), 4000 govedi, 4.500 vagonov pšenice, od 500 do 600 vagonov koruze itd. Zaradi razdrobljenosti kmetijskih površin, kar velja za zasebni sektor, ki ima v lasti 16 od skupno 26.000 hektarjev površin, za zdaj še skopega zadružništva oziroma združevanja dela in sredstev v temeljno organizacijo kooperacije in težav, ki so večinoma enake našim, te količine še niso skrajna meja zmogljivosti sentarskega kmetijstva in proizvodnje hrane. 15 starih milijard dinarjev bi na primer potrebovali v občini Senta, da-bi zgradili farmo za 40.000 prašičev. Sami tega denarja ne zmorejo. Iščejo sovlaganja med tistimi, ki so dolgoročno zainteresirani za dragoceno prehrambeno surovino. To velja za prašiče, za koruzo, pšenico, moko, sončnice, sladkor, melaso in druge prehrambene ter surovinske izdelke. Prisrčno je bilo srečanje s predstavniki sentarske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in gospodarstva. Decembrsko v Senti zanesljivo ni bilo zadnje. čanov v pobrateni Senti. Omenjeni obisk je bil pomemben korak pri doseganju skupnega cilja pobratenja, ki ne sme ostati le pri besedah in formalnih izmenjavah delegacij, ampak se mora vpeti v vsakdanje življenje obeh občin. Zadnji obisk v Senti je tudi opozoril, da sodelovanja ne kaže graditi le na ozkem gospodarskem področju, ampak ga kaže razširiti na turizem ter na področja stanovanjskega gospodarstva, urbanizma, komunale, gradnje skladišč, transporta in na druga področja gospodarskega in družbenega življenja nasploh. HRANA OBOJESTRANSKI INTERES Občina Senta v Bački, razpoteg-njena ob obrežju Tise, kjer gradi tamkajšnje gospodarstvo ob naši veliki plovni reki sodobno pristanišče Potisje s skladiščno cono, ima blizu 33.000 prebivalcev, od katerih jih je 85 odstotkov Madžarov. Industrija daje 56 odstotkov družbenega proizvoda, poljedelstvo 16, gradbeništvo pa 11 odstotkov. Pisana je gospodarska sestava pobratene občine in na vsakem od teh področij so že ugotovljene možnosti sodelovanja poslovnotehnične narave, proizvodne kooperacije in drugih oblik sodelovanja na osnovi združevanja dela in sredstev. Utečene so vezi med Zitoprometom jz Sente in Kranjem, med Planiko in tamkajšnjo tovarno Derbv, med sentarsko trgovino in Gorenjskim sejmom itd. Ži-topromet kot temeljna organizacija združenega dela največje sentarske delovne organizacije Agroin-dustrijski kombinat z 2500 zaposlenimi in 300 milijardami bruto prometa gradi v Kranju novo skladišče, ki bo letos nared, marsikaj vzpodbudnega o tem sodelovanju pa bomo letos zanesljivo lahko še zapi sali. Med pogovori v Senti se je pokazalo, da so kmetijstvo, mesarstvo, prehrambena predelava in trgovina na obeh straneh zainteresirani za sodelovanje pri gotovih jedilih, sadju, zelenjavi, vrtninah, perutnini, čebuli, mesu, gobah pečurkah, ki jih gojijo v Senti, testeninah in sladkorju. Senta ima proizvodne kapacitete, zgrajene tudi s pomočjo sovlaganja tujega, predvsem švicarskega kapi- t tala, ob katerih v Kranju in tudi ' na Gorenjskem ob prizadevanjih za trajno zagotavljanje hrane in živilskih predelovalnih surovin ne bi smeli ostati brezbrižni! Ponujajo se prav tako možnosti . pri izmenjavi izkušenj in zagotavljanju strojev, uporabi znanja in tehnologije ter sodelovanja družbenega in zasebnega sektorja kmetijstva. Senta ima Senta ima obrat za vzgojo gob pečurk. Vedno bolj se uveljavljajo. Eden od pogojev za gojenje gob so konjski odpadki, zato in-i jo r Senti dva hleva z okrog .W) konji. na primer govejo farmo s 600 kravami mlekaricami, popolnoma enako novemu hlevu v Poljčah. Tu bi bila koristna medsebojna izmenjava izkušenj. ŽELJA PO NAŠEM ZNANJU IN TEHNOLOGIJI V Senti že nekaj časa živi ideja o prenosu našega znanja in tehnologije na njihovo območje. Največkrat je omenjana Iskra, ki naj bi prenesla del svojega programa v Bačko, obogatila sestavo gospodarstva oziroma industrije ter obenem omogočila lažjo uveljavitev Iskrinih proizvodov tudi na tem področju. Velja dogovor, da je treba v dveh mesecih pobudo analizirati in se potlej dogovarjati o konkretnih možnostih. Enake želje se pojavljajo tudi na nekaterih drugih področjih, na primer pri konfekciji, tekstilu in še nekaterih drugih dejavnostih. Senta se ne želi zapirati, ampak želi dobiti čim več novega, sodobnega in naprednega. Razen tega so bile omenjene še druge možnosti sodelovanja, o katerih bo zanesljivo še govora. Turizem je eno od teh področij. Vojvo-dinci niso zadnji med našimi gosti in to velja razvijati. Ponuja se lovni turizem. Dejavnost ima pri nas in tudi v Bački bogato tradicijo. Sejem bo igral še naprej v sodelovanju pomembno vlogo. Zanimiva je ideja, da bi Gorenjski sejem pripravil razstavo gospodarskih dosežkov pobratenih mest, ki jih Kranj nima tako malo. In še bi lahko naštevali možnosti sodelovanja. Prvi koraki zanj so narejeni. Potrebni pa bodo še novi in novi, da bo dosežena vsebina cilja pobratenja. Besedilo in slike J. Košnjek Kranjska delegacija je obiskala najpomembnejše delovne in temeljne organizacije v Senti. Dobrodošla je bila izmenjava izkušenj, kar vzpodbuja med- zacije sebojno sodelovanje. Del kranjske delegacije je obiskal farmo v bližini Sente. na kateri je okrog 600govedi. Hlev je grajen tako kot tu l v Poljčah. i Agroinaustnjski kombinat Senta ima vanje gotovih jedil. Želja proizvajalca tudi temeljno organizacijo za izdelo-je uveljavitev tudi na gorenjskem trgu Vzgoja športnikov Vzgoji vsestransko pripravljenih športnikov, ki zmorejo večje podvige, je posvetiti prav toliko pozornosti kot načinu treniranja in prilagajanju na tekmovanja. Gre za vzgojo športnikov, prežetih z visoko stopnjo socialistične samoupravne idejnosti, ki naj bi bili vzgojeni v duhu državljanskega ponosa, lastnega dostojanstva, odlikovale naj bi jih zrelost, uravnovešenost, odločnost, hladnokrvnost, prisebnost in vztrajnost. Vrhunski športniki naj bi bili skladno razviti, moralno neoporečni, kulturni, uspešni v športu, življenju in v družbeni dejavnosti. Športniki žive v družbi z določeno miselnostjo, navadami, tradicijo in družbeno ureditvijo. Miselnost se kaže že pri odločanju v ožji izbor, se spreminja z uspehi in neuspehi. Kadar prevladuje koristolov-ska miselnost, značilna v zapadnem poklicnem in vrhunskem športu, po kateri naj šport prinaša predvsem gmotne koristi, slavo, čast in zmago tudi na nešportne načine, se oblikuje individualistično usmerjena osebnost. Ta se sklada z ideologijo kapitalistične družbe, njej se podrejajo tudi športniki, tako kot ostali, ki se skušajo čim bolje prodajati in uveljavljati v svetu finančne konkurence. To dejstvo priznavajo tudi zapadni vodilni izvedenci in tako usmerjenemu športu ne pripisujejo prave človekoljubne vzgojne vloge. Športnike v socialističnih družbenih razmerah vzgajajo v duhu humanističnih športnih vrednot, saj so vrhunski dosežki odjek skupinskega dela, vrhunski športniki so glas- niki znanega gesla »šport za vse in za vsakega«, so vzor športno vneti mladini, utirajo steze množičnemu in športnemu razvedrilu ali rekreaciji. Športne izkušnje so jim dragocene tudi po končanem udej-stvo vanju, so uspešni pri opravljanju delovnih nalog v tovarnah, laboratorijih, družbenih službah. Odločilne osebne tekmovalne poteze se oblikujejo na treningih, hkrati z njimi pa so v ospredju vodilni nagibi. Med temi so športno delovni, ki teže po uspehu, k dobrim uvrstitvam in prodoru v višji tekmovalni razred. Pri mnogih športnikih, posebno poklicnih pa prevladujejo prestižni in klubski nagibi. V nihanju med športno delovno in prestižno vnemo sta velikega pomena športna vzgoja in objektivno ocenjevanje dosežkov. V športu, ki ga usmerja humanistična miselnost morajo prevladovati delovni nad prestižnimi motivi. Kdor rad potrjuje osebni prestiž in si želi laskavih ocen, nastopa na manjših tekmovanjih, želi biti prvi med slabšimi tekmeci, na večjih tekmovanjih je omahljiv, razburjen, zmeden. V naši družbi športno nastopanje ni in ne sme biti boj za prestiž, denar, slavo in gmotne koristi, temveč mora postati področje kulturnega udejstvovanja v katerem so lastni uspehi del skupnih naporov. Vzgoja športnikov ni lahka, naravnana mora biti na spremembo ravnanja, na odpravljanje hib in utrjevanje vrlin. Le v tem smislu prispeva k večji popolnosti osebne podobe športnikov. •Jože Ažman BOHINJSKA BISTRICA - Tokrat je bila konkurenca na šestindvajseti mednarodni FIS A tekaški prireditvi izredno dobra. Med stotimi tekmovalkami in tekmovalci iz enajatih evropskih držav je nastopilo nekaj zvenečih imen svetovnega smučarskega teka. Tako so bili na startu članov noailci olimpijskih odličij. Spomnimo se samo »bronastega« Bolgara Lebanova in rebrnega Ročeva iz SZ na lanski olim-■;.'iadi v Lake Placidu. Tudi Norvežani Finci so pripeljali odlične tekače, uarji pa prav tako sodijo v sred-i "evropski vrh smučarskih tekov. Tu so bili ie vedno močni Bolgari, Romuni in reprezentantje CS8R ter seveda vedno boljši Italijani in Francozi. Tudi pri ženskah je bila konkurenca dobra. Čeprav so se organizatorji v Bohinjaki Bistrici odločili, da bi ženske nastopile na deset kilometrov dolgi progi, so bili primorani na zahtevo trenerjev progo krajšati na polovico. Tako so mladinke in članice nastopile v isti kategoriji. To se je pozneje dobro ■ hneslo, saj so mlade lahko pokazale koliko v mednarodni konkurenci veljajo. V tej kategoriji so največ pokazale predstavnice iz SZ, ki so zmagale med posameznicami in nato se v štafetnem •ku. Izvrsten uspeh je dosegla tudi ugoalovanka Jana Mlakar, saj je bila ■etrta in le za las se ji je izmuznila bronasta kolajna. Uspešna je bila tudi šestnajst!«''m dijakinja loške gimnazije Borisa ZUter-la Simona Krničar iz kranjskega Tri« glava. »S svojim tekom v tako močni mednarodni ženski konkurenci v Bohinjski Bistrici sem zadovoljna. Dosegla sem trinajsto mesto, čeprav se nisem povsem okrevala od gripe, ki je v posteljo porinila skoraj nas vse. Vseeno bi Simona Krničar: Cilj nastop v Sarajevu lahko bila nekaj mest višje, a tudi to je dobro. Zadovoljna sem.« Kako to, da ste »zajadrali« prav k smučarskim tekom? »Kot že mnoge tekače kranjskega Triglava me je za smučarski tek pred petimi leti navduiil tudi moj prvi trener Gatper Kordež. Začelo se je in pri mlajših pionirkah sem dosegla nekaj dobrih domačih uvrstitev. V tej kategoriji sem bila na državnem prvenstvu v Mrkoplju tretja, pri starejših pionirkah pa peta. Na slovenskih prvenstvih sem vedno osvojila drugo do tretje mesto. Moj največji uspeh je drugo mesto na balkanskih igrah leta 1979 v Bolgariji. Sicer pa imam tudi nekaj dobrih uvrstitev na mednarodnih tekmah.« Kakšne so bile priprave na letošnjo tekmovalno sezono? »Lani smo v klubu dobili novega trenerja, ki je svoje delo prevzel kot poklicni trener. Spremenil se je način dela. Treningi so bolj kvalitetni in ne več tako enolični. Vse rade treniramo. Sama imam za to sezono v pripravljalnem obdobju, suhi in snežni trening, v nogah 900 kilometrov. Kot sama opazujem, se mi forma vrača in upam, da bom svoj vrh letos dosegla prav na balkanskih igrah.« Kako naprej? »Se dolgo bom ostala zvesta smučarskemu teku. Moja velika želja ji, da bi nastopila na olimpijskih igrah v Sarajevu leta 1984. Temu cilju bom posvetila vso svojo tekaško bodočnost. Prepričana sem, da se bom uvrstila v našo vrsto za Sarajevo. Sicer najraje tečem na 10 kilometrski progi. Tu je več motnosti na dober uspeh. Vsekakor ne smemo zanemariti tudi teka na pet kilometrov, saj je to prava ženska proga.« I) Humer SMUČARSKI SKOKI Uspeh kranjskih in jeseniških skakalcev A D ERG A S - Športno društvo Adergas je med novoletnimi prazniki zelo dobro izvedlo tradicionalno tekmovanje v smučarskih skokih za pokal SRS za starejše in mlajše pionirje. Nastopilo je več kot 80 mladih skakalcev iz 14 klubov, kar je v letošnji sezoni rekordna udeležba. Tekmovalci ao z lepimi skoki navdušili številne gledalce. Borba za prvo meato je bila izredno huda. Pri tem so se zlasti izkazali kranjski in jeseniški skakalci. Zaradi izenačenosti sta si Štirn (Triglav) in Dolar (Jesenice) upravičeno delila prvo mesto med starejšimi pionirji. Med mlajšimi pionirji pa je bil zmagovalec Jože Kešnar (Triglav), ki je doma iz Adergasa. Po dveh kolih za pokal SRS med starejšimi pionirji vodi Jeseničan Dolar, ki je zbral 42,5 točke pred Ilirijanom Jelenči-čem 30. Med mlajšimi pionirji pa je z veliko pr< nosijo v vodstvu Kešnar (Triglav), ki im 45 točk, medtem ko ima drugouvršče-ni >ebelak 30 točk. V ekipni konkurenci pa v obeh kategorijah vodi kranjski Triglav. Tretje kolo bo za mlajše pionirje na sporedu ie jutri, v soboto 10. januarja, v 2ireh, medtem ko se bodo starejši pionirji tretjič srečali za točke 17. januarja v Logatcu, kjer bo hkrati tudi letošnje republiško prvenstvo. Rezultati - MLAJŠI PIONIRJI: 1. Kešnar (Triglav) 179,6 (29,5, 29,5). 2. Smid Skakalna šola v kranjski občini KRANf.1 - Tudi v letošnjih zimakih počitnicah bo kranjski Triglav organiziral začetno šolo smučarskih skokov, ki je namenjena predvaem učencem nitjih razredov osnovne šole. Sola skokov bo od 12.— 23. januarja vsak dan razen sobote in nedelje od 15.-16.30 ure v Bauhenku (na Gorenji Savi) in v Adergasu. Vpis v šolo je brezplačen in ae kandidati prijavijo trenerju v prvih dneh šole na omenjenih krajih. •I. I ZBOR VAOITEUEV UČITELJEV IN TRENERJEV SMUČANJA KRANJ obvešča da organizira začetni in nadaljevalni smučarski tečaj za šolske otroke Tečaj se bo odvijal na Zatrniku v drugi polovici počitnic od 19 1 do 23 1 1981 Cena tečaja je 1 400, — din, v kateri so vračunani vsi stroški prevoz, žičnice, voden® tečaja in malica Vpis v tećaj bo v petek, 9. 1. 1981 in v sredo. 14. 1. 1981 ob 17. do 19. ure v prostorih Planinskega društva ne Koroški cesti 27. (Jesenice) 174,2, 29,5, 28,5), 3. Zupan (Trtic) 171,6 (28, 28,5), 4. Debelak (Ilirija) 170,5 (27,5, 30), 5. Kniflc (Triglav) 161,5, (27,5, 27,5), 6. Baloh (Jesenice) 159,8 (28, 29), 7. Golob (Velenje), 8. Souvan (Logatec), 9. Brunc (Ilirija), 10. Putnik (Velenje), 14. Marjanovič (Jesenice), 16. Lipar (Triglav), 18. Kopač (Žiri), 20. Košelnik (Jesenice); STAREJŠI PIONIRJI: 1. Stirn (Triglav) 195,1 (32, 32) in Dolar (Jesenice) 196,1 (33, 33,5), 3. Jelenčič (Ilirija) 191,7 (32,5, 33), 4. Horvat (Ilirija) 189,3 (32,5, 32), 5. Ferenc (Logatec) 184,7 (32, 31), 6. Sker-janc (Triglav) 183,9 (39,5, 30,5), 7. Silar (Triglav), 8. Grvala (Jesenice), 9. Semenič (Triglav), 10. Blaško (Predmeja), 11. Mur (Žiri), 13. Benedik (Triglav), 14. Slatner (Triglav), 15. Žabkar (Trtic), 16. Gorjup (Triglav), 18. Jenčič (Triglav), 19. Dolenc Triglav in Jekovec (Trlič). FIN2GAR PRVI, SKRJANC DRUGI V CELOVCU CELOVEC - Na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih na treh skakalnicah v Celovcu je v torek nastopilo več kot 80 skakalcev vseh kategorij. Poleg Avstrijcev je nastopila tudi 15-članska ekipa kranjskega Triglava. Mlajši pionirji ao tekmovali na 30-m skakalnici, starejši pionirji na 45-m in mladinci in člani na 75Tm skakalnici. Kranjski skakalci so dosegli nekaj odličnih uvrstitev. Med člani je zmagal Branko Finžgar s 198,8 točkami in skokoma 70,5 in 71 m. V konkurenci mlajših članov je bil Šink četrti. Med mlajšimi mladinci se je od Kranjčanov najbolje uvrstil Silar, ki je bil enajsU. Ostali pa so zasedli naslednja mesta: 14. Stirn, 15. Slatner in 16. Cimtar. Na 45-m skakalnici se je najbolje uvrstil Skrjanc, ki je bil med starejšimi pionirji drugi. Zbral je 200,1 točk in skočil 42 m in 41,5 m. Ostali so dosegli naslednja mesta: 4. Semenič, 9. Justin 10. Gorjup, 17. Dolenc in 19. Kešnar (en padec). Med mlajšimi pionirji je bil najbolje uvrščen Remic, ki je bil sedmi. Ostali pa so zasedli naslednja mesta 11. Mezek, 13. Mubi in 14. Dobni k ar (en padec). GLOBOCNIK GORENJSKI PRVAK 2IRI - Na 70-m skakalnici je bila druga letošnja tekma starejših mladincev sa . pokal SRS in odprto prvenstvo Gorenjske za člane. Med mladinci je bil najboljši Ljubljančan Susič, odličen pa je bil tudi TrigJavan Gašpirc z drugim mestom. Pohvaliti pa velja domačina Kavčiča, ki se je boril za drugo mesto, vendar je imel drugi skok bistveno slabši kot prvega. V članski konkurenci je sicer zmagal Tepeš, ki je član Ilirije in sedal v JLA, tako da je naslov gorenjskega članskega prvaka osvojil Kranjčan Globočnik Rezultati - starejši mladinci: 1. Suzič (Ilirija) 234,7 (71, M), 2. Gašpirc (Triglav) 226,5 (70, 66), 3. Tepeš (Ilirija) 220,9 («9, •6), 4. Justin (Jesenice) 210,5 (66, 63,6), 5. Pire (Ilirija) 208,4 (66, 63,6), 6. Kavčič (Žiri) 207.7 (69,6, 63); člani: 1. Tepeš 234 (69, (69,5, 69) 69) 2. Baje 229,7 (67,5, 70), 3. Antel (val V. P. Kranj) 220,0 (65,5, 64,5), 4. Globočnik (Triglav) 219,1 (66, 63), 5. Pibernik (Ilirija) 216,1 (65,5 66,5), 6. Bo. Fintgar (V. P. Kranj) 213,2(64,66). ■I. -lavornik ^ Plavanje Triglav državni prvak, Petri č s tretjim časom na svetu TRBOVLJE - Letošnje državno prvenstvo v plavanju za 25-metrake bazene je postreglo s kopico rezultatov in dosežkov, ki so svetovne vrednosti za kratke bazene. Tako je Borut Petrič postavil štiri nove abaolutne državne rekorde. Njegov rezultat na 200 m kravi pa je tretji najboljši rezultat vseh časov na svetu! Sicer so na tem državnem prvenstvu imeli največ uspeha plavalci kranjskega Triglava, saj ao ponovno osvojili državni naslov. Nasploh so bili slovenski plavalci V posamezni in moštveni konkurenci najuspešnejši. Zasedli so najboljša mesta, v moštveni razvrstitvi je le beograjskemu Partizanu za malenkost uspelo, da je osvojil tretje mesto pred ravenskim Fuži-narjem. Moštveni vratni red - 1. Triglav (Kranj) 40.178, 2. Rudar (Trbovlje) 37.306, 3. Partizan (Beograd) 35.682, 4. Fužinar (Ravne) 35.272, 5. Ljubljana 34.292. Rezultati moški - 400 m kravi - 1. B. Petrič 3:51,33 (absolutni državni rekord), 2. D. Petrič (oba Triglav) 3:57,00; 100 m prsno - 1. Ferenc (Partizan) 1:09,33. 2. Globočnik (Triglav) 1:10,49; 100 m hrbtno - 1. Kos (Fužinar) 59,90, 2. B. Petrič (Triglav) 1:01,15; 400 m mešano - 1. B. Petrič (Triglav) 4:38,05; 200 m kravi - 1. B. Petrič 1:62,59 (absolutni državni rekord), 2. D. Petrič (oba Triglav) 1:57,07; 4X200 m kravi - 1. Triglav 8:00,90; 100 m delfin -1. B. Petrič (Triglav) 57,82, 200 m mešano - 1. Kos (Fužinar) 2:11,60, 2. D. Petrič (Triglav) 2:13,21; 4 x 100 m kravi - 1. Partizan 3:40,00, 3. Triglav 3:44,51: 1500 m kravi - 1. B. Petrič 15:21.14, (absolutni državni rekord ter na vmesnih 800 m 8:10,50 - državni rekord), 2. D. Petrič (oba Triglav) 15:46,83; 100 m kravi - 1. Dopsaj (Partizan) 52,88, 2. B. Petrič (Triglav) 52,97; 200 m prsno - I. Novak (Rudar) 2:32,42, 3. Globočnik (Triglav) 2-35,47; ženske - 400 m kravi - 1. Rebolj (Triglav) 4:35,11; 100 m prsno - 1. Cvek 1:19,17, 3. Kosirnik (obe Triglav) 1:20,90; 400 m mešano - 1. Praprotnik (Triglav) 5:18,00; 200 m kravi - 1. Avbelj (Ljubljani) 2:12,95, 2. Rebolj (Triglav) 2:13.61; m hrbtno - 1. Blažič (Rudar) 2:26.26, - vosirnik (Triglav) 2:32,82; 100 m delfin - 1. Praprotnik 1:08,00 (slovenski rekord), 2. Berlotnik (obe Triglav) 1:09,06; 200 m mešano - 1. Praprotnik 2:30,50, 3. Rebolj (obe Triglav) 2:37,01; 4 X 100 m kravi - L Triglav 4:14,54, (slovenski rekord); 800 m kravi - 1. Rebolj 9:23,41, 2. Praprotnik (obe Trigl.) 9:35,74; 200 m prsno - 1. Cvek 2:50,47, 2. Kosirnik (obe Triglav) 2:53.42; 200 m delfin - 1. Praprotnik 2:25,97, 2. Berlotnik (obe Triglav) 2:29,61; 4 x 100 m mešano - I. Triglav 4:50,06. Uspešni Jeseničani JESENICE - V letošnjih jesenskih mesecih ekipe kegljačev na ledu iz jeaeniške občine dosegajo izredno dobre rezultate na domačih tekmovanjih in velikih mednarodnih turnirjih. V soboto, 13. decembra, je ekipa kegljačev na ledu Vatrostalna Jesenice ponovno dosegla lep mednarodni uapeh. Sodelovala je na velikem mednarodnem turnirju v Beljaku in med 30 ekipami osvojila odlično tretje mesto. Ekipe so bile razdeljene v dve skupini, jeseniška ekipa pa je te v predtekmovanju v svoji skupini zasedla drugo mesto, uspešna pa je bila tudi v finalu, ko je potrdila dobro igro z doseženim tretjim mestom. V sototo, 20. decembra, pa so jeseniške ekipe kegljačev na ledu ponovno gostovale. Ekipe Krivec, Murka in Vatrostalna so se udeletlle mednarodnega turnirja v Celovcu. •J. Kanu IME/ jtf*' ZMAGA STRELCEV ISKRE - Konec lanskega decembra je Podjetje za PTT promet iz Kranja pripravilo na strelišču v Struževem tekmovanje v streljanju z vojaško puško. Kljub snegu in mrazu se je tekmovanja udeležilo 26 ekip iz večine kranjskih delovnih organizacij. Med posamezniki in ekipno so bili najboljši strelci Iskre. Posebej velja omeniti Iskraša Bojaniča, kije dosegel 92 krogov od KM) možnih. Med ekipami je zmagala Iskra I pred Planiko, Savo I. Iskro II in Savo III. Med posamezniki je zmagal Bojanič (Iskra) z 92 krogi. Drugi je bil Frelih (Iskra), tretji Malovrh (Iskra), četrti Troha (ETP). peti pa je bil Svegelj (Planika) — B. Malovrh Hokej Vodi Blejska Dobrava TRŽIČ - Tekmovanje v medobčinski gorenjski hokejski ligi poteka nemoteno. Tako so dosedaj odigrali že srečanja prvih štirih kol, vse tekme pa so bile odigrane na drsališču pod Mežakljo na Jesenicah. V vseh treh srečanjih je bilo videti precej zanimivih potez nekdanjih hokejistov in tudi dobrih iger, vsekakor pa je bila dosedaj najzanimivejša tekma med Blejsko Dobravo in Tržičem, saj sta obe ekipi prikazali kakovostno in borbeno igro. Rezultati - 3. kolo: Blejska Dobrava : Leše 16:0, Kokrica : Borovlje 5:7, Naklo : Žabnica 6:2; 4. kolo: Borovlje : Naklo 9:2, Blejska Dobrava : Tržič 7:4 in Leše : Kokrica 2:8. Lestvica po 4. kolu: 1. Blejska Dobrava 4 4 0 0 45:13 8 2. Kokrica 4 3 0 1 29:16 6 3. Trtic 3 2 0 1 29:10 4 4. Borovlje 4 2 0 2 22:29 4 5. Naklo 3 10 2 12:18 2 6. Žabnica 3 0 0 3 10:24 0 7. Leše 3 0 0 3 3:42 0 •I Kikel Smučarski kronometer v Hrastju HRASTJE - Športno društvo Jakob Stucin iz Hraatja pri Kranju prireja v nedeljo, 11. januarja prvi smučarski tekaški kronometer pri res na 1200 metrov dolgi progi za Stucinov me-morial. Tekmovalci bodo startali posamično na kronometer v skupini mladincev in pionirjev, •■ skupini članov do 30 let, v skupini f V.nov nad 30 let, v skupini veteranov, v skupini članic in mladink, v skupini pionirk in v skupini veterank. Prvi trije v vsaki kategoriji dobijo l olnjne, absolutno najhitrejši tekač pa Stacinov pokal. Start prvega tovrst:.r gli teka pri nas (v Avstriji in Italiji su ti, sorazmerno ceneni teki precej razširjeni) bo v nedeljo med deveto in enajsto uro v Hrastju. Prijave sprejemajo med 8,30 in 10. uro v gostilni Gaber v Hrastju! Sankanje Sankači za pokal TRClC - 50 sankačev v posamezni konkurenci in 10 posadk dvosedov je nastopilo na nedavnem tekmovanju v sankanju na naravnih progah za pokal krajevne skupnosti Srednja vas. Rezultati: članice: 1. Rev (Jesenice), 2. Miklavčič (Idrija), 3. Talar (Železniki); starejši člani: člani: 1. Debelak (Železniki), 2. Meglic (Trtic), 3. Marčun (Kranj); člani: 1. Teodor Kalitnik. 2. Drago Česen (oba Tržič). S. Klinar (Jesenice), mlajši mladinci: 1. Bernik (Železniki), 2. Meglic (Trtic), 3. Rudi Bernik (Železniki); starejši mladinci: 1. Meglic (Jesenice); 2. Neme, 3. Kos (oba Trtic); dvojice - mladinci: 1. Nemc-Kos (Trlič); člani: 1. Krašovec-Klinar (Jesenice), 2. Prevc-Egart (Železniki), 3. Kališnik-Cesen (Tržič). •I Kikel Tržičani uspešni v Avstriji TRŽIČ - Sankači trtiškega Partizana so se pred dnevi udeletili treh mednarodnih aankaških tekem na avstrijskem Koroškem. Na tej tridnevni turneji je nastopalo kar 130 sankačev iz 24 klubov iz Avstrije, Italije in Jugoslavije. Lep uspeh je dosegel Trtičan Teodor Kališnik, ki je postal skupni zmagovalec med člani. Rezultati na posameznih tekmah: Finkenstein - 1. Kališnik, 18. Klemen-čič, 20. Neme; mladinci - 8. Kos; Notsch - 12. Kališnik, 18. Neme; 20. Jane; Beljak - 3. Kališnik, 7. Drago Česen, 11. Neme, 20. Milan Česen mlajši, 24. Klemenčič; starejši člani - 6. Milan Česen starejši. • F Kikel Zmagal Plamen KROPA - Občinska konferenca ZSMS Radovljica je v počastitev 22. decembra priredila športna tekmovanja v košarki, odbojki, namiznem tenisu, streljanju in šahu. Organizator košarkarskih tekmovanj je bilo ŠI) Plamen iz Krope. V košarkarskem tekmovanju je zmagal Plamen pred Gostinskim centrom z Bleda in vojaki iz Radovljice. H/. Organizacijski komite mnoiičnega smučarskega teka 'Ml »Po poteh Kokrikega odreda« Duplje PRIJAVNICA ZA 6 MNOŽIČNI SMUČARSKI TEK »PO POTEH KOKRŠKEGA ODREDA« DUPLJE Rok za prijavo je 5. januar 1981 Prijave poslati na naslov: TVD PARTIZAN DUPLJE 64203 Duplje PRIJAVNICA Kraj bivanja...... ...........................Ulica ................................................................ Hišna številka (prvega pniavljencal Pošta .................................................Poštna številka....................... POKROVITELJ »SLOVENIJALES« Izpolni organizator Priimek in ime Leto rojstva Spol Delov org šport društ m no) tek 30 km lom 1 5 km pionn tek 7 km JLA UJV 15 km 7 km 2 s i C C s A B c 0 E T K Startnma odrasli 1 50 din; pionirji 20 din člani smuč. zveze: odrasli 100 din; pionirji 10 din Prijavljena pod K morajo obvezno označiti tudi A Startnino vplačal dne..........................po pošti na TVD Partizan Duplje 64203 Duplje na žiro račun štev 51500-679-70076 □ Podpis (Pišite čitljivo, prekrižajte ustrezni kvadrat) DUPLJE - PODALJŠAN ROK PRIJAV - Organizacijski odbor za šesti množični tek Po poteh kokrškega odreda, ki bo 18. januarja v Dupljah, nam je sporočil, da so podaljšali rok prijav za tekmovanje. Nov rok je 12. januar. Zato še enkrat objavljamo prijavnico, da se boste lahko prijavili za tisti tek, ki ste ga sposobni Breteči. Ne odlašajte in prijavo pošljite na naslov TVD Partizan uplje, 64203 Duplje. Organizacijski odbor skrbno bdi nad pripravami za to prireditev. Pesti jih pomanjkanje snega, saj ga je zadnja odjuga precej načela, a vseeno upajo, da bodo to prireditev lahko spravili pod streho tako kot se spodobi. Upajo, da bo do 18. januarja zapadlo tudi nekaj novega snega. Kot so nas obvestili, je za šesti množični tek Po poteh kokrškega odreda izredno zanimanje. Doslej se je prijavilo te nad dvatisoč udeležencev iz vse Slovenije in tudi zamejstva. Ker. so rok prijav podaljšali, jih pričakuje še enkrat toliko. To pa bo hkrati najmnotičnejša prireditev na tekaških smučeh v Sloveniji, (-dh) RADIJSKI SPORED kovinotehna TOZD Tehnična trgovina SOBOTA, 10. JAN. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Pionirski tednik - 9.06 Z radiom na poti - 10.05 Sobotna matineja - 11.06 Zapojmo pesem -OPZ Glasbena iola Postojna - 11.20 Po republikah in pokrajinah - 11.40 Zapojte z nami - 12.10 Godala v ritmu -12.30 Kmetijski nasveti -mag. Milan Rovan: Škode v kmetijstvu lani - 12.40 Veseli domaći nape v i - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev - Iz naiih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... 14.06 Glasbena panorama -15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 Vrtiljak - 17.06 Spoznavajmo svet in domovino - Za 'gorje - 18.30 Mladi mladim -New Swing Quartet - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Mladi mostovi - 20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00 Za prijetno razvedrilo - 21.30 Oddaja za nase izseljence -23.05 Lirični utrinki ■ 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarjalcev zabavne glasbe - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Radi ste jih Caslusali - 13.35 Glasba iz atinske Amerike - 14.00 Srečanja republik in pokrajin - 15.30 Hitri prsti - 15.45 Mikrofon za Tatjano Dre-melj - 16.00 NaS podlistek -Jusuf Budiovi: Stari profesor in njegov album - 16.15 Lepe melodije - 16.40 Glasbeni casino - 17.35 Lahka glasba slovenskih avtorjev -18.00 Pol ure za chanson -18.35 Naši kraji in ljudje - 18 50 Glasbena medigra -18.55 Razgledi po kulturi - 19 25 Športna sobota (prenosi in komentarji - vmes •glasba) - 21.15 Mala nočna glasba-21.45 SOS - V soboto obujamo spomine - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa kovinotehna Blagovnica FUŽINAR JESENICE NEDELJA, 11. JAN. Prvi program 5.00 Dobro jutro - 8.07 Radijska igra za otroke - 8.45 Skladbe za mladino - 9.05 Se' pomnite, tovariši! - 10.05 Ne-1 deljska matineja - Koncert iz naiih krajev - 11.00 Pogovor s poslušalci - 11.10 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.00 Poročila - Posebna obvestila - 13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13.20 Za kmetijske proizvajalce 13.50 Pihalne godbe - 14.05 Humoreska tega tedna -14.25 S popevkami po Jugoslaviji - 15.10 Pri nas doma -15.30 Nedeljska reportaža -15.56 Listi iz notesa - 16.20 Gremo v kino - 17.05 Popularne opeme melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - 18:45 Na zgomji polici - 19.30 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Glasbene razglednice -20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Glasbena tribuna mladih • Skupni program JRT - Beo-grad 23.05 Lirični utrinki 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 -13.00 V nedeljo se dobimo, sport, glasba in se kaj - 19.80 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Novosti iz francoske diskoteke - 21.45 Radio Študent na naftem valu - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa kovinotehna Blagovnica FUŽINAR JESENICE J PONEDELJEK, 12. JAN. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Ringaraja - 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 -Iz naftih krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam . . - 14.05 V go-steh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Dobri znanci - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz nafte diskoteke - 21.00 Poročila -21.05 Glasba velikanov -22.15 Informativna oddaja v nemftčini in angleftčini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke - 16.40 Od ena do pet - 17.35 Iz partitur revijskega orkestra »Metropole« - 17.55 Filmski zasuk -18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama -20.00 Iz zakladnice jazza -Roy Eldridge - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa kovinotehna PRODAJALNE NA GORENJSKEM TOREK, 13. JAN. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 4.50 Dnevni koledar - 5.30 Jutranji program - obvestila - 6.10 Prometne informacije - 6.20 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci! - 7.30 Iz naftih sporedov - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih ftol - I. Dekle va: Ciciban igra -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... 11.35 RADIO TRIGLAV JESENICE UKW-FM področje za radovljiško občino 87,7 mega-herza — Gomjesavska dolina 103,8 megaherza - Jesenice in okolica 100,6 megaherza srednji val 1495 KHz Petek: 16.03 Lokalna poročila -obvestila - 16.30 Kulturna oddaja - Morda vas bo zanimalo - Kaj je novega v Produkciji kaset in ploftč RTV Ljubljana Sobota: 16.03 Lokalna poročila -obvestila, 16.30 Kam danes in jutri - Jugoton vam predstavlja - Morda vas bo zanimalo Nedelja: 11.03 Mi pa nismo se uklonili — Koledar važnejftih dogodkov iz preteklosti - Rekla-me - Nedeljska kronika - obvestila — 12.00 Čestitke — Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila — obvestila — 16.30 Ponedeljkov Športni pregled - Morda vas bo zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade — Morda vas bo zanimalo Sreda: 16.03 Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade — morda vas bo zanimalo Četrtek: 16.03 Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Naft obzornik - Morda vas bo zanimalo — Po domače za vas Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti ing. Franc Vengust: Izkoristimo ostanke sečenj v gozdovih -12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev - Iz naftih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... 14.05 V korak z mladimi -15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Opeme arije in monologi - 18.30 Pojo amaterski zbori - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Moj mira Šepeta - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli JRT - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemftčini in angleftčini - 22.25 Iz naftih sporedov -22.30 Tipke in godala - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji -24.00 Poročila - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Iz obdobja swinga - Glenn Miller - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom in zborom Bert Kaempfert -16.00 Pet minut humorja - 16.06 Popevke italijanskih avtorjev - 16:40 Spekter -17.35 Iz partitur Hollywood-skega pops orkestra - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.00 Misel in pesem -21.45 Zvočni portreti - Kvartet Rashied Ali - II. del -»Nove smernice v modemi glasbi« - 22.15 Rezervirano za disco - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa kovinotehna ŽELEZNINA JESENICE SREDA, 14. JAN. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orkestri -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev - Iz naftih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -14.05 Razmiftljamo, ugotavljamo - 14.25 Nafti posluftalci čestitajo in pozdravljajo -15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - Pesmi Gallusa, Veno-se, Marenzia, Monteverdija -18.15 NaS gost - 18.30 Odskočna deska - Klavirski trio (Maja Burger - violina, Igor Škerjanec - violončelo, Nada Cilenftek - klavir) - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Milana Križana - 20.00 Koncert za besedo - Šepetanje -20.25 Chopin v izvedbi slovenskih pianistov... - Dubravka Tomftič-Srebotnjak, H Uda Hora k, Aci Bertoncelj - 21.06 Giuseppe Verdi: Dva odlomka iz opere »Moč usode« - 22.15 Informativna oddaja v nemftčini in angleftčini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Revija slovenskih Psvcev zabavne glasbe - 23.06 irični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo - Yosuke Ya-mashita - 00.O5 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja - 14.05 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu (majhni ansambli) - 16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe - 17.35 VpraSanja telesne kulture - 17.40 Iz partitur velikega zabavnega orkestra »Mantovani« - 18.00 Z orkestri in solisti - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po poŠti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa kovinotehna OPREMA MENGEŠ ČETRTEK, 15. JAN. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan • 8.30 Mladina poje - MPZ Bodra smjana, Sofija, Bolgarija -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naSih krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Enajsta ftola - 14.20 Koncert za mlade posluSalce - Skladatelj - A. Dvorak -14.40 Jezekovni pogovori -15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela... - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Glasba za pihala slovenskih avtorjev -Jani Golob, Alojz Ajdič, Franc Slabe - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer - GrSka in rimska dramatika I. - 21.45 Lepe melodije -22.15 Informativna oddaja v nemSčini in angleftčini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program -glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas -15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Tam ob ognju naftem - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz -klub - Gost kluba: Iztok Ko-ritnik - 17.40 Iz partitur zabavnega orkestra RTV Ljubljana - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu -18.55 Razgledi po kulturi -19.25 Stereorama - 20.00 Glasbena parada »Radenci 81« - 22.00 S festivalov jazza - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa kovinotehna ŽELEZNINA JESENICE PETEK, lb. JAN. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Glasbena pravljica - 8.40 Nafti umetniki mladim poslušalcem - 9.06 Z radiom na poti - 10.06 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev - Iz naftih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... 13.50 Človek in zdravje -14.05 Odmevi z Jadrana v simfonični literaturi - 14.25 Nafti posluftalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio iutri! - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo... - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemftčini in angleftčini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih - 23.06 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu - Jo Anne Brackeen - Martial Šolal -13.35 Znano in priljubljeno -14.00 Z vami in za vas - 15.30 Glasbena medigra - 15.45 Vroče - hladno - 17.10-17.30 Odrasli tako, kako pa mi? -17.35 Odmevi z gora - Mari- j jan Kriflelj: Skarjev Everest (razgovor) - 17.55 Filmska glasba - 18.40 Mali koncert I lahke glasbe - 18.55 Razgledi I po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Revijalne paralele -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NAGRADNA KRIŽANKA Reaitev novoletne akandinavake križanke: TRETMAN. DIOKAMA. SIK K K TP. KARA. RAKETAR, ŽELIMO. V. REMITENDA. NATAKNJENOST. RT. OSNOVNA SOLA. AH. VITRA. DEMONIZEM. ER.TR, EVR. DVOREC. MISAL. RAZGRETOST. LOT. J. ALEGORIJA. ELEGIK. CC. VIR. RO. TOPOVINE. TK A. IK. UG. OSEM. ONANIJA. ZINGST. SPA. JUAN. AJANT. ATOL PES. DARO (DANO). EGA LITE. PA. O. MANUI, CITALEC, VITORIA. PARADOKS. O LINE DNI IN SREČO' Prejeli amo 226 reaitev. Izžrebani ao bili: 1 nagrada (250 din) Silva Stamulak 64202 Naklo. It, 107. 2. nagrada (150 dinl prejme Helena Kalan, Jama 19. 64211 Mavčiče. T nagrado (120 din) prejme Marija Kavčič, Kranj, Tomšičeva 15, ostalih sedem nagrad po( 100 din) prejmejo: Andreja Mihelcic, Ul 1 avgusta 4. Kranj Janez Sava, M. PijadeVI. Kranj Anton Kmet, Partizanska 42.64220 Skofja Loka Janez Svetina 64260 Bled. Refiska r. 25 Franc Brdnik, 61216Smlednik. st M Ivan Križaj Groharjevo naselje 6H. 64220Skofja Loka Anci Andrin, Zolgerjeva 1H. 61 lit Ljubljana Nagrade bomo poslali po poŠti. Reaitev nagradne akandinavake križanke z dne 26. decembra: POSLOVNO PRIREDITVENI CENTER, UDO. DEDEK. ABO. ROBINIJA, ENDIVIJA. AV. SGK. OER. RJA. EENN, LISTA. KK, NMJC. IM. ENI. OLE, J, IT, IVJE. SERE, SKOPJE. T, E. TEIN, KASTAV, AK, BC. TO. ISTAR. TLAKAH. A RS. TRIDESET LET SEJMSKE DEJA. MAI. PAV. OEGIN, N. LS. VOLOSKO. IC. G RS, TRS, PRIREJENOST. MS BANANA. ITI -OTRIN. NAČIN. AKI. KOSTANJ. UJETNICE, AKTOVKE, NACEK, AR Prejeli amo 227 reaitev. Izžrebani ao bili: I nagrada - celoletna naročnina na Glas - Marjan Grajzar, 64000 Kranj, Partizanska pot 12/a. 2. nagrada - polletna naročnina na G las - Križaj Janez. 64220 .Skofja Loka. Trata 9. t nagrada polletna naročnina na Glas - Franc Magdic, Sorlijeva .1, 64000 Kranj 4. nagrada - karta za obisk vseh sejemskih prireditev v Kranju v letu 1981 - Ludvik Glavač. Jama 19.64211 Mavčire 5. nagrada - karta za obisk vseh sejemskih prireditev v Kranju v letu 19H1 - Jure Grajzar. 6401)0 Kranj. Partizanska pot 12-a. LOTERIJA NOVOLETNA Srećka Din Srećka Din it. it. 20 140 8085 1.000 50 100 007385 2,000.000 80 120 265015 20.000 90 100 371885 20.000 24980 2.120 46820 4.140 26 100 95040 2.000 76 140 021230 100.000 256 200 077630 50.000 2846 1.200 149360 100.000 12876 6.140 80 73136 2.000 1 75606 2.000 06241 2.080 398796 20.000 97631 4.080 055531 100.080 17 87 100 120 386861 20.080 126782 1 258442 .(KKl.OOO 50.000 73417 91257 368597 2.100 4.000 20.000 36033 2.000 374737 100.000 094383 50.000 38 100 215773 100.000 351503 20.000 68 120 367653 20.000 98 120 2428 600 21454 6.000 92358 6.000 66804 2.000 352158 50.000 095174 50.000 393468 50.120 258674 20.000 365684 20.000 39 229 180 200 55 140 279 400 295 200 00649 10.000 1745 600 21599 10.000 1955 1.140 54539 4.180 76S5 600 122279 20.400 35 60 32017 2.040 855 160 149247 20.040 1025 600 343507 20.040 62045 2.000 420637 20.040 027085 20.000 251175 20.000 38 60 386045 50.000 48 80 678 200 06 100 708 160 46 80 58458 8.000 3656 400 60696 2.000 29 60 026116 20.000 39 60 253086 100.000 99 60 60009 4.000 7 40 82979 2.000 8627 1.040 94909 2.000 06467 6.040 272359 20.000 29177 H.040 367409 20.000 2. KOLO 1. KOLO 00 70 930 1650 8620 20530 31350 46700 93120 01 6031 85141 095481 108961 1572 43312 80 80 200 800 400 2.000 6.000 6.080 8.000 120 400 8.000 20.000 20.000 600 4.000 039622 20.000 00 80 172944 20.000 50 120 400234 20.000 70 60 487044 1.000.000 860 200 0830 400 25 KK) 6040 l.(KK) 705 160 00690 »,000 06375 8.000 09880 2.000 78945 6.000 43480 4.000 90245 2.000 54920 8.000 115385 100.000 015070 20.060 381355 20.000 360380 20.000 495175 50.000 26 80 1386% 20.000 1 40 185866 20.000 5091 640 5311 440 17 60 9611 640 47 80 56221 6.040 6917 460 033851 500.040 82497 6.000 179441 20.040 058467 20.000 362121 20.040 220947 20.080 368957 20.000 33 60 73 100 52 60 8 40 12233 4.060 72 80 4528 440 156923 500.000 08492 •4.000 433118 20.040 348253 1,000.000 09442 6.000 417663 20.000 35252 2.060 19 60 432713 20.000 58072 2.080 49 100 452603 20.000 352362 20.000 579 160 6299 800 4 40 32549 8.100 4254 440 73 60 32919 4.060 03434 6.040 453 2(X) 45769 2.000 43434 4.040 122723 20.000 58039 4.000 146694 20.040 90809 2.000 166434 20.040 217149 20.100 229784 20.040 74 60 463159 20.000 Razpisna komisija pri GIDOR, razpisuje dela oz. naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA OZD GIDOR Gorenja vas Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom ter pogojev, določenih z družbenim dogovorom o kadrovski politiki v Sob Skofja Loka, izpolnjevati ie naslednje: — da ima visoko Šolsko izobrazbo strojne ali ekonomske smeri, da ima viftjo Šolsko izobrazbo strojne ali ekonomske smeri, — da ima pet let delovnih izkušenj od tega tri leta na delovnih mestih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi - prednost ima kandidat z delovnimi izkušnjami v delovnih organizacijah s podobnimi dejavnostmi, - da ima moralno politične kvalitete Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni od objave na naslov: GIDOR Gorenja vas - za razpisno komisijo. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8. dneh po sklepu DS o imenovanju. O U AS M.STRAH TELEVIZIJA - KINO - NOVO V KINU - TA TEDEN NA TV PETEK, 9 JANUARJA 1981 kovinotehna TEHNIKA MENGEŠ TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA, 11.1. «25 Poročila - 8.30 Čebelica laja • 8.55 Beli kamen, švedska otroftka serija - 9.25 Garmisch: Slalom za moške. Erenos l.teka - 11.15 Risan a • 11.25 Garmisch: Slalom za molke, prenos 2. teka -12.30 TV kažipot - 12.55 Poročila - 13.00 Jugoslavija, dober dan (do 13.35) - 15.00 VVashington za zaprtimi vrati, serijski film - 16.30 Poročila - 16.35 Za čisto in bistro jezero, dok. oddaja TV Skopje - 17.05 Športna poročila - 17.15 Pomočnik, švicarski film - 19.15 Risanka -19.22 TV nocoj - 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -20.00 M.Smoje: Veliko mesto, nadaljevanka TV Zagreb - 21.15 Mostovi Manhattana, dokumentarna oddaja - 22.00 Poročila - 22.05 Športni pregled Drevo za obešanje je vestern, v katerem je Gary Cooper zaigral moža, razdvojenega med zakonom in pravico. Zgodba se odvija v Mon-tani. Življenje je težko, še posebej za zdravnika, ki je ubil svojo nezvesto ženo. Zaigrali so še: Maria Schell, Karel Malden, Ben Piazza. VIS« Aamiset za film Rumena podmornica izhaja iz hita Beatlov. Tudi glasbo zanj sta napisala Paul McCartnev in pokojni John Lennon. Zgodba privlačne risanke je fantazijska in hkrati predstavlja mit o Beat-lesih. kovinotehna PRODAJALNE NA GORENJSKEM Oddajniki II. T V mreže: 15.45 Test - 16.00 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Cas jazza - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.25 Zapisano v veter, ameriški film (do 23.05) T V Zagreb I. program: 9.50 Poročila - 10.00 Po jutru se dan pozna, otroška oddaja - 11.30 Narodna glasba • 12.00 Kmetijska oddaja -13.00 Jugoslavija, dober dan - 14.00 Gledalci in TV - 14.30 Mladinski film - 16.00 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 M.Smoje: Veliko mesto - 21.20 Razpotja ZR Nemčije, 1. del doku- vrni m en tame oddaje - 21 45 TV dnevnik - 22.05 Športni pregled kovinotehna TOZD Tehnična trgovina PONEDELJEK, 12.1. 10.00 Zimski šolski spored -13.15 Zimski šolski spored (do 14.15/30) - 16.25 Kmetijska oddaja TV Beograd -17.25 Poročila - 17.30 Mini-godci v glasbeni deželi - 17.40 Človekovi prijatelji, poljudno znanstvena serija - 18.05 Metodologija političnega dela: Sestanek-priprava - 18.25 Jezik v javni rabi: Osebne poteze v jeziku - 18.35 Obzornik - 18.45 Zdravo, mladi -19.15 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 20.00 W. Shakespeare: Komedija zmešnjav, angl. drama-musi-cal - 22.15 V znamenju -22.30 Kulturne diagonale Komedija zmešnjav pomeni enega največjih dosežkov in uspehov ugledne gledališke hiše Royal Shakespeare Companv iz StratfOrda, rojstnega kraja velikega dramatika. Predstava je zanimiva predvsem zaradi izvirne, sodobne uprizoritve. Musical ohranja celotno Shakespearovo besedilo, vendar mu dodaja glasbene točke, v katerih se igralci resnično razživijo. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Lutkovni na- daljevanka - 18.00 Junaške narodne pesmi - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbena medigra - 18.50 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Po poteh spoznanj • 20.50 Zagrebška panorama - 21.15 Družin« Po-laniecki, poljska nadaljevanka - 22.35 7 + 7. zabavno glasbena oddaja (do 23.35) TV Zagreb I. program: 17.40 Poročila - 17.45 Lutkovna nadaljevanka - 18.00 Junaške narodne pesmi • 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Karlovac - 18.45 Zdravo, mladi - 19.30 TV dnevnik - 20.00 R. Bogda-novski: Učitelj, 2. del drama TV Skopje - 21.15 Glasbeni trenutek - 21.20 Panorama -22.05 TV dnevnik - 22.20 Dokumentarni film kovinotehna Blagovnica FUŽINAR JESENICE TOREK, 13.1. 10.25 Oberstaufen: Slalom za moške, prenos l.teka (do 12.00) EvR - 12.55 Oberstaufen: Slalom za moške, prenos 2. teka (do 14.00) EVR -15.50 Slalom za moške, posnetek iz Oberstaufna - 17.10 Poročila - 17.15 Sebastijano-va babica, danska risana serija - 17.30 Folklorna skupina »Duna«, 3. oddaja - 18.05 Mali svet, otroška kontaktna serija TV Zagreb - 18.35 Obzornik - 18.45 Partizanske smučine, oddaja iz cikla Cas, ki živi - 19.15 Risanka - 19.24 Eno najbolj znanih del velikega poljskega pisa ■ telja Reymonta, Nobelovega nagrajenca, je roman Obljubljena dežela. Riše življenje v industrijskem središču Lodžu, mestu, zraslem sredi J9. stoletja takorekoč čez noč v obubožani poljski pokrajini, kije dajala ceneno delovno* silo in postala »obljubljena dežela« za trgovske in industrijske pridobitnike. Pisatelj prikazuje obogatelo buržoazijo raznih narodnosti kot pokvarjeno tolpo ljudi, ki se žene le za dobičkom in ne izbira sredstev, da uniči nasprotnika. Nadaljevanka v štirih delih je nastala po istoimenskem Wajdovem filmu. TV nocoj - 19.26 Zrno do zma - 19.30 TV dnevnik -20.00 Skupaj - aktualna oddaja vseh jug. TV studiev - 21.06 W. Revmont: Obljubljena dežela, 1. del poljske nadaljevanke - 22.05 V znamenju • 22.20 Goga, balet Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.00 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Palčki nimajo pojma - 18.15 Knjige in misli - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Najvažnejša je ljubezen, zabavno glasbena oddaja -20.55 Zagrebška panorama -21.20 Cas podvigov, dokumentarna oddaja (do 22.05) TV Zagreb I. program: 10.00 Zimski šolski spored -13.15 Zimski šolski spored (do 14.15/30) - 17.40 Poročila - 17.45 Palčki nimajo pojma -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek - 18.45 Splošna ljudska obramba -19.30 TV dnevnik - 20.00 Skupaj - aktualna oddaja vseh jug. TV studiev - 21.00 Vzlet, sovjetski film - 22.45 TV dnevnik kovinotehna ŽELEZNINA JESENICE SREDA, 14.1. 10.00 Zimski šolski spored -13.15 Zimski šolski spored (do 14.15/30) - 17.05 Poročila - 17.10 Z besedo in sliko: Novoletna ura - 17..«) Ukročeno oko, kulturno dokumentarna serija - 18.20 Okrogli svet - Anješka, 20-letno dekle, končuje študij na filmski akademiji. Za diplomsko nalogo izbere TV oddajo na temo udarnikov, ki so jih v petdesetih letih tako slavili, zdaj pa kot da jih ni več. Zato želi raziskati usodo Mateuša Birkuta, katerega kip so po mnogih zapletih odstranili. Andrzej Wajda, ki se je proslavil že z lepim številom celovečernih filmov, pravi, da gaje že dolgo mikalo posneti film na to temo. V Marmornem človeku ga zanima predvsem odnos med dvema generacijama in različna pojmovanja resničnosti v dveh obdobjih poljske zgodovine. 18.30 Obzomik-18 45 Galerija opernih značajev: Zapeljivci in tisti, ki mislijo, da to so -19.15 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zma • 19.30 TV dnevnik - 20.00 Film tedna: Marmorni človek, poljski film - 22.35 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Ptičje strašilo, otroška nadaljevanka -18.15 Splošna ljudska obramba - 18.45 Amaterski studio -19.30 TV dnevnik - 20.00 Žalostni spomini, angleška TV drama - 21.15 Zagrebška Eanorama - 21.35 Muzej rvaških arheoloških spomenikov, izob. oddaja T V Zagreb I. program: 17.40 Poročila - 17.45 Ptičje strašilo - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Varaždin - 18.45 Amaterski studio - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Aktualna sreda - 21.15 Portreti: Ivan Maček-Matija, oddaja TV LJ - 22.25 TV dnevnik - 22.40 Rockn'n Roller, zabavno glasbena oddaja kovinotehna OPREMA ! MENGEŠ ČETRTEK, 15.1. 10.00 Zimski šolski spored -13.15 Zimski šolski spored (do 14.15/30) - 17.30 Poročila - 17.35 Tovarišija, mladinska nadaljevanka TV Skopje - 18.05 Mozaik kratkega filma: Popotni dnevnik, novozelandski film - 18.30 Obzornik - 18.40 Po sledeh napredka -19.10 Risanka - 19.22 TV nocoj - 19.24 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 20.00 Ko zaboli zob, aktualna oddaja -21.30 625 - 22.10 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Jelenko, otroška serija - 18.15 Znanost -18.45 Muppet show - 19.30 TV dnevnik - 20.00 3, 2, 1 . . . Gremo - 23.00 Poročila (do 23.05) TV Zagreb I. program: 17.40 Poročila - 17.45 Jelenko - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Split - 18.45 Muppet show - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zunanje-poli-tična oddaja - 20.50 Kvizko-teka - 21.50 TV dnevnik - 22.06 Glasbena oddaja PETEK, 1«. 1. 10.00 Zimski šolski spored -13.15 Zimski šolski spored (do 14.15/30) - 17.15 Poročila - 17.20 Olimpiada smeha, ameriška risana serija - 17.30 - Cez tri gore: Pevski tabor 80 (zamejski zbori) - 18.20 Obzornik - 18.30 Sodobna medicina: Tobak — naslada in pokora - 19.00 Ne prezrite - 19.15 Risanka - 19.20 Cik cak - 19.24 - TV nocoj - 19.26 Zrno do zma - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 A. Marodič: Naša krajevna skupnost -Minivrtec - 20.40 Propagandna oddaja - 20.45 Jazz na ekranu: Joe Henderson Ouartet - 20.55 T. Hardv: Zupan v Casterbridgeu, angleška nadaljevanka - 21.45 V znamenju - 22.00 Nočni kino: Dillinger je mrtev, italijanski film Film Dillinger je mrtev režiserja in scenarista Marca Ferrerija je kakor sanjski si>et. V njem se prepletata poezija, polna simbolov, in ideologija, katere glavna značilnost je odtujitev človeka v sodobnem teh-nizi ranem svetu. Prav s to mojstrovino si je Fer-reri priboril mesto v samem vrhu italijanske kinematografije. Igrajo: Michel Piccoli, Anita Pallenberg, Annie Girar-dot in drugi. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Naši pesniki, oddaja za otroke - 18.15 Mladinski ekran - 18.45 Zgodbe Danila Nikoliča - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Družina in družba, dokumentarna serija - 20.45 Zagrebška panorama • 21.10 Zeleni kabaret - 21.40 Kulturni mozaik (do 23.40) TV Zagreb L program: 17.40 Poročila - 17.45 Naši pesniki - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Rijeka - 18.45 Mladinski ekran, oddaja TV Novi Sad - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Napadalno dekle, ameriški film • 21.45 Zgodbe iz muzeja reyolucne • 22.30 TV dnevnik - 22.45 Zabavno glasbena oddaja r NOVO V KINU Ta vražji jazzye film o odrskem in filmskem režiserju, ki ga preganja želja po popolnosti. Kamera vrta globoko v njegovo delo, ljubezen, dušo, uspeh in polome, prijateljstva in končno smrt. Filmu uspe vse to povezati v pripovedno celoto, čeprav se dogajanje več ali manj giblje na odru ali za njim. Delo je ustvaril Bob Fosse. režiser, glasbenik in plesalec, ki je že osemkrat dobil nagrado Tomv in enega oskarja za svoj Cabaret in še nagrado Emmy, za Ta vražji jazz pa lani štiri oskarje in prvo nagrado v Cannesu. Zgodba angleškega filma Veliki rop zlatega vlaka se odvija r času krimske vojne 1855. leta. Vsak mesec vlak prevaža dragoceni tovor, 25.000 funtov v zlatu, kar predstavlja pravcati izziv za izkušenega kriminalca. Tako v nizu duhovitih situacij spremljamo prvi veliki rop vlaka v zgodovini britanskih železnic. KINO KRANJ CENTER »januarja franc. ban: film BEG S PLOC SIKA (PROSTITUTKA IZ MARSEILLE SA) ob IS., IS. in 20. uri 10. januarja franv. ban: film BEG S PLOČNIKA ob IS.. IS. in 20. uri. premiera angl. ban: pust. filma VELIKI ROV ZLA TEGA VLAKA ah 22. uri 11. januarja franc. ban: risani film SKRIVNOSTNI TOM IN BRATJE DAL TON ob 10. uri. franc. ban,film BEG S PLOČNIKA ob I«,, 17. in IS. uri. premiera amer. ban: glasb, filma TA VRAŽJI JAZZ ob 21. uri 12., 1:1. in 14. januarja amer. ban: glasb, film TA VRAZJIJAZZ ob IS. IS. in 20. uri I5.januarja ital. ban: en>t. film NEMO RALNE NUNE ob IS.. IS. in 20. uri KRANJ STORŽlC S. januarja amer. ban: akcij, film TOBOGAN SMRTI ob IS. uri. Med. ban: film TA VA NJE POD SONCEM ob IS. in 20. uri 10. januarja jap. ban: fant. film POROCI LO IZ VESOUA ob IS. uri. nem. ban srhlj. komedija HOTEL DRAKULA ob IS. in 20. uri II januarja ital. ban pust. film JOE IN MARGHARITO ob 14. uri. ital ban erot. film POLNOČNE STRASTI ob IH. uri. nem. ban: srhlj. komedija HOTEL DRAKULA ob IH. uri. premiera amer. ban: srhlj. DRAKULA oh 20. uri 12. in VI januarja amer. ban: srhljirko DR A Kl TLA ob lb.. IH. m 20. uri 14. januarja ital. ban: erot. film POLNOČ NE STRASTI oh 18.. IH. in 20. uri 15. januarja ital. ban: pust. film JOE IS M A RGHA RITO ob IH.. I H. in 20. un KINOTR2IČ 10. januarja ital. ban: pust dilm JOE IS MARGHARITO ob IS. uri. ital. franc. ban erot. drama ANGELSKE NUNE ob IH. ,n 20. uri. premiem amer. ban: srhljicke DRA KULA ob 22. uri 11. januarja jap. ban fant. film PORIH'I LO IZ VESOUA ob 18. uri. fnmc ban krim. film ZA NAJU oh 17. in IH. uri: premiera ital. ban: krim. drame PIŠTOLA oh 21. uri 12. januarja front: bon krim, film ZA SA JI' oh 17. uri. franc bon: film HEG S PLOC SIKA oh 1». uri II.januarja franc han film BEG S PLOČNIKA ob 17. in 1». uri 14. januarja ital. ban: erot. film NEMO-RA lne nune ob 17. in IS. uri 15. januarja ital. ban: emt. film polnoč ne strasti ob 17. in 1». uri KAMNIK DOM 10. januarja amer. ban: srhlj. žrelo 2 oh IS.. IS. in 20. uri, premiem amer. ban: glasb, filma ta vrazjijazz ob 22. uri . . 11. januarja amer. ban: srhljivka zrelo 2 ob 15.. 17. in is. uri. premiera angl. ban: pust. filma veliki ROP zlatega VLAKA ob 21. uri 12. in 1:1. januarja nem. ban: srhljivka hotel drakula ob IS. in 20. uri 14. januarja ital. ban: pust. film JOE IN margharito oh IH. in 20. uri 15. januarja ital. ban: krim. drama PIštola ob I H. in 20. uri DUPLICA 10. januarja premiera amer. ban: glasb, filma TA VRAZI I JAZZ oh 20. uri 11. januarja amer. ban: glasb, komedija RIBA Kl JE resila pittsburg ob 15. uri. angl. bari: pust film veliki ROP zlatega VLAKA oh 17. in IS. uri 14. januarja nem. ban: srhlj. komedija hotel drakula ob20. uri 15. januarja jap. ban: fant. film POROCl LO IZ VESOUA oh 20 uri KOMENDA ». januarja amer. han srhljirko žrelo 2 oh IS. uri 10. januarja amer. bon akcij, film TOBOGAN smrti ob 17. uri. ital. ban: erot. film polnočne strasti ob is. uri CE&NJICA »januarja angl. bon pust. film veliki ROP ZLA tega vla KA oh 20. uri 11 januarja umer buri: risani film tom IN jerry oh 17 uri. ital ban: erot. film nemora lne NI 'ne ob 20 uri KINO RADOVLJICA »januarja amer. ban: pust. film gusar Z. jamajke ob IH. uri. angl. ban: ;ah film ljubi VlhlEM ob 20. uri 10. januarja angl. ban. ;ab. film hl u BI Vll.flEM ob IH. uri. angl. ban: pust. film polnočni expres ob 20. uri 11. januarja angl. han: pust film POL NOČNI expres ob IH. uri. angl. han film hl u BI vilijem ob 20. uri 12. in 14. januarja jugosl. ban: zabav, film prišel je Cas da ljubezen spo ZNASob 20. uri II. januarja amer. ban film doktor Zlvago ob 20. uri Najnovejšo erotično in najbolj hvaljeno inačico klasične legende o grofu Drakuli, ki zapušča rodno Transilvanijo, ker je v Angliji primernejše ozračje za vampirje, je jtosnel režiser John Badham. Njegov leju grof ne pije vina in ne mara slabokrvnih žensk, zato />a od prikupne Lusi vzame več kot kri. . . 15. januarja amer. ban: film PEKEL V VESOUU ob 20. uri KINO BLED »januarja brazil. ban: zab. film DONA FLOR IN NJENA DVA MOŽA ob 20. uri 10. januarja ital. ban: pust. film HOTEL KLEINHOF oh IS. in 20. uri 11. januarja amer. ban: zab. pust. film ČLOVEK IZ SAN FERNANDA oh IS. uri. amer. ban: film J A VNA HISA 122 ob 20. uri 12. januarja angl. ban: pust. film POLNOČNI EXPRES oh 20. uri 1-1 Januarja angl. han: film hl U BI VILIJEM ob 20. uri 14. januarja amer. ban: risani film JU NA KI DISNE YLA NDA ob 17. uri. amer. ban: film DOKTOR ZIVAGO ob 20. uri KINO BOHINJ - BOH. BISTRICA 10. januarja amer. ban: film JAVNA HISA 122 ob IH. uri 11. januarja ital. ban: pust. film HOTEL KLEINHOF ob IH. uri. brazil. ban: zabav, film DONA FLOR IN NJENA DVA MOŽA oh 20 uri 15. januarja angl. ban: zabav, film hlUBI VILIJEM ob 20. uri JESENICE RADIO »Januarja domača drama POT V BOKO - SVETOZAR MARKOVIC ob 17. in 1». uri 10. in II. januarja amer. akc. drama APOKALIPSA DANES ob 17. in 1». uri 12. in 19. januarja amer. pust. film A RA B-SKE PUSTOLOVŠČINE ob 17. in 1». uri JESENICE PLAVŽ 10. in 11. januarja amer film ARABSKE PUSTOLOVŠČINE oh I H. in 20. uri 12. in M Januarja amer. akc. drama A POKA LIPSA DA NES ob IH. in 20. uri KINO DOVJE 10. januarja ital. film SPECIALNA POLI CM A PROTI MAFIJI ob !».:}<) 11. januarja nem. film RESNIČNE ZGODBE III del ob l».:lo KINO KRANJSKA GORA 10. januarja nem. film RESNIČNE ZGODBE III. del ob 20. uri 14.januarja amer film ARABSKE PU STOLOVSCINE ob 20. uri SKOPJA LOKA SORA 10. in II. januarja nem. glasb, film DISCO VROČICA ob I H. m 20. uri /i. 14. in 15. januarja nem. komed. RES NIC NE ZGODBE II. del ob 20 uri 14 januarja angl. krim. film W STOPNIC ob IH. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 10. januarja slov. vojni film NASVIDE NJE V NASLEDNJI VO.INI ob 20. uri 11. januarja amer. drama REK JE MO-IF. ZIVUENJE ob IH. in 20. uri 14. januarja amer film BEN HUR ob 20 uri k Želje v novem letu Člani kluba OZN na nitji stopnji šole prof. dr. Jamesa Ptanlja na Bleda talijo vsem otrokom sveta, da ne bi bilo več vojn, da ne bi umirali zaradi lakote, da bi bili vsi enakopravni, da bi imeli vsi dovolj pitne vode, da bi jim ne primanjkovalo zdravil, da bi vsi lahko obiskovali Sole, da bi imeli veliko igrač in igrišč, da ne bi umirali zaradi nalezljivih bolezni, da bi vedno živeli pod svobodnim soncem Učenci 2. b razreda osnovne Sole Simon Jenko pa so si v novem letu zaželeli: nove smuči (Gregor J anetič), zdravja in miru (Stane Studen), da bi bil mir, da bi bil srečen in vesel (Gregi Omersa), veliko sreče, majhno igračo in da ne bi bilo več vojne (Taja Lojk), igračo Memo in čokolado (Polona), knjigo Pika Nogavička (Barbi Zmnlikar), letno karto za smučanje in veliko zdravja (Goranka Znidar) smučarsko opremo (Rok Glavina), da ne bi bilo vojne, da bi dobil avto na daljinsko upravljanje (Uro* Jalen), da bi bili vsi zdravi in da bi se v Soli dobro učil (Grega Bencina), da bi mami veliko pomagal pri delu doma (Tadej). Nepozabna noč Kazalca sta kazala nekaj čez osmo uro zvečer na Silvestrovo. Veselo razpoloženi smo se usedli pred televizor. Pod bogato okrašeno jelko go se bleščala darila. Nanje sem že prej pomislila. Z nekaj prihranjenega denarja sem kupil« darila za starše in brata. Vsi so nestrpno čakali, kakšna presenečenja sem jim pripravila. Ker sem to opazila, tudi sama nisem več zdržala. Razdelila sem vsakemu svoje in jih s tem razveselila. Na televiziji se je začel program, ob katerem smo se prijetno zabavali. Razpoloženje smo popestrili z raznimi igrami in salami. Obujali smo tudi spomine na vse, kar nam je prineslo iztekajoče se leto. Kazal, a sta se hitro približevala polnoči. Prišel je trenutek, ko je odbilo zadnjo uro starega leta. Drug drugemu smo zaželeli srečo v novem. Zaspana sem odšla v posteljo z upanjem, da bo novo leto vsaj takšno, če ne boljše, kot preteklo. Mateja Sluga, oan. šola Davorin Jenko Cerklje Šumijo gozdovi domači Drr... Jezna udarim po budilki Spet je ura Sest, treba bo vstati. Vključim radio in se leno pretegnem. Mm, prijetna melodija, ki me uspava. Kako lepo bi bilo še malo spati, sanjati. »Ura je šest in petnajst minut. Dobro jutro drage poslušalke m poslušalci Ste dobro spali?« Glas Saše Veronika me vrže pokonci Mar sem res zaspala? Hitro pokonci! Oblačim se. Le kje so čevlji? Ah, še počesati se bo treba! Spet sem brez zajtrka. Tedaj pa - danes je vendar petek! Misli se umirijo, zbeže daleč proč -domov. Kaj neki zdaj počnejo naši? Mamica je verjetno že v hlevu pri živini stara mama pri štedilniku, oče na poti v Železnike s polnimi posodami mleka. Dva brata sta v šoli, druga dva pa se najbrž že pridno izpopolnjujeta v vojaških veščinah. Kaj pa sestrica? Verjetno si pravkar mane krmežljave oči ob skodelici toplega, kadečega se mleka. Mrak je Se, v tišini nastajajočega jutra se razločijo le bele poljane. Dom. Kolikokrat med šolskimi urami misli polete k tebi! Oglašajo se spomini na leta, ko zjutraj ni bilo treba zgodaj vstajati. To so bila leta mojega zgodnjega otroštva; smeh, sreča, topla mamina dlan. Daleč je vse to, pa vendar tako blizu, tako moje. Ne hitim več. Vem, danes grem spet domov, pod okrilje domače strehe, v zavetje šumečih gozdov Andreja Peternelj, 2. b r. EAŠC Kranj Bila sem delegatka 9. januarja praznuje Skofja Loka svoj občinski praznik. Ker se spominjamo vrste dogodkov, traja praznovanje več dni. Začne se že decembra. V soboto, 21. decembra, smo praznovali tudi praznik krajevne skupnosti Skofja Loka. Bila sem na seji krajevne skupnosti kot delegatka pionirske organizacije naše šole. To je bilo zame veliko doživetje. Se bolj pa sem bila ponosna, ker sem smela spremljati delegate pobratenih mest. Spremljala sem delegate iz osnovne šole Kočevje, ki so se tudi udeležili seje. Po seji in po prireditvi, ki so jo pripravili učenci naše šole, smo si ogledali še športno halo v Podlubniku. Vsem so bili prostori zelo všeč. Ponosna sem bila, da naše mesto premore kaj takega. Po ogledu hale smo se zbrali v šoli v večnamenskem prostoru in se pogovarjali z našimi gosti. Zastavljali smo tudi uganke, pripovedovali šale in izmenjali naslove ter sklenili veliko prijateljstev. Sergeja Malovrh, B. r. oan. šole Peter Kavčič Skofja Loka Naša vojska nt^?K?,FJI L0KI JE MASNICA. V NJEJ SO VOJAKI VOJAKI SE UČIJO STRELJATI NAŠIH VOJAKOV JE VELIKO, i Mateja Stoja, 1. a Od Cvetko Golar Skofja Loka Ptice pozimi Po naših vrtovih, poljih, logih in gozdovih so doma različne ptice. Najbolj poznane so mi sinice. Letošnja zima je zelo ostra. Tudi neko soboto so snežinke plesale svoj vrtoglavi ples. Sneg se je ulegel po bregovih in je izgledal kakor bela halja, ki ogrinja zimsko naravo. Zato tudi pticam ni bilo postlano z rožicami. Zasmilile so se mi te premražene kepice, ki so se nenehno spreletavale, da bi ogrele svoje mrzlo perje. V ptičjo krmilnico sem jim natrosila pest krme. Grela sem se ob oknu in kdaj pa kdaj poškilila skozi zaveso. Dolgo ni bilo nobene. A kdor čaka, dočaka. Bili sta sinici Na trebuščkih sta imeli rumen puh, sredi katerega sta bili žametno črni progi. Pod očmi sta bili beli Največ njunega perja je bilo sivkastorjavega. Najprej sta se nezaupljivo spreletavali okoli krmilnice. Bili sta prestrašeni. Bali sta se ljudi. Glad ju je gotovo težil, ker sta začeli hlastno zobati zma. Naenkrat pa, kakor da jima je nekdo prišepnil, sta odleteli na bližnje mogočno drevo. Prijeten občutek me je obdal, ko sem videla, da sem pomagala sinicama. Za zahvalo sta še enkrat prileteli na rogovilo in zažvrgoleli. Mateja Ravnik, i. b r. oan. šole Joaip Broz-Tito Predoalje Nekajdnevna odjuga je na nekaterih mestih ie dodobra pospravila snežno odejo. No, snega je kljub temu Se dovolj in podobni prikupni prizori otroSke brezskrbnosti bodo med počitnicami še bolj pogosti. - Foro. H. d. NAGRADNA UGANKA Poznate gorenjske športnike? Panjtar iz Tržiča, Ročevnica 51, ki ga je žreb izbral med tokrat nekoliko skromnejšim številom pravilnih odgovorov. Na fotografiji je mladi smučarski skakalec, doma v Stra-žišču pri Kranju. Je član skakalne Rekcije smučarskega kluba Triglav in ima za seboj že nekaj lepih uspehov. Dokaj solidno je zastopal Jugoslovanske barve tudi na pravkar minuli Intersport skakalni turneji. Kdo je športnik na sliki? Odgovore pošljite do 19. januarja na naslov: ČP Glas Kranj, 64000 Kranj, Moše Pi-jadeja 1 — nagradna uganka. Izžrebanca čaka serija značk. Simpatična smučarka, po kateri smo spraševali zadnjič, je Nataša Blažič. Serijo Glasovih značk bo dobil Slavko Švrk Ura je bila štiri in odhitela sem, kot vsak dan, k sosedovi psici varovat mladiče. Malo čudno se sliši, a je res. Miška oziroma pasja mama ni nikoli pustila mladičev samih v drvarnici, drugim tudi ni zaupala svoje družine, zato sem jo vsak dan ob štirih popoldne obiskovala. Miška je bila ob tem času namreč navajena, da je hodila na sprehode. Komaj sem odprla zarjavela vrata drvarnice, je začela navdušeno mahati z repom, me navadno obliznila, če je seveda utegnila, in jo za dobre pol ure ucvrla na prostost. Mladi kužki so se mi zelo priljubili in vedno pogosteje sem jih obiskovala. Miha Pavliha Miha Pavliha je iz Gorij doma, ker nos se mu viha, v svet se poda. Videl je mesta: Rim, Moskvo, Berlin, vodi ga cesta skozi veliko dolin. Lepa je Donava, čudovit veterni mlin, vabi ga Afrika vroča. Videl je piramide v Gizi in poševni stolp v Pizzi, obiskal Japonsko, Kitajsko, Havaje, občutil je severa hlad, vrača v domače se kraje, vesel je, ker je mlad, da bo obiskal še mnoge kraje, ki videl bi jih rad. Jana Skalič, 6. r. osn. sole bratov Žvan Gorje Toda nekega dne mi je gospodar povedal, da so dva oddali sorodnikom in je ostal samo Še eden. Zasmilil se mi je mali nebogljenček in lahko si mislite, da sem tedaj upala na glas izreči željo, ki sem jo gojila v sebi že od rojstva teh pasjih gobčkov, kakor sem kasneje včasih poklicala svojega psa zaradi njegove radovednosti. »Lahko dobim tega psa?« Proseče sem gledala gospodarja. Ta se mi je smejal: »Seveda! Kdo drug naj bi ga dobil, če ne naša pestema?« V meni je vzplamtela sreča, a mi jo je v kot srca kmalu potisnila mračna misel. Saj vendar starši še nič ne vedo! Pa je tudi to šlo. 2e po nekaj dneh truda s pregovarjanjem mamice, očka je bil takoj za to, je pri nas lajalo ščene. Rosvita Sitar, 7. b r. oan. šole Ivan Tavčar Gorenja vas Izšla je Panorama V zadnjih dneh decembra je izšla Panorama, glasilo Kkonomsko-admilustrativnega šolskega centra Kranj. Učenci so dobili v roke glasilo, kakršnega niso bili vajeni. Polno je zanimivega branja in opremljeno z risbami, ki so jih sami narisali. V Panorami so objavljeni prispevki z različnimi temami. Veliko je zanimivih pripovedi, prijetnih ljubezenskih zgodbic, pesmi, šal, na zadnjih straneh pa sta objavljena horoskop in nagradna križanka. Za člane uredniškega odbora in za vse učence, ki so kakorkoli sodelovali pri oblikovanju Panorame, je bil izid glasila zelo pomemben dogodek. Nekateri smo se spraševali, kako bodo učenci sprejeli Panoramo in bili prijetno presenečeni. Glasilo ima glede na število učencev zelo visoko naklado, saj je izšlo kar v 660 izvodih. V letošnjem šolskem letu nameravamo izdati vsaj še eno številko Panorame, ker pa imamo prispevkov dovolj, na tihem upamo celo na tretjo. Milena Sušteršič Skozi vojno v svobodo Stojim na vrhu spomenika v Dražgošah in premišljujem. Ne vidim zelenih travnikov pod seboj, niti pisanega jesenskega gozda, ne njiv, posejanih in zoranih. Pred mano vstane podoba gorečih Dražgoš. I z hiš prihajajo kriki groze. Po vasi pleni in ropa Nemec. Tu in tam se zareže v zrak strel, kri pricurlja in telesa Dražgošana ... Danes so Dražgoše razvita vas. Ima vodovod in elektriko. Čeprav je v hribih, do nje pelje asfaltirana cesta. Naši vrstniki hodijo v osnovno šolo. Kmalu bodo oni gospodarji. Ohranili bodo Dražgoše in jih še bolj razvili. Vas se ponaša z visokim, mogočnim spomenikom, ki spominja na krvavo bitko. Alenka Rant, 6. b r. oan. šole Cvetko Golar Skofja Loka Spolna vzgoja »Kaj pa tako premišljuješ, Mihec?« »Premišljujem, kaj rečejo štorklje svojim štorkljicam, kadar jih te vprašajo, kdo jih je prinesel na svet.« Kam na počitnice? Polovica šolskega leta je že minila. Kar hitro, kajne? Ocene so znane, načrti, kako čim lepše preživeti štirinajstdnevne počitnice, pa tudi. Poglejmo, kako sta si jih zamislili Marija in Urša. Marija Požun obiskuje 7. razred osnovne šole heroja Bračiča v Tržiču: »Sla bom k stari mami na Bled. Veselim se že, saj imam tam veliko prijateljev. Z njimi bom smučala na Zatmiku in drsala, če bo le drsališče urejeno. Upam, da bom na Bledu lahko ostala vse dni počitnic. Sicer pa so v naši šoli za ta čas pripravili več tečajev. Smučarski bodo v Hrastah, Ročevnici in na Zelenici prijave pa zbirajo tudi za drsalnega.« Urša Zbontar iz 7. razreda osnovne šole France Prešeren v Kranju: »Sem članica rokometnega kluba. Prvi teden počitnic mi bodo največ časa vzeli treningi, če ga bo kaj prida ostalo, pa ga bom po vsej verjetnosti izkoristila za smučanje na Krvavcu. Razen tega imamo na Kokrici tudi dobro urejene tekaške proge, ki jih bom gotovo preskusila. Naslednji teden bom preživela v Kranjski gori, kjer naša šola organizira petdnevni smučarski tečaj. Skočila bom še v Ljubljano k prijateljici ki sem jo spoznala na morju, tako da bo počitnic kar prehitro konec.« Mariji in Urši pa seveda vsem drugim šolarjem želim čim bolj prijetne počitnice h čim manj zlomov. H. Jelovčan NACE /Bi PRINESE!} 0*'Zq.. TRGOVINE * \MAL0 MASLA, \U J»A k mesarju/ MEN/ PA CI6ARETE sČASOPl^Jlli Na podlagi 162 člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS. št 21 - 224/74. 39 468/74 5 180/76. 10 381 /76. 31 1 393 /76 in 8 483/78) izdajaio uprave za družbene prihodke občin JESENICE KRANJ RADOVLJICA SKOFJA t OKA TR^IC POZIV k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov za Isto 1980 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1981 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1981. Napoved za odmero davkov morajo vložiti: Za leto 1980 1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1980; 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1980; 3. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1980; 4. Zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic, o dohodkih doseženih v letu 1980. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma zgradb v najem ter dohodki od podnajemnin, dohodki od oddajanja opremljenih sob pa le, če doseženi dohodek presega 3.000 dinarjev; 5. Zavezanci davka od premoženja — na posest gozdnega zemljišča za leto 1980. Napoved morajo vložiti občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmeta, če posedujejo več kot 0.5 ha gozdnega zemljišča in če njihov dohodek v letu 1980 presega 20.000,00 dinarjev oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo 10.000.00 dinarjev letno na družinskega člana; 6. Zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1980. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1980 presega 294.000 dinarjev., Napoved vložijo: — zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 2. in 3. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče; — zavezanci iz 5. točke pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju leži gozdno zemljišče; — zavezanci iz 6. točke pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju so imeli v letu 1980 najdalj stalno prebivališče. s Za leto 1981 1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1981; 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1981. Napoved vložijo: — zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 2. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani. Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri upravi za družbene prihodke občine. Pozivamo zavezanca, da napovedi vložijo v roku, določenem v tam pozivu, kar bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10% oziroma najmanj 100 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 20% oziroma najmanj 200 dinarjev. s Uprave /a družbene prihodke OBČIN JESENICE KRANJ RADOVLJICA SKOFJA LOKA TRŽIČ A UoH, CMivna utalb« «lu,Hn - Obr 7.51 MERKUR Trgovsko podjetje Koroška 1 Kranj Razpisni komisiji Delovne organizacije Trgovsko podjetje Merkur veleteleznina, n.sol.o., Kranj, Koroška 1 in TOZD Trgovske storitve, n.«ub.o. Kranj Kranj, Gregorčičeva 8, v sestavi Trgovskega podjetja MERKUR veleteleznina, n.sol.o., Kranj, Koroška 1, razpisujeta dela in naloge 1. GLAVNEGA DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE TRGOVSKO PODJETJE MERKUR veleteleznina, n.sol.o., Kranj, Koroška 1, za dobo 4 let 2. POMOČNIKA DIREKTORJA TOZD TRGOVSKE STORITVE, n.sub.o. Kranj, Kranj, Gregorčičeva 8, za dobo 4 let Poleg splošnih pogojev se za razpisana dela in naloge zahteva: pod 1. - visoka strokovna izobrazba ekonomske, pravne, organizacijske ali tehnične smeri in S let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah, — organizacijske sposobnosti za vodenje, — moralno-politične vrline pod 2.- višja strokovna izobrazba ekonomske, organizacijske ali tehnične smeri ali srednja strokovna izobrazba ekonomske, komercialne ali tehnične smeri, in 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah, — moralno-politične vrline Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po objavi razpisa. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov Trgovsko podjetje Merkur veleteleznina, n.sol.o., Kranj, Koroška 1, kadrovsko-socialna služba, s pripisom »za razpisno komisijo pod točko 1 oziroma pod točko 2.« Kandidati bodo o izbiri obveščeni v IS dneh od izbire na ustreznem samoupravnem organu. v/ v PRIMC MARIJA Cesta na Klanec 3 Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporočam! Delavska univerza TOMO BREJC Kranj, vpisuje v II. semester šolskega leta 1980/81 kandidate V OSNOVNO SOLO ZA ODRASLE (5, 6., 7. in 8, razred). Vpišejo se lahko kandidati, ki so zaposleni in tisti, ki so izpolnili Šolske obveznosti in ne morejo nadaljevati šolanja v redni šoli. Prijave sprejemamo do 25. januarja 1981, na naslov: DELAVSKA UNIVERZA »TOMO BREJC« KRANJ, cesta Staneta Žagarja 1. Prijavi je treha priložiti: - rojstni list - spričevalo o zadnjem končanem razredu - potrdilo o zaposlitvi Obveščamo kandidate in delovne organizacije, da bomo tudi v tem semestru organizirali dvoizmenski pouk tako, da se lahko v šolo vključijo tudi tisti, ki delajo v izmenah. DEŽURNI VETERINARJI od 9.1.81 do 16.1.81 Za občini Kranj in Tržič TERAN Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26/357 ali 21-798 LOKAR Franc, dipl. vet., Kranj, Zanova 12, telefon 23-916 0 Za občino Skofja Loka HABJAN Janko, dipl. vet., Ziri 130, tel. 69-280 OBLAK Marko, dipl. vet., Skofja Loka, Novi svet 10, tel. 60-577 ali 44-518 Za občini Radovljica in Jesenice GABROVŠEK Jože, dipl. vet., tel. 25-779 Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. Osnovna sola FRANCE PREŠEREN Kranj Komisija za medsebojna delovna razmerja pri osnovni šoli razpisuje prosta dela in naloge SNAŽILKE V CENTRALNI ŠOLI za nedoločen čas s polnim delovnirh časom Prošnje sprejema komisija za medsebojna delovna razmerja 15 dni po objavi. ZAHVALA Ob tragični izgubi nase male MARJANCE ŽAGAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za tolažbo, darovano cvetje; g. župniku za poslovilne besede na zadnji poti naše ljubljene Marjance, posebno pa sosedom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Žalujoči: ati, mami in vsi, ki smo jo imeli radi! Trstenik, 27. decembra 1980 Sporočamo žalostno vest, da nas je v 83. letu starosti Zapustil naš dragi mož, brat in stric NIKOLA MITELŠTET ' iz Škofje Loke Pogreb pokojnika bo v petek, 9. januarja 1981, oh 15. uri na pokopališču v Zg. Bitnjah Žalujoči: žena in drugo sorodstvo! Skofja Loka. Zg. Bitnje, Kranj, Skopje, Ljubljana, 6. januarja 1981 Zahrbtna bolezen nam je iztrgala iz naše sredine dolgoletno sodelavko CVETKO RUPAR Ohranili jo bomo v trajnem spominu! KOLEKTIV IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA - OBMOČJE DELOVNE ENOTE KRANJ PETEK. 9 JANUARJA 1911 17.STRAN C LAS Ob izgubi dragega moža in očeta JANEZA PRIMCA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem. DPO. Društvu upokojencev, GD, sosedom za nesebično pomoč. Posebna hvala tov. Rezki, tov. Leskovec in sosedoma Slavi in Janezu Kralj, ki so nam stali ob strani in nam lajšali bolečine v teh težkih trenutkih. Vsem Se enkrat hvala! Žalujoči: žena Francka, hčerki Milena in Zlata z družinama! Begunje, 29. decembra 1980 ZAHVALA V 54. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in svak TONE ZUPANC Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje. Posebna zahvala so-, sedom za pomoč, ZZB Cerklje, sodelavcem, kolektivu Sava, godbi in pevcem iz Kranja, govornikoma in duhovniku za opravljen obred. Vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Se enkrat hvala. Žalujoči: žena Marija, hčerka Marjana, sinova Janez in Tone z družino ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše 87. letne mame MARIJE MRAK iz Loga v Poljanski dolini Zahvaljujemo se osebju in zdravnici Doma upokojencev v Kranju za nego in skrb v zadnjih trenutkih življenja. Zahvaljujemo se vsem za izraze sožalja in poklonjeno cvetje. Hvala vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za spremstvo na njeni zadnji poti Ohranili jo bomo v lepem in trajnem spominu! Žalujoči: sin Polde, žena Štefka ter hčerki Gita in Rosana! Kranj, 29. decembra 1980 ZAHVALA Ob smrti nafte dobre mame, stare mame, sestre in tete ter taftče MARIJE NAGLIC roj. Koiir — s Kokrice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, kolektivu Živila in KZK Kranj za izrečena sožalja, darovane vence in cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo pevcem ter g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči vsi njeni! ZAHVALA Ob smrti ljubega sina, moža. očeta, brata in bratranca FRANCA PETRIČA se iskreno zahvaljujemo sosedom: KoroSčevim, NograSkovim in Ganterjevim za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se njegovim prijateljem, sodelavcem in znancem, tov. Milanu za poslovilne besede ob odprtem grobu, kakor tudi Delovni skupnosti skupnih služb Tekstilindusa. Planiki, Trgovski Soli in DruStvu za pomoč duševno prizadetim Helene Puhar Kranj za izrečena sožalja ter darovane vence in pomoč; ter spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi zvonarjem iz Britofa, tov. Mariji Jelarjevi in g. župniku za lep pogrebni obred. Žalujoči vsi njegovi! Orehovlje, 18. decembra 1980 ZAHVALA Ob tragični smrti naSega dragega moža, očeta, sina, brata in strica dr. STANKA POTOČNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivoma Zdravstvenega doma Kranj in Vzgojnega zavoda Preddvor za izrečena sožalja, darovano cvetje in za mnogoštevilno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala bližnjim sosedom za pomoč in tolažbo, duhovščini za čudovit pogrebni obred, pevcem za lepo petje, sodelavcem ZD — Reševalni postaji ter Avto-moto društvu Šenčur za častno stražo in spremstvo. Posebna zahvala velja tudi obema govornikoma. Vsem Se enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi! Šenčur, 6. januarja 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ata, starega ata, pradedka, brata, strica ANDREJA TICARJA Markovčovega ata z Zg. Bele se iskreno zahvaljujemo botrom, sosedom in vaščanom za nesebično pomoč, izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Iskrena hvala kolektivom: Tekstilindus - Obrat II., Konfekciji Triglav in Iskri, upokojencem in ZB z Bele. Zahvala velja tudi duhovniku za obred, dr. Bavdku in dr. Pegamovi, govorniku, zvonarjem, pevcem in vsem, ki so kakorkoli pomagali v težkih dneh. Žalujoči: hčerke Ivka, Francka, Tilka in Micka z družinami in drugo sorodstvo! ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame in stare mame MARIJE BURGAR roj. Jereb se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in duhovniku za vso pomoč v težkih dneh in za spremstvo na zadnji poti. Žalujoči: otroci z družinami! Sp. Brnik, Ljubljana, 2. januarja 1981. Sporočamo žalostno vest, da je po zahrbtni bolezni mnogo prezgodaj preminil naš dragi sodelavec JOŽE POGAČNIK vodja TOZD Gradnje Od njega smo se poslovili na pokopališču na Kokrici v ponedeljek, 5. januarja 1981. DELOVNA ORGANIZACIJA KOMUNALNO OBRTNEGA in GRADBENEGA PODJETJA KRANJ ter DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE! ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JANEZA ZUPANA 9e iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno smo hvaležni osebju Bolnišnice in Zavodu dt. Franceta Berglja na Jesenicah za požrtvovalno zdravljenje in nego v času pokojnikove težke bolezni, Krajevni organizaciji ZB NOV, DruStvu upokojencev, GD Podbrezje, kolektivu OS Bohinjska Bistrica, učencem, KUD Triglav iz Srednje vasi, pevcem in g. župniku za lep obred. Žalujoči: žena Terezija, sin Bogdan z družino in drugo sorodstvo! Podbrezje, Bohinj, Ljubljana, 5. januarja 1981 MALI telefon OGLASI 23-341 =PROPAMii_ ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji smrti našega dragega BRANETA MOHORICA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, vaščanom, sodelavcem B^j8^ ~~ VIAT0R TOZD Tovorni promet Ljubljana, Tekstilindusu Kranj, Iskri Kranj, Donitu Medvode za pomoč, darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo tudi GD Voklo in ostalim G D, tov. Luku Stupnikarju in Janezu Zmrzlikarju za poslovilne besede, pevskemu zboru DO SAPVIATOR za žalostinke ter g. župniku Antonu Slabe za pogrebni obred. \ Žalujoči: žena Danica, hčerka Sabina, sin Sebastian in vsi njegovi! Voklo, 28. decembra 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, matere, sestre in tete DORE ŠTEFE roj. Hudobivnik - iz Predoselj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, botrom, sosedom in prijateljem za vso pomoč, darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na zadnji poti. Zahvalo smo dolžni OOS in delavcem ATC elektronika Iskra, sodelavcem TEA Iskra, OOS in mladini iz Gorenjskih oblačil ter govornikoma Iskre in KS Predoslje Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: mož Ivan, hči Helena, sin Jane in drugo sorodstvo! Predoslje, 1. januarja 1981 ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta, dedka, pradedka, tasta in strica TOMAŽA ULCARJA z Bleda se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so darovali cvetje, izrazili sožalje in se poslovili od njega. Posebno se zahvaljujemo kolektivu LIP Bled, Društvu upokojencev, Zvezi prostovoljcev - borcev za severno mejo, dr. Lubeju, dr. Mencingerju, dr. Mulejevi in osebju Bolnišnice na Jesenicah, sosedom z Rečiške in Čopove ulice ter godbi iz Gorij. Hvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred. Vsi njegovi! Bled, Frankfurt, Beograd, 5. januarja 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in tete MATILDE LUŽAN roj. Raj gel j — upokojenke se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem iz Skupščine in družbenopolitičnih organizacij Občine Kranj, in Iskre - TOZD Števci Kranj, Krajevni organizaciji ZB NOV in ZVVI Zabnica, DruStvu upokojencev Zabnica za darovano cvetje, nesebično pomoč, izraženo sožalje in spremstvo na zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo Janezu Sifrerju za poslovilne besede v imenu Krajevne organizacije, ZB NOV Zabnica, pevskemu zboru Društva upokojencev Kranj, praporščakom ZB NOV, ZVVI in DU, Francki Kodrič in Kokalj Katki, ter župniku za obred. Vsem in vsakemu, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni! Sutna, 31. decembra 1980 Prodam HLADILNO SKRINJO gorenje in GOBELINE. Renko, SmledniSka 59, Kranj 1 Prodam rok-ola JUKE-BOKS in MARJANCO. Telefon 24-104 -Kranj 2 SVEŽA DOMAČA JAJCA, dobite vsak dan razen v torek in četrtek in KOKOŠI, hranjene brez dodatkov umetnih hranil. Visoko 41, Šenčur (Zormanov mlin) 3 Prodam PRAŠIČE za zakol. Rupa 6, Kranj _. 4 Prodam večjo količino PŠENICE in ječmena. Naslov v oglasnem oddelku. . 5 Oddam dva 4 mesece stara PSA. Sp. Bela 8, Preddvor . 6 Prodam PRAŠIČE, težke od 40 do 150 kg. Posavec 16, Pondart 7 Prodam brejo TELICO in KRAVO za meso. Zapoge 15, Vodice 8 Prodam šest tednov starega BIKCA simentalca in KRAVO z drugim teletom. Lahovče 32, Cerklje 9 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (plin, elektrika), električni RADIATOR, zakonsko POSTEJO (jogi) z omaricami, POROČNO OBLEKO, svetlo rumene barve, velikost 36— 38 ter KIP (lik) ženske, naravne velikosti. Omejc Jože, Šorlijeva ul. 21, Kranj 10 Prodam dve mladi KRAVI po teletu in dva PRAŠIČA, težka po 70 kg. Šobčeva 17, Lesce 11 Prodam suha BUKOVA DRVA. Selo 20, Bled 12 Prodam KRAVO za zakol. Zabnica 15 13 Prodam KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev, ki bo v četrto teletila. Prezrenje 19, Podnart 14 Prodam KRAVO pred telitvijo in zimska JABOLKA. Pire Janez, V oglje 106, Šenčur 15 Prodam črnobelo TELIČKO za pleme. Gasilska 19, Šenčur 16 Prodam težkega KONJA, za lahka dela ali za meso. brezje 42 pri Tržiču 17 Prodam klavirsko HARMONIKO stella. Mubi, Staretova 2, Čirče 18 Prodam TELEVIZOR minirama in PEČI na olje. Kranj, Mlekarska št. 10 19 Prodam nov ŠIVALNI STROJ bagat elektronik. Haklin Dušanka, Golnik 78 t 20 Prodam več PRAŠIČEV, težkih po 30 kg, Mihovec, Sp. Senica 2, Medvode 21 Ugodno prodam vhodna maces-nova VRATA, 220x 225, OKNO, 200 x 100 in računski električni stroj OLYMPIA. C. na Klanec 37, Kranj 22 Prodam PRAŠIČA za zakol. Breg ob Savi 8, Mavčiče 23 Prodam dva PRAŠIČA. Breg 12, Preddvor 24 Prodam 2 PEČI na olje (kontakt 7500 in emo 8) ŠTEDILNIK na drva iskra in skoraj nov PONY EKS-PRESS. Ravnikar Štefan, Stara Loka 37, Skofja Loka 25 Prodam čmobel TELEVIZOR. Markič, Kranj, Benedikova 2, Stranišče 26 Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Polica 1, Naklo 27 Prodam 7 tednov staro TELIČKO, za rejo, dobre sorte, ali za v skrinjo. Pangerščica 4, Golnik 28 Prodam OVCO z mladičem ali brez. Srednje Bitnje 105, telefon 44-572 t. ?9 Prodam trajnožarečo PEC in PRALNI STROJ candy. Skušek, Šempetrska 28, kranj 30 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Pivka 14, Naklo 31 Ljubiteljem živali prodam lepo mlado PSIČKO, staro pol leta. Hribar Franc, Šobčeva 14, Lesce, tel. 74-013 32 Prodam PRAŠIČA za >zakol. Vopovl je 13, Cerklje 33 Prodam popolnoma nova maces-nova GARAŽNA VRATA Jelovica, 2,30 X 2,10. Kadunc, Štefetova 36, Šenčur, tel. 41-027 popoldan 34 Prodam PSA čuvaja ovčarja -šarplaninca in termoakumulačijsko PEC, 6 kW, po ugodni ceni. Zg. Bitnje 57 35 Prodam rabljene »PLOHE«, JA-.BOLKA za ozimnico in T-NOSIL-CE (tra verze) 4,40 m, v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 36 Prodam električno KLADIVO (štemarica). Zasavska 52; Orehek, Kranj 37 Prodam novo ročno KROŽNO Z AGO black-decker, 1050 VV. Telefon 26-925 38 Prodam drobni KROMPIR, GARAŽNA VRATA ih KRAVO s tretjim teletom, ali posamezno. Zg. Bitnje 23 *.„J? Prodam diatonično HARMONI-, KO Be eS aS, cena 8.000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 40 Prodam PRAŠIČA za zakol, krmljen z domačo krmo, težkega 170 kg. MoSe 20, Smlednik 41 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO, Tatinec 10. Preddvor 42 Prodam BIKCA za rejo ali zako Sr. Bela 29. Preddvor Prodam dva PRAŠIČKA, težk od 40 do 50 kg. Zabreznica 8, Žirovnica 43 Prodam dva PRAŠIČA za zakol in OBRAČALNIK heublitz. Okroglo 6, Naklo 44 Prodam DRSALKE - HOKEJ-KE, št. 4 1/2 (38). Naslov v oglasnem oddelku. 45 Prodam dva raztegljiva FOTELJA. Informacije po tel. 62-333 46 Prodam nov KOPIRNI STROJ za izdelavo expres ključev. Telefon 061 -346-260 popoldan 47 Prodam 6 mesecev star KUHINJSKI KOT, MIZO in 3 STOLE ter ŠTEDILNIK kuppersbusch, Širina 50 cm. Čadež Andrej, Galetova 16, Kokrica, tel. 25-147 48 Prodam novo SPALNICO EVA (zaradi prostora). Mlinska 25, Bled 49 Prodam več PRAŠIČEV, primernih za rejo, težkih od 20 do 40 kg. Stanonik, Log 9, Skofja Loka 50 Prodam nežigosane jugoslovanske ZNAMKE z atestom, v skupni vred-, nosti 24 SM. Cena po dogovoru. Ogled v ponedeljek od 15. ure dalje. Mežek Darko, Loka 56, Tržič 51 Prodam VOLA. Naslov v oglasnem oddelku. 52 Prodam 150 kg težkega mesnatega PRAŠIČA. Predoslje 58/a 203 Prodam PRAŠIČKE, težke od 25 do 30 kg in domače suhe SALAME. Virmaše 42, Skofja Loka 122 Prodam mesnatega PRAŠIČA, za zakol. Vopovl je 13, Cerklje 123 Prodam KRAVO simentalko, s četrtim teletom in PRAŠIČA za zakol. Zalog 41, Cerklje 124 Prodam PRAŠIČA za zakol, težkega 180 kg. Cerklje 93 125 Prodam en teden staro TELIČKO za pleme. Kern, Praprotna polica 28, Cerklje 126 Prodam večjo količino TESARSKIH SPON (klanfe). Mravlja, Sv. Duh 88, Skofja Loka 127 Prodam MOTORNO ŽAGO stihi. 0.70 ali zamenjam za teleta. Nart-nik, Sv. Barbara 17. Skofja Loka - 128 Prodam TELIČKO simentalko. Olševek 49, Preddvor 129 Prodam dve TELICI frizijki, po 6 mesecev breji. Hribar, Zalog 4, Cerklje 130 Prodam eno leto staro TELICO. Mlaka 21, Kranj 131 Prodam PRAŠIČA za zakol, TELIČKA in PUNTE. Lahovče 19, Cerklje 132 Prodam PRAŠIČA za zakol, 16-colski GUMI VOZ, PRIKOLICO za avto in 50-litrski KOTEL za žga-njekuho. Virmaše 48, Skofja Loka 133 Prodam kombiniran električni ŠTEDILNIK. Fende, Podlubnik 155, Skofja Loka 134 Prodam dva mesnata PRAŠIČA, težka po 200 kg. Glinje 12, Cerklje 135 Prodam suha bukova DRVA, v »klaftrah«. Dobovšek, Sidraž 6, Cerklje 136 Prodam »$PEH« od domačega prašiča in dobro ohranjen 200-litrski parni KOTEL. Šmartno 26, Cerklje 137 Prodam PRAŠIČA za zakol. Na-sovče 13, Komenda 138 Prodam KRAVO s teličkom in SVINJO za zakol. Zupan, Cerkljanska Dobrava 10, Cerklje 139 Prodam KRAVO s teličkom ali po izbiri. Kvas, Zalog 43, Cerklje 140 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE, težke po 23 kg. Šentunjka gora 3, Cerklje 141 Prodam 170 kg težkega PRAŠIČA. Vasca 10, Cerklje 142 Prodam PRAŠIČA za zakol, po izbiri. Gašpirc, Pšenična polica 7, Cerklje 143 Prodam 130 kg težkega PRAŠIČA. Škrjanc, Stiska vas 1, Cerklje 144 Prodam dve breji KRAVI. Slat-nar, Ambrož 7, Cerklje 145 Prodam dve TELIČKI za pleme, stari štiri tedne. Bergant, Glinje 12, Cerklje 146 Prodam deset dni starega BIKCA in zamenjam TELICO simentalko. staro eno leto za mlado KRAVO, z nekaj litri mleka (jalovo). Praprotna polica 24, Cerklje 147 Prodam PRAŠIČA za zakol. Stiska vas 10, Cerklje 148 Ugodno prodam 6 mesecev starega NEMŠKEGA OVČARJA. Zg. Bitnje 70, Zabnica 149 Prodam BIKCA in TELIČKO simentalko. Stara 10 in 14 dni. Podbrezje 54, Duplje 150 Prodam PRAŠIČA za zakol. Pšenična polica 8, Cerklje 151 Prodam KRAVO, pred telitvijo. Čeme, Zasip, Stagne 20 152 Prodam jalovo KRAVO. Zg. Bes-nica 55 pri Kranju 153 Po nizki ceni prodam dobro ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO (trosed) in dva fotelja z mizo. Jova-novič Zoran, Valjavčeva 5, Kranj 154 Po zmerni ceni prodam več PRAŠIČEV, težkih od 100 do 120 kg. Oman. Zminec 12, Skofja Loka 198 PETEK. 9 JANUARJA 1981 19.STRAN.G L/A S Prodam težkega PRAŠIČA. Srednja vas 11. Golnik 17.1 ŠTEDILNIK - INDESIT