PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA ^tp IV . Cena 10 lir - 5 jugolir - 2.50 din_______ m NARODNOSTNA ENAKOPRAVNOST lE SE VEDNO ZGOLJ NA PAPIRJU TUDI ZATO ZAHTEVAMO svobodne volitve TRST torek, 18. maja 1948 Poštniaa plačana y gotovini Sp^izione in abbon. postale Stev. 899 NA TEMELJU SKLEPOV ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV M PRIZHfllfl DRŽAVO IZRAEL Gromiko zahteva, naj Varnostni svet takoj podvzame ukrepe za prenehanje vojaških operacij - Sedanjo vojno je povzročilo anglo-ameriško saboti-ran]e sklepa OZN - Anglija pripravlja pot zaupni upravi ZDA v Palestini Moskovski radio poroča, da je Molotov odgovoril zunanjemu Fistru Izraela Shertoku, ki je javil ustanovitev države Izraela, je sovjetska vlada uradno priznala novo židovsko državo in njeno asno vlado. Molotov je še pripomnil, da sovjetska vlada upa, da ustanovitev nove židovske državi prispeirila k okrepitvi miru v estini.’n na Bližnjem vzhodu, okular tudi, da bo prispevala k wju prijateljskih odnosov med Sovjetsko zvezo in Izraelom. r^erjška delegacija je predložila, stine povzročilo sedanjo vojno med Arabci in Zidi. Poročilo nadaljuje, da izvaja Anglija v Palestini v tem tfenutku še večjo in direktnejšo nadoblast, kakor pa y času svojega mandata. Angleške sile imajo v svojlftt rokah strateške položaje ob obali in v coni Jeruzalema so v stanju, da sodelujejo z arabsko ligo, ki je pod okriljem njihovega vazala Abdulaha s čemer lahko preprečijo, da ne more nobena vojskujoča se stranka doseči odločilnih usipehov. S tem ustvarja Anglija pogoje za sprejem ameriške l-ije c'-nvj tiia Jo Varn°stnega sveta resoluci-loial *£aterem označuje sedanji po-1 v Palestini kot »grožnjo za ln predlaga uporabo ČL 39 usta-Vsak* *^ine' določa, da se proti krišitelju miru uporabijo ■on?' ^arnostnega sveta kot pre-ikih ^P^ome-tienih in gospodar-^ odnosov. Resolucija nadalje lSs)iiVa’ da morajo vse vlade in ob-Ukiniti v roku 36 ur po odo- jj,, odnosov. Resolucija nadalje H LjI Utn v .*k3epa srse sovražnosti in lož« svoje čete na izhodne po-Jč. Hkrati poziva komisijo za iVe?ir3e naj poroča Varnostnemu Jd o uspehih tega ukaza. delegat Gromiko je teval, naj Varnostni svet ta-i.J^pmlja o predlogu ZDA tudi takoj podvzame ukrepe, ustavijo vojaške operacije Palestini. Tel r(%i *vom AVlv, 17. — Zidovski Na- svet jg na svoji današnji seji {j.. - 24 prvega predsednika nove ■ „]^ce države Izraela prof. Chaun ■ana, ki je izvolitev sprejel, biva trenutno v New j,^nahji minister Izraela Shertok ^Prosil komisijo OZN za Palestl-kkj prizna židovski Narodni kot začasno vlado in naj spre j-tik- kot novo članico OZN. svet 3° Shertok pozval Varnostni ^ ’ naj zastavi ves svoj ugled in iav odprt napad arabskih dr- ’ *lasti Egipta proti židovski dr-t,1, Shertok še poudarja, da so Jn* in ostale arabske države č!a» * OZN, m da bi kot takšne ne j-.p napasti Izraela ki opira ;a J® ustanovitev na sklep OZN in . konec angleškega mandata nad (£—». Končno je Shertok na sJCOvai konferenci iejavil, da je 5j ^1 ustanovitev Izraela vsem Brv 1n‘cam OZN in jih proSU za ie . nje i.dovske države. Pri tem T. *e Poudani, da Je vlada Izraela _‘U& protest pri angleški vladi. J^tem jo je opozorila, da pre-pogodba, sklenjena med _gllJo in Transjordanja vsako J**» akcijo Transpordanje brez 'ifkhka angleške vlade. gjrfklJ Transjordanije Abdulah je pogoje, na podlagi katerih bilo mogoče skleniti z Zidi pre-we- Zahteva, da se židovske voske si,e P0*18!0 in odpovejo voja-jjJ*111 vodstvu Haganaha. Glede Ue* ki Prevažajo židovske izse-p05Ce v Palestino, je Abdulah pri-WUlil' da Jih bodo arabska letala Usmiljenja napadla. Arabska Pa jg poslala tajniku OZN *«n:co, v kateri protestira proti . snovitvi Izraela in opravičuje /Renčijo arabskih držav. ^encija Telepress komentira se-Uje dogodke v tem smislu, da je jj. 0 angleško-ameriško sabotira-Ie načrta OZN glede delitve Pale- Nabluj J«ruk»l«n i lidovska država arabika država 'Kt zaupne uprave, da bi na ta način spremenila Palestino v trajno oporišče anglo-saškega sveta. Telepress še pr.pomlnja, da nameravajo ZDA z ukinitvijo embarga, to je s privoljenjem nakupa orož^ v ZDA, samo še podžgati borbo mod Zidi m Arabci iti da je hotel Truman s priznanjem Iraela pokazati pred volitvami demokratično stranko kot prijateljico Zidov In s tem zakriti svetu imperialistično politiko ameriških petrolejskih magnatov, ki so skupno z ministrom za obrambo Foriresta-icm iazvali sedanji konflikt, s tem da so sabotirali sklep OZN glede razdelitve Palestine, slu piše tudi «Daily Telegraph», Ust «Sunb>sy Dispatch» pa je mnenja, da ne bodo mogili ne Arabol ne Zidi doseči popolne zmaga Med tem je prišlo med Zidovskimi političnimi Skupinami do konsolidacije. Glavni poveljnik Irgu-na je izjavil, da se je Ifgun kat tajna organizacija razšla in da je dola za bodočnost na razpolago svoje sile Izraelu. Tudi skupina Steirn priznava oblast židovske vlade, vendar pa svoja organizacije za enkrat še ni razpustila. Ameriški predsedniški kandidat tValiace je na1 nekem zborovanju predlagal, naj ZDA ukinejo gospodarsko pomoč Angliji, če bi arabska liga. k_ jo vodijo Angleži, izvajala sovražnosti prot; novi zidovski državi. Wailace priporoča, nej ameriško zunanje ministrstvo zahteva od ameriških petrolejskih družb, da ne smejo plačati arabskim državam, kjer imajo svoje petrolejske koncesije, nobenih najemnin, da jim na ta način odvzame finančna sredstvi za nadaljevanje vojne. Končno se Wallace prot Ivi enostranski akciji glede u-redltve pailestinsjtega vprašanja in zahteva, da razpravlja o njem OZN. «Fotrebno je, tako je Wal-lace izjavil dobesedno, da se nova židovska država ne spremeni v novo Španijo. Predsednik Varnostnega sveta je predlagal, naj se sestava komisije za premirje, ki jo tvorijo francoski, fceitgijski in ameriški konzul v Jeruzalemu, spremeni tako, da se zamenja ameriški delegat in to zaradi tega, ker so ZDA s priznanjem Izraelta že zavzele stališče v tem sporu. Danes popoldne je Imel Varnostni svet zopet sejo, pri kateri je prišlo do imenovanja »posredovalca« OZN za Palestino. Egiptska letala so napadla danes že pete Tel Aviv. Po poročilih Haganaha so bombardirala letala mesto iz velike višine. Zidovske sile so zasedle bivšo angleško trdnjavo Tegyosuha. ki obvlada zapadno Galilejo. Tudi sirijska letala 60 bombardirala razne židovske naselbine. med tem ko je topnštvo Transjordanije obstreljevalo židovsko naselbino Gesher. Radio Palestina pa javlja, d® so arabske sile zavzele židovski del Jeruzalema, da so predmestje Izpraznili in razstrelili ves sta židovski del mesta Jeruzalema. Jagoslovanski protest proti pokoljem v Grčiji Tudi Zveza jugoslovanskih književnikov je objavila protestno resolucijo proti fašistični tiraniji v atlantski izdaji BEOGRAD, 17. — Jugoslovansko vela fašistična tiranija v atlantski poslaništvo v Atenah je predložilo | izdaji. Val ogorčenja se dviga z atenski vladi noto jugoslovanske vlade, ki sporoča, da je jugoslovanska javnost prejela z ogorčenjem vest o množičnih ustreliivah grških rodoljubov, ki so se svojčas borili proti nacifašističnemu okupatorju. Jugoslovanska javnost zahteva, da se preneha s terorističnimi dejanji. Tudi Zveza jugoslovanskih književnikov je objavila protestno resolucijo proti množičnim pokoljem monarhofašistične vlade v Atenah pod pokroviteljstvom anglo-ameri-ških imperialistov proti borcem, ki so se od leta 1941 do 1944 junaško borili. Ljudje, ki v tem hipu padajo pod streli pušk, ki jih je v Evropo prinesel Marshallov načrt, so znani borci ELAS-a, ki so jih potem, ko so se junaško borih proti nacističnim okupatorjem, zaprli in spravili v koncentracijska taborišča. Najboljše sinove narotia popla-čuje s koncentracijskimi taborišči in. z ustrelitvami tista monarhistična vlada, ki ji je general Scobie omogočil, da je je polastila oblasti preko mrličev atenskih rodoljubov. Svobodoljubni narodi n',so premagali fašizma s tolikimi žrtvami zato, da bi po treh letih, ko je zastava svobode in miru zaplapolala nad vrati Brandenburga, zopet oži' vseh krajev sveta, kjer svoboda in življenje pomenita isto. Okrvavljeni grobovi ne dovolijo, da bi pozabili grozote suženjstva na poti, ki je dovedla do svobode. To ogorčenje naj bo v opozorilo imperialistom, da njihove zavojevalne težnje ne bodo imele uspeha Vse to naj bo junaškemu grškemu ljudstvu znamenje moralne pomoči v njegovem nadčloveškem trpljenju v borbi za neodvisnost in demokracijo. V osrednji Makefdoniji so edi-nice demokratične armade in ljudske siščite 11. maja izvrš-le napad na oddelke monarhofašistične vojske in orožništva ter prodrle v vaSi Tefenl tn Pjsndiia ter Nea Apolo-nia, kakor tudi v Angeloas in MI-krovfizi. Diverzantske skupine pa so pognale v zrafk na raznih točkah 700 metrov železniške proge, dva mosta in 300 metrov ceste. Sovražnik je imel 15 mrtvih. Pognali so v zrak tudi eno električno centra^ Id. 70 mladincev -z omenjenih krajev je vstopilo v urste demokratične vojske. V vzhodni Makedoniji in Tfakiji pa so partizani razrušili tri železniške mostove in en vlak. Uničeni so bili štiri vageni -;n ena lokomotiva. V zapadni Makedoniji pa so partizani napadli motorizirano sovražno kolono. Promet preko demokracijske črte še vedno ni svoboden! VUJA ZAHTEVA ukinitev oviranja prometa Nesramno postopanje civilne policije na blokih demarkacijske črte. Angloameriška VU nenehno krši sporazume obeh vojnih uprav o svobodi kretanja med obema conama Tržaškega ozemlja Z ZASEDANJA LJUDSKE SKUPŠČINE LR SLOVENIJE PRORAČUNSKO LET0 1947 ZAKUUCIIVIO Z 810 M8UJONI DINARJEV AKTIVE Proračun republike Slovenije za leto 1948 je za 490 0 višji od lanskega - Vse potrebe se v glavnem krijejo iz dohodkov gospodarske proizvodnje, kar je velika prednost socialističnega gospodarstva pred kapitalističnim - Davki znižani za 40% - Slovensko Primorje prvič vključeno v splošni proračun LR Slovenije (Od našega posebnega dopisnika) LJUBLJANA, 17. — Danes popoldne ob 16. je začela peta seja drugega rednega zasedanja ljudske skupščine LR Slovenije v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani. Najprej je podal svoje poročilo finančni minister Polič, ki je med drugim dejal: cProračun za leto 19p je predvideval 3.22S.883.000 dinarjev izdatkov in prav toliko dohodkov. Ker je bil proračun sestavljen pred petletnim planom, so se pokazale v izvajanju prvega leta petletke nove možnosti gradbene in industrijske dejavnosti, ki so povzročile, da so se dohodki povečali za 1.335.215.000 dinarjev in tako dosegli vsoto 509.100.000 dinarjev, kar pomeni povečanje predvidenih- izdatkov za 1,1%. Kljub povečanju izdatkov je aktiva za leto 191,1 znašala 819 mi Angleškj list «Sunday Graphic« . . , . krlt.zira ameriško iniciativo gkde Ujonov dinarjev v primeri z izdatku priznanja Izraela in zatrjuje, da je ta Trumanov kora k zadal smrtni udarec vsakemu upanju na premirje in sporazum. V istem smi- Leta 191,1 50 dohodki aktiv tovarn in obdavčenja ter amortizacije znašali 2.851.1,31.000 dinarjev, t. j. 88% predvidenih dohodkov s Za izvajanje sklepov OZN proti vojnim hujskačem OBUPEN POLOŽAJ ŽENA V DRŽAVAH, KJER VLADA IMPERIALIZEM, DO-ČIM UŽIVAJO ŽENE IN OTROCI V ZSSR IN DRŽAVAH NOVE DEMOKRACIJE ZAŠČITO IN PODPORO — STAVKA POLJEDELSKIH DELAVCEV V ITALIJI ŠE TRAJA (0* našega posebnega dopisnika) 17- ~ J^vfšilni odbor zen-?e , Mednarodne demokratične zve-danes razpravljal o borb. žeti 24 izvajanje sklepov OZN pro-č, hujskačem. Sinoči so izid]]' --..- bov om in ob teJ Prl!'Jki ie p°' ■ib0 P'rlsla do izraza jasna raz-^ med Sovjetsko zvezo in drža-C* nove demokracije, kjer so In otrooi deležni sleherne - "te in podpore, doč.m je polo-j*-„kha v državah, kjer vlada im- I te države v zameno ameriškega I blaga dati n® razpolago ZDA svoja ] letališča, vojaSko oporišča, avto-' uiobilbke ceste itd. | Hkfat; pomeni «pomoč» Grčiji, ! Turčiji .n Kitajski pošiljanje v te zmogel tri milijone ton prometa, loar je dvakrat toliko kakor lansko leto. V soboto je bilo o pristanišču 62 ladij z različno inozemsko zastavo. Češkoslovaški zunanji minister Clementis je v svojem govoru iz- ^aSanje_ podpore materam | **** *« želi ieikoslovaiko ljudstvo, _-Silzem, obupen. ^av‘ Je zasedanju predsedovali H, delegatka Nina Popov^. ,^dsednica zveze Je podala poro- v katerem je poudarila, da Je e-r]a vojnu zihtevala 40 milijo-^ mrtvih. Strašna teža te številke rt, rugi milijon: sirot in vdov na-Itj nenehno in vztrajno berbo, ^ 30 šene vseh držav bijejo z vse-j*r*i3tvt za ohranitev miru. (j., ‘Bnccski, delegatka Cotton Je Bitn ':'a na akl:PJ OZN Protl v°3' b-f hujskačem, k: so: znižanje o- ^ bci^^nje, vprašanje atomske j w r0., ; in drugega uničevalnega o- ' 1 ki.V*' obsodba vsake propagande. 't Tt od lita 1941. To povišanje je temelj našega zdravega in realnšga proračuna, ki črpa sredstva za kritje vseh potreb v prvi vrsti iz gospodarske proizvodnje in ne iz virov upravnega značaja. Prav na tem temelji velika prednost socialističnega gospodarstva pred kapitalističnim. Zmanjšanje davkov za leto 1948 bo uresničeno v vsej Jugoslaviji za 46%> in tako seveda tudi v Sloveniji. Seveda je potrebno tudi ljudski republiki Sloveniji iskrit vedno novih materialnih in finančnih oi-rov, ki morajo biti mobilizirani za uresničenje in prekoračenje plana proizvodnje v letošnjem letu, da bi se življenjska ravin zvišala. Upravni stroški bodo skrčeni za 16.1% v primeri z 18% v letu 1941.* Minister Polič je t» svojem poročilu ugotovil, da je bilo od dneva osvoboditve do danes obnovljenih v Sloveniji 30.113 poslopij ali 14% vseh zaradi vOjne porušenih poslopij. Letos bo vključeno v splošni proračun LR Slovenije tudi Slovensko Primorje, za katerega se lansko leto proračuna še ni bilo mogoče sestaviti. Za tem so govorili še: podpredsednik vlade LR Slovenije, minister za komunalne zadeve in minister za kmetijstvo in gozdarstvo. F. P. Poles ne še traja, so v toku poga- 1 poljski sporazum glede Sčečina, janja za izpustitev aretiranih delavcev in sindikal stov v pokrajini Modem. Zato so splošno stavko, ki je bila določena za daces. odložili. E. MILIC Češkoslovaška zastava v Ščcčinu VARŠAVA, 17. — V poljskem pristanišču Siečin vihra češkoslovaška Ceškoslovaško-jioljskl načrt, da bosta skupno prekoračili nemško industrijsko proizvodnjo, bo ustvaril močan zid proti napadu. Prepričani smo, da bi italijansko in jugoslovansko ljudstvo želelo rešiti vprašanje Trsta na enakih temeljih o gospodarskem razvoju in sodeloxxt-nju, toda Trst je postal politično orodje v rokah tistih sil, ki kritizirajo sovjetsko politiko in ki se igra- Tako De Gasperi pobija brezposelnost VIDEM, 17. (ATI) — V kako težkem položaju so danes italijanske delovne množice, nam kaže najbolje sledeči primer, ki se je nedavno dogodil. Skupina 16 brezposelnih delavcev iz Osoppa, Venzona in Trasaghisa, ki že dolgo časa nimajo dela in ki so ugotovili, da jim noben odlok vlade do sedaj še ni mogel pomagati, so se odločili, da zapustijo svojo domovino in gredo iskat dela v Ju- goslavijo. Toda fcaj se je zgodilo? Italijanska policija jih je aretirala, odvedla v zapore in bili so sojeni s prav tisto brzino kot navadni zločinci. Sodna razprava je potehala tako, da obtoženci sploh niso mogli navesti nikakršne priče in zato niso mogli niti poskrbeti za svojo obrambo, kajti razprava je trajala samo nekaj ur po aretaciji sami. Delavci so bili obsojeni na dva meseca zapora in 11.000 lir kazni vsak, zato «ker so skušali odpotovali v Grčijo, da bi se borili proti silam vlade, ki je od Italije priznana«. To dejstvo je naravno vzbudilo veliko ogorčenje med prebivalstvom tistih krajev, v katerih so omenjeni delavci živeli. Na noto vojne uprave JA jugoslovanskega dela Tržaškega ozemlja, v kateri je VUJA zahtevala pojasnila, zakaj je angloameriška vojaška uprava zaprla demarkacijsko črto, je ta odgovorila s posebno noto, katere vsebino smo tudi mi v izvlečku objavili. Na to noto ja Vojna uprava JA dne 11. t. m. poslala anglo-ameriški vojni upravi novo noto, v kateri poleg drugega poudarja sledeče: uGlede na to, da ate vi v točki 4 vašega dopisa izjavili, da ukrepi o zapori Ide markacijske črte ne gomenijo stalne spremembe predpisov, ki so bili do sedaj izdani, čeprav niste omenili, da so vsi ti ukrepi izdani enostransko, brez dogovora z nami, pa celo tudi brez predhodnega obvestila — nismo smatrali, da je nujno odgovoriti na ta vaš dopis. Toda 1. maj je minil ter s tem v zvezi je, po vašem dopisu, morala odpast! tudi bojazen, da bo prekršeno načelo «svobcde od stra ha». «Vaš dopis namreč opravičuje vse ukrepe, ki ste Jih izdali pred 1. majem ravno s skrbjo, da ta princip ne bi bil prekršen). »Opravičeni razlogi za mnenje*, kot vi dobesedno navajate v svojem dopisu, da bo veliko število ljudi iz te cone »demonstriralo* za 1. maj v Trstu, je tudi, smatramo, moral odpasti glede na to, d» je ta datum minil. Kljub temu pa postopki, ki se na demarkacijski črti še dalje do gajajo — govorijo jasno, da ni edini razlog za varovanje takšne »svobode od straha* bil 1. maj, temveč da misli anglo-ameriška vojaška uprava še dalje kršiti dogovore med obema vojnima upra vama in da ima namen še naprej izdajati enostranske cdlloke brez sporazumevanja z nami. Da ne bi naštevali, kakšne vse postopke je anglo-ameriška vojaška uprava storila, ki so»v nasprotju s samo obrambo »svobode od straha* — kot n. pr. vračanje pa robrCdov na redni liniji, z rednimi potniki, ki jih je bilo manj kot druge dneve, na odprtem morju pod pr-tujo policijskih mitraljezov, ali velika policijska'in vojaška ojačanja vzdolž demarkacijske črte, ali grobo vračanje bolnikov, ki so bilj nujno poslani v bolnice, ali pripravljenost policije in vojske pod orožjem v notranjosti cone A, itd. itd. — ves prosimo, da nas obve stite, do kdaj se bo še zavračalo in pri tem izsmehiovalo ljudi, ki želijo z rednimi in pravilnimi dokumenti prehajati demarkacijsko črto. Ali morda anglo-ameriška vojaška uprava ne smatra, da je potrebno spoštovati tudi princip svobode gibanja prebivalstva vsaj v isti meri kot princip «svobode od straha*. Podatke koliko ljudi je do sedaj s pravilnimi dokument! bilo vrnjeno, imajo verjetno vaši organi na blokih demarkacijske črte. Mi jih ne naštevamo, ker jih je mnogo. V kolikor te postopke izvršujejo vaši organi samovoljno ,n brez vašega naloga, vam; lahko pošljemo podatke za večje število ljudi, ki so bili vrnjeni,* Končno VUJA zahteva v tem pismu od amglo-ameriške vojaške uprave pojasnila, zakaj je bila aretirana gospa Mara Popovac por. Degrassi iz Izole, in kje se nahaja sedaj, kar je VUJA že 13. aprila t. L zahtevala. Obenem VUJA zahteva obvestila o tem, zakaj je bil aretiran uradnik Vojne uprave JA, za kar je VUJA prosila že z dvema dopisoma, na katera anglo -ameriška VU sploh ni odgovorila. Izvedeli smo tudi, da je VU1JA poslala angloameriški VU podatke o številnih primerih preprečevanja prehoda demarkacijske črte tistim prebivalcem jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja, ki imajo regularne rdeče osebne legitimacije izdane od VUJA-e. Z osebami, katerim je civilna policija preprečila prehod demarkacijske črte so njeni organi nedostojno in žaljivo postopati in ko so te osebe zahtevale pojasnila, so jiim odgovorili, da takšen postopek zahtevajo obstoječi policijski predpisi. V drugi noti, fci jo je VUJA poslala angloameriški vojaški upravi 14. t. m., pa se zahteva od anglo-ameriške vojaške uprave pojasnilo, zakaj kontrolni angloameriški organi na blokih demarkacijske črte prebivalce jugoslovanske conel zadržujejo pri prehodu več časa loot je potrebno, jih izprašujejo itd. in zelo često tudi brez razloga vračajo. Pri teh osebah ne gre samo za tiste, ki imajo rdeče osebne legitimacije, temveč tudi za tiste, ki imajo regularne rumene legitimacije jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja. V istem dopisu poudarja jugoslovanska vojna uprava tudi, da do 14. t. m. že vedno ni prejela nikakršnega obvestila o tem, da bi anglo-ameriška VU izpremenila svoje stališče glede vprašanja neoviranega in svobodnega prometa prebivalstva Tržaškega ozemlja med obema conama, ki je bilo dogovorjeno s sporazumom med obema vojnima upravama. Jugoslovanska vojna uprava še enkrat ugotavlja, da takšen postopek pomeni kritev omenjenega sporazuma in zahteva, da se zaradi tega takoj ukine. Avstrijski vojni ujetniki se vračajo iz Jugoslavije DUNAJ, 17. (Tanjug) — Ob povratku v domovino nove skupine avstrijskih vojnih ujetnikov iz. Jugoslavije je imel bivši ujetnik Zeidl predavanje v avstrijsko-jugoslovanskem društvu. Izjavil Je, da so vojni ujetniki v Jugoslaviji dobivali zadostne obroke hrane in da je bila zdravstvena služba dobro organizirana. Vojn? ujetniki so bili plačani za svoje delo in nekateri od njih so se lahko svobodno kretali, mlajši pa so se učili poklicev v raznih tovarnah. Kmetijska razstava slovanskih držav PRAGA, 17. — Zadnja dva tedna je obiskalo kmetijsko razstavo slovanskih držav v Pragi čez 2 milijona obiskovalcev. Delegacije so prL hajale tudi iz Romunije, Madžarske, Švice in drugih držav. Sovjetski paviljon, v katerem so razstavljeni novi modeli kmetijskih strojev, pa vzbuja posebno veliko zanimanje obiskovalcev. BEV1N HOČE SPORAZUMA s Sovjetsko zvezo so sovjetski dele- j ^~a, ker^iase CBRihPaljska\£* "e ** W M gospodarsko blago- LONDON, 17. — Danes se je prir čel v Londonu kongres laburistične stranke, k! ga vodi minister za vojsko Shihwell. 8hinwell je v svojem' govoru zatrjeval da laburisti nočejp več vejne in da je treba čim prej odstraniti vsa nesporazumljenja in sumničenja med narodi, ker si da-našnj. svet ne more dovoliti tretje vojne. Glede Sovjetske zveze je Shinwell zagotavljal, da je laburistična stranka vselej skušala pomagati Sovjetski zvezi pri izgraditvi njenega socializma. O nacionalizaciji je izjavil da ta v njeni ke izol.ralažstranko od največjega dela evropskega proletariata. Kakor znano, je bil laburistični poslanec Mills nedavno izključen iz L.—-1.« 1 borcev, k: so padli za svobodo m Borci LR Hrvatske protestirajo proti imperialističnim spletkam ZAGREB, 17. — Včeraj je bil v Zagrebu kongres borcev osvobodilne vojne iz LR Hrvatske. Minister za industrijo LR Hrvatske Radešič je poudaril, da so jugoslovanski narodi zgubili v borbi proti okupatorju, ustašem in četnikom 350.000 PROTESTI V ZDA proti Mundtovemu zakonu komsije za /nadzorstvo! napisali na veHkih manifestih poljJ BUKAREŠTA. — Prezidi) ro- sedanji obliki ni pripravna za do-J*"« energije. ZDA so deloč le ! sfc, momarji in druge organizacije. nra^av Beg0 0l,!jeVk ki 80 ® 3ih laburiBli i vcdltae kroge m zgradi- j Pl, sloo^nost, v P^tanišču, ki r0“ne ................ str i :n ia,bQn e vojne in- se Je je udeležil tudi češkoslovaški izvolil novega romunskega ra3*- Na podlagi pogodb, lel so 1 zunanji minister, so Cehoslovaki patriarha kot naslednika patriarhu Cii- ^ kratkim podrasule s Fr n n-1 izrazili svoje občudovanje nad ob-, Nikodemu, ki je umrl pred nekaj ■ Avstrijo in Italijo, pa morajo | novo v Sčečinu, ki bo letos lahko 1 tedni Navkongresu je govoril tudi vo- Zilljacus. Dejal je, da je mednarodna politika laburistične strao,- strank«, češ da je filokomunist. j____________ 1 mir. Kongres stranke mu je z neznatno. večino odklonil, da bi opravičil avo-l v lmenu Kavnega odbora borcev ,e I je govoril minister zvezne vlade 1 Radosavljevič, ki je izjavil, da bodo borci napravili vse v obrambo pridobitev in za dosego novih zmag pri graditvi socializma. I Kongres je odobril resolucijo, s je stališče pred delegati. Mills poda! svoje izjavo pismeno, kjer med drugim pravi: «Anglija je v, gospodarski krizi. Ce ne bi bilo Be- ■ vina, bi bilo mogoče krizo rešiti. Bevinova politika hoče vojno in če' v , 1 katero odločno protestira proti im- ne bomo ukmili te politike, *><>“!> penalističnira krogom, ki skušajo imeli jutn konflikt. Bevin si ne ( preprečiti priključitev k Jugoslaviji sporazuma s Sovjetsko zvezo,. ^ azemeiji ki g0 j, bila krlvlčn0 Se pred pričetkom kongresa pa je izvršilni odbor laburistične stranke izključil iz stranke poslanca Ed-vvardsa, in sicer z izgovorom, da je vodil kampanjo proti nacionalizaciji industrije. NEW TORK, 17. — Nezadovolj stvo zaradi sedanjega gospodar, skega položaja v delavskih vrstah se je razširilo na delavstvo vseh najvažnejših industrijskih panogi v ZDA. Številne sindikalne organizacije zahtevajo povišanje mezd, ker cene stalno rastejo, ter izjavljajo, da bo delavstvo sicer za dosego svojih zahtev stopilo v stavko. Tednik «Worker» priobčuje pu-ročilo o položaju v raznih industrijskih panogah in navaja: »Po prcglasitvi stavke v avtomobilskih tovarnah «Crysler in Briggs* proučujejo tudi delavci tovarne »General Motors* vprašanje, da se pridružijo stavki medtem ko so delavci Fordovih tovarn zahtevali povišek mezd za 30%. V Industrijah za električno silo, radio in stroj nih tovarn se pripravlja na stavko okoli 200 tisoč delavcev, ker so se razbila pogajanja z njihovimi delodajalci. Pet največjih ameriških podjetij, ki izkoriščajo bakrene rudnike v državi Utah, je objavilo, da ne bodo obnovili delovnih pogodb z delavci. Petrolejska družba »Sinclair OU» je pričela z delavci pogajanja zaradi povišanja mezd. Delavski sindikat je izjavil, da ne bo nobeno tako imenovano znižanje cen odvrnilo delavcev v njihovi borbi za Izvedbo njihovih upravičenih zahtev. V industriji za poljedelske stroje stavka trenutno 16 tisoč de lavcSv. Za povišanje mezd se pogaja 150 tisoč pristaniških delavcev, toda tudi tukaj se delodajalci odtegujejo ugodni rešitvi sporov. V Chicagu nadaljujejo stavci svojo stavko, medtem ko se stavci v New Yorku in drugih mestih še pogajajo z delodajalci. Tudi kate gorija telefonistov zahteva povišanje mezd. Istočasno pa je v ameriški zbor nici predložen tako imenovani Mundtcv zakenski osnutek. Proti temu zakonu protestirajo najvažnejši sindikati in demokratične organizacije ZDA in ga označujejo kot najbolj krivičen ,n antidemo-kratičen zakon*, ki je bil kdaj koli predložen ameriškemu kongresu. V neki izjavi, ki jo je izdal Svet odvzeta. j za umetnost in znanstvo države Resolucija protestira nato proti j New York, je 42 ameriških pisate-terorju nad grškimi antifašisti in ! ljev, znanstvenikov, umetnikov, da se hočejo člani komisije o proti-ameriškem delovanju približati s tem zakonom fašizmu ter uvesti teror preti vsem onimi ki verujejo v mir in socialni napredek. Podobno izjavo je pedala ameriška zveza za civilne svoboščina sin. dikat delavstva v jeklarnah in za opreme, ki očitata zagovornikom tega zakona, da pomeni nasprotje vsega, kar je zvezano z demokracijo. Mundiov zakonaki osnutek so napadli tudi Združeni sindikati delavcev v jeklarnah, ženske orga nizacije, državno združenje pravnikov, sindikat železničarjev itd. Ameriška demokracija kaže svoj prav} obraz tudi v sledečem dejanju': Kandidat Wallaceove stranke za guvernerja diržave Georgije, Barfeot je izjavil da je bil zaradi svojih »vez s političnim gibanjem Wallacea, odpuščen kot profesor na vseučilišču v Georgiji. zahteva, naj se preneha z vojno hujskaško kampanjo ameriških imperialistov ln njihovih satelitov vzgojiteljev in glasbenikov označilo ta zakon kot tak, ki hoče spremeniti ZDA v policijsko državo, in MedZSSRinZDA je sporazum mogoč PARIZ, 17. — Moskovski radio je v nedeljo oddajal članek »Pravde*, ki je posvečen odprtemu pi smu Wallacea Stalinu. List piše med drugim: Wallace Je realist. Zaveda se, kako zelo potrebno je za ZDA rešiti sedanja nasprotstva s Sovjetsko zvezo. Wallace torej razume, da eo odveč vsi napori, da se Sovjetski zvez! vsili stališče ameriških vladnih krogov glede teh nasprotstev z živčno vojno. Wallace predlaga vse nekaj drugega kakor to neizvedlj -vo politiko. Predlaga pogajanja za sporazum na načelih, ki so sprejemljiva za obe državi. »Pravda* nato poudarja, da 60 se v času, ko je bil Roosevelt še Živ, nasprotstva med državami pro tihitlerjevskega bloka srečno rešila. Wallaceovo pismo nudi možnost za rešitev teh nasprotstev v istem spravnem duhu. tVallaceovi stvar, ni predlogi niso v nasprotstvu z raznimi izjavami predstavnikov ZDA in ZSSR, v zvezi na primer z zmanjšanjem oborožitve in s prepovedjo uporabe katerega koli sredstva za uničevanje množio itd. List zaključuje c* ugotovitvijo, da je sodelovanje med obema državama možno, jn poudarja, da ni takih nasprotstev, ki jih ne bi bilo mogoče rešiti z mirnimi pogajanji. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 18. maja 1945 Znaki ^dvatisočletne kulture" Približno 60 družin te Milj, ki so mane po svojem antifašističnem prepričanju, je prejelo v zadnjem času grozilna pisma v imenu do danes še nepoznanega ezdravstvene-ga odbor as, kateri sl dovoljuje, kot predstavnik «dvatisočletne kulturen, groziti poštenim ljudem s sledečimi Jrazami: «Dao povratka Italije m več daleč...*, nakar sledijo seveda razne bolj ali manj ostre grožnje. Ob čitanju teh pisem se je marsikdo spomnil besnih izlivov znanega fašista Maria Marocca, ki se je v več prilikah Izrazil: «Cea nekaj mesecev vaai bomo zdrobili hrbte*. S tem seveda nočemo trditi, da je ta pisma napisal prav on, prav gotovo pa je bil piseo eden njegovih somišljenikov. Demokratični prebivalci Milj so že večkrat dokazali, (la jim je šopirjenje raznih starih m novih fašistov že dovolj in da majo na njih izzivanja dovolj ostro m odločno odgovoriti. Zato opozarjajo vse te provokatorje, da je njihova igra precej nevarna in da je njihov ^zdravstveni odbor» precej slabo poučen o sedanjem položaju in razpoloženju ljudstva na Tržaškem ozemlju, če smatra, da lahko danes še vedno strahuje ljudi s takimi pismi. TRŽAŠKI DNEVNIK DELOVNA M L A DIN A ZOBOM I bo znala braniti svoje pravice Na kongresu bodo pretresali vse najvažnejše probleme mladih delavcev Bilka v starem mestu In spori v družini Večja skupina pobalinov iz ul, Cavana se je srečala v nedeljo zvečer okrog lt.45 s skupino angleških vojakov, ki so prihajali po ul. 8. Martiri navzdol. Vojaki, šest ali sedem po številu, so verjetno napravili običajno sin/ormativno ekspedicijo» v starem mestu in so se verjetno obogateni e ljubezenskimi izkušnjami in olajšani na svojem žepu, vračali proti središču mesta. N% nam znano s čim so se vojaki zamerili ^mladeničem», vendar je dejstvo, da so po prvem spopadu podlegli Angleži, od katerih sta obležala dva nezavestna na tlaku, medtem ko so drugi odšli po pomoč, ki so jo poiskali po rajnik gostilnah v bližnji soseščini. Toda tudi pobalini so dobili *ofačonja» in med drugimi tudi dva boksarja tz nekega demokrščanskega krožka. Z novimi silami se je bitka nadaljevala še bolj ogorčeno in z obeh strani so si pošiljali steklenioe. Tudi oba boksarja sta bila zelo delavna. Kako se je vsa stvar končala še ni dobro znamo, ker ni nobena izmed vojskujočih se strank izdala svojega vojnega poročila in je tudi polioija ves dogodek previdno zamolčala. Pač pa so obesili na veliki zvon napad na nekega vojaka pri Sv. Ivanu-in klerikalno časopisje je že zahtevalo stalno policijsko patru-liranje po tem mirnem okraju, čeprav so bili napadalci nepoznani in so verjeno pripadali isti bandi, ki je v nedeljo napadla angleške vojake, ter so prišli k Sv. Ivanu izzivat. Naj omenimo še, da se od prvega maja dalje med temi cneškodlji-všmi mladeniči» vedno bolj uvaja naxxtda, da se tudi med seboj no na strašne življenjske pogoje prebivalstva na Jamajki, na Trlntdadu, na po- manjkanje bolnic na Malajskem polotoku in v Vzhodni Afriki, na bedna stanovanja v Olasgovu in zelo pomanjkljive zdravstvene pogoje v vsej zapadni Angliji... Na bedna stanovanja v Lanoashire in okrog rudnikov. Zakaj ne ukažemo raznim izvedencem, da bi se pobrigali za pereče domače probleme in da naj puste Jugoslavijo na miru, da sama uredi svoje notranje razmere, ter da ne žalijo vsak hip čuta svobode njenega ljudstvats. Problemov nove Jugoslavije piseo ne obravnava, ampak »i jih samo mimogrede in jbosrršno ogleda. Pač pa zelo hvali jugoslovansko ljudstvo in njegove velike sposobnosti in vztrajnost pri delu. Proti koncu knjige govori Bilenkin o svojem obisku v Trstu. Na meji med Trstom in Jugoslavijo se je zapletel v razgovor z angleškim vojakom, ki mu pripoveduje svoje cmišljenje* o Jugoslaviji, katero najbolj jasno kaže, s kakšno lažno propagando so reakcionarni angleški ofioirji napolnili glave ubogim tTommijems, ker jim je bil edini namen pri tem, kako vzbuditi pri svojih vojakih sovraštvo do Jugoslavije in proti naprednim vzhodnim narodom. Kljub svoji površnosti in drugim pomanjkljivostim, pa bo tudi ta knjiga pomagala razgnati gosto temo, v kateri zavijajo zapadni imperlaVsti življenje v novi Jugoslaviji da hi ga zakrili pred ■hni svojega lastnega ljudstva. VzdUh po krvi je udaril vame, ko sem prestopila prag te sobe in zgrozila sem se, ko sem pomislila, da bova morala prebiti z otrokom pet dni v tem neprezračenem in za otroka tako škodljivem okolju. Zaradi nevestnosti bolnčark sem dob;la vročino; kljub temu so n«• iU)ice w lago po ugodnih cenah skr P orel ^ ter žveplalniki Volpi ’n. ,,' Trs*11 h, v zadružnih prodajalnah " ul. S. Mercadante (poleg j, j tj Stoka) in v Miljah, ul. Ma® h S- Dijaški pevski zbor pri ,tSimonu Jenku« , . Danes 18. t. m. ob 20.30 bo DAROVI IN PRISPE^jt-nastopil v prostorih društva «S. Jenka* pevski zbor Slovanskega dijaškega doma v Trstu. Nabirali bodo prostovoljne prispevke v prid Dijaške matice. Vabljeni vsi! Za sirote padlih PK ST ■t, . -Tr^ ura, Moramo prebiti, moramo zmagati in Ponziana ie zmagala 1:0 Ostra in trda borba med beograjsko enajstorico Crvene zvezde in Ponziano Lj., se je končala z zmago Tržačanov po zaslugi Colombina Kakor vedno tako je v nedeljo ponziana je Imela zmago v rokah. Ponziana zače.a svojo tekmo s , Gostje so se vrgli v napad z upa preizkušanjem in študiranjem nasprotnika, Vendar po vseh napadih Ponziana so se igia-ci Crvene zvezde aobro držali in celo večkrat prisilili Parolo k obrambi. V prvem polčasu napadi z obeh strani. Tržaški krilci so svojo nalogo izvrševali zadovoljivo in so podajali krasne žoge v sredino pred go.om toda bodisi vratar Mrkusič, bodisi branilca so vse sproti očišče- dvigali vedno više, kot je v resnici bil. Spognali so. da se njihovi igralci ne morejo šteti z Angleži in je tako tudi klavrno propadel naslov, ki so ga dal; tej tekmi, to je «igra stoletja* (partita del secolo). Italija, ki gi je do sedaj želela tega srečanja, da bi dokazala uspeh svojega nogometa, je morala priznati ravno ob 50-letn:ci razvoja italijanskega nogometa, da propada. Na vsak način pa bi hoteli videti še Srečanje med Italijo in Sovjetsko ztezo in potem bi verjetno morala Italija priznati, da je precej nizko na kvalifikacijski lestvici svetovnih državnih reprezentanc. Znano pa Je. da je moskovski Dinamo na turneji v Angliji dosegel take uspehe, nooomet- nkot še nihče do danes v deželi zibel- O tem bi morda po- njem da dosežejo neodločen izid, toda obramba je bila premočna. Nedeljski izidi domačega športa Milje-Umag 3:2, Sv. Ana-Nabrežina 3:1, Mon- vali. Jugoslovani, ki so večkrat o- , tebello-Ponziana (neodlgrana). gražali vrata Ponziane, pa tuai niso mogli preiti v vadstvo, kljub vsem poizkusom in kljub ugodnim prilikam. Tako ge Je v prvem polčasu vsakemu ustavil dih, ko je Mitič sam prtšei pred vrata, toda namesto strela, je s peto podal žogo nazaj Tomaševifru, ki je z neverjetno močjo poslal žogo prot: golu, toda le za malenkost previsoko. V drugem polčasu pa se je položaj spremenil. Tržačani so prešli takoj v napao, medtem ko se je Cr-vena zvezda umaknila v obrambo, potem ko Je spoznala neprodornost Okrožno nogometno prvenstvo: Col ILVA-Vesna 4:0, Aquila-Sv. Marko 8:3, Proleter-Kolonja 8:3, OMMSA Sv. Vid 3:1. Prvenstvo l. skupine: Primorje P. K. b-Opčme 5:1, ODBOJKA. Lonjer-Skorklja 2:0, Sv. Marko-Tomažič 2:0, Tovarna strojev-Greta 2:0, Sv. Marko-Elek-tra 2:0. Udarec za udarcem Anglija-ltaliia 4:0 (2:0) V nedeljo je 90.000 gledalcev pri- jv ________________r sostvovalo nogometni tekmi med tržaške obrambe. Toda kljub spre- .Italijo in Anglijo. Zmagala je An-menjeni taktiki pa se gostje na no- Iglija, ki Je pokazala resnično siste- . ben način n:so hoteli vdati. Na na- | matično igro, medtem ko ni Italija j Italijo in Dansko pad so odgovarjali z napadom loti a pokazala nič novega,^ ali bo. je ve- Jugoslavija je premagala Ma- pi edali, ali pa tudi igrali proti Dinamu. Italija prertiffala Jugoslavijo v tenisu Po nedeljskih tekmah med pasa mezniki si je Italija z zmago nad ker dobro vidijo, kam vodi dosedanja politika tujih častnikov, fc so jim koristi našega ljudstva in mesta deveta briga. Demokratični blok, ki združuje za res pravo delovno ljudstvo, upravičeno zahteva volitve, ker se zaveda, do ima za seboj večino ljudstva. Angloame-riška okupacijska uprava naj dobro ve, da dolgo ne more tiko naprej: da bi od nje imenovana manjšina, sestavljena iz meščanskih krogov vladala in diktirala večini demokratičnega ljudstva. Prav ta razlika med večino in manjšino je prišla do izraža prav 1. maja t l., ko je sto tisoč demokratov manifestiralo za mir, delo in volitve, medtem ko so pa predstavniki manjšine, ki si lasti upravo, zbrali le nekaj tisoč kričačev. Jasno je, da zahteve za svobodne volitve ne ugajajo šovinističnimi krogom. Ti se namreč dobro zavedajo, da Vi jim prav volitve odvzele monopol v upravi, čeprav vselej trobentajo o neki večini, ki da jo imajo (nafbrie na Akvedotu). Brez dvoma bi po svobodno izvedenih volitvah v upravne organe bile drugačne seje conskega in raznih občinskih svetov. Verjetno se svetniki ne bi izgubljali v nepaf'ebnem čvekanju o nujnostl ukinitve sta-novanjslcega urada. Milijoni Ur ne bi leteli za sajenje trave m menja-ianje robnikov po sprehajališču v Barkovljah. Najbrže se ne bi še sedaj stiskali ljudje po bombardiranih hišah. Tudi dena-ja ne bi bilo za pošiljanje razn h brzojavk in protestnih pisem, ki jih sedaj gospoda s cone in občine pošilja križem svet. Prav gotovo bi se ta denar, ki ga sedaj trosilo z.i te neumnosti, porobil za gradnjo novih stanovanjskih hiš Zii tržaško delovno ljudstvo, za katerega imajo oblasti gluha ušesa. Resno bi se začelo reševanje tudi vprašanja brezposelnosti in to ne na podlagi raznih zasilnih načrtov, pač pc z obnovo naših tovarn, ki sedaj počivajo. Strokovni delavci ne bi vihteli krantrpa in lopate po r iznih stra teškfh cestah, katere tu gradijo Angloamerčani. Brez dvoma bi ljudski zastopniki drugače upravljalj naš dom in marsikaj gnilega bi ljudstvo zme- Literarna in kulturna revila .Razgledi** Izšla je trojna številka dov* za leto 191,8. Četrta 'n ™ I številka je v tisku. Cena trojne številke je 300 #r- 1 ‘ .pr*- . Naročila sprejema uv-—-črnomorskega d>ievnika». Trst, nijev trg 1, I. S sekiro je grozil sosedo® V nedeljo zvečer so hiši v ul. Brunner 11 ‘elef0.^ k poklicali policijo, naj prid« hi ^ njim, češ da tam razsaja jo ^ rec, ki je ušel iz umobolnice i - sedaj grozi vsem sosedom, bo s sekiro odsekal glave. ona4' Policija je takoj odšla na njeno mesto in sližala vpiije- prihajalo iz četrtega nadstropj®,^ putanje z vrati in tekanje P° n!cah in hodniku. J Kmalu so odkrili nevarnega f grajača, ki ni bil kak norec, * . ušel iz umobolnice, ampak K 2 Anton Bevilacqua, ki se ga ^ ^ čer malo preveč nalezel v g°s , ___________„ .______ „*viro «es’ in je grozil sosedom b sekiro - “ ~ --n Z9' da mu ne pustijo spati v m to ga Je policija odpeljala v zapore, kjer je BevMacqua ko le dosegel toliko zaželeni rrdr- Radeiski spor^1 TRST II (m 203.fi, Kc M74’ 7.29. Otvoritev. 7.30. Koledar. 7- ' Jutranja glasba. 7.45. Napoved sa in poroči-a. 11.29. Otvorav, 11.30. Reproducirana glasba. -1 - j. Novi svet, 12.10. Pnkljubijene 5 lodije slovanskih narodov. Napoved časa in poročila- ^ ' ti Lahka glasba. 13.30. Alije in d» % : 14.00. Dnevni pregled -^ iz oper. 14.15. Pestra glasba. i‘1-28;_5f|azij11' sporeda. 17.30. Glasbena fau^Tpa 18.00. Naša povest. 18.15. K0”l„es-glasba. 18.45. Angleške naroon glasba. 18.45. Angleške naruu**-^,). m; 19.00. Ang.eščina po ,-sKi *»**■ • v-r 19.30. imfonični plesi. 19.45. ved časa in poročila^ 20.00- ^ericr koncert baritonista Du9an^Iedici^ ; Jj ta, pri klavirju Valdemar 20.20. Dva Straussova valčka-Iz domače knjižne polic«- .grš-1» : Lahka glasba. 21.00. Slušna lj b glasba K8NO ii*^ ned** KINO OB MORJU. 15-00: ci so med nami*. Film povojne proizvodnje. o-rlcin?' ROSSETTI. 15.00: «Gospa/ aGreeI> ton*, Walter Pldgeon m Garzon. pfidj FENICE. 16.15: «Samo kdor more vstati*, Humphrey In Lizabet Scott. go®9 NOVO CINE. 16.00: «D’Ar iv* »Tj,!« Jugoslavijo priborila dostop v tretje da ima vsaka stvar svoj konec in l-nln ) aL *-»-\ OHO uln nn T~\ elile-.., nAhnl * - . . _ i talo z uradov, zato sc pa tukajšnji. in trl mušket:rji», bratje ^"jju-šovinistični krogi, ki jih podpirajo I MAS3IMO. 16.00: cZgubl^d^ okupacijske oblasti, tako boje vo- I b!ca», I. Bergman, G. or y pil' litev. Toda oboji naj se zavedajo ! aRMONIA. 15.30: »Življenj kolo tekmovanja za Davisov pokal, Po izgubljenll točki v parih sta se srečala Mitič in Del Bello ter Cu-ceili-Palada. Medtem ko j€ Mitič mi klonil proti Del Bellu, Je Palača sijajno premagal italijanskega i-gralca št. 1 Cucellija. V tem tekmovanju je moral Cuceill dvakrat oditi po-ažen z igrišča, medtem ko je Del Bello. proti pričakovanju, obakrat zmneal. Stanje tekme Je 3:2 za Italijo. Nada!in*e srečanje bo vse zastonj. Cas je hitel in kapitan čeno — igrala je slabše, kot je vsak tržaškega moštva Valciareggi je bo- do pričakoval in to zaradi odlične drli tovariše k napaou »Naprej iSTe gostov. Gole so dali Morten* fantje, moramo prebiti, moramo sen, Maws in Finney (2). zmagati* je bil zadnji klic, ki je Ze drugi poraz v le tešit je m letu ------- ‘ - lij: obveljal. V 30’. po krasnem podaja nju žoge pred vrati gostov, je Co-lombin v ugodni priliki streljal in džarsko na sindikalnem nogometnem turnirju v Franciji. Iz:di nogometnih tekem na sindikalnem turn'rju v Franciji so (Avstrija-Italija 5:1) dovolj izpri- sledeči: Češkoslovaška-Avstrija 4:2, čuje o padanju italijanskega nogo- j Romunija-Italija 5:0, Jugoslavija-meta, k; so ga z veliko propagando 1 Madžarska 2:1. tako tudi neljudska oblast. Zato pa bo ljudstvo s svojimi zahteva-po volitvah nadaljevalo vse dotlej, dokler ne bo uspelo in zmagalo, porok tega je njegova moč. Cvetoča tobačna trgovina Ze dolgo časa obetajo Tržačanom otvoritev tobačne tovarne, ki naj bi poživila to-vrstno trgovino. Ce-prav je ta tovarna še za #oraml, vendar je tobačna trgovina še kar preveč cvetoča in je lepo število tihotapcev, ki se z njo ukvarjajo. Tako so v soboto policaji zaplenili Maleju Itazmann >. ul. Glnnastlca 13 S00 atu?'riških clpn.ret in pozneje