Št. 87. , V "Gorici, v soboto dne 2. novenibra 1901. Letnik III J/.h;ija vsiik torck in soboto v tediiu ob 11. uri predpoldim /.a meslo ter oL 3. uri popoldn»! /.a d»*Ž«lo. Ako pade nata dneva praznik izide dan prej ob 6. zvečer. Staue po pošli prejeinan ali v Gorici na dom pošiljan celoJetno 8 K., polletno ¦L K. in četrtlutno 2 K. Prodaja se v Gorici v tobakaniali Schwarz v Šolskih ulinah in J c. 1- lersit/. v Nunskih ulicah po 8 vin. GORICA (ZJutraiijo izdanje.) Uredurstvo in upravništvo st' nuhajala v «IS, a rod ni Liskarni», ulica Vctturini li. št. 9. Dopise je nasloviti na urcdiiištvo, oglase in naručniuo pa na upravništvo «Gorice». Oglasi se računijo po petil- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-kraL po 12 vin., 2-kral po 10 vin., H-krat po 8 vin. Ako se vučkral liskajo, raeu- uijo «e po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Ti.ska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). „U se do ire pomagati^. Iz vsake vrste Tumovega glasila se vidi, da se bližajo volitve v deželni zbor, iz vsake vrste se here skrb za mandate. V potu svojega obraza se Irudijo gospodje okolu „Soče", da bi zavili sedaj v cukio- vino vsako izjavo svojega blebetajocega voditelja, ki jim je nevšečna, ter tako preslepili naše ijudstvo. Na shodu v Bovcu je rekel dr. II. Tuma med drugim, da naseinu kmetu ni več pomagati. Govoril je to pred tržani, trgoyci in obrtniki ter ni inislil v onem trenotku na kmeta, posebnu pa ni rnislil, da ga kmet sliši. Dasi je bil ta iz,rek že večkrat citiran, ni čutilo nje- govo glasilo potrebe v sebi, da bi ga po- jasnilo ali preklicalo. Šele sedaj, ko se bližajo volitve in bi bili tudi kmetski gla8ovi dr. Tumi jako ljubi in dragi, se napenja označeno trobilo, da bi oni iz- rek — posladilo. To dela pa tako ne- okretno, da se narn revše smili. Dejanski gospodarji v deželnem zboru in odboru — tcdi Tumovo giasilo — so Lahi, kateri poznajo le Furlanijo in Gorico, kadar treba kaj dati; Slovenci dobijo le tisto, kar mora biti. Lahi imajo pa od zadnjih časov v deželni hisi kaj lahko stališče, od kar sprejema dr. Gre- gorčič vsak mali darček z bogato oblo- žene mize z globokim poklonom in potem poljubi če šibo, katero vihti nad njim dr. Pajer. Da se kaj več dobi, je treba po- slancev, ki so neodvisni od dr. Pajerja ne pa kimavcev, potem se marsikaj spre- ineni in da storiti marsikaj več za kmeta. Poleg tega treba stremiti za tern, da pri- demo do večine v deželnem zboru, naj se izvede splošna volilna pra"ica za tr- govsko in obrtno zbornico in peta ku- rija za deželni zbor. Da bode pa mogoce kmetu poma- gati in da se vse to izvede, treba je dobrih deželnih poslancev, in take mu ponudi v kratkem narodno - napredna strauka. lmena in program bodo jasno gov.orila, da ne bode težko kmetu, ako si hoče dobro, odločiti se, kaj naj stori in koga naj voli. Tako kvasi Tumovo glasilo, in ne vemo, koga bi bolj pomilovali, ono revše, ki je to pisalo, ali one „Sočine" čita- telje, ki morajo take bedarije oitati. Ti goriški kmet veš torej sedaj, ko so volitve, pri čem si. Dr. Tumaje rekel v Bovcu le, da našemu kmetu ni mogoče dotlej pomagati, dokler ne izvoliš „na- rodno-naprednih" junakov za svoje po- slance. Potem bo vse drugačno, potem se bode cedil med in mleko po deželi. Ko nastopijo ti Tumovi junaki, se dr. Pajer kar skrije pred njimi in italijanska v.ečina izgine in se poskrije v tržiške palude. Tumovo „Trgovsko - obrlno dru- štvo", ki vodi že sedaj svetovno prek- rnorsko kupcijo, se potern takoj preseli v prostore trgovske in obrtne zbornice, ki preziduje in prireja že sedaj svoje prostore v ta namen. In peta kurija bo korakala takoj potem z vihrajočimi tro- bojnicami, s pavkami in trombentami v deželno zbornico. Trojka „narodno-napredne" stranke je sedela že sedaj v deželnern zboru in se je potezala — tako pise dalje „Soča" — za koristi kmeta, kakor hidravlični urad za gorati del dežele, za vodne stavbe, za ceste, železnice itd. Dr. Tuma je že sedaj urgiral podporo vinogradni- kom ter zahteval, da se ista poviša. — Seveda je predlagal tudi, naj se poviäajo odstotki n a z e m I j i ä k i d a v e k, da se pokrije primankljej, ki bi vsled tega nastal. Pa vse to je storil sedaj le radi tega, ker so sedeli v zborniei tudi „kle- rikalni" poslanci. Potem bo druga pela, potem bo kar dekretiral Lahom, da pri- nesö svoje novce v zbornico njemu na razpolago, da jih razdeli med vinograd- nike, ki so po trtni uäi prizadeti. In gg. Oskar Gabrsček in A. Muba razvijeta še le potem svoje intenzivno delovanje in svoje govorniske zmožnosti in ne prido- bita le hidravličnega urada za gorsko stran In vodnih stavb, temuč vse, če.sar si kmetsko srce želi. Sploh pa se vidi, da je bilo do se- daj vse nazadnjaSko, klerikalno, zaslep- Ijeno. Tudi vi kmetje ste tavali do sedaj le po temi, ste bili zaslepljeni in niste poznali niti svoje domovine, niti onih junakov, ki so zmožni in poklicani v to, da bi osrečili vas in vašo domovino. Treba je bilo šele dr. Turne in njegovega glasila, da Vam s prstom pokaže one može v deželi. ki vas rešijo vseb težav in bodo pomagali napolniti prazne mavhe, katere sta prinesla dva doktorja iz Po- stojne na Goriško, z 48.000 K} katere bo dajalo deželno odborni*5tvo v prihodnjih äestib letih. Ko jib ,.SoOau objavi, vam jih spoštljivo opiž(imo in nariäemo, da spoznate lažje svojo dosedanjo zmoto in nevednost. Sicer pa ni čudo, če ste bili vi v zmoti, saj je celo razsvitljena „Soča" tičala toliko casa. v tej „klerikalni" temi. Celo ona je pisala dne 3. jau. 1899. o sedanjih poslancih tako-le: „Naši poslanci so res opustili ab- stinenco, ker so dosegli a.v.oj namen, najprej seveda v enern yprasanju, in si- cer v onem, katero so postavljali ves čas na prvo mesto. Vlada je predložila - načrt zakona o d e ž e 1 n e m š o 1 s k e m zalogu. Daje vlada predložila ta n a č r t, j e z a s 1 u g a mod re po- 1 i t i k e n a š i b poslancev". Najbrže »o bili to učinki ,,kolo- mona", kateri se je ob istem času tiskal T Gabržčekovi tiskarni. To spako je pa iztrebil dr. Tuma temeljito od tarn, in sedaj äele vidijo gospodje v „narodno- napredni" tiskarni ono pridobitev, t. j. šolski zalog, v pravi luči ter jo cenijo, kakor zasluzi; zdaj so izpoznali šele svoto zmoto. lzvestno je bila tudi pOBledica onega nesrečnega „kolomona*1, da je pisala „Šoča" še 13. junija 1. 1899. tako-le : „Soča" je zastopala „Slogino" po- litiko na vsej črli z največjo eneržijo, z veliko previdnostjo in tudi z vspehi na vsej črti, kakor spričuje zgodovina zadnjih le t". Če je bila torej celo „Soöa" pod „kolomonovim" uplivom v zmoti in pri- poznavala zasluge modre politike naäih poslancev, je-li čudo, če ste bili tudi vi v tej zmoti V Toda odslej bo treba drugače po- stopati, treba bo voliti one kandidate, katere vam priporoča sedanja „Soča", ki ni več pod uplivom „kolomonovim" ; potem boste šele razumeli Tumov izrek, da kmetu ni več pomagati, potem se prerneni vse v deželni hiši in za vas naslane zlata doba. Dodati nam je še : Komur ne odpre oči tako sleparslvo, temu res ni več po- magati. Ako bi bili uasi kmetje res tako slepi in zaslepljeni, da bi ne spoznali takoj tega slepila, tedaj bi imel res dr. Tuma prav, potem bi jim ne bilo več pomagati. No, priljodnjo volitve dokažejo, da se postojnska dva juuaka jako motila glede na razsodnosL našlb kmetov. Zaupen shod polit. društva „Sloga" v Gorici. ^KoiK'C.) Na to poprosi za besedo g. K 1 a v- ž a r in jo tudi dobi. Govornik omenja žalostne resnice, da smo Slovenci že zaradi tega jako na slabem, ker smo razkosani v razne de- žele, kar jako neugodno upliva na splošni razvoj nai5ega naroda. K temu zlu se je pridružilo pa še huje zlo in to je domaci prepir. V vseh deželah na periferiji smo potisnjeni Slovenci v javnih zaslopih v inanjšine. Pri vsern tern pa smo mi go- riäki Slovenci v tern pogledu vendar v veliko ugodnišein položaju nego se na- hajajo ua^i bratje po drugih deželah na periferiji. V goriškem deželnem zboru se nahajajo sicer slovenski poslanci v manj- šini, a ta manjšina je vendarle taka, da morajo Italijani z njo racunati ; kajli ako so naši poslanci jedini in ne gredo v deželni zbor, potem je isli nesklepčen in Italijani ne morejo na ta nacin proti nam nicesar sklepati. Hazmere v goriskem de- želnein zboru so torej take, da Slovenci brez Italijanov v njem nicesar ne dose- žejo, pa tudi Italijani brez Slovencev ne. Glavna stvar je torej pri nas goriških Slovencih, da nas zastopa v dežehiem zboru 10 poslancev, ki so med seboj jedini in ki bodo nasproti italijanskim zastop- nikom nastopali složno kakor jeden mož. Dokler so naži i>oslanci tako delali, dosegli so marsikaj, odkar je pa kar čez noč sovražnik zasejal med nas goriške Slovence razdor in prepir in je zavladala med naširni deželnimi zastopniki neje- dinost, začelo je pri nas iti vse narobe. Zato je pa dolžnost vsakega pravega go- riškega rodoljuba, da dela pri bodocih deželnozborskih volitvab z vsemi svojimi močini na to, da pride v deželni zbor 10 mož, ki bodo med seboj složni in jedini ter ki bodo združeno zastopali koristi slovenskega dela naše dežele. Program, na katerega naj se v^i pravi goriški Slo- venci in rodoljubi združijo, je pa in bodi program političnega društva „Sloga", — program, ki je natanjko začrtan v 2. ij pravil tega društva. Na ta program zdru- LISTEK. Polabski godec. Spisal E. Ziehen. (Dalje.) S tern pomigne svojim ljudem in aačel je družbanji pies, pri katerem ra- jajo L nevesto štirje drugovi sami, kijim rihra s pleč pisan svilnat robec kot zna- menje njih dostojanstva. Plesa željna mladina pa stoji na okrog ter jedva pri- čakuje: kdaj običaj tudi njim dovoli, da »e zavrte. Družbanji pies je bil pri kraju; in Dobelic odloži vijolin in luk na rnizo. Tu ga potegne nekdo za rokav. Obrne ae in fidi tstarega klarinetista Ribenova. Bil je ves razburjen, in mu je dajal raz- umeti, da mora govoriti par besedij na Barnem ž njim. Dobelic stopi na stran in oni mu požepeta naglo tresoč se: „Dobelic, če me nočete onesrečiti, izbijte si iz glave mojo hčer! Ravnukar je žugal Bornejk, da mi odpove jutri vse glavnice, kar mi jih je posodil, če vas . bo videl ie kdaj govoriti z Elizo. Ne vem, kaj nameruje; gotovo se hoče zve- čer spreti z varni — zdi se da hoče naju pogubiti. Glejte, kako srdito in besno stoji in preži tarn na vratih! Gotovo se vas loti ko bodo častni plesi*) pri kraju!" Mladi muzikant je nestrpno poslu- äal, na to pa odgovori očitajoče: „Ali mislite, da sem tako podel človek, da bi hotel dobiti vaäo hčer, pa vas onesrečiti s tern?! Morda ste me sližal, da sem se kdaj bahal t veseli družbi; zato vam ne štejem v zlo, da prav ne veru;ete mojim včerajšnjim tr- ditvam. Ali le pornirite se in bodite do- bre volje; roka naj se mi usuši, če ne napravim sebi in vam miru pred tern malopridnežem, in to predno mine dra- krat ätirindvajset ur!" In niti cakal ni, da bi videl, kak vtisek napravijo te besede na starega tovariša; takoj je pohitel na svoj sedež. Klicali so ga že od raznih stranij. Prežeči kolar ni bil izpregledal ¦) Oni plesi, ki jih pleSujo novi zukonci in sYutbeni do»tojauötvenik.i. tega pogovora, in zamrmral je Skodo- željno: „Le fiepetajta in klepetajta, kolikor vama drago! Eliza bo moja soproga, pa naj bi moral tudi v pekel po njo! Sta- rega imam na vrvici in beraäkemu godcu pa pokažem takoj, da je le dninar, ki se mora truditi in ubijati na povelje — drugih!" Tu stopijo Eliza in druge družice dve in dve na plesižče. V rokah so no- sile po sturi äegi jelko, olepäano z gore- čimi voščenicami. Obstopijo zakonca; in- ta sta rajala zdaj dolgo časa sama. In vai svati so ju gledali prav živo in paz- ljivo. Samo osvetoželjni Bornejk je stal mrzel v temnern vežnem kotu in zdaj pa zdaj pogledal srdito svojega smrtnega sovraga. Ta pa je sedel veličastno kot kralj v sredi svojih ljud,ij in prav nav- duseno godel svojo najboljšo glasbo, kar jih je imel. Ta pies mlaaih zakoncev je bil zanj bogata srebrna žetev, in tu je hotel pokazati vso svojo urnetnost. Tudi ta glavni častni pies je pone- hul. In zdaj so suieli po i tar em svatbe- nem običaju tudi drugi mladeniči in de- kline na plesi^če. In nastal je vesel drenj v prostorni hiäi. Vriskajoč in tles- kajoc" si je poiskal vsak svojo plesalko. In začeli so znojno „delo", ki ga niso mislili jenjati tako brzo. Pa ne! Zdaj je prišel se nov, ne- pričakovan zadržok. Ko so bili odložili godci orodje, stopi mahorna kolar Bornejk prod mizo, vrže denarje na krožnik ter vsklikne zapeljivo pa zasmehljivo: „Alö, niuzikanli, Dobelic! Zganite svoje lene roke in prste in ne kradite ljudem denarja iz žepa! Saj le žrete in pijete in spite več kot godete! — Take potepuhe bi morali vreci skozi vrata! Alo: urežite jo — pa tako, da bo kaj, sicer bo hudo!" Dobelic je bil vzrojil takoj ob prvih besedah in je hotel kar planiti na ko- larja. Ali premagal se je, vrgel denar kolarju pod noge in rekel mirno, pa glasno: „Vam ne bom godel, pa da denete tudi ito tolarjev na krožnik! V\ mi ne žirno se vsi, na ta program pa volimo tudi naše bodoče deželne poslance. Go- vornik pravi, da. so naäi poslanci dosedaj že marsikaj dosegli v duševno in gmotno korist našega ljudstva; ali bodoče naSe poslance čakajo še velike nalogo. V naši deželi je treba še mnogokaj preurediti ter še mnogokaj novega ustva- riti. Treba bode delati na to, da se pre- uredi deželni volilni red. Kako neopravičena je dosedanja postavna do- ločba, da morajo romati vsi volilci naših slovenskih trgov, ki hočejo izvrševati svojo volilno pravico v tej skupini ter si izbirati deželnega poslanca, v Tolmin, mesto da bi oddali svoje glasove in sicer bovški volilci v Bovcu, kobariški v Ko- baridu, kanalski v Kanaiu in ajdovski v Ajdovšoini! Istotako je potreben naš jako zastareli o b t: i n s k i red, da se ga v marsičem spremeni. Tudi uravnava naših rek in hudournikov, ki napravJjajo našim posestnikom od leta do leta s svojim preplavljanjem velike skode, je neizogibno potrebna in je po- treba to stvar tako urediti, da bodemo dobivali tudi mi kakor se to godi po dru- gih deželah, prirnernih podpor iz melijoracijskega državnega z a 1 o g a. Tudi oskrbovanje u b o g i h provzročuje občinam mnogo skrbi in stroškov. Tudi v tem pogledu je v dru- gih deželah, kakor n. pr. na Štajerskem, vse drugače urejeno in bode tudi pri nas treba paziti na to, da se ta zadeva bolje in primernejše uredi. Neobbodno potrebna bode pri nas tudi ustanovitev ka- tastra za cerkvene o b č i n e. Pri- spevanje stroškov za razne cerkveae po- trebščine rodi pri nas čestokrat hude prepire med strankami in to baš zaradi tega, ker ne obstoje i§e taki katastri cer- kvenih občin in kor ni še dovolj jasno v postavah doloöeno, kdo prav za prav in od katerih zemljišč da mora prispe- vali za take potrebe. V tem pogledu ob- stoječe postavne določbe iz leta 18GIJ, 1874 in 1894 bi se lahko spravile v po- sebno deželno postavo, ki bi obsezala tozadevna natančna dolocila ter storila jedenkrat za vselej konec prepirom, ki nastajajo v tem pogledu na vseh koneih in krajih naše dežele in ki jako zavirajo vsako konkurencno postopanje. Govornik navajal je še marsikaj, za kar bodo morali skrbeti naäi bodoči po- slanci. Da pa bodo kaj dosegli, je neizo- gibno potrebno, da bodo med seboj složni in jedini, zato pa je še jedenkrat ponovil svoj apel do volilcev, da zastavijo vse svoje moči v to, da si izberö v prihodnji deželni zbor tudi take poslance, ki bodo vedno in povsod v pravem pornenu za- stopali goriško slovensko ljudstvo in nje- gove koristi, kar je pa le tedaj mogoce, ako se bodo ravnali po programu, ki si ga je postavilo politično druätvo za vse goriške Slovence „Sloga" in v katerem programu jc zapopaden duh in cut na- šega naroda na Goriškern. morete plačati moje umetnosti, in od vas tudi ne sprejmem nobenega vinarja več! Če bi vam kdaj godel, bi storil to Je iz usmiljenja. Spravite se in ne mo- tite mirnih ljudij v njih radosti!" Mrtvaška tihota je nastala po teh drznih besedah. Potem pa plane kolar ves besen in tresoč se na vseh udih proti Dobelicu ter zakriči: „Kaj se predrzneS, beraški muzi- kanl! Ti moraä storiti, kar ukažern, sicer te vržem skozi vrata!" Tu je hotel pograbiti Dobelica. Ta pa je stal prav mirno in je zanicljivo gledal besnega kolarja. Svati niso pustili, da bi se bila spoprijeia; vse je bilo raz- burjeno, vse je kričalo. Večina je bila za Dobelica, Bornejka niso mogli zaradi njegove ošabnosti, trdosrčnosti in se- bičnosti. Le nekoliko starih inož, ki so bili sorodniki ali prijatelji Bornejka, se je ustopilo na njegovo stran. Bornejk se ni dal pomiriti. Jel je psovati in žaliti prijatelje mladega inu- zikanta, pa tudi svoje, ki so ga skušali potolažiti in pomiriti. Hrup je postajal vediio hujži. in tedaj se je zdelo Dobe- Na to je dobil besedo g. dr. Fer- dinand Rojic ter v kratkern govoru svaril zbrane pred delovanjem lažilibe- ralcev v deželi. Prec". g. kurat Koj i c je spodbujal zbrane k neumornemu delovanju; rekel je, da gre pri prihodnjih d-eželnozborskih volitvah za to, da zmaga v deželi na vsej črti strauka mini in reda, ki hoče, da se nad vse spoštuje verski čut riašega ljudstva in njegove narodne in gmotne koristi; da se prepreci, da ne pridejo v naši deželi na površje elementi, ki raz- širjajo pohujšanje in neršd, elementi, ka- terim je pri srcu le lastn a korist. Vsakdo od nas je torej poklican, da da zakiiče se silovitim glasom: „Pustite me, ljubi moji, da izprego- vorim par besedij z oäabnim Bornejkom, in takoj bo mir !M „Tiho, tiho!" kričali so od vseh stranij. In ko so se bili malo pomirili, obrne se Dobelic h kolarju ter rece smeje in s povdarkom: „Morda ne veste, ljubi Bornejk, da je delal moj bratranec dve leti pri kolarskem mojstru Viljemu Grund-u v nekem pruskem mestu?!" Te kratke besede so imole čudovit vspeh. Kolar je zbledel, roki ste mu po- besili in nepremično je strmel v mladega godca. Ta pa je stal mogočno pred njim in ga gledal zanicljivo. „No, vidim, da vas je ta vest ne- koliko pomirila", nadaljuje Dobelic. — „Takoj prosite pred vsemi svati odpu- ščenja mene in moje ljudi, in prekličite vae obroke, ki ste jih trosil zjutraj zoper mene. Če pa ne, tedaj pa..." (Dalje pride.) litiko tako zavozili, da bi našli težko izhoda iz nje. Tudi ta poskus. da bi ločiI grofa od Gregorčiča. se je Tumi izjalovil. Grof G. se ni dal speljati na led s hvalo in poveličevanjem. Zdaj je pograbil Tuma v zvezi s svojim pobratimom nasprotno orožje — grajo, zaničevanje in ostudno napadanje. „Soča" je začela grofa ne- sramno napadati in nadaljevala je ostudni boj proti njemu tako dolgo, dokler se ni umaknil v zati.^je. Tuma je 1. 1899. v nekem pismu prerokoval: „Grofa se zne- bimo tako ali tako". Prerokavanje se mu je izpolnilo, goriški Slovenci pa sinu zgubili poslanca in zagovornika, katerega ne nadomestijo vsi spletkarji okoli „Sočeu. Isti dr. Tuma je prerokoval tudi o dr. GregorČiču, da pade ravno radi tega, ker je nesebičen in ne skrbi za se. Ali »e mu izpolni tudi to prerokovanjo, nam pokaže prihodnost. Tumovi shodl. Dr. Tuma kolovrati po naSi deželi že od 1 1897. ter prireja shode in na- peljuje vodo na svoj mlin. Sklicaval je shode že pred razkolom. Povod tem sho- dom je bil ta-le: Ko hitro je stopil Tuma v politično življenje, ivročili smo mu več važnih rnest in opravil, in sicer brez dokazila, da bi mož bil tudi v resnici vreden tolikega zaupanja. S pomočjo na- žih narodnib voditeljev, s pomočjo poli- tičnega društva „Sloga" postal je deželni poslanec, deželni odbornik z letno na- grado 1200 gld., ud deželnega äolskega sveta in načelnik „Goriške ljudske po- sojilnice". Vse je postal mož kar čez noč, le državni poslanec še ni bil in torej ni bil kar na mah prvi med pr- vimi. Zato je želel postati že leta 1897. ludi državni poslanec, in sicer v gotovi skupini kmečkih občin. Kot zastopnik k m e č k i h občin je hotel na Dunaju „proučevati zavode, ki pospežujejo raz- voj t r g o v i n e in o b r t n i j e in po izkoriščanju sredstev, katere daje v to svrho na razpolaganje država in vlada, hotel je pomagati trgovskemu inobrtnemu stanu doma na Go- rižkem". To nam pripoveduje v svoji naivnosli sam Tuma v „Soči" I. 1899. lzid volitov je znan. Voljen ni bil dr. Tuma, ampak grof G. S tem je pričolo razdorno delovanje brezmerno slavo hlepnega in domiSljavega dr. Tume; tu je pričetek našega domačega razkola. PovedaH smo že, kako je začel Tuma koj po tej volitvi intrigirati proti grol'u C., ponujaje „ideje in delo" dr. Gregorčiču. Da bi pridobil ljudstvo za-se, je začel prirejevati shode. Prepotoval je trge po Soški dolini, poročal o svojem delovanju ter razkladal, kako malo se stori za obcno dobro. 0 teh shodih piše T. v „Soči": „Prirejal sem shode od Bolca dol. Slikal sem v kako žalostnem stanu je naša deželnozborska delegacija, kako se desetletja in desetletja v deželnem zboru ni prišlo do nikakega resnega dela, do nikakega vspeha na naäi strani." V nekem Turnovem poročilu iz 1. 1897. či- tamo to-le žaljivo sodbo o našem ljud- stvu: ,,Naše posvetno razumništvo po deželi izven učiteljstva, z malimi izje- mami se odteguje javnemu življenju, ne vpliva na prebivalstvo, ali vpliva slabo, ker se obnaša malone tako, kakor raz- umnižtvo ptuje narodnosti, ki biva med nami. Okrajni šolski sveti so v gospo- darstvu za äolo zašli. Tolminski je tako zadolžen, da bi moral kot trgovec napo- vedati konkurz. Naše kmečko ljudstvo, trgovec in obrtnik, so sami nase naka- zani, v gospodarskem in javnein življenju brez pouka, brez opore';. Ali ste čuli g. dohtorja, vi veljaki po deželi, vi kmetje, trgovci in obrtnikiV Zdaj veste, kaki ste bili se pred štirimi leti! Dandanes je hvala Bogu, nekoliko drugače! Danes so vsaj tisti razumniki, ki Tumo poslušajo, vrli narodnjaki; tudi trgovei in obrtniki so avansirali ter postali „nositelji kul- ture". V temi in nevednosti tavajo še dalje le tisti nesrečneži, ki nočejo vero- vati prerokom Tumovega kalibra. S tem, da je dr. Tuma 1. 1897 naše riumere tako črno slikal, da je na sho- dih vse grajal, a hvalil svoje delovanje, je obračal pozornost gori-skega ljudstva na svojo osebo ter kazal na-se kot na novega odreäenika. * * * Po razkolu je pričela druga doba Tumovih shodov. Prirejanje teh „ljudskih shodov" je jako zanimivo. V krajih, kjer se boji Tuma resnega odpora, mu pri- pravlja navadno pot „Soča" s tem, da teden poprej nesramno napade duhovna dotičnega kraja. V „Soči" nupove potem „narodna-napredna" javen shod pri za- prtih vratih. Kjer se oglasi premalo inp- ških zborovalcev, zbobnajo na shod tudi žonske in dektata. Na shodih si razde- Ijujela GabrSček in Tuma uloge. Prvi si privo^či navadno „farfike kuharice" in „farje", drugi pa premleva vedno iste fraze o „klerikalizrnu" in „liberalizmu". Navadno govori Tuma tudi o gospodar- skih vprašanjih in potrebah dotičnega kraja, kjer se vrši zborovanje. Posluäalci kar strme, kako Tuma dobro pozna lo- kalne potrebe! A reö je jako naravna. Zaupniki mu sporoče v Gorico o vseh rnogočih in nemogočih zahtevah svojega okraja; Tuma nastopi na shodu ter začne kar iz rokava stresati resolucije in razne obljube. Na shodih se ravna po večini zborovalcev. V trgih poudarja bolj svoj „liberalizenr' in udriha po „klerikalizmu", na shodih pa, kjer irnajo kmečki poslu- šalci večino, zatrjuje, da on in njegova stranka ni proti duhovnom in veri. Na shodu v Rihembergu je rekel pred zbra- nirni kmeti in posestniki, da gre njim vlada po deželi; na shodu na Cesti pa, kjer je bilo zbrano vse učiteljstvo ajdov- skega okraja, je trdil, da je v prvi vrsti poklicano učiteljstvo, da vodi ljudstvo. Sladke besede in obljube so glavna vaba, s katero niaini svoje posluäalce. Kaj je vse obečaval pred zadnjimi državno- zborskimi volitvami! Omenjamo naj le razne vodnjake, cesto, mostove, članstva costnih odborov! Na volilnem shodu v Tolminu je pi-(?dlagal celo resolucijo, s katero se je pozivljala vlada, naj nemudoma izdela in predloži državnemu zboru načrte dr- žavne železnice Čez Pred el in iz Bohinja do Trsta. Vedel je vsak pameten človek, da vlada ne bo zidala obeh črt ob enem; od Tolmina do Pre- dela so se krave smejale tej resoluciji, a Tuma je predlagal i resnim obrazom to abotnost — ker sp se bližale držav- no7borske volitve. Starih obljub še ni izpolnil, a vendar kolovrati že zopet po deželi ter ma mi ljudi z novimi obljubami — ker se bližajo deželnozborske volitve. Zdi se, da prav nič no poxniali, da ob- Ijuba dolg dela. D o p i s i. Iz Podgore. — Genjeni gospod dopisovalec „Soče"! Sama ne vein kako «em zaslužila tako veliko cast, da ste me vteknili v „Sočo*', če tudi je blatna mnogokrat a vkljub temu se pere v njej večinoma le odlično osobje. Meni ne- znatni, ubogi učiteljici je to nekaj izvan- rednega, zato prosim, da mi stvar po- jasnite, ker jaz nisem tako bistroumna kot vi, da bi vedela \.o kar se ni zgodilo nikdar. Povejte ime in priimek deklice, ki sem jo jaz poslala v laäko äolo, glede katere da se je težko posrečilo starišem spraviti jo zopet v slovensko žolo; rada bi poznala tudi njene stariše. Dokažite, da je resnično, kar piäete v „Soci" 26. okt. ät 124., drugače veste-li, kaj da ste?: lažnjivi obrekovalec! Podpisito se z vašim krstniin in rodbinskim imenom, kakor se jaz se svojim; nič strahu, če ste äe mladi, le srčnost, če ste pa sivo- glavi mož — ta l»ž skoraj gotovo ni prva. Kaj je v soli kaznjivo in kaj ni, to določujejo le šolske postave, za njih vršitev odgovorna sem svojim predstoj- nikom, ne pa vai»; če vam kaj ni prav, obrnite se na kompetentno mesto. — Privoščim vam radost, kojo vživate pri milih glasovih vašega zbora, a pazite, da ne bodo romali inštrumenti v katero podstrešje, kakor se je pripetilo nekdaj trobentam in drugemu takemu orodju. H koncu se zahvaljujem še slavn. ured. „Soče" za njegove opazke; veseli mo, da mo graja, kor njogova hvala hi mo žalila. Ve.ste li kako pravijo kmetje? — Kedor ima Škatlo (tobačnico), tisti daja prežo. M a r i j a U r b a n (: i č, učiteljica. Politični preg-led. Državnl zbor. V torkovi seji jo o proračunski raz- pravi govoril slov. poslanee Pogačnik. Kritiziral je postopanje vkule tor dejal, da jugoslovanski poslanci no zaupajo vladi ne v gospodarskem, no v politienem in ne v narodnem oziru. Vlada jo kineč- kemu interesu nasprotna, kar dokazn- jejo nizke postavke v proračunu polje- delskega ministerstva. Z narodnega sta- lišča vladi no moroino zaupati, kor je na Štajerskom in Koroškern nemško-na- cijonalna, na Primorskem pa italijansko- nacijonalna. Vlada hoce, da hi mi inte- roso ljudstva zapostavili nokirn „splošnim" interesom, ki so pa Je interosi Nemcov. Mi protestiramo proti bosedam minister- skega prodršodnika, da jo pospeSenjo ro- šitve državnega proračuna in zaupanje eno in isto. Mi zahtevamo, da so inte- resi ljudstva predpostavijo žoljarn vlade. Ne moreino zaupati besodarn vlado, ker so njena dojanja nasprolna njenim be- sedam. Jugoslovani in Čehi so govorniku živabno pritrjevali. V seji od srede pa je češki posl. dr. Krainaf prijemal vlado zaradi nje- nega mlačnega vodonja glode gibanja „Proč od Rima". očital jej jo, da to gi- banje no le ne ovira, marveo jo so pod- pira administrativniin potom. Poslanec Gessmann pa jo intor- peliral vlado zaradi domonstracij, ki so jih prirodili nemSki radikalci in socijalni demokratje v Beljaki proti županu du- najskemu dr. Luegerju in podžupanu, ko sta se vračala z nekega shoda v Brik- sonu. Italijanski poslanci so intorpolirali vlado zaradi dogodkov na vseučiliSču v Inomostu. Zahtovali so mej drugim, da naj se uslanovi ital. vseučilisče v Trstu in zaprotili vladi, da bodo tako dolgo z nujnimi prodlogi in dolgiini ital. govori onemogočali dolo v zbornici, doklor so njihovim žoljam no ugodi. Ruska sodba o Čehih. Znani ruski list „Novosti" piäe o važnosti češkega naroda za obstoj Av- strije in pravi mej drugiin: „Dokler bodo obstale sedanje razmero v Avstriji, je kraljestvo ČeSko obsojeno v ulogo dežele, katero razruvajo kronični krči. Nernci se opirajo na ogromno inaso noinške države, Čehi pa le na svojo moralno mot:, ker od Poljakov pričakujejo lo malo, a da bi iskali oporo v Rusiji, to se jirn no vidi primorno in možno, (sicer si je pa tudi ne upajo iskati, kor lii se z njimt ne po- stopalo tako, kakor z vsenomci.) Ako bi ne bilo Čehov, hegemonija Prusije bi so razte^ala preko vse Avstrije! Čehi s svo- jimi stremljonji ovirajo reko pangerma- nizma. S tega gledišča boj Čehov z Nomci ni le lokalnega. ampak avstrijskoga po- mena. Zato ima tudi zasedanje državnoga zbora poseben interes. Cehi so prošinjeni z vero v svojo bodočnost in ne zamu- jajo v svojih prizadevanjih, da svojo do- movino dovedojo do vsestranskega raz- voja. Po njih doseženi vspehi so jamstvo, da nade naroda češkega no ostanejo no- uresničene. Enako težavno nalogo imajo pa tudi Jugoslovani, kajti iste tožnje, kot na severu Nemci, imajo na jugozapadu Italijani. Avstrijska vlada bi torej pač bolje storila, ko bi priznala Slovanom V8aj toliko važnosti, kot zunanji krogi in ne zatajila dojstva, da najhujäe napade na Avstrijo odbijajo ravno Slovani". Vojna v južnl Afrlkl. Angležki minister Chamberlain, ki je prouzročil krivično vojno proti Buroin, kei mu ista zdaj kot akcijonarju tovarno za idelovanje orožja in stroljiva nese ogromnih dobičkov, je izdal naredbo, da se ima kar najstrožje postopati proti Burom, da se jih uniči. — Takirn nared- barn pa odgovarjajo Buri z novimi zma- ganii, ki so sramota za bahato Angleže. Tako so minuli teden premagali Angleže pri reki Mariko, jim pobili r>0 mož tor vzeli 8 voz živil. Skoro v isti čas so vjeli Buri 14 rnož 13. husarskega polka. Te ujetnike so Buri slekli in jib poslali gole nazaj, jednako so storili z 48 dru- gimi husarji. Dne 24. rn. m. pa je bur- ski povoljnik Delaroy s svojo četo popol- noma porazil Anglože pod goneralom Methuenorn. Ubitih je okoli 200 Angle- žev, a Buri so vzeli Mothuenu štiri to- pove in vse vozove z živežem in obleko. — Koliko je ujetih in ranjenib ni se znano. Domače in razne novice. Vsili vernih dan. — Dan zalosti, dan trpkib spominov nas je obiskal tudi lotos kakor — lani in kakordruga Iota tako snio se spominjali svojih dragih ranjkih tudi lotos na kraju žalosti, na domu mrtvih. V gostib trntnah je vrelo občin- stvo na tukajšnje pokopali.^če V(Y:oraj od rane popoludanjo uro pa do poznega vočera. Dočim je bil s počotka rnočan voter, potibnil je isti pozneje in nebroj lučic je zažarelo nad okinčanimi grobovi. Mod stotinami domačoga občinstva vidol si tu tudi voliko slevilo vnanjih, znanih in noznanih obrazov, katere je prizvala neugasna ljubozon do onih, ki v tej zemlji spe večno spanje. Ko pa je raz- grnila svoja krila črna noč čez mrtvih dom, pa so polagoma ugasnile zopot luči, žalujoči so se poslavljali od svojih ranj- kih z: na svidenje —čez loto dnij! f Stolni prošt ljubl.janski dr. Leiiard Klot'utar je v suboto zvečor ob '/.jll. uri nenadoma unrirl. Dosogol je starost 82 lot Bojen je bil v Tržiču na Kranjskom. Bil jo 40 let profesor v bo- goslovnici ljubljanski, dokler ni bil 1. 1888 imouovan za stolnoga prošta. Novi prost v I'ulju. — Nj. Vel. prosvitli cosar jo imenoval dukana in župnika v Kiumicellu v Furlaniji in biv- 3ega državnoga poslanca za Kurlanijo preč. g. Adama Zanotti-ja stolnim proitom v Pulju. Za „Solski Dom" prejelo na^e upravnistvo: g. Matijejovič v Gorici K 10. Hvala ! Dr. Tuniuvit pajacade. — Dr. Tuma je v zadnji štev. svojega glasila začol zopot uganjati svojo neslano burko s „Poslauirni"', v katorih igra ulogo ne- izogibnega ,,Avguština;'. Jedno ten „Po- slanilr1 je namonjono g. Ant. Kosmaču, županu obAirno občine Gerkno, — drugo pr. dr. Gregorčicu. Z odgovorom na prvo liočeino prohitoti g. župana Kosmača sa- mega, ako se mu bo zdelo vredno odgo- varjati, zato odgovarjamo lo na drugo in so nalo prav kratko, vedoč, da dr. Gregorčič uima ni volje ni časa baviti se s takimi neslanostmi. Dr. Tuma pozivlje namroo dr. Gro- gorčiča, naj mu dokaže, da je „narodno- naprodna1' stranka o^kodila deželo s tern, ker je zaprocila, da ni prišlo pobiranje užitnino v d«^žolno upravo, česar jo on omonjul na zaupnom shodu društva „Sloga" v goriAki Čitalnioi. Dr. Tumi kaj dokazovali! Komu naj bi prislo to na j)amot! Dolžnost naših poslancev je bila, to dokazati našiin davkoplaoe- v a I c e in in to je v njih imenu tudi storil v javnih sejah doželnoga zbora poslanec! prof. Berbuč v popolni Jnieri. Dokazal jo on to tako neovrgljivo in tako noizpodbitno. da niso v stanu tega dej stva ovreči vse burke in vsa „Poslana"' dr. Tumo; — dokazal jo to tako, da so so o tern dojstvu pripričali vsi razsodni goriški deželani in davkoplačevalci. Zato pa naj dr. Tuma „laž in obrekovanje" pripin^ na klobuk komu drugemu! Tomu (ilovoku dokazov ! Kako bi bilo mogočo njeinu kuj dokazati, ko colo sain .sebi no vorjame. Saj je rekel na shodu v Vrtojbi, da je o tern prepričan, da bi pobiranje užitnine v doželni upravi do- nafialo deželi dobička, ali da njegova strauka tega iz srankarskih ozirov ne more odobravati. Ga ne operetc! — Svoj čas smo dr. Tumo točno naslikali kot „prijatelja našega kmeta", kakoržnega se je poka- zal sam na svojem shodu v Bovcu, ko je dojal, da kmotu ni voo pomagati in da le za obrtnika se že da kaj storiti. Na naše pljuske v obraz Tumovomu ro- doljubju ni bilo glasu v „Soči". Zdaj po dolgem, dolgem času in ker so bližajo deželnozborske volitvo, pri katerih se za- naäa „napredna" klika tudi na glasove našega krneta, — zdaj naenkrat je na- vlekla Tumova „Soča1' krinko kmetskega prijatelja in mlati slamo fraznih fraz in pero dr. Tumo, da on ni inislil tako, marvoč da je mislil drugače, ko je dejal, da kmetu ni pomagati. Ej, Tuma, Tuma, iz te moke ne bode kruha! Mi dobro vomo, kako govori pravi prijatelj kmeta, a kako govori — židovski agont in pro- pagator židovsko socijalne domokracijo, ki rabi kmota lo takrat in se mu liže le tedaj, ko potrebuje njegovega glasu pri volitvah ali pa njogovih kronie za svoj — okspenzar. Kak „prijatelj'' našega kmeta je dr. Tuma, to jo dokazal najbolj s tern, da je predlagal v deželnem zboru, da se n a ^ kmetski stau z davki So b o 1 j o b t o I i t. j., da se zvišajo dožolne doklade na zomljižki davok, a da se olajša davcno |breine krcmarjem (mod katerimi je največ naprodnjakov) in obrtnikom. Ta dokaz vam bijo po zobeh. čemu torej vse pratije zamorca, ko ostane vkljub v»;ej napredni „žajfi" vendur le — črn? Čemu mlatov praznih fraz o „po- tozanju" za koristi kmeta, o hidravličnih urudih „za gorati dol dežele", v urgira- nju za podporo vinogradnikom (urgira- njo v tronotku, ko je bilo s podporami že vso v redu, kakor je pojasnil sam vladni zastopnik v dež. zboru in ko vsled Tumovoga „urgiranja1' stvar ni za las ni bila drugaöna), o razstavi v Kasovljah (pesek v oči in goli humbug!) itd. itd., ko pa vse te fraze nimajo niti jednega zdravega zrna v sebiV IS takimi beda- stočami hočete zdaj, ko vam dere voda v grlo, praM svo:ega zamorca in nabe- raciti kmotskih glasov za svojo kandidato — ala Vrtovoc in Straussgitl! Ali res še vedno raöunate na zabitost na^ega kmeta? Ej, ne bo nič, na^ kmot so je baš vsled vasih slepil že mnogo spremenil in je postal previdnejSi prod volkovi v oöjih kožah ! Iz Svet**g;a nam pišejo : Dne 27. okt. t. I. jo imol v Komnu novo rojeni mosija dr. 000 napredni nauk. Obljubil je Kraževcern, ako bodo ujega ljubili in v doželni zbor volili, obilo vode in de- žovuega kruha. Pa ta novi mesija ni prišol v Komon za vse ljudi, marveÖ samo za nekatere povabljene. Noki kmot iz Maloga Dola se je urinil k temu nauku brez povabila ter vprašal mojstra, zakaj niso uobenoga povabila na Mali Dol po- slali, cos, ali niso tudi tain volilci? Go- spod mojstor je na to rahlo odgovoril, da k nauku se lahko pride broz pova- bila, zaupni nauk smo napravili zaradi tega, da ne dolaino glavarstvu progluvico. Pri tern nauku je bil nav/.oč pa tudi noki krepok mož iz Gabroviuo in z ojstrimi brkami pod nosom. In mojster je bil s tern možern jako zadovoljen, povodal je tudi, da se poznata že iz Po- stojne, kjer je hodil k njernu v pisarno, to hočo roci, da bo tudi z varni, ljubi Kraäevci jako zadovoljon, ako bodolo ho- dili pogo.sto k njernu tudi v ujogovo go- rišiko odvetniäko pisarno, kar bo seveda v — vašo korist, kajti saj vesle da — dob tar nikdar no izgubi. Oče župan moder mož pa jo tudi jedno pamotuo povedal, rokel jo nainreč, da si treba „probrati"' poslance, tudi 6e se nimamo ničesar nadojati od novih; vedno jedne in isto poslanco imeti da je — predol- gočasno. Torej dragi Kra>5ovci, žalo na stran ! Ne dajte se veudar zapeljati po krivih prerokih, ki hodijo k vam v ovčjih obla- čilih, ki pa so v svojem srcu — vso kaj druzega! Ali ni lo sramota, da člov(;k, ki jo So lo pogled;tl v na3o dežolo, hoče izpodrivati naSe domače razumne može in se vsodati na najvišji slol? Ali smo mi Kraševci že ros tako prisli ob vos razurn, da bi nam bilo polreba — joroba? Nova inestna hiralnica. — Te dni se presoli v novo gorižko mestno hi- ralnico 80 ubogib. Stari prostori, kjer so dozdaj bili ti ubogi, se porabijo za zdrav- ljenje kroničnih boleznij. S tern se usta- novi oddelek. katerega do zdaj še ni bilo v Gorici. Mr/ilek. — Gorisko mestno stara- žinstvo je dovolilo, kakor je znano, te dni 4000 kron za nove poskuse pri iz- virku Mrzloka. V drugi polovici novembra se začno zopot dola v svrho zaslodovanja izvirnika. Vojaski uabor. — TukajSnji ma- gislrat pozivlja vse one, ki so rojeni lota 188L, 1880 in 1879, da se zglase pri njem v teku meseca novembra v svrho, da se jih vpiše v naborne liste. To naj store kolikor oni, ki pripadajo v mosto Gorico, kolikor tudi taki, ki so pripadniki drugib občin, ki pa imajo svoje sialno bivanje v Gorici. Slodnji pa naj prinosejo seboj potrebne dokumente, iz katerih bo po- sobno razvidno, v katoro občino da pri- padajo. Prošnje za olajžanje v vojažki službi v smislu §§ 31, 32, 33 in 34 vložiti je do konca fobruarja prih. lota, najdalje pa do dneva nabora. Ti slednji pa mo- rajo že v teku meseca novembra vložiti prošnjo, ako želijo prodstaviti se naborni komisiji v Gorici, a ne v domačem na- bornem okraju. Ob^inskc volitve v Blljah so se vršile pret. potok in soboto prav mirno. Izvoljeni so v vseh treh razredih dobri možje. Zaupniki narodno-naprednestranke so propali. Vipavska železnica. — Neki tu- kajšnji italijauski list piše, da se bodo otvorjenje Vipavske železnice zakasnilo za joden mesec, ker je bilo na raznih točkah to železuice treba izvanrednih del. Po pogodbi, obstojoci med državo in pod- jetnikom, bi morala biti ta želoznica kon- čana že -do 2. junija prih. leta. Koliko je na tern rosnice, nam ni znano. S Kobariäkeg-a nam poročajo, da se gode delavcern pri delu na cestah razno krivice. Ob času bolezni ali po- škodbe ne dobivajo podpore, dasi po- iteno plačujejo za slučaj bolezui. Gas bi bil, da bi so lo nerednosti, ki lunlo za- devajo ubogo dolavce, odpravilo! Vabilo na |»rvi rodni občni zbor „Kmotijsko zadrugo na Srednjom", rogi- strovane zadruge z omejono zavezo, ka- tori bo v nedoljo dne'10. novembra 1901. ob 3. pop. v šoli na Srednjem s sledečim dnevniin redom: 1. PoroOilo načolstva. 2. Porocüo nadzorstva. 3. Potrjenje ra- cuna za 1. 1900. 4. Volitov novega od- bora. 5. Bazni nasvoti. N a č e 1 s t v o. Podpore za ohij&anje bede. — Vlada jo prodložila državnomu zboru na- črt zakona, s katorim jo pooblaščona do- voliti in izilali 3 milijone kron v podporo deželam poškodovanim po olomontarnih nezgoilah. Mod do/.olami, ki bodo doležne te podpore, bodola tndi Gorisko-Gradi- žcanska in Istra. Govoreö o motivaciji o naži doželi pravi dotieno vladno poročilo, da so se v naši deželi, k splosnomu sla- benni gospodarsk(!inu položaju pridružile zadnji čas razn<» elementarne nosreče, posebno pa bolezni na trtah in pomanj- kanjo krmo, posobno v furlanski nižini. vsled poplav. Tudi nizka cena našim vinom pri- pomoro nemalo k splosni bodi naso do- žole. Po tern zakonskem načrtu se bodo iz gori omonjenega kredita dovoljovala tudi brozobrostna posojila proti povračilu v 20-lotnih obrokih, začenši z letom 1905. Predr/nost VstiniMiic^v na s\o- venski zemlji. — „Edinosli' poročajo iz Kozino pri Trstu o torn lo nočuvonem dogodku: Načelnik {>oslajo v Kozini je nek zagrizon Nomec. Zagrizonost toga človoka gro tako daleč, da delavci v ma- gacinih ne sniejo govori ti ne seboj in no s strankami slovenski, drugačo izgubo službo. Zgodilo so jo tudi res, da nek mladi dolavec ni znal na nemski ogovor odgovoriti nemski in zalo so ga zapodili isti hip iz službe. — Ker so tako pan- germanske prenapotosti na slovonski zom- Iji no lo pravi Skandal, marvoč nanivnost smesno, bodo^ troba poklicanim krogom poseči vines. Še toga bi manjkalo, da bi nam Vsonomci dikliruli voljo na naši zemlji ! Potres v Trstu. — V srodo po- poludno ob 3.45 se jo pripetil v Trstu rah(»l potrosni sunok, trajajoc nokaj sokund. Podporno drustvo za slovensk« visokosolce na Dunaju, ima v Oottlok dne 14. novembra 13. svoj obeni zbor v dvorani „Slovansko Bosodo" na Dunaju, I. Bräunersirasse 7. Začetok ob G. zvočor. K temu zborovanju uljinlno vabi odbor. Še konje za južno Alriko. — Poroča se, da jo nek angleški agent v Rusiji nakupil 10.000 konj za ungložko vojsko v južni Afriki. Konje bodo ukrcali na Roki. Toroj še no bo konecV Usiiirrenje (Izolgozsa. — V po- nodeljek dne 28. t. in., deset minut po sedmi uri zjutraj, je bil v Novern Yorku v Ameriki usmrten morilec ameriškega predsodnika, Czolgozs. Kakor že poročauo, usmrten je bil na naein kakor je to vpe- ljano po ameriskem kazonskem redu, namreč z oloktriko. Obsojenca so posa- dili na nalašč prirejen stol ter ga prive- zali nanj z močnimi jormoni. Nad glavo jo bil poseben slroj zu sprejom oloktric- noga toka. Nu dano znamenje je šinil oloktrični 1700 volt mocan tok v truplo obsojenčevo, ki se je jeden hip krčevito slresalo, a v treh minulah je bil že mr- tev. Prod usmrcenjom jo bil pri njemu duhovnik, a Czolgozs ga je odklonil. lz- povodal pa je, da mu ni žal svojoga de- janja, ker je smatral Mac Kinloy-a za velikega sovražnika dolavcev. — Po usmr- čonju so pokopali njogovo truplo >v živo apno, njegovo obloko pa so sežgali. — Nokdo je obetal za Czolgozsovo truplo 5000 dolarjev, da bi je rabil za muzoj, a mu je bila ponudba odklonjona. Nj. svetost papež Leon XIII. Hporočili so po wrojfMii /druvniku prof. dr. Lapouiju j^ospodu lekanuirju (i. I^iccoliju v Ljubljani prisrčno zalivalo za doposhuie Jim stekloničicu — tinkture za želodec — in bo njemu z diplorno dnč 27. novuinbra 1897 podelili naslov »Uvorni založnik Nj. sve- toati« ü pravi<-o v svoji firm i pol eg nasloVii imeti tudi prb Nj. svetosti. Imonovani zdravnik tor tudi miiofii drugi slo- viti proi'osorji in doktorji priporoilajo boh'haviin (i. riccol ijevo xelodcuo tiukturo, kah'ia kivpöa žcloilcc, povečuji! slast, po- spešujt: prcbavljaiije in Lt;- lesno odprtje. N a r o č i I a vspr»:ji!iua proti povzelj» in točuo izvržuje (J. I'ic- c o 1 i, lekarnar »pri angolu« v Ljubljaui, na Dunajrfki costi. Tinkturo za žolodec pošilja izdelovatcj v škatljari po \'i stokloničic za gld. 1'2G a. v; po 24 steklenic za gld. 2-iO; po 36 za gld. 3-5U, po 70 za gld. 6üü, po 110 za gld. 10'30. — Poštuino niora plačati p. n. naročnik. i Dfilila Ma ztti pram t Žalcu ii Lasiern trp ? Ljljaii. \ Prospekt. i Zvesta svojim v lanskej okrožnici navedenim načelom, pričenja „LjublJailHka kredltlia banka" po svojem enoletnem obstanku, > v katerem je prav dobro uspevala, svojo prvo akcijo v večjem obsegu, namreč ustanovitev „I>eliiiške družbe združenili pivo- v a re ii v Žalcu in Jjaškem trgu v Ljubljaiii". > Posrečilo se nam je, skleniti s posestnikom ubeli imenovanih pivovaren pogodho, ki nam omogočuje spremeniti obe podjetji, > katerib izdelki so na Južnem Štajerskeni in — zadnji čas tudi na Kranjskeni splošno priljubljeni, v delniško družbo. V to svrbo ukrenemo potrebne korake, da dosežemo od vlade dovoljenje za ustanovitev delniške družbc pod iinenom: ! „Delniška družba združenih pivovaren v Žalcu in Laškem trgu v Ljubljana", > katere namen bi bil, obe pivovami od sedanjega posestnika gospoda Simona Kukeca v ŽaJcu kupiti in nadalje voditi. > Pivovarna v Žalcu je izdelahi po uradnem zapisniku v času pivovarna v Laškem trgu pa v istem času > od 1. oklobra 1898 do 80. seplembra 1899 /*/ 8.935.— hi 10.780.— ! € 1. « 1899 « 30. € 1900 « 6.590.— . « 11.9.70.— > « 1. « 1900 « 30. « 1901 « 6.396.— « 11.270. torej v obeli pivovarnah v zadnjib treh letih povprečno na leto 18.053 hektolitrov piva. > Skupna uiera obeli objektov znaša > G ha 2C ar 17 m\ od kalerih pripada na Žalec 1 « 15 * 10 « , in na Laški trg > 5 « 11 « 1 « . > Na tern površju zavzamejo poslopja v Žalcu 33 ar in 14 m*t v Laškeui Irgu pa 47 ar in 50 m2. Glede cenitve obeli objektov obrnili snio se do gospoda liohimiila Stanka, pivovarnika in predsednika velike delniske pivovarne > v Nusljah pri Pragi, nadalje do gospoda Jana Novak-a, družabnika tvrdke Novak & Jahn, tovarno za opr.ivo pivovaren v Pragi Bubua. > katera oba uživata najboljši sloves v čeških pivovarniških krogih. Oba gospoda odzvala sta se radovoljno našemu povabilu ter se mudila meseca junija poleg dveh naših zaupnikov v Žalcu in v • Laškem trgu, ogleduje" si natanko öbe pivovarni. Iz njunega strokovnega poročila posneinamo sledeče: > Pivovarna v Žalcu je urejena za letno izdelavo 800O hi piva. Varnica je napravljena za 40 //¦/ lilja in zelo praktično izvedena; potrebno vodo daje vodnjak v pralnici in je kakovost te • vode za izdelavo piva izvrslna. > V kvaslllllci je dvajset sodov za kvašenje ä 20 hl; kleti za zalogo iniajo pa prostora za 2800 hi. Sladarilice so tri manjše podzeiueljske in jedna večja nadzeineljska. Po nazoru izvedencev se letna produkcija piva v Žalcu z tiialimi investijskimi stroški lahko zviSa na 15.OOO //¦/. V ta namen morala bi se na že reservovanein prostoru sezidati nova sladarnica in popolniti klet za nalogo po načrtu, ki je že izgotovljcn. JPivovarua v Jjaškem trgu ima varnico za 70 hi litja, in novo dosti dobro izpeljano kvasilnlco s 24 sodi za kvaSeuje. ' Klcti za zalogo iinajo prostora za 4500 hi, so v dobrem stanju in opremljene s primerniini ledenicaini. » Sladarnica je na levem bregu reke Savinje v liiži, v katerej je tudi pivovarnlSka restavracija. Potrebno vodo dajö tl'ije Htudeiici, katerih dva sta na lastnem svetu, trelji glavni in najvišjc ležeči pa na tujein svetu ; vendar ' je vporaba istega zeinljekiijizno zavarovana. » Pri sedanji uredbi kvasilnice in kletij za zalogo se lahko sklepa na lelno najvišjo produkcijo 14.©OO //// vendar bi bilo po nazoru gospodov izvedencev mogoče s primernim zvekšanjem kletij in z napravo nove sladarnice v neposredni bližini glavnih objektov - zvišati produkcijo do 25.000 hi. Glede plodonosnosti obeh pivovaren si dovoljujemo na kratko sledeče navesti: Gena izdelovanja piva v obeh pivovarnah pride povprečno na K 15.ÄO za 1 hi (v tej ceni so obseženi vsi stroški za režijo in • amortizacijo), prodajna cena je pa 19.25; tedaj ostane pri vsakein hektolitru 14 4.15 dobička, pri černer se niti ne računa, da je za . pivo v steklenicah cena veliko večja. Kakor spredaj navedeno, znaša letna poprečna produkcija obeh pivovaren 18.053 hi. Ako se vpošteva 12% tno -osuäenje, ostaja ' za prodajo 10.45^5 hi piva in to množino je računati pri sestavljanju kalkula za plodonosnost podjetja. Na podlagi predidočih številk in nameravanega delniš.kogji kapitala v neobhodno polrebnem znesku OOO.OOO bi se že pri neizpremenjeiii produkclji obrestoval delniški kapital z 11.3 (, ter sta naša izvedeuca trdno prepiidaua, da poslovni uspehi obeh pivovaren s spredaj navedeno izpremembo in spretlliin vodMlvoin postancjo se UlllOgo ugodnoJKl. Gospoda izvedenca cenita obe pivovarni s poseatvoin vred, nadalje vštevši vso opravo, sode za zalogo in prevažanje, vendar brez fundusa instructusa na. 5OO.OOO. Fundus inslructus, pivo> slad in lmielj bilo bi posebej vpoštevati. Gospod Simon Kukec, posestnik tvrdke S. Kuketz, se nam nasproti zavezuje, da prepusti novi delniški družbi obe svoji pivovarni v Žalcu in v Laškem trgu z vso opravo, kakor spredaj navedeno, nadalje z vsein fundusoin glasoin dveh inventarijev, katera iinaino v rokah, Hkupiio Hvoto H. 55O.OOO in so izjavlja pripravljeniin udeležiti we z jedno tretjino dclniškega kapitala pri novi delniški družbi. Z ozirom na to, da se bode moralo prevzeti tudi pivo in zaloga drugega. blaga še posebej, zvišal se je delnfški kapital na JK OOO.OOO, razdeljen v 30O0 popolnoma vplačanih se na imejitelja glasečih delnic po K 200, od katerih prevzame Vm, to je 1OOO delnic a K 200 tedaj za K 5JOO.OOO, gospod Kukec kot plačilo, tako da ostane za subskripcijo saino 2OOO delnic a IC ÄOO. Priglasila za delnice podjetja pod tvrdko: „Delniška družba zdruzenih pivovaren v Zalcu in v Laškem trgu v Ljubljani" sprejerna Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani BV od 20. oktobra do vštevši 15. novembra t. 1. ~&& in veljajo za subskripcijo naslednji pogoji: 1. Vsak Subskribent dobi glasom svoje prijave pripadajoče delnice v nominalni vrednosli, to je ä K 200. 2. Pri subskripciji se mora vložiti za vsako podpisano delnico K- 4O kavcije, katera se obrestuje od dne vplačila do 31. marca 1902 po 4%; ostalih K I6O Je plačati po prejemu oblastvenega dovoljenja za ustanovitev te delniške družbe v obrokih, katere bode določila «Ljubljanska kreditna banka». Ako bi se ostali znesek vplačal po 31. marcu 1902, je zavezan vsak Subskribent plačati ob enem 6% tekočih obresti od tega dneva naprej. 3. Delnice go udeležeue uže pri powlovunji HI. luarea 19OS nadalje. 4. V slučaju, da bi kak Subskribent v določenem roku ostalih K 160 z odpadajočimi obrestini pri blagajni «Ljubljanske kreditne banke» ne plačal, konča njegova pravica do subskribiranih delnic, ter je opravičena razglasiti, da je vplačana kavcija zapadla. 5. Po dovršenem uplačilu subskribovanih delnic bodejo se iste izročile gospodom delničarjem s tekočim dividendnim kuponom opremljene in na imejitelja se glaseče delnice. 6. Po preteku za subskripcijo določenega roka in po dovršenej razdelitvi bode «Ljubljanska kreditna banka» obvestila subskribente, koliko delnic je odpadlo na njihove prijave. 7. Ako bi se nameravana delniška družba iz katerega vzroka koli najdalje do 1. oktobra 1902 ne ustanovila, je «Ljubljanska kreditna banka» zavezana pri njej vplačane kavcije s 4% obrestmi od dne vplačila p. n. subskribentom vrniti, s čeiner se pravica do izročitve delnic in zaveza k prejemu taistih konča. uubijana, dne 19. oktobra 1901 Ljubljanska kreditna banka. A.A. A.A. ^ .A. AA. ^^. ^^ ^.^. ^.^. A -^- ¦*- A ¦*• ¦*¦ A ^ A A ¦*¦ ¦*¦ -^ ¦*¦ A. ^ ^.^. A^,A. A. .A. .A.A. .A.A. AA .A. .A. ^A. ^.M. .A.A. A. A. ^. ^. A. ^. A.A. A.A. ^^Jk. sh !*• A A .A. .A. A ^ i a - ^. a.a A. A.