K N J IŽ E V N O S T O kraški terminologiji (Tri ocene in odgovor) Slovenska kraška terminologija. Kraška terminologija jugoslovanskih na­ rodov, 1., izdala Zveza geografskih in stituc ij Jugoslav ije in K ated ra za fizično geografijo O ddelka za geografijo na F ilozofski fak u lte ti v L ju b ljan i, L ju b ­ ljan a , 1972, str. 76. * P red nam i je kn jiga , k i jo bo strokovn jak , k i p ro u ču je naše k ra je ali jih opisu je , m nogokrat po treboval ko t dobrodošel p riročn ik . V množici izrazov, ki jih sreču jem o na našem k rasu in k i so jih m nogokrat skušali u red iti že v p retek lo sti, smo končno ven d ar dobili p reg leden slovar in se srečali s sosedi. V k n jig i so podani rezu lta ti jugoslovanskega sim pozija o k rašk i te rm inologiji in tipologiji k rasa , k i je bil ok tobra 1971 v L ju b ljan i, in štev iln ih drugih sestankov. A v to rji, p redvsem pa pobudn ik dela dr. I. Gams, se zavedajo , da to, k a r je nap rav ljen eg a , še ni dokončno, v en d a r je op rav ljen eg a k lju b temu že veliko, k a r bo v pomoč in oporo strokovni lite ra tu ri. K n jiga je razd e ljen a v n ek a j poglavij. A becednem u seznam u slovenskih, srbskih , h rva tsk ih , m akedonskih , angleških , nem ških in francosk ih izrazov sledi o sred n ji in n a jv ažn e jš i del — b esed n jak s k ra tk o razlago vsakega po­ sam eznega po jm a in pojm ov v tu jih jezik ih . P rav to, da lahko p rim erjam o naš dom ači izraz z iz razi iz tu je lite ra tu re , je n a jv e č ja v rednost besedn jaka. S lovarju sledi še navodilo za rabo in k ra tk a zgodovina p rizadevan j za slo­ vensko k raško izrazoslovje. V tem poglav ju nam je žal, da av to r ni vsaj om enil dela, k i je bilo op rav ljeno v zvezi z izrazoslovjem že v okviru nekda­ n jeg a D ru štv a za raz iskovan je jam S lovenije in n jegove te rm inološke kom i­ sije v le tih 1964 in 1965 te r g rad iva za slovensko speleološko term inologijo o b jav ljen eg a v B iltenu Jam arske sekcije PD Ž elezničar le ta 1964. O boje je dalo tem elj za p rizadevan ja , k a te r ih plod je sedaj pred nami. B esednjak p o ja sn ju je n ek a te re dobre skice, npr. tip i k ra sa in tip i v rtač in brezen. B ralca pa zelo moti očividno zasta re la skica 2, k i p rik az u je lego m atičnega K rasa. Po nepo trebnem je bilo za po trebe b esed n jak a m atični K ras stiska ti v geopolitične razm ere sred ine p re tek leg a s to le tja in p rik azo ­ vati na k a r ti še obseg n ek d a n je T u rč ije , S rb ije , A vstroogrske itd. V drugem delu k n jig e «o razvrščen i re fe ra ti z jugoslovanskega sim po­ z ija o k ra šk i term inologiji, k i je bil le ta 1971 v L ju b ljan i. Na tem zboru je Ivan Gams govoril o razvo ju besed »Kras« in »dolina«, to je o dveh m edna­ rodnih izrazih za določene p o jave na zem eljskem površju . Isti av to r je poro ­ čal tu d i o te rm inologiji tipov k ra šk ih po lj. Ju r ij K unaver je podal pregled razvo ja slovenske te rm ino log ije za m ik ro reliefne ob like n a k rasu . S lednji re fe ra t je zadeval oblike, o k a te r ih smo slišali in čita li tud i na s traneh P la ­ ninskega v es tn ik a (1967), k a r bi v sekako r bilo tre b a upoštevati v seznamu lite ra tu re . K njig i je v znatno korist, da im a vsak sestavek povzetek v angleškem jeziku . P isca tega poročila pa je m otila dosledno u p o rab ljan a beseda »termin« nam esto dobrega dom ačega »izraza«. V sekakor pa ta in d ruge om enjene p om an jk ljivosti uporabnosti k n jig e n i­ k ak o r ne zm an jšu je jo . D ušan Novak K rasoslovje je med tistim i vedami, ki se h itro razv ijajo in posta ja jo tudi v vsakdanjem življenju čedalje bolj aktualne. Zato se njegova term inologija sp rem in ja , sa j novi pojm i za thevajo nove term ine, na že u s ta lje n e izraze pa se vežejo prečiščene definicije. Tudi vse širši krog uporabnikov speleološke lite ra­ tu re po trebuje term inološke priročnike. To vrzel n a j bi zapolnila Slovenska k raška term inologija. V endar pogosto sp rem in jan je term inov in nastajan je novih postav lja sestavljavca term inologije v težak položaj, da m ora loviti ravnotežje tam, k jer ga skoraj ni moč pričakovati. Zato je nujno, da Slovensko kraško term inologijo presojam o s tega stališča in jo sprejm em o kot prikaz trenutnega stan ja , čeprav bi glede na naslov p ravzap rav pričakovali več. Jedro knjige predstav lja enciklopedični p rikaz term inov, ki jih trenutno uporab lja slovenska speleološka litera tu ra . Poleg k rajše razlage je vsakem u term inu dodan še hrvatski, srbski in m akedonski izraz ter term ini, ki jih upo­ rab ljajo Angleži, A m eričani, F rancozi in Nemci, seveda le v prim eru, če se ti izrazi razlikujejo od slovenskih in če so bili avtorjem Term inologije dostopni. Zaznamki ob posam eznih term inih nam tud i povedo, kako je term in razširjen, ali je m orda na novo uveden, ali je p riporočljiv ozirom a nepriporočljiv in podobno, kot smo že vajeni iz podobnih priročnikov. Tekst poživlja nekaj skic, ki so večinom a prim erno izbrane in pregledne. V posebni prilogi so še pred enciklopedično obravnavo term inov pridani abecedni seznam i obravnavanih izrazov in sicer v vseh jezikih, ki jih obrav­ nava Term inologija. Na dveh straneh so v slovenščini in angleščini povzeta načela, po katerih je bila Term inologija sestavljena. Med osmimi točkam i, ki se v podobni lite­ ra tu ri bolj ali m anj ponavljajo , na j omenim samo tiste, ki so bistveno vplivale na kvaliteto. M nenja sem, da je načelno neupoštevanje ljudske term inologije zgrešeno. Tako so večkrat navedene skupine dveh ali treh besed, ki im ajo značaj sam ostojnega term ina, a so v b istvu samo dobeseden prevod nem škega izraza. Značilen prim er je term in jezersko kraško polje, za katerega se kar ponuja ljudsk i izraz jezerina. K adar smo prisiljeni u v a ja ti nove pojm e iz lite­ rature, nas p rav nič ne obvezuje, da bi dobesedno p revaja li tu je izraze. Slovenski ljudsk i jezik je dovolj bogat in im a veliko podobnih izrazov, ki bi jim lahko z novo definicijo natančno določili vsebino. Le tako bomo ohranili klasično trad icijo slovenske speleologije, da postanejo naši term ini tudi m ed­ narodni. N aspro tna pot p a nujno vodi v osirom ašenje jezika. Postopek je še toliko bolj nenavaden, ker je težaško delo zb iran ja ljudskih geografskih izrazov v ve lik i m eri op rav il že B a d j u r a (1953, L ju d sk a geografija , L jubljana). Sestavljavci so upoštevali predvsem term ine, ki so bili vsaj nek a jk ra t že uporabljeni. Povsem novih p a Term inologija skoraj ne uvaja. K njižica naj potem takem služi predvsem bralcu, ni pa njen nam en u trjev a ti še neizdelano izrazoslovje. To pomeni, da se bo slovenska k raška term inologija še sprem injala. Ker je p ri razlagi posam eznih pojm ov poudarjen m orfološki in funkcijsk i princip, m anj pa genetski, je nujno, da bo nekoč prišlo do tem eljite p rekvali­ fikacije pojm ov na osnovi danes večinom a še sporne geneze. Razlage term inov so plod posvetovanj med sodelavci in sestavljavci Term i­ nologije. Zaradi tega je m nogokrat prišlo do kom prom isnih form ulacij, k i so rez u lta t zelo različn ih g ledan j. N eredko so tu d i p reveč p o u d a rje n i te rm in i s specialnih področij. Po drugi stran i pa so bili nekateri izrazi, ki so p rav p r i­ m erni za svetovno literaturo , deležni prem alo pozornosti. M ednje zagotovo spada k o v k kot oblika fosilnega tropskega krasa. Razlagi term inov sledi k ra tek prikaz nastanka pričujoče Terminologije ter referati s sim pozija o krašk i term inologiji v L jubljani. Ivan Gams je p r i­ speval k ra jši razprav i o razvoju slovenskih besed »kras« in »dolina« v m ed­ narodna term ina do konca 19. stoletja in term inologijo tipov kraškili polj, Ju rij K unaver p a razp rav lja o razvoju slovenske term inologije za mikro- reliefne kraške oblike. Vsi trije prispevki im ajo obširne povzetke v angleščini. B ralcu bi priporočil, da, še predno p relista en cik lop ed ičn i del, prečita prvo polovico K unaverjevega prispevka. Tu se bo najbolje seznanil s težavam i in postopkom sestavljanja celotne Slovenske kraške term inologije. N ačin, kako je bila Term inologija sestavljena, kritiko pravzaprav izk ljučuje ozirom a jo prepušča osebnem u gledanju posam eznega bralca. Prišlo pa je do nekaterih spodrsljajev in dvom ljivih interpretacij, ki tudi pri še tako širokih kriterijih zahtevajo dopolnil in popravkov. Žal je prevladalo že večkrat izraženo urednikovo m nenje, da izraz jama pomeni v širšem smislu katerokoli dostopno podzemsko votlino, v ožjem smislu p a vodoraven jam sk i prostor. P ri takšnem osnovnem izrazu b i b ilo nu jno , da odpade pojm ovna dvojnost. Vsakemu pojm u moram o n a jti ustrezen term in, ti pa m orajo biti čim bolj različni, da ne bodo v ir zm ešnjav. Škoda je, da ni p rodrla S a v n i k o v a (Kraška term inologija, 1962, G eografski vestnik 54, L jubljana) misel, da na j izraz jam a pomeni jam o v »širšem smislu«, za jam o v »ožjem smislu« p a bi uporab ili prim orsk i izraz pečina. Savnik je pokazal precej več posluha za ljudski jezik, saj p rav na K rasu in v njegovi okolici pomeni izraz jam a izključno navpične podzemske prostore; podobna in te r­ p retacija pa je, res nekoliko m anj dosledno, razširjena še po notranjskem krasu in seže na vzhod do Suhe krajine. Če bi obdržali Savnikov predlog, bi naprav ili ljudskem u jeziku m anj sile, kot smo jo z uvedbo izraza vrtača nam esto doline v »ožjem smislu«. V prihodnje bi veljalo to dobro prem isliti. Podoben prim er so škraplje, ki jih ljudski jezik uporablja vedno kot plurale tantum za kom pleks značilno oblikovanega skalovja. Pričujoča T erm i­ nologija uvaja povsem tujo edninsko obliko in ji pod vplivom nem ških stro­ kovnih izrazov tudi drugače niansira pom en. To bi lahko velja lo za visoko­ gorski kras, nikakor pa ne za nižinskega, kjer se nahaja večina naših škra­ pelj, k i so tudi drugačnega nastanka. Sm iselno je uvajati m odificirane izraze za nove pojm e, ni pa dopustno sprem injati pom ena u sta ljen ih izrazov in na­ m esto n jih vrivati nove term ine. To nujno vod i do izum etn ičenega strokovnega jezika . Č eprav je bilo večkrat poudarjeno, da je Term inologija le tolm ač obstoje­ čega stanja, moramo pričakovati, da bo prišlo do utrjevanja v njej navedenih, a neprim ernih izrazov. Zato bi bilo nujno odpraviti nekaj popolnom a nepo­ trebnih tujk. Prva je abri, za katero im am o popolnom a adekvaten izraz podmol. Izločiti bo treba tudi izraz estaoela, za katero so Francozi ugotovili, da je posledica napačno tolm ačenega languedoškega izraza za hlev ( G e z e , cit.: K r a n j c , A., 1975, N aše jam e 14, 58—60, Ljubljana). V ečja pogreška je tudi izraz intermitentni izvir. Ne glede na to, da je sestavljen iz tujega in dom ačega korena, česar slovenski knjižni jezik ne d o ­ pušča, je sam pomen tujega korena nesprejem ljiv. G lagol intermitto pomeni v latinščin i predvsem prekinem, v zvezi »flum en interm ittit« pa tudi preneham teči, vendar v neperiodičnem sm islu ( B r a d a č , F., 1972, Latinsko-slovenski slovar, str. 277, L jubljana). Tem u so A ngleži dodali nov odtenek, ki pa za nas ne pride v poštev, ker sm emo upoštevati pri tujkah le pomen v origi­ nalnem jeziku. M inutnik, Lintvern in drugi utripajoči izviri bi b ili lahko edino »intermittent spring«, intermitentni izvir pa npr. V eliko O kence. Sicer pa je vse gornje razpravljanje odveč, ker im am o Slovenci lep dom ač izraz zaganjavka. nekdanji estaveli pa lahko analogno priredim o izraz menjavka. Termin dolomit je napačno definiran. D efin ic iji b i ustrezal edino termin m agnezit, k i pa za krasoslovje ne pride v poštev. ( G r a f e n a u e r , S., 1972, M ineraloško petrološko izrazoslovje, str. 47, Ljubljana). S lovenščina veliko rabi glagol. Po kraški Term inologiji pa bi lahko sodili nasprotno. Bralec se težko znebi vtisa, da im a pred seboj dobeseden prevod nem ške term inologije. Seveda pa pom anjkanju »kraških« glagolov niso krivi sestavljavci Term inologije, tem več naši speleologi, ki v skladu s splošno modo uporabljajo tujke, kjer le gre, tem pa morajo spet prirediti vso stavčno kon­ strukcijo, da potem ne zahteva posebnih glagolov. Temu bi se m orali v prihodnje načrtno izogibati, še toliko bolj, ker je tudi v tej sm eri že pred dvajsetim i leti storil prve korake prem alo upoštevani B a d j u r a (o. c.). Seveda pa gornji spodrsljaji ne kvarijo celotnega vtisa. S lovenski izobra­ ženec im a pred seboj uporaben priročnik za branje strokovne speleološkc lite ­ rature, to pa je b il tudi nam en Slovenske kraške term inologije. Seveda pa sm o še daleč od tega, kar si predstavljam o kot izdelano term inologijo že ustaljene vede. France Šušteršič * Pripombe na šušteršičevo oceno Slovenske kraške terminologije. F. Šu­ šte rš ič n av a ja ko t p rim er, k ako je »načelno neupoštevan je lju d sk e te rm ino ­ log ije zgrešeno . ..« dobesedni p revod nem škega iz raza jeze rsko k raško po lje , za k a te reg a se »kar p o n u ja lju d sk i izraz jezerina« . V istem odstavku in še e n k ra t na koncu ocene zam eri sestav lja lcem Slovenske k ra šk e term inologije , d a smo zanem arili zbrano gradivo v k n jig i R udolfa B ad ju re L ju d sk a geo­ g ra f ija iz le ta 1953. B a d ju ra res n av a ja izraz je ze rin a na 255. s tran i in p rav i, da »ni der M orast (Plet.), tem več visoka tra v a na p resiha joč ih jeze rih , k i jo kose, živina ne m ara zanjo , k e r je roda in k isla, služi le za steljo«. Če bi ta ljudsk i izraz, k i pom eni vrsto tra v ja , uved li za geom orfološko obliko, bi nap rav ili silo ljudskem u jez iku . N ačelno vsi soglašam o s F. Šušteršičem , da bi bilo tre b a čim več dom ačih izrazov iz rab iti za term inologijo . Težave pa nastane jo p ri ko n k re tn em u v a ja n ju besed v strokovno izrazoslovje. Zelo zgovoren p rim er je slovenski lju d sk i izraz dolina, k i je posta la celo m ednarodni k raso- slovni te rm in , pa ga ne m orem o v p e lja ti v našo strokovno term inologijo nam esto v rtače . Resnici na ljubo je tre b a še p ripom niti, da »jezersko k raško polje« ni dobeseden prevod nem škega izraza. D obeseden prevod Seepolje bi se g lasil jeze ro -po lje . Sicer p a je »jezersko k rašk o polje« upo rab il že J. C vijič 1. 1895 v svoji srbski k n jig i K arst. Kot prim er izraza, k i naj bi b il d eležen prem alo pozornosti in k i bi bil, po besedah ocen jeva lca , p rim eren za svetovno literaturo, je naveden kovk. Ta term in navaja S lovenska kraška term in o log ija kot sam ostojen n aziv s po­ jasn ilom , da je ob lika fosiln ega krasa. Znaka, da nek term in sestav lja lc i priporočam o v dosledno rabo, k n již ica ne pozna, in zato je ta očitek n e ­ upravičen . Šušteršič navaja: »Zal je prevladalo že večkrat izraženo urednikovo m nenje, da izraz jam a pom eni v širšem sm islu k aterok o li dostopno pod­ zem eljsk o votlino , v ožjem sm islu pa vodoraven jam sk i prostor«. D isk u sija , a li kaže rabiti besedo pečin a za vodoravno jam o, a li ne, se je razvnem ala že na prvem term inološkem posvetovan ju , k i ga je organiziralo G eografsko društvo S loven ije v sod elovan ju z geo lošk im društvom leta 1962. B ralcu teh vrstic svetu jem , da vzam e v roke sestavek K raška term in o log ija (GV XXXIV, 1962). N a stran i 36 bo u gotovil, da so se ted aj skoraj vsi, k i so se og lasili k besed i, izrek li proti takem u Savnikovem u predlogu. P ečina v Sušteršičevem sm islu tudi ni dobila več in sk e podpore pri posvetih za sestavo k raške term i­ n o log ije . Zato g lavn i uredn ik ne m ore biti kriv. P ri šk rap lji (nam esto šk rap lje , p lu ra lia tantum ) je b ila lju d sk em u jez ik u zares n arejen a sila , toda z določen im nam enom . S trokovnjak bo, h ote a li nehote, kdaj p r is iljen op isovati tudi en prim erek šk rap lje , k i sestav lja škrap- lj išče , a li pa se sam a ja v lja na go li skali. S icer pa je pri term inu škrap lja pripom ba: »najčešče m nožinsko škraplje« . N ejasn o je izv a ja n je ocen jeva lca , da S lovenska kraška term in o log ija pod vp livom nem ških strokovnih izrazov škrapljam tudi drugače n iansira pom en«. A li je m išljen dostavek pri d efi­