352
Dopisi.
Trst 28. oktobra. (Čitalnica Rojanska) začne zimsko sezono v nedeljo 10. novembra z ,,besedo" , v kteri bode dramatični odsek predstavljal igro „Mlinar in njegova hči". Ker so role v dobrih rokah, nadjati se je izvrstne predstave. Vljudno se vabijo vsi častiti udje, neudje povabljeni plačajo vstopnino.
Za odbor: Ivan Dolinar, tajnik.
Iz Idrije 26. okt. — Z veliko nejevoljo smo čitali v „Novicah" 23. oktobra dopis iz Vrhnike o v o lit vi novega župana. Da se je pa menda še Idrijski rojak, in od zdaj naprej tudi naš fajmošter gosp. Jož. Kogej volitve udeležil tako, da je z nasprotno (nemčursko) stranko volil, tega bi se nikakor ne bili nadjali.    Zato
vas vprašamo, gospod, kaj neki ste si mislili, da ste šli nemčurje volit? Morda mislite, da ste doma iz „nem-ške" Idrije, kakor smo jo nekdaj imenovali? Al zdaj je pri nas vse drugače: naša Idrija je zdaj domača, to je, narod slovenski biva v njej. Ako morebiti mislite v Idriji propagando delati za nemški „rajh", ostanite rajši na Vrhniki; pri nas ni tal ne za puhli liberalizem, ne za nemčurstvo; mi hočemo pravega , iskrenega domoljuba, kteremu je vedno narod in sv. vera na srcu. „Vse za vero, dom in za cesarja" — to je naše geslo, ki je bilo tudi geslo  prejšnjega preč. našega dekana.
Iz Notranjskega i4. okt. L (O strašanski hudi uri v Vipavski dolini) 18. in 19. dne preteklega meseca noben časnik ni še nič omenil; ne morem tedaj jaz molčati , če tudi kasno pridem s poročilom o hudourniku Bela imenovanem, ki je ponoči dne 20. preteklega meseca s takim hrupom pridivjal in s tako močjo valil skalovje, da ne bi verjel, kdor sam ni videl; mislili so, da bo sodni dan. Nekemu revežu Marko Uršiču iz Vrhpolja pri Vipavi je mlin z enim kamnom, ki turšico melje, voda odnesla, tako, da so tu in tam kosi mlina kraj potoka obviseli, veči del je pa voda naprej odnesla. Z mlenjem turšice si je revež toliko prislužil, da je sam sebe in svojo družinico, posebno pa svojo že 4 leta v postelji ležečo bolno ženo preživil. Kaj hoče revež zdaj početi? Mlina si ne more napraviti, druzega prislužka pa nima, ker je že zel6 v letih. Usmilite se ga milosrčni ljudje! — Naprej proti Vrhpolju je v gornjem koncu vasi pa še veča nesreča se pripetila. Jožef Stefančič na Vrhpolji hišna štev. i.06 je skoraj ob vse svoje premoženje prišel. Grozoviti potok Bela spodkopal in odnesel mu je večidel vse; drugi dan je revež kraj potoka in na grajščinski senožeti „Polici" tu in tam ostanke svojega pohištva, skrinja, omare, postelje, vse razbito pobiral in domu spravljal; še obleke ni družina imela preobleči se; sosedje so jim mogli posoditi, da so se obleči mogli. Ce bi ne bil nočni čuvaj jih sklical, bil bi Stefančič s svojo družinico v valovih derečega potoka konec storil. Skoda njegova je silno velika, tem več, ker je tudi ob gotovino prišel. Da je to verjetno, kaže to, da na neki njivi okoli tur-šičnega štremeljna je bil ces. bankovec za o gold. ovit, kterega je hčerka Franca Rodmana iz Vipave^hiš. štev. 139. našla in ki ga je osnaženega Rodman StefanČiču zopet izročil. Koliko je gotovega denarja jroda vzela, se ne more prav na tanko vedeti. Jožef Stefančič je tedaj tudi  milodarne pripomoči  silno silno potreben.
Naj bi ta moj žalostni popis ne bil klic vpijočega v puščavi! Usmili naj se teh revežev, kdor koli ima srce do siromaka bližnjega!*)
Iz Bohinja na SV. Lllkeža dan. — Vsa naša gospodarska živina, posebno goveja, je prav zdrava; od kužne bolezni v gobcu in na parkljih v tukajšnjih bohinjskih krajih dosedaj nič še slišati ni. Hvala Bogu! — Imenitno vprašanje pri kmetijstvu je živinoreja; živina je živ gotov kapital; kmetija ne more biti brez živine; brez nje bi ne le najboljega gnoja za polje manjkalo, temuč tudi obdelovanje zemlje in spravljanje pridelkov bilo bi za same Človeške roke pretežavno in predrago. Tolaživno je za gospodarja, ko vidi, da gospodarja v kancelijah vsaj dobro voljo kažejo, kmetijstvo varovati, ga pri premoženji ohraniti in mu kako pomoč nakloniti. — Naše Radoljško c. k. okrajno glavarstvo je 15. t. m. prav prijazno pisalo tukajšnjemu Bohinjskemu županstvu, da je si. c. k. deželna vlada v posebni skrbi, da bi bolezen v gobcu in na parkljih se še dalje ne razširila;   ta bolezen,   čeravno  kakor  z neba plane na
*) Vredništvo bode rado sprejemalo darove in jih pošiljalo siromakom.                                                                                        Vred.
353
živino, se vendar tudi naleze, toraj je zaukazala, naj §. 63. iz postave proti kugi na tanko obvelja in zdravo živino od kužno bolne varuje. Zraven tega varstva daje vlada gospodarjem bolne živine tudi dober svet in priporoča, kakor so „Novice" nasvetovale, tole domače zdravilo, da se namreč gobčna bolečina umiva z jesihom vodo in medico, na parklje pa ovitki mrzle vode de-vajo, živini mehka piča poklada in snažno suho nastilja. Upamo, da Bohinj bode obvarovan bolezni. — Že kraj sam na sebi je zdrav, in čisti zrak in hladni vetrovi se ne pomešajo tako hitro x. mehkužnimi miazmi, kteri se plazijo le po mlakužnih in gnjilih tleh. Tudi tukajšnji ljudje ne poznajo kuge, kolere, ktera se gnjezdi po mestih in napoljudenih dolinah. — Bohinjska gospodarska živina je še naravno, kakor je s t varjena, tudi izrejena; kakor srna in divja koza, tako tudi goved grč po svojem naravnem nagonu ob svojem času po plemenji — vživa na planini Čist zrak, bistro vodo in tečno pašo in se veseli svojega prostega bivanja, planinska pa prijazno opravlja planšarstvo. Na spomlad, ko se zemlja ogreva in oživlja, se oživi in pomnoži tudi mlada živina in veselo skakaje gre mati s teletom na pašo, na gore — in pri mastnem mleku in pri okusni travi raste kravi ca, raste junček. Posebno letos bilo je vreme ugodno planšarstvu. Lanska zima s snegom je pašnikom travo dobro obvarovala, da srež korenin in rušenj ni potrgal, pomladanski mraz ni kaj škodoval in čez leto pa je vedno vlažno vreme in toplo solnce bohotno rast dajalo. Tako je živinoreja tukaj v Bohinj i letos prav srečna. Posebna hvala pa gre deželni komisiji, ki ima skrb za povzdigo konjereje, in kmetijski družbi ktera ima skrb za povzdigo vse druge živinoreje prav živo pri srcu; po njih smo Bohinjci dobili že zdatno podporo. Zrebeta letošnje, po 6 do 10 mesecev stara, so se prodala po 90 do 140 gld., junčeki pa 6 mesecev stari po 25 gld. še na prodaj niso. Je pa tudi Bohinjski konj, da ga je veselje gledati; visok, širok in močan, da bi Triglav pretegnil, in Bohinjska krava je že po Laškem in Koroškem na dobrem glasu, ni sicer težka in visoka, a urna je in tankih srnjih nog, ješča in dobra mlekarica. Mlada krava po prvem ali drugem teletu prepeljana v dober hlev poraste in pride k moči, da daje po 6 do 8 bokalov mleka na dan.
Iz Vrhnike 26. okt. (Nemčurski protest. *) Ne morem si kaj, da bi k zadnjemu dopisu o naši občinski volitvi ne dodal še te novice, da protest zoper njo od stranke nemčurske se že greje sladko v naročji si. c. k. deželne vlade. Kako je pa zopet to? — bode nas radovedno kdo poprašal. Mi mu z lahko vestjo povemo, da to ni nič novega, kajti protežiran nemčur vselej toži, ako zmoči ne more. Dobili smo namreč narodnjaki pri volitvi 14 mož v novo odborstvo, nemčurji pa samo 12, in to pravi cvet nevednežev v občinskih zadevah in v kmetijskih rečeh. Narodni imeli bi po tem takem večino in volili bi župana po svojih mislih na korist občini; al to ne gre nemčurjem nikakor v glavo, da bi se kaj tacega na Vrhniki zgoditi moglo; s starim župa-
*) Ker prečastiti gosp. Janez S afer, duhovni pomočnik na Vrhniki, želi , da bi vrednistvo očitno povedalo, da dopisa v zadnjih „Novicahu ni on spisal , potrdimo, da ne unega ne tega in sploh nobenega dopisa se nikoli ni ,,Novicamu spisal ali ga nam poslal. Isto velja od visokočastiteg* g. župnika Jož. Bon ne rja, ki so nam poslali sledeči dopis: „Ler bi se opomba v poslednjem dopisu „Novie" iz Vrhnike utegnila tu. ali tam tako tolmačiti, da bi bil gosp. J. Kogej, bivši duhovni pomočnik na Vrhniki, zarad obiskovanja kavarne dolžnosti svojega stami zanemarjal , potrjuje podpisani na prošnjo omenjenega gospoda, da se to ni godilo. Ker se dalje natolcuje, da sem jaz „Novicam" iz Vrhnike oni dopis poslal, naj slavno vrednistvo blagovoli ob enem očitno izreči, da od njega razun teh vrstic se nobenega, toraj tudi poslednjega dopisa ni prejelo". — Tudi resnico vsega tega radi očitno potrdimo.       Vr.
nom vred popraskajo se bahači za ušesi rekoč: kaj pa če bi se kdo dal podkupiti in v naš tabor stopiti? Ni trpelo dolgo in res se kmalu raztresejo nemčurski vab-ljivci po vaseh in nagovarjajo najpopred take mož6, o kterih so po svoji prav puhli pameti menili, da bodo kar iz straha pred Mulej-Obrezovo mogočnostjo se stresli in potegnili k njegovi stranki; al ni ga jim rodila mati slovenska nobenega izdajalca, vsi stoje krepko za občinske in narodne svetinje, tako, da ne hote se nemčurčeki pod nosom obrišejo in odlazijo taki, kakor so na „fehtanje" izišli, namreč s čisto prazno bisago. Ko vidijo, da s „fehtanjem" nič ne opravijo, se posvet-vajo vnovič: kaj pa bi vendar naredili, da bi vsaj Slovencem v kremplje ne prišli, kteri bi svetu vse odkrili, kako so 24 let županili, to bi bilo joj!! In pride jim na misel protest, ki se jim je zadnjič jako prikupil, in hajd! biriči planejo ko veverce, fraklarji se zbero — protest je narejen in podpisan v malem času! Da so podpisali taki, kteri pri volitvi čisto nobene pravice po postavi nimajo, to se sme že tako misliti. — Al ni nas volja, se sedaj obširnejše spuščati v besedovanje, zakaj da se tako lahko ovirajo postavno dovršene naše volitve, ktere nadzoruje na tanko sam c. kr. okrajni glavar in za postavno izvrševane priznava, — marveč počakamo raji, kaj bode sedaj si. vlada naredila z nepostavno skrpanim protestom. Mi le to želimo, da bi se prav natanko prepričala in potem spoznala, kdo je dražljivec: mi domači ali izneverjeni nemčurji? Ako se Slovenci postave držimo in narod nas imeti hoče v občini, delajte gospodje nemčurji proteste kakor hočete zoper nas, mi vendar ne odjenjamo ne. Ne vdajmo se! to je in ostane naše geslo nasproti vsaki sili.
Iz Bistrice 20. okt. J. K. *) — Dobro nam kmetom de, drage „Novice", da ste tako možato se potegnile za naše staro bandero, na kterem se bere napis: „za vero, dom, cesarja". Vam slovenski svet najbolj zaupa, ker ste zmiraj enacega, skoro trideset let poštenega značaja. Takrat ko je bil res še tuji mrak nad našo zemljo, ko so se še drugim hlače tresle, ste ve že glasno vpile: Slovenci! na noge, da nam solnce na vekomaj ne zatone ! — Vam pa, ki ste izbrisali iz našega domačega ban-dera očitno spoznanje vere, rečem le to: kedar smo od doma odhajali, nam je naša dobra mati naročevala: Ljubi moj sin, na Boga ne pozabi! Al žalibog! kam pa pridemo, ako gremo tisto pot, ktero nam, kakor večkrat v „Novicah" beremo, po sili vriva tisti nemški časnik, ki se imenuje ta k-blat; pri nas smo mu dali ime „Opravljivec", ker opravlja vse, kar je Slovencu sveto. On hoče, da bi mu potrpežljivi Slovenec tlako delal, kakor nekdanjim graščakom! Nemčurji! kaj neki sami sodite o tem, kako vi porečete človeku, ko pride v drugo hišo s silo kraljevat? „A1 ne greš predrzneš?" to bodete slišali povsod. Zato vam povemo: zastonj se pehate! Če tudi okužite tudi tu in tam kakega Slovenca s svobodo svojo, pomnite si, da vaša svoboda je sleparija, in vedite, kdor ni pravičen svojemu bližnjemu (drugemu narodu), tega besedovanje za svobodo je goljufija.                                  V imenu več kmetov.
Iz Sodražice 20. okt. = Več časa že se boruje v v naši fari slovenščina z nemščino; pa vidi se, da bo vendar le domača naša mati zmagala, kajti čedalje bolj zavedajo se naši kmetje, da jim je poduka in omike treba in živo spoznavajo, da jim, kakor Nemcu, Lahu, Francozu in vsakemu druzemu je potrebnih vednosti doseči, bodi si v gospodarstvu bodisi v druzih rečeh, najbolj naravna in najkrajša pot z maternim jezikom.  Protivnikov imamo še dokaj, in krivo tega je
*) Pesmice smo  radi  prebrali,   ker  je  marsiktero   prav  dobro jedro v njih; lnpinica se ve da ni brez pogreškov.                Vred.
354
to da so nas do malo let trpinčili v šoli z nemščino, ktere se nismo naučili, med tem pa dragi čas zapravljali, namesti da bi se bili učili potrebnih nam vednosti za življenje. Od kar smo ustanovili bralno društvo v Sodražici, si prizadevajo naši nasprotniki, kolikor je mogoče, da bi to blago napravo razrušili, posebno se kaj surovo obnaša nekoliko fantov, — pa kaj rečem fantje? To niso ljudjč, ampak neumni voliči! Ako takemu božjemu voleku hočeš dokazati, kako potrebno je za vsakega človeka branje dobrih bukev in tudi še posebno kmetu, da si zboljša svoj stan in ne zaostaja z drugimi, norca se bo delal! Vendar dobri Bog daje čedalje več norcem pameti in vkljub vsem zaprekam se je veliko prenaredilo; šolo imamo slovensko, in hvala vrlim gosp. duhovnom, pa tudi učitelju g. Božiču, da so, vsi iskreni rodoljubi. Toraj, dragi sobratje bralnega društva! ne dajte se zapeljati od surovih ljudi; delajmo vsaki po svoji moči, potem pa pustimo, naj žabe rag-ljajo v mlaki, kakor se jim ljubi. Gotovo je , kedar naša mladina doraste, da vsa Sodražica bode velika hiša rodoljubov, kteri ne bodo zametovali domačih svetinj.
Eden  bralnega društva.
Iz Ribnice 20. okt. — Naj povedo „Novice" svojim bralcem, da že pretekli mesec je c. k. ministerstvo kup-čijstva dovolilo telegrafno stransko štacijo pri nas v Ribnici.
Skofja Loka 25. okt. — Bila je pri nas 25. in 26. dan u. m. volitev novega mestnega odbora. Nemčurji so na vse kriplje agitirali, da bi bili zmagali s svojimi kandidati; al ves trud, vse dirjanje bilo je brez vspeha. Ker hočejo na vsaki način na županov stol kakega privrženca posaditi, so vložili protest zoper nepostavnost volitve in prosijo deželno vlado, naj ovrže volitev popolnoma ali naj le samo odbije neveljavne glasove, ker potem pridobe nasprotniki v 1. razredu dva liberalna aposteljna. — Naj svet iz tega izve, da nemčurji so povsod iz enega testa spečeni in da postavo tako malo poznajo, da kar od vlade zahtevajo, naj ona volitveni zapisnik rektificira, cel6 glasove briše in šteje, da nemčurji pridejo na vrh! V Avstriji je dandanes vse mogoče, — to pa bi vendar presegalo prejasno občinsko postavo.
Iz Ljubljane. — Deželni zbor kranjski se, kakor drugi deželni zbori, začne prihodnji teden 5. novembra. Zborovanje trajalo bo zopet malo teden, ker državni zbor se bode neki že začel v prvi polovici decembra meseca.
— Iz Pešta, kjer je bival presvitli cesar, je te dni počil glas, da se ministerstvo maja; in šel je ta glas po Časnikih kakor plat zvona. Na najviŠem mestu se neki previdi, da s sistemo laži-liberalizma, po kterem ima na eni strani Nemec, na drugi Magjar gospodstvo v rokah, Avstrija ne pride naprej in da skrajni čas je, da tu in tam pravica vsem narodom nastopi mesto nemške in magjarske sile, avtonomija posamnih dežel mesto decemberske ustave, in kristijanstvo mesto poganstva. Dunajskemu „Tagbl." se je iz Pešta pisalo, da brez hrupa a temeljito se dela na to, da se vlada za-suknena konservativno stran, češ, da je predsednik ogerskega ministerstva grof L o n y a y odkritosrčno rekel, da vlada mora skusiti porazumljenje s konservativno stranko zato, ker porazumljenje z liberalno stranko ni mogoče; grof Lonyay jo bil v tej zadevi zadnje dni večkrat pri cesarju, in z Andrassyemseje zarad ministra Kerkapoly-a hudo spri. — Drugi časniki so vedeli še več povedati, da namreč Auersperg, Unger in G laser odstopijo, — da bode general Filipovič, iz Dalmacije znan, stopil na mesto Auerspergovo itd. — Kdor bi vse to verjel, verjel bi preveč; gotovo je leto, da nekaj se kuha,   ker vsaka stran čuti,   da tako ne
more dolgo več biti. Ustavoverski časniki z votlim glasom sicer vse to tajijo; al kdor nima dobre vesti, tega je tudi pred senco strah. Časniki naše — konservativne — stranke pa mislijo, da na pol predrugačena ministerstvo ne bi bilo nikakoršno poroštvo za preme mb o sisteme, da tak enostranski zasuk nekterih vladnih osLb bil bi le sopet nov eksperiment, eksperimentov pa Avstrija ne bode veliko več pretrpela. In teh misli smo tudi mi. Le ,,viribus unitis" vseh narodov se država more vzdržati; brez tega propade gotovo. Ako pa kteri vladni gospodje mislijo, da bodo občno zaupanje si pridobili s tem , da, kakor mitični Janus, imajo po dva obraza: enega konservativnega, druzegapa liberalnega v smislu Herbst-Giskrovem, motijo se hudo. Po tako nastavljenih limanicah ne bodo naredili nikoli državni zbor tak, da bi se reklo o njem, da je zastopnik dežel in narodov avstrijskih. — To tedaj, kar smo zvedeli zadnje dni, smo s tem povedali svojim bralcem. Do danes so vse premembe ministerstva le govorica; kaj jutrajšnji dan prinese, kdo v6? Morebiti je ves ta časnikarsk hrup bil — humbug.
—   (Deželni odbor) je v seji 25. dne t. m. glede na dokazane potrebe sklenil predlagati prihodnjemu deželnemu zboru ustanovitev službe deželnega inženirja z letno plačo 1200 gold. in s pravico do petletnic po 100 gold.
—   (C. kr. deželni predsednik grof Auersperg in deželni glavar dr. pl. Kaltenegger) sta se v nedeljo podala na Dunaj.
—    {Letno sporočilo dobrodelnega odseka katoliške družbe za leto 1872) naznanja dohodke z 49^ gold. 40 kr., stroške pa (največ za zimsko obleko ubozih šolskih otrok) z 420 gold. 25 kr.
Po odbitih stroških je tedaj ostalo gotovine 12 gid. 15 kr., ktera je v hranilnici naložena, ter se porabi letos. Za ostale stroške pa se odsek zopet obrača do blagodušnih dobrotnikov, ki so to dobrodelnost dosihmal tako krepko podpirali. Gospe obleko za 50 dečkov in za 50 deklic že pridno izdelujejo ter jo bodo boje dodelale do sv. Nikolaja. Darove sprejemata predsednik katoliške družbe g. grof Wurmbrand in gosp. stolni kaplan Klun. — Ob enem je odsek naznanil, kar je za podporo domačih revežev in siromaških družin to leto storil. Od 1. januarija 1872. je v ta namen nabral 467 gold. 76 kr. Pri eni in dvajsetih sejah je po milosrčnih gospeh, ktere k revežem na dom hodijo ter se o siromaštvu vsacega prepričajo, razdelil 461 gld. 34 kr. in kakih 40 obnošenih oblek. Premoženja mu tedaj za razdelitev ostane 6 gold. 42 kr. in pa nekoliko obresti. Tudi ta naprava naj je vsem dobrotnikom prav prisrčno priporočana.
—  (Odbor slovenske Matice) ima juter sejo. Vrsta razprav je : 1. Prebere in potrdi se zapisnik 26. odbo-rove skupščine in 8. občnega zbora. 2. Prebere se zapisnik o skrutinovanji volilnih listov pri 8. občnem zboru oddanih. 3. Poročilo o važnejših stvareh od 26. odbo-rove skupščine, sprejem novih udov itd. 4. Volitev prvo-sednika, dveh njegovih namestnikov, blagajnika, pregle-dovalca društvenih računov in dveh ključarjev. 5. Volitev gospodarskega odseka. 6. Volitev odseka za izda-vanje knjig. 7. Volitev odseka za narodno slovstveno blag6. 8 Tajnikova služba za 1872/3. leto. 9. Nasvetje posamnih odbornikov.
—  (Peta slovenska predstava dram,, društva) v deželnem gledališči bo v petek praznik vseh Svetih 1. novembra. Predstavljala se bo ta dan navadna žalostna igra „Mlinar in njegova hči". Daljne slovenske predstave v mesecu novembru bodo v sredo 6., pon-deljek 18. in nedeljo 26. novembra.
—   {»Ljubljanski postopač") dramatičnega društva v deželnem gledališču preteklo soboto ni segrel občinstva. Igra, čeravno polna neverjetnosti, ima lepo moralno podlago; al rolam primerno mora igrana biti. To pa v nekterih rolah ni bilo, kakor bi vendar moglo biti, ako bi se marsikdo udeležil sodelovanja, ki ima izvrstno sposobnost za to. Tudi naši ljudje kritikujejo zdaj ostrejše. Po naših mislih se narodno gledališče ne sme degragirati v vrsto navadnih komedij , zato ni nikomur na nečast stopiti na oder, kdor je kos poklicu na lepem tem narodnem polji.
—  (Pobirki iz časnikov.) Novo blamažo našli smo te dni v „Laibacheriei", ki je iz „Neue freie", v narodnih zadevah popolnoma neumnem časniku, povzela pravlico, da naši kmetje iz Dolenskega, ki hodijo na Ogersko drvarit, se poslužujejo nemškega jezika, ker se z ondašnjimi ljudmi ne morejo porazumeti v svojem slovenskem jeziku! S to lažjo pa „deutsch na-tionale Laibacherica" udriha po „narodnih zapeljivcih", ki nočejo nemščine v vsacem kotu. Ko bi „Neue freie" in pa ,,Laibacherica" le to vedele, da v Slovakiji poleg slovenskega jezika vlada magjarski kot drugi jezik, ne pa nemščina, in da se Slovenec kranjski z Slovencem v Slovakiji gotovo bolje razumeta kakor Nemec Dunajski in pa Nemec Hanoveranski, in marsi-kter drug Hamburšk, gotovo ne bi vezale tacih neslanih otrobov!          V Črnučah (poleg Ljubljane) je „Lai-bacherčni" slovenski referent unidan staknil čitalnico! Slovenski časniki so prinesli naznanilo, da v čitalnici v C r niča h (na Goriškem) bode „beseda"; „Laib." referent pa sans gene piše: ,,In Tschernutsch". In taki časnikarji brez vsega znanstvo domačih zadev pisarijo o Slovencih!
—  [Poslano.) ^Slovenskemu Narodu!" Tisto notico v listu od 24. t. m. o gosp. Lesarj u, moram popraviti, kar se mene tiče , v toliko , da nekaj podobnega se je res govorilo pred letom dni v čitalnični restavraciji, da pa jaz onih po „Narodu" meni v usta danih besedi nisem govoril, in da sploh razgovor, kolikor se še spominjam , ni bil kar nič g. Lesarja žaljiven. — Sploh je obžalovanja vreden časopis tak, ki nima toliko takta ter se ne sramuje polniti svojih prostorov s presuka-nimi in predrugačenimi besedami, ki jih je kdo pred meseci in meseci kje pri vrču pive govoril! „Narode"! pusti ta opravek „brezzobim" starim klepetuljam!    Mladoslovencu se to ne spodobi.
25. oktobra 1872.                                                  T.
—   (Gosp. Blaž Vrhovec), za mestne dobrodelne naprave mnogo zasluženi mestjan in zvest narodnjak je po dolgi bolezni nrnrl predvčeranjem v 67. letu svoje starosti; danes popoldne je pogreb. Večletni mestni odbornik v tistem času, ko se še v mestni zbornici ni šopirala nemško - liberalna klika in nad mestno hišo se ni še skazoval orel v „velikonemskih" barvah, večletni ud kupčij ske zbornice in ud podpornega obrtni j skega društva, oskrbnik ubogih itd., spolnoval je vsako svojo nalogo zmirom marljivo. Na kratko rečeno, bil je po pravici visoko spoštovan mestjan. Bodi mu žemljica lahka!
355