Inserat! se sprejemajo in veljA tri stopita vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
|Q	O
lfi II II II II " »I
16 II II II II 3 " I
Pri večkratnem tiskanji se oena primerno zmanjša.
Roko pis! «e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedieija na Starem trgu h. 5t. 16

Političen list n slovenski narod
Po poŠti	prejeman velja:
'/.a celo leto	. . 10 gl. — kr.
za pol leta	.	h _
za četrt leta	. . •> ,, 50 ,
V administraciji velja: Za celo leto . . S gl. 40 Irr. za pol leta . . 4 ,, '20 ,, za četrt leta . . 'J „ 10 „ V Ljubljani ua dom poüiljan velja 60 kr. več na leto.
Vredniitvo je ua Stolnem tr(wj| hiš. št. 284. Izhaja po trikrat na teden {>i liufj»" v torek, četrtek in soboto*,
Katoliška cerkev pa liberalizem.
Od Dravo 8. maja.
I.
Meseca avgusta 1872 prišel me je obiskat prijatelj iz Hrvatske. Neznancu v mojem za-vičaju kažem eno in drugo znamenitost, vodim ga sem ter tje, kakor to že biva pri takšnih zgodah. Nekega dne, ko se je začelo mračiti, podava se v gostiluico, kjer so se shajali boljši stanovi razne politične barve. Bilo je tamo več gostov. Sedeva k mizi, pri koji je bil moj znanec—sicer nemčur in ud „ Volksbildungs-verein-a" — ter se po navadnih ceremonijah zapletemo v kojekake razgovore. Naposled pa pride politika na vrsto.
Omenjeni znanec bil je tedaj slovenski odpadnik. Pa zakaj? Sam je rekel: „Moj rojstni kraj je na Slovenskem v okraju celjskem, starši so mi Slovenci, — pa vendar Slovencu dotlje ne bom pomagal in ž njim držal, dokler se bo dal za popovskimi cokljami voditi." Beseda „klerikalec" še je takrat bila premalo v rabi pri Slovencih. O tistem času še so „stari" in „mladi" medsebojno se podpirali in pomagali. Pa blažena doba je minula. Samo par tednov pozneje, in evo — ogenj razpora se je vnel, ter še kakega pol leta samo tlel, dokler se ni svetel kokot pokazal na vrhu strehe! „Stari", „mladi", „klerikalec„liberalec" — začelo se je razlegati po dolinah in planinah. Do takrat bili so vsi Slovenci še „Dummkopfe" itd., — zdaj so postali „mladi" omikani, „stari" pa „mračnjaki" . .. pred očmi „mladih" in nemčurjev.
Liceat parva componere maguis. Dotič-nemu odpadniku izpolnila se je želja. Zapustil
je del Slovencev ,,popovske coklje", padotičnik je bil in ostal nemčur; pobratil se je s Slovencem samo na eni plati — v lažiliberalizmu. Tukaj sta si oba enaka, kakor jajce jajcu. Glede narodnosti gledata se pisano. Danes se oba trudita in nastojita, kako bi močni steber ljudskega blagostanja, bogati vir vsega blagoslova in potažbe človeškega življenja — vero • potlačila, ter jo izdala mržnji smrtnega so vraga, lažiliberalizmu. Danes morajo vero nadomestiti, mir in red vzdržati ter človeka osrečiti bajoneti, Wermll-nove puške in pa Kruppovi topovi *), širenje trgovine in prometa iz jedne strani; a iz druge plati omika in napredek v umetnostih in znanostih.
Ponosimo se dnevce — že vrabci na strehi o tem pojejo —, kakov sijajen korak je storilo naše stoletje. Pa je li svet srečneji nego poprej ? da li se veča danes zadovoljstvo in blagostanje vseh? Onega, koji se na to pitanje z „da" drzne odgovoriti, onega bi debele pest-nice in škripa zobi tlačencev, onega bi gromoviti hrup in juriš čete delavcev o drugem podučile, onemu bi rast zavrženega, silovitega capinstva po velikih mestih, onemu bi množenje samomorov, posilnic in blaznic reklo: „naša doba pač nije srečna". Laži in maži, tako jadi kovati čujemo dnevce. Tatvina in odr-tija, krivorota in loternija, vpor zoper sleherno avtoriteto se množi in širi. Pa s kakošno pre-mišljenostjo, razsojem in hladnokrvnim povžit-kovanjem vseh povoljnih okolnostij se opačine in zločinstva zgajajo!
Liberalizem hvali in v zvezde kuje vse,
kar je krščanski omiki nasprotno in sovražno. Razbrzdane človeške strasti pripomagajo z lažjo, ogovarjanjem, s krivico in silovitostjo vse mogoče zoper cerkev božjo. Ta naval je vzrok, da uekoji iz sebečnih nečednih povodov samo spoljašnje k cerkvi spadajo, ker imajo v krstnih knjigah pod rubriko „veroizpovedanje" napisano: rimokatolik; — da se tako imenovani sicerkatoličani, dočim kčer nebeško na videz slabo in od sveta zapuščeno vidijo, od nje ločijo, se z modernimi kričači družijo iu skladajo ž njimi v izreku Voltaire-jevem: „Ecrazec 1'infame — proč z nesramnico''.
Pri vsem tem pa se vse v resnici dobre duše krepd in se skupljajo okoli srca cerkve, ter so pripravne za njo vse žrtvovati, tudi lastno krv.
*) Koji pa so samo za Pruse in španjske republikance. Tudi Rusija jih je nakupila, pa so se pri poskušnji pokazali, da so za — — — nič.
Pis.
O Matici Slovenski.
Matici slovenski, ki ima sedež v Ljubljani, je po §. 1 njenih piavil namen, slovenskemu narodu pripomoči do prave omike s tem, da primrne knjige v slovenskem jeziku na svitlo i daje ali vsaj podpira, da se izdade. — Kdor je mirno presodil prvo njeno desetletje, ktero je k zadnjemu IX. občnemu zboru popisal bil ranjki njen predsednik dr. Gosta, vidi in lahko spozna, da je Matica naša v raznih celo domačinskih opovirah vendar dokaj dobro izvrševala ta svoj prvi namen. Spravila je na dan mnogo res znanstvenih knjig, kttce bi drugače ne bile mogle na svetlo; iu ker je družbi Mohorjevi namen ljudstvu našemu dajati bukve bolj domače, prav dela Matica, da spravlja na svetlo bolj učene. Kolikor je razvidno iz dosedanjih sporočil, je v tem oziru Matica z obljubljenimi rokopisi že tudi za vpri-
Francozi v Kamniku.
Zgodovinska igra iz časov francoskega gospodarstva na Kranjskem, spisal J. Alešovec.
(Dalje.)
Četi •ti oddelek se vrši pred ječo, kjer sta zdaj zaprta župan kot porok za pravega morilca francoskega sergeanta in pa Janko, kteremu preti smrt, ker je bil z orožjem v roki zasačen. Rozika je v svoji obupnosti bila sklenila podati se k francoskemu stotniku ter prositi milosti za nedolžnega očeta. Stotnik jej obljubi, da bo očeta spustil brž, ko se najde pravi morilec, ali pa če bi se zala hčerka njemu vdala! drugače ni milosti pri njem. Janko, ki je na dvorišču med stražami slišal ta pogovor, vidi da sta devištvo in otročja ljubezen pri Roziki v velikem boju, stopi pred stotnika in reče, da je on hudodelnik, ki je vstrelil sergeanta. Stotnik ga da zapreti in župana spusti iz ječe. Drug francoski sergeant, ki je bil k francoski armadi le prisiljen, kajti oče in mati sta mu bila Avstrijanca, sliši od strani vse to, občuduje blazega mladenča, vgane,
zakaj se je izdal za morilca in da ni morilec, ter sklene rešiti ga še t.sto noč in pobegniti ž njim vred. Ta njegov namen pa prečrta zvesti služabnik Pavel, ki se splazi na dvorišče, z zvijačo opoji stražo pred ječo, potem odpre s ponarejenimi ključi ječo in hoče pobegniti s svojim gospodom. Toda stotnik, ki je slišal ropot, streli za begočima in rani Jankota, kterega potem po strelu privabljeni vojaki zopet primejo. Pavel pobegne, ker mu Janko veli skrbeti, da se Roziki kaj žalega ne zgodi.
V petem oddelku zvesta Drobnič, ki se svoje prostosti veseli, in Rozika, po brivcu Bertoli, kako je bil župan rešen in da ima tisti blagi mladeneč biti vstreljen, ki se je za nju žrtvoval. Roziki ta blagodušnost zbudi v srcu čutila do vrlega mladenča, kterih se prej ni zavedala, dasiravno jej je prej neka ciganka v tem smislu že prorokovala. Sklene tedaj na vsak način rešiti ga, ker je prepričana, da je nedolžen. Oče Drobnič dobi to prepričanje še le, ko mu brivec Bertolo pokaže pravega morilca, namreč Strašnika, kterega je videl teči iz bližnjega vrta s puško v roki. A slaba deklica ne ve še, kako bi se lotila rešitve,
kar pride Pavel in jej naznani, da on bo rešil svojega gospoda, nihče drugi ne. Pri tej priliki spozna, da srce Rozike bije za njegovega gospoda. Zagotovljaje, da ga bo rešil, odide.
Šesti oddelek igra v sobi stotnikovi, ki je ravno podpisal smrtno razsodbo Jankovo in dal sergeantu povelje vstreliti ga. Sergeant pa ima skrivno misel pobegniti z Jankom, če druge pomoči ne bo. — Stotnik dobi po posebnem poslanem mu potu od maršala ukaz, da ima vojaško kaso nemudoma poslati z malim vojaškim spremstvom proti Ljubljani, ker je zvedel, da avstrijski vojaki se že pomikajo od severa doli proti Ljubljani iu da vtegne biti kardelo v Kamniku že drugi dan zajeto. Kasa naj se pošlje zato s spremstvom treh ali štirih zanesljivih vojakov, da ljudstvo ne bo imelo nobenega suma, da se pelje težka kasa. To povelje obljubi maršal spolniti, a prej mora še mesto videti, kako se kaznuje hudodelnik, ki je francoskega vojaka zavratno vstrelil. Ravno v tem hipu pa pride prilizovaje se Klavec, ki je pred vrati poslušal in zvedel, da ima kasa odpeljati se, ter pokaže stotniku strašen račun, kterega hoče plačanega imeti, predno bi
hodnje dobro zastavljena, in le gledati bode na to, da se sprejemajo le dobri in res znanstveni spisi. Iz tega vzroka se da opravičevati, da ir'so ravno potrebni prcpogostni sbodi odborovi, dokler se pravi namen Matični spolnuje.
Bistvena naloga Matici pa je varčno gospodarstvo, da se modro ohranjuje glavnica iu znanstveni namen doseza, kar se dd brez potrate. Res je učenost draga; ali milo in drago je pa tudi Slovencem vsem naših učenjakov dejansko domoljubje. Velikodušno je ravnala Matica v tem, da jo vsem brez razločka, vstanovnikom in letnikom, doslej navadno dajala vse svoje knjige. Velikodušno je ravnal njen predsednik dr. Costa, kteri za svoje lastno književno delovanje nikdar ni sprejel najmanjšega plačila. Vedno se je žrtvoval njej v prid; vendar — ker ima Matica svojo hišo, premoženje v raznoterih obligacijah, v dolgovih, ki jih bo potirjevati itd., treba bode previdno obračati, da nas ne zadene kak tresk, — sedanji čas tolikanj navaden v večih društvenih početjih.
Na prvi namen književni pa ua omenjeno bistveno nalogo slovenske Matice so ozirali se domoljubi, kteri so po „Novicah" in „Slovencu" za odbornike nasvetovali o prihodnjem občnem zboru može, ki so že od začetka društvu v dejanji ali dajanji resnični podporniki, n. pr. dr. J. Bie i weis, grof Bar bo, dr. J. Ulaga, L. Svetec, prof. Vavrft, prof. Tušek, J. Gorup, ali ki sposobni koristiti hočejo mu vprihodnje n. pr. Fr. Ravnikar, deželni blagajnik in predsednik glasbeni Matici, znana pisatelja in profesorja srednjih šol V. Urb as in Fr. Wie stahler, ki imata oba že opraviti s knjigami Matičnimi, in vrli učitelj Feliks S t e g u a r , okrajni šolski nadzornik.
Ker bode X. občni zbor že 19. majuika 1.1., v sredo po Duhovem ob treh popoldne v dvorani čitalnični, opominjamo gospode poverjenike in sploh družbenike, naj tega ne prezirajo. Nasvetovani so za odbornike omenjeni domoljubi samo po časništvu, brez pristranosti pa z ozirom na gotove koristi in potrebe slovenske Matice; toraj smo si svesti, da izvoljeni bodo soglasno in da spet o tej priliki pokažemo, da nam je res mar sloga in prava vzajemnost slovenska.
Politični pregled.
V Ljubljani, 10. maja.
Avstrijske dežele.
Dunajskim vstavovercem zvestoba, ktero dalmatinski Slovani tako sijajno cesarju razodevajo, hudo preseda. Da bi cesarju pokazali, da navdušenosti Duuajčanov ne prekosi nihče, pripravljajo jim sijajen sprejem. Ministerstvo je, kakor se piše „Politik i," dr. Felderja opomnilo na to, dr. Felder je reč razodel svojim prijatlom v mestnem zboru, in ti so se obrnili do nekterih društev. Denarja bodo imeli dovolj, ker bodo za to skrbeli fondi, ktere imajo ti gospodje v rokah. A sam denar za to ue zadostuje. Dalmatinci so revni in niso mogli veliko žrtvovati, a vsak klic iz njihovih ust, vsak nagovor je pričal, da navdušenost ni bila prisiljena, ampak prisrčna. Kaj pa Dunajčani? Morejo li mnogi, ki so pod Ilohen-wartoui v deželnem zboru očitno žalili cesarja, ki so z graškimi razsajalci enih misel, ki pri svojih veselicah vedno prepevajo „Wacht am Rhein," morejo ti ljudje kar čez noč postati navdušeni domorodci? Radi bi slepili druge, pa se bodo najbrže opekli sami, ker tudi vladarji dobro vedo, da ni vse zlato kar se sveti.
41 ministru llitnlksiiiNii poroča „Sonn. u. Mntgs. Ztg.", da bode prihodnje dni iz ministerstva izstopil. Nekteri pravijo, da Ilerbst vstopi v ministerstvo, kar pa ni verjetno; če je pa to istina, potem bito bilo znamenje, da ministerstvo že pojema.
<S> KTKŠkili razsajalcih iz privatnega pisma izvemo, da so nameravali na enak način napasti tudi škofa Zwerge rja, če bi bili pri Don Alfonsu dosegli svoj namen. Da bi Don Alfons imel mir, so cesar po poročilu „Vaterlanda" zaukazali, da se mu ima dati 20 vojakov, za stražo. „Tagespost" tudi pripoveduje, da cesar vrnivši se iz Dalmacije hočejo s potom obiskati Don Alfonsa v Gradcu. Ustavoverna stranka si vsled tega prizadeva dokazati, da z razsajcvalci ni v nobeni zvezi in „Tagespresse" trdi, da rogovileži naj se ne iščejo med politično stranko, ampak med izvržekom ljudstva. Toda graški župan, pravi prav dobro „Vaterland," je trdil, da dve tretinji prebivalcev! pritrjuje rogoviležem. Potem takem ste tedaj v Gradcu dve tretinji izvržek ljudstva in le tretinja konservativcev, ki je grajalo to pobalinsko početje, sme se prištevati poštenim ljudem. To si hočemo zapisati za ušesa.
Vnanje države.
l/< Heroliim se telegrafično poroča ,,W. Bur.", da ruski poslanec v Londonu, grof Šuvalov, je 5. maja bil pri ruskem in pruskem cesarju ter je z njima sam kosil. Dopoldne se je razgovarjal z Bismarkom, ki ga je bil tudi povabil h kosilu, pa tudi z ruskim poslancem Oubriiom. Na večer je imel zopet pogovor z Bismarkom in drugi dan je odrinil v London.
I« IBostic se poroča, da je zopet več kristijanov pobegnilo v vojaško granico. V Gradašecu so na povelje turškega Juzbaša oropali hiše premožnejših kristijanov; nekteri so se temu zoperstavili, pa so jih pobili, 12 pa zaprli. 2 kupca sta bežala v Bertčko ter sta reč naznanila avstrijskemu konzulu, ki jo je sporočil generalnemu konzulu v Sera-jevem. Ta je sicer obljubil govoriti z Derviš pašem, pa vse besede bodo zastonj, če dunajska vlada ne bode na noge stopila.
Francozi odšli. Stotniku se gnjusi pred tem izdajalcem, zato ukaže zapreti ga tako dolgo, da bodo Francozi odšli. Sergeant pa, ki ima to povelje spolniti in ima tudi piko nanj, mu bere smrtno razsodbo Jankovo, ktero je ravno od stotnika prejel, a bere jo brez imena, tako da Klavec misli, da velja njemu. Potem ga potisne v stransko sobo, ktero zaklene, sam pri sebi rekoč, da naj potepuh le tukaj smrtni pot poti tako dolgo, da oni (Francozi) odidejo in.ga potem razkačeni Kamničani v pest dobe. Vtem pride Pavel in pravi, da želi s stotnikom govoriti. Sergeant gre in stotnik pride. Pogumni Pavel, kteri je sklenil umreti, ako mu gospoda vstrele, sili z napeto pištolo stotnika, da mu podpiše pismo, ktero pomilostuje Jan-kota. Stotnik, boj<5 se, da je resnica, kar Pavel žuga, podpiše pismo, ktero je bil Pavel že pisano seboj prinesel, češ, zvijača gre pred pogumom, bom pa potem poslal sergeanta za njim, ki ga ima prijeti in vstreliti z gospodom vred. Toda tudi Pavel je že na to mislil, zato hoče stotnika zapreti v zadnjo sobo, kjer bi njegovega vpitja nihče ne slišal; tako bi imel on čas pobegniti z Jankom, ker je bi za beg
že vse pripravil. Ali stotnik spoznavši, da je prekanjen, odbije Pavlu nenadoma pištolo in se sprime ž njim, da bi ga vrgel ob tla. V tem trenutku, ko Pavel vidi, da je vse zgubljeno, če ga stotnik premaga, potegne nož iz žepa in dregne stotnika, da se zgrudi; potem vleče ga v bližnjo sobo in hiti odpreti svojemu gospodu, kterega je bil stotnik po zadnji do-godbi tik sebe zapreti dal. Ko hočeta pobeg niti s pomiloščevalnim pismom v roki, slišita v bližnji sobi ropot in misle, da je tudi kak nesrečnež še zaprt, jo odpreta in Klavec pri drvi iz nje. Pavel ga spozna, nagla misel mu šine v glavo, potisne ga v sobo, kjer je ranjeni stotni, in zbeži z Jankom. Brž za tem pride sergeant, ki se čudi, na kak način je dobil Pavel pomiloščenje za svojega gospoda. Vesel tega konca se ozira po stotniku in ko ga nikjer ne najde in trkaje na njegove sobe vrata ne dobi nobenega odgovora, pokliče vojake, ki razbijo vrata in najdejo pri ranjenem in omotnem stotniku — Klavca. Ta velja zdaj za morilca stotnikovega.
(Konec prih.)
Cesarjevo popotovanje.
Mesto Kotor in okolica sta bila zvečer 3. maja krasno razsvitljena. Cesar so se na adiji „Phantasie" počasi vozili po zalivu ter ogledovali čarobni prizor, ki je zlasti Črnogorcem dopadal čez vse. 4. maja so na vse zgodaj dovršili svoja državna opravila, potem so se poslovili od kneza črnogorskega, ki se je še tisti dan vrnil domov, popoldne pa so se odpeljali iz Kotora v Meljine. Za slovo se je bilo od vseh krajev sošlo brezštevilno ljudi, ki so odhajajočega cesarja pozdravljali z gro-movitimi živijo-klici pa z belimi robci, s kterimi so po zraku vihtili. 5. maja so cesar prišli v Budovo, kjer je bil sprejem enako sijajen, kakor povsod. Pred mestom je stal krasen slavolok, ulice pa, skoz ktere so cesar šli, so bile vse pregrnjene s preprogami (tepihi).
Iz Budove so cesar 6. t. m. skoz rodovitno župansko dolino memo trdnjavic svete Trojice pa Gorazde jahali do črnogorske zemlje. Pri Mirazi je stal oddelek črnogovrske vojne z godbo, ki je pri prihodu cesarjevem svirala cesarsko pesem. Vojaki so se pokazali dobro izurjene. Ker je bilo vreme jako slabo, so se kmalo vrnili ter jezdili nazaj v Kotor, kamor so vsi premočeni došli ob eni popoldne ter nemudoma z ladijo „Miramar" odpeljali se v Risan, ki je bil na večer sijajno razsvitljen. Drugo jutro so jahali spremljani od mnogih Itišnjancev na dragaljsko planino, kjer so se 1.18G9 Krivošijanci upirali. 80letni selski starosta je cesarja nagovoril ter povdarjal, da so pod njihovim varstvom jako srečni. ,,V hrabrosti", je rekel, „se ne ustrašimo nobenega, pa smo pripravljeni vsak trenutek svojo kri dati za Tvoje veliko cesarstvo. Nobenega sovražnika se ne bojimo. Daj nam orožje, i vsako uro smo pripravljeni spolnovati Tvoja povelja." Ces. namestnik bar. Rodič je v imenu cesarjevem odgovoril, da cesarja veseli vse ljudstvo zbrano videti, da so jim začasno zablodbo (upor 1. 1869) že odpustili, pričakujejo pa, da bode ljudstvo zanaprej ostalo zvesto ter nikdar ne pozabilo ravnokar storjene obljube. II kosilu so bili povabljeni tudi 3 občinski staroste; po tamošnji šegi spekli so bili pod milim nebom tudi 3 janjce in občinski starosta je cesarju navdušeno napil. V dragaljski trdnjavi so se zabavali s plesom in rišnjanski župan je razlagal, kako so Krivošijanci prišli k Avstriji ter s svojo hrabrostjo pripomogli deželo razširiti do sedanjih njenih mej. Vrnivši se obiskali so cesar Crkvice, Napodo in Unjirino, kjer je ženstvo plesalo kolo, ter se skoz Ivnezlač jezdili v Ubli iu Smokovac, kjer jih je oboro-
ženo ljudstvo pričakovalo, potem pa peš šli poldrugo uro daleč nazaj v Risan, odkoder so se po morju peljali v Meljiue, kjer so prenočili na ladiji; drugo jutro 8. t. m. pa so obiskali mesto, ogledali šole, cerkve, bolnišnico itd. Iz Meljin podali so se še v Novi grad, kjer so bili prav prisrčno sprejeti
Po vsih krajih, ktere bodo cesar še obiskali , se delajo velike priprave in povsod imajo priliko prepričati se, da Dalmacija je slovanska. Prav smešna je trditev, da baron Rodič cesarja nalašč vodi po takih krajih, kjer se razodeva zgolj slovanski živelj. Kam pa jih hoče peljati, da bi videli kaj druzega? Še po pomorskih mestih se narodnost slovanska lepo širi in župan dubrovniški je cesarja nagovoril slovanski, kar je nemčurje hudo zabolelo. Pa tolažili so se s tem, da cesar so mu odgovorili nemški, kar mu pa Dalmatinci niso zamerili, ker so vedeli, da cesar srbsko-hrvaškega jezika ne govore in nihče od njih ne zahteva, da bi morali znati vsa slovanska narečja. Slovani so tudi v tem oziru bolj potrpežljivi, kakor Nemci ali Madjari, ki mislijo, da njihov jezik je edino zveličaven.
Deželni zbori.
Dež. zbor kranjski je imel 8. sejo 8 t. m., ki je bila krajša ko navadno. Izročenih je bilo zopet nekaj peticij odsekom, potem so se rešila oziroma sprejela sledeča poročila: Poročilo finančnega odseka o računskih sklepih deželnega zaklada in njegovih podzakladov za 1. 1874; poročilo finančnega odseka za po množeno dotacijo 1100 gold. iz normalno-šol skega zaklada za stavbo več šol 1. 1875 poročilo finančnega odseka o računskem sklepu zemljišno-odveznega zaklada za 1. 1874; poročilo finančnega odseka o računskem sklepu normalno-šolskega zaklada zal. 1874; poročilo deželnega odbora o prošnji cestnega odbora kočevskega za dovolitev 20% cestne priklade na direktne davke za 1. 1876 in 1877.
Izmed ustmenih poročil o peticijah je veče važnosti prošnja občine cerkniške na Notranjskem, da bi se odločila iz političnega okraja logaškega in vtelesila okraju loškemu; ker je prošnja dobro vtemeljena, zbor sklene deželnemu odboru dati nalog, da dela na to, da se ta prošnja izvrši.
O prošnji več deželnih uradnikov za zboljšanje plače predlaga fiuančni odsek, da se ne usliši. Sprejme se pa dr. Zamikov predlog, naj se število diurnistov pri deželnem odboru zmanjša.
Deveta seja je bila včeraj, deseta danes.
Izvirni dopisi.
Iz Celovca, 9. maja. (Zopet velika z g u b a.) Po celej Sloveniji sloveči pridigar, oče slovenskih ljudskih misijonov, pre častiti gospod Janez Valjavcc S. J. je danes od mrtuda zadet nagloma zamrl. Od 1. maj-nika je bival tu v Celovcu; mil. knezoškof so ga bili povabili, da bi vodil skoz celi mesec šmarnice pri sv. Duhu. Na videz popolnoma zdrav je krepkega glasu, kakor prejšnje ve čere, tudi sinoči končal nemško pridigo. Danes ob osmih pa je bil namenjen nadaljevati ob enem misijon za Slovence v celovški okolici. Cerkev je bila vsa polna; celo iz daljnih krajev so bili privreli ljudje poslušat priljubljenega oznanovalca Božje besede — a mesto z leče, pridigoval jim je naj resnejšo pridigo z mrtvaškega odra. Po zelo kratki slabosti je izdihnil preblago dušo iu preminul kot žrtev svojega
poklica. Zares: „Zelus Domini comedit emu." Naj počiva od svojega truda v miru! Pogreb bode v torek.
■ z iTIilneida. 4. maja. V zadnjem dopisu sem obljubil natančneje govoriti o svečanosti rojstnega dne saksonskega vladarja. 23. aprila že zjutraj prav zgodaj je tukajšnja mestna godba po mestu imela svoj sprehod. Po vradih in mnogih privatnih poslopjih so visele nemške in saksonske zastave. Dopoldne bila je slovesnost na tukajšnji meščanski šoli in realki s slovesnostnim govorom, petjem in deklamovanjem. Na prvi je govoril g. ravnatelj Bauer, kteri je našteval zasluge in zgodovino kraljeve rodovine, na zadnji pa g. ravnatelj Geselj. Zvečer so se po ulicah lesketali transparenti in je bil banket v hotelu „Deutsches Ilaus". Kakošni govori in napitnice so se godile, nisem mogel zvedeti, in tudi noben tukajšnjih časnikov ni natančneje poročal.
Denarne potrebe vedno tarejo Avstrijo, od vsih krajev se sliši, da denarja primanjkuje. Zraven splošnjega denarnega pomanjkanja se je pa še papirnatemu denarju ažija naložila, da ima trgovina s tujimi državami zgubo. Srebro je bilo že iz Avstrije zginilo, ko so sosedne dežele še za srebro kupovale in za srebro prodajale. Zdaj pa, kakor kaže, se bo enaka denarna potreba tudi čez nemško cesarstvo razširila. Socijalni list „Chemnizer freie Presse" prinaša o tej zadevi zelo važen članek z napisom „Geldnoth, als Ursache fortschreitender Verarmungen Deutschlands". Kar ta list v dolgem članku obravnava, naj tu ob kratkem posnamem. Pred dvemi leti so liberalni prvaki na krmilu nemške vlade začeli siliti, da bi se srebrna veljava odpravila in zlata vpeljala. Vsi liberalni, od borze pitani časniki so na vse kriplje hvalili in naštevali prednosti te premembe. Kar so nemške visoke glave sklepale, se je v začetku letošnjega leta izvršilo. Mesto prednosti, so se pa hitro po-azali slabi nasledki, kterih pa ni kriva zlata veljava, ampak nemška vlada sama. Zlati denarji so se po polni vrednosti, to je po vrednosti prejšnjih tolarjev kovali; srebrni pa so za celih 10%, slabeji. Dasi so bili srebrni denarji manj vredni, jih je pa vendar nemška vlada hotela z zlatimi postaviti v enako vrsto. To početje se ji je pa skazilo, in pokazali ste se dve zapreki. Prva, da države, ktere s franki plačujejo, nočejo nemškega srebrnega denarja brez priplače sprejemati. Pri podvzetji „Gott-hartsbahn" morajo plačevati v Švici po 97% odstotkov in na nemškem pa po 9'/n odstotkov, in tri nemške marke se računijo mesto 3,:/. frankov le 3'/2 franka. Enaka zapreka, kakor šna je ta na tujem, se godi tudi v Nemčiji sami. Vlada nemškega zlatega denarja ne more vpeljati, ker ga brž bankirji za novo srebro zamenjujejo in potem juvelirjem prodajo, da pri tem 10% dobička narede. Ravno tako se godi s starimi tolarji. Po poročilih dohaja vsak dan za 80.000 zlatega denarja iz Nemčije, da ga ondotna zlata obrtnija za zlatnino porablja. Nemci bodo prisiljeni svoje novo srebro za boljše zamenjati ali pa ažijo naložiti. Prvo je ugodnejše, drugo pa ložej izpeljati. Ker se pa veljava papirja ravna po veljavi srebra, toraj ni samo pri srebru, ampak tudi pri papirnem denarji zguba. Zgoraj omenjeni list piše na koncu svojega članka jako pomenljive besede: „Und was geschieht denn von unserer grossen herrschenden liberalen Partei, um den Uebelstiinden abzuhelfen?" — „Sie macht Kirchenge setze!" Liberalna stranka takim početjem vedno bolj zgublja svojo veljavo vkljub hvalisanju iu lažem po njenih
časnikih. Nemški narod vedno bolj spoznava njih sleparije, in če bodo vedno tako dalje ravnali, ne bo dolgo trajalo, da se bo Bismark s svojimi privrženci z vladinega krmila v prepad zvrnil. Nemški liberalni stranki nasprotniki že zelo presedajo, ker jim po svojih časnikih mnogo neprijetnih pod nos drobd. Pa tukajšnja liberalna stranka je vaši ustavoverni zelo podobna. Časnikov, ki jej napake očitajo, ne more trpeti in jih, če le mogoče, z denarno globo ali z zaporom vrednikov kaznuje. Resnica jim preseda čez vse!
V	zadnjem dopisu sem omenil dopisnika „Kiirnt. BI." iz Ljubljane, in že zopet vidim nek njegov dopis. Zdaj se je ta visoki učenjak spravil čez slovensko gledališče v Ljubljani. Posebno očita, da se v njem grd jezik govori. Kaj pisatelj s tem misli, ne vem. Ali morda igralci nepravilno govore, ali pa mu je slovenski jezik sploh grd jezik? Ko sem jaz bival v Ljubljani, vem, da se je v gledališči še dosti čista slovenščina govorila bolje in pravilneje, nego na mnogih nemških nemščina. Če pa pisatelju slovenski jezik ni lep, se je pa tudi na glavo postavil. Jaz in on ne moreva soditi o lepoti jezikov, ker nisva jezikoslovca, zatoraj mi velja pregovor: „čevljar ostani pri svojem kopitu". Še mnogo bi mu imel povedati, ali ne zdi se mi vredno črnila za odgovore na njegova napadanja na slovensko narodnost.
V	začetku tega leta sem enkrat omenil tukajšnjega „Oester.-Ung. Leseverein-a". Zdaj hočem še nekoliko povedati, kako vsa ta reč stoji. To društvo je bilo ustanovljeno prav za prav že pred dvemi leti, pa se je že dvakrat razšlo in z nova izcimilo. Letos se je ustanovilo v začetku novembra. Brž so udje najeli bralne sobe in naročili nekaj časnikov, pa ne iz Avstrije, ampak iz Nemčije. Društvo ni imelo druzega avstrijskega na sebi, kakor ime in ude; značaj pa je bil popolnoma nemški. Po novem letu se je toliko predrugačilo, da so naročili tri časnike iz Avstrije: „Prager Abendblatt", „N. Wiener Tagblatt" in „Kiirnt. Blätter", liste, ki so le toliko avstrijski, da v Avstriji izhajajo. V društvu pa povsod Nemci in Madjari zvonec nosijo. Pomenljivo je tudi, da društvo tako hitro opravnike spreminja, kot Turčija ministre. Od novembra ima že četrtega predsednika in tudi druga opravila so že v drugih ali tretjih rokah. Število udov pa menda namesto da bi se vekšalo, se manjša; v začetku bilo jih je 25, zdaj jih je le 17. Pred velikonočjo so se tolažili, da pride več novih dijakov iz Avstrije in da bodo pristopili k društvu. Prišlo jih je res nekaj, toda vstopil je le eden, izstopila sta pa dva v tem času. Kakor si prizadevajo, jim vendar vse narobe gre in že se sliši, da se morda društvo razide. Kakor to društvo gre rakovo pot, tako pa slovansko dijaško društvo „Ogn isco" napreduje. V začetku je imelo 8 udov in zdaj jih ima 19. Časnikov ima 11, med njimi nektere naj veče poljske liste , kakor: „Ivlosy Tigodnik iliostnivuanv", „Ozas" itd. Napredek se pri tem društvu ne da tajiti. Samo to je želeti, (?) da bi se tukajšnji Poljaki malo bolj z Rusi sprijaznili, da bi poslednji tudi vstopili v društvo, kar se dozdaj še ni zgodilo.
V petek bo na tukajšnji tehniki svečanost vstanovljenja (Stiftungsfest) in bodo imeli tehniki izlet v bližnji kraj Leissnig; tudi nekteri učitelji se bodo slovesnosti vdeležili.
Tukajšnje mesto je tudi zadela nesreča; smrt je pobrala župana g. D. Stumra. Dalje časa je že bolehal na pljučih in po telegrafič-nih poročilih je predvčerajšnjim v Veroni na Laškem umrl, kamor je bil šel zdravja iskat.
Njegovo truplo mislijo sem pripeljati in na mestnem pokopališči izročiti črni zemlji. O pogrebu bodem morda prihodnjič kaj omenil.
Domače novice.
V Ljubljani, 1 L. maja.
(Včerajšnja seja dež. zbora kranjskega) je trajala šest ur, razgovori so bili zelo živahni. Dr. Bleiweis je podal načrt postave o učenji slovenskega jezika na ljubljanski realki. Dežman je spodbijal nujnost tega predloga, ki se je pa vendar-le spoznala; dr. Zarnik je stavil nujni predlog, da se iz srede zbora voli deputacija 9 odbornikov, ki naj bi se — na čelu dež. glavar — podala v Št. Peter poklonit se cesarju vračajočemu se iz Dalmacije. Predlog je bil na današnje seje dnevni red postavljen. —
Za tem pa podajo posl. lludež in tovariši interpelacijo do vlade, ali pri vsih nepostav-nostih in goljufijah, ki so se pri volitvah za kranjsko kupčijsko zbornico godile, ta zbornica vendar-le ne bo razpuščena. Interpelacija je obširna, deželni glavar jo hoče, ob kratkem povedavši zapopadek njen, izročiti vladnemu načelniku; temu protipravilnemu namenu se pa ustavlja narodna stranka, vname se precej živahen razgovor, čegar konec je, da deželni glavar obljubi, da bo dal interpelacijo prebrati brž ko bo sam jo bolj natanko pregledal. Narodna stranka potem protestira zoper predsednikovo postopanje. Konec seje se prebere interpelacija, na ktero vladni načelnik vitez Widmann odgovarja z nekako bolj osorno besedo rekoč, da na to interpelacijo nc bo dal nobenega odgovora.
V tej seji je bil tudi vkljub hudemu nasprotovanju nemčurjev sprejet nasvet gospodarskega odseka, da se kupi grajščina Grm ali Itaka za osnovanje niže kmetijske šole na Dolenjskem. Tedaj je ta reč rešena. Več o tej mikavni seji prihodnjič.
Razne reči.
—	Na gorenjski (Rudolfovi) železnici bodo od 15. maja naprej skoz vse poletje iz Ljubljane v Belak odhajali 3 vlaki: prvi kakor doslej pet minut pred 4. uro zjutraj, drugi (mešanee) ob 10. uri 40 minut dopoldne, in tretji (mešanee) ob G. uri 35 min. popoldne. Dohajali bodo tudi trije vlaki: prvi kakor doslej ob 2. uri 35. min. popolnoči, drugi ob 7. uri 45 min. zjutraj, tretji pa ob 6. uri zvečer. Ob tržnih dnevih in praznikih posebnih vlakov ne bo.
—	Slovensko katoliško politično društvo se je 2. maja vstanovilo v Selcih na podlagi od visoke vlade potrjenih pravil. Upati je, da ne bo brez sadu, ker že pri vsta-novitvi je bilo veliko možakov pričuječih, in sliši se, da jih bo pristopilo še mnogo. Bog daj, da bi se kmalo tudi drugej po Slovenskem vstanovila taka društva, ker edino le tako za-moremo rešiti, kar se še rešiti da.
—	Spodletelo. Od Drave se nam piše: Dva človeka, kojima je remeslo: igra, podala sta se iz Maribora v ptujsko okolico. Hočeta „kupiti vina" pri nekem gospodarju. Ko se ga malo „nacukata", nečeta vina, ker je novo. Hočeta starine. Po ovo napotita se k drugemu gospodarju, ki ga še je nekaj imel. Šla pa sta tje, ker sta slišala, da ta gospodar včasih rad za kratek čas pokarta. Prideta, poskusita vino, nagovorita gospodarja kartat,. Kar rečejo, to storijo. Pa gospodar je znal dobro paziti, ter sta izgubila do 800 tor. Za
pot nazaj v Maribor zastavil je eden pri nekem kmetu svojo uro. Za vino se nista pogajala, kar tudi nista namenila.
—	Iz Gradca se nam piše: Danes 7. t. m. dopoldne ob 10. uri je umrl tu v Gradcu g. oče Ulrih Greiner, cisterc. reda iz llein-a, prednik društva za cerkveno umetnost in izdajatelj lista „Kirchenschmuck", še le 44 let star. Le kake 3 ali 4 tedne je bolehal. Zguba za škofijo in za omenjeno društvo je velika. Vsaki teden eno uro je bogoslovcem predaval cerkveno umetnijo že kake 3 ali 4 leta. Že zdaj se je vidil lep sad tega društva, posebno pri zadnji razstavi, malo pred letošnjo veliko nočjo. Zadnji čas je bil prefekt Rein-skih klerikov, ki v Gradcu bogoslovske šole obiskujejo. R. I. P.
—	1) i o e c e z a n s k o k on f er e n c i j o je sklical z okrožnim pismom dne 31. aprila za mesec september zagrebački nadbiškup Mihaj-lovič v Zagreb. Pravico vdeleževanja imajo metropolitanski kapitel, vicearhidijakoni in po en župnik iz vsacega okraja. Ona ima za najprvlje nalogo posvetovati se zarad oskrb-ljenja invalidnih duhovnov, bo pa tudi pretre-sovala o izpeljavi novih šolskih ljudskih postav. To bi bil prvi duh o tridentinskem dioece-zan-koncilu!
—	Preklinjevanjejev nekterih krajih na Laškem prišlo tako v navado, da je starašinstvo z veliko večino v načrt kazensko postavo sprejelo tudi določbo, da preklinjevalci se imajo kaznovati z ječo do enega meseca. Tudi marsikje drugej bi bila taka postava potrebna.
—	Duhovske spremembe v goriški nadškotiji: Č. g. Adolf Ilarmel, kaplan v Cir-knem je postal farni oskrbnik v Šebreljah. — V. č. g. Andrej Brezovščik, do sedaj vikar v Štanjelu, je dobil faro Richenberk in 3. t. m. je bil instaliran.
—	Friderik II. je necega due gledal skozi okno, zapazil pa je, da je vzel strežnik iz tobačnice malo tabaka; on mu ni branil, a obrnil sc je ter mu rekel: ,,Ali je po tvojem okusu tobačuica?'' Strežaj od strahu ne more ziniti. Kralj ponavlja vprašanje. Strežaj odgovori, da se mu zdi lepa. „No, tedaj jo vzemi", reče kralj, „za obadva bi bila tako premajhna".
—	Prva resnična beseda. Neki gozd-nar je bil znan lažnjivec. Enkrat je pripovedoval povest, ki je pa bila resnična, kar so tudi poslušalci vedeli. Kar začne hudo kašljati! „Kaj mu pač je, da tako hudokašlja?" vpraša nekdo. „To je prva resnična beseda", odvrne drugi, ki je kedaj prišla iz njegovih ust; zato kašlja, ker je še njegovo grlo ni navajeno".
—	Tatov svet. Strojar je nesel v Frank-furtu med množico ljudstva veliko majhnih kož na hrbtu. Za njim je šel zvit tat, ki je prav hitro skoz kože naredivši luknjo, potegnil vrvico, potem pa jo privezal k svojemn gumbu ter potegnil kože čez svojo ramo. „Moje kože", vskliknil je strojar. „Vidite ljubi mož", reče tat, „drugikrat naredite, kakor jaz. Privezal sem kože k svojemu gumbu, pa mi jih ne more nihče vzeti." Reče ter zgine med množico. Potepuh si vselej ve pomgati
Vprašanje mestnemu magistatu.
Danes dopoldne k meni prikorači neki gospod policaj, mi pokaže svoje noticine bu-kvice, govoreč: „Vejo zakaj se tukaj handla, tu je wegen sekretovza sanitiit, ta le cegelc nej preberejo", in mi pokaže neki od gosp. dr. Kovača pod-
pisan nemšk oglas, kterega nisem hotel čitati ter mu ga nazaj dal tirjajoč slovenski dopis. Ker je policijska blagorodnost odhajaje žugala, da m e b o že učil, vprašani slavno županstvo:
1.	Je li postavno, da se slovenskim prebivalcem dajejo mestni ukazi le v nemškem jeziku, le od dr. Kovača podpisani? ne pa od mestnega župana.
2.	Ima li gospod policaj meni protiti, ako jaz kot zvest in pošteno davke plačujoč avstrijski državljan opirajoč se na §. 19. ustavnih postav od gosposke tirjam ukaze v svojem domačem jeziku?
3.	Ali nima magistrat prej bolj važnih zadev vravnati kakor so stranišča, in zakaj se gospodarji s temi rečmi vedno mučijo in nadlegujejo; mar bolezni le edino iz stranišč izvirajo?
V Ljubljani 7. maja 1875.
Josip Ilegali,
mizar in hišni posestnik.
Eksekutivno dražbo.
13.	maja. 3. Fr. Plevel-ovo iz Krške vasi (3000 gl ) v Zatični. — 2. Janez Fritze vo iz Nemške loke (400 gl.) — 2. Jožefe Bruner-jeve (3340 gl.), obe v Kočevji.
14.	maja. 3. Tone Škoda-vo iz Gradiša (235 gl.) v Ratečah, — 3. Luka Tomšič-evo iz Bae (1350 gl.), — 3. Jan. Bilc-evo (4800 gl.), obe v Bistrici. — 3. Helene Janežič-eve z Zgornjega jezera (1950 gl.), ~ 3. Mih. Šuštdrsič-evo iz Lipsenj (10 70 gl.), obe v Ložu. — 3. Ludv. Nič-evo (3500 gl.) v Ipavi.
13. maja. 3. Jan. Virant- ovo iz Smerja (2430 gl.) v Ljubljani. — 3. Jan. Novak ovo iz Pod-goro (1280 gl.), — l.Jan. Tekavc evo iz Dvorsko vasi (845 g).), — 1. France Kralič-eve iz malega Ločnika (920 gl.), — 1. Janez Mauser jeve iz Iločtija (1880 gl.), vse v Laščah. — 3. Matevž Overstnr-jevo iz Zlatenka (2330 gl.) v Ribnici. — 1. Janez Ferlan-ovo iz Slapa (11190 gl.) v Ipavi.
Na Štajarskem.
18. maja. Mart. Prevalnik v Dobrovi, 1800 gld. — Jož. Detiček v Štatenbergu 1000 gld. — Jož. Novak v Žerovincib, 2044 gl. — Prostovoljno razkosanje posestva Marije Zelcar v Ruprčah 1)0 10. maja.
TeleKraliene denarne cene 10. maja.
Papirna renta 69.30. — Srebrna renta 74.20. — 18601etno dižavno posojilo 111.25 — Bankine akeije 963. — Kreditne akcije 228.75.— London 111.40 — Srebro 102.85. — Ces. kr. cekini 5,29. — 20Napoleon 8.91.
Deimrstvcne rene. 5. maja.
Državni fondi.	|Uenar.| rtlagu.
5°/0 avstrijska papirna renta . . . .	70 50 70 60
5% renta v srebru..............74 80 75.—
Srečke (loži) 1854. 1..............105,— 105 50
„ „ 1860, 1.. celi.....111.60 111,90
„ „ 1860. 1., petinke . . .	116.— 116.50
Premijski listi 1864. 1.,............138.— 138.25
Zemljiščine odveznice.
Štajarske po 5%................93.— 94,—
Kranjske, koroške in primorske po 5%	86.50 —.—
Ogerske po 5%.........79.75 80.25
Hrvaške in slavonske po 5% ....	80.75 80.75
Sedmograške po 5% ............78 — 78.50
Delnice (akcije).
Nacijonalne banke..............967.— 968.—
Unionske banke........114.65 115.25
Kreditne akcije........j238.— 238.25
Nižoavstr. eskomptne družbe ....	800.— 805.—
Anglo-avstr. banke.......136.50 136.75
Srečko (loži).
Kreditne po 100 gld. a. v. .	164.25 167.75
Tržaške „ 100 „ k. d. .	109.- 109.50
„ 50 „ „ ., .	54 50 55,-
Budenske „ 40 gld. a. v. .	27.75 28.50
Salmove „ 40 „ „ „ .	35.75 36.50
Palfti-jeve „ 40 „ „ „ .	27.75 28.-
Clary-jevo „ 40 „ „ „ .	27.50 28,-
St. Oenois „ 40 „ „ „ .	27,50 28.—
Windisebgrätz-ove „ 20 „ ., „ .	21.25 21.50
Waldsteiu-ove „ 40 „ „ „ .	22.75 2.3.75 Srebro in zlato.
Ces. cekini	*......5.26— 5 27 —
Napoleonsd'or..................8.88 8 88 —
Srebro...........1102.76'102 8 >