TOUUl t ern o STROKOVNO GLASILO DRUŠTVA ZNANSTVENIH IN TEHNIŠKIH PREVAJALCEV SLOVENIJE 1 \\etn* 197991 MOSTOVI j 5 oooo 2 MOSTOVI 2000/XXXIV Izdajatelj Mostov: DRUŠTVO ZNANSTVENIH IN TEHNIŠKIH PREVAJALCEV SLOVENIJE (DZTPS) 1000 Ljubljana, Petkovškovo nabrežje 57, Slovenija telefon: (01) 2317-862, telefax: (01) 2320-131 elektronska pošta: drustvo-ztps@drustvo-ztps.si svetovni splet: http://www.drustvo-ztps.si © MOSTOVI Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost sodi glasilo med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8%. ISSN 0352-7808 Mostovi letnik XXXIV št. 1 str. 1-104 Ljubljana 2000 Uredniški odbor: Viktor Jesenik, Alan McConnell-Duff, Anton Omerza, Ines Perkavac, Lidija Šega, Miran Željko (glavni urednik) - Lektorja: Nada Čolnar (slovenščina), Alan McConnell-Duff (angleščina) - Računalniški stavek: MojsteR, d. o. o. - Tisk: Tiskarna Simčič — Izhaja enkrat letno — Avtorske članke honoriramo - V člankih izražena mnenja so stališča avtorjev Fotografija na naslovnici: Nedžad Žujo MOSTOVI 2000/XXXIV 3 Avtorji v tej številki Pavel Apovnik je študiral pravo na Dunaju. Je soavtor nemško-slovenskega in slovensko- nemškega slovarja pravnega in ekonomskega jezika ter glavni avtor Slovenskega pravnega leksikona. Kasilda Bedenk je lektorica na Oddelku za prevajanje in tolmačenje na Filozofski fakul¬ teti v Ljubljani. Prevaja v slovenščino in nemščino ter lektorira slovenska besedila. Nada Čolnar je lektorica za slovenščino in prevajalka iz hrvaščine in srbščine. Lektorira besedila različnih zvrsti, med drugim več kot deset let Mostove, (e-naslov: nada.colnar@ siol.net) Finska prevajalka Liisa Fellman - Paul je di¬ plomirala v Južni Afriki, prevaja pa iz angleš¬ čine, švedščine in afrikanščine v finščino. (e- naslov: liisa.fellman@avenet.fi) Majda Gregorka je profesorica nemškega in francoskega jezika. V podjetju Autocommer- ce dela kot prevajalka. Prek 25 let prevaja predvsem avtomobilska tehnična besedila, (e-naslov: majda.gregorka@ac-intercar.si) Viktor Jesenik je ustanovni član DZTPS in književni prevajalec. Prevaja v francoščino. Z Narcisom Dembskim sta pripravila sloven- sko-francoski slovar. David Katan na šoli za tolmače in prevajalce v Trstu predava o medkulturni komunikaciji v povezavi s tolmačenjem in prevajanjem. Pred kratkim je napisal knjigo Translating Cultu- res. Stanko Klinar seje preselil med upokojence, a kljub temu ni opustil prevajanja in hribola- zenja, pa tudi za Mostove še vedno rad napiše kak prispevek. Ksenija Leban je diplomirala iz italijanščine in angleščine, magistrirala iz angleškega jezi¬ koslovja in končala podiplomsko specializa¬ cijo iz konferenčnega tolmačenja, (e-naslov: ksenij a. leban@guest. ames. si) Peter Močnik je diplomiral na Pravni fakul¬ teti v Trstu. Od leta 1985 poučuje na Sloven¬ ski trgovski višji srednji šoli Žige Zoisa v Tr¬ stu. Leta 1990 je opravil odvetniški izpit in ima samostojno pisarno v Trstu. Janko Moder prevaja iz 25 jezikov in vse zvrsti, od poezije prek dramatike do proze in publicistike, tudi mladinsko in strokovno lite¬ raturo; skupaj ima prek 700 samostojnih bi¬ bliografskih enot za založbe in gledališča. Bernarda Mrak - Kosel je predavateljica an¬ gleškega strokovnega jezika na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, (e-naslov: bemarda. kosel@fs.uni-lj .si) Anton Omerza v izobraževalni ustanovi OST organizira izobraževanje prevajalcev. Lani je v sodelovanju z DZTPS izdal Sloven¬ ski pravni leksikon, (e-naslov: ost.omerza@ siol.net) Ines Perkavac je prevajalka in sodna tolma¬ čka za italijanski jezik. Olga Shrestha je diplomirana anglistka. V Službi Vlade RS za Evropske zadeve je zapo¬ slena kot koordinatorka za stike z zunanjimi prevajalci, (e-naslov: olga.shrestha@gov.si) Lidija Šega, prevajalka specialistka, je avto¬ rica angleško-slovenskega poslovnega slovar¬ ja, pripravila je tudi več seminarjev za preva¬ jalce. (e-naslov: lidija.sega@siol.net) Borut Šinkovec je pravnik in sodni tolmač za nemški jezik, sodelavec Službe Vlade RS za zakonodajo. Miran Željko se zanima za novo računalniš¬ ko tehnologijo in vam v teh Mostovih pred¬ stavlja prve praktične izkušnje pri uporabi pomnilnikov prevodov, (e-naslov: miran.zelj- ko@gov.si) 4 MOSTOVI 2000/XXXIV Vsebina Tomaž Marušič Društvu ob njegovi štiridesetletnici.6 Viktor Jesenik, Anton Omerza, Olga Shrestha Štirideset let DZTPS.8 Strokovni članki Pavel Apovnik Zvrstnost in izvor pravnih besedil - kriterij za prevajalsko strategijo?.25 David Katan Language Transfer: What Gets Distorted or Deleted in Translation.29 Stanko Klinar Primerniki (Komparahvi).38 Liisa Fellman - Paul Ukrepi za boljšo kakovost prevajanja.44 Nada Čolnar Na napakah se učimo.51 Slovarji in glosarji Majda Gregorka, Vlado Barabaš Slovensko-nemški glosar maziv .55 Janko Moder Nemško-slovenski slovar Igorja Antiča.65 Borut Šinkovec, Peter Močnik Slovenski pravni leksikon - odmevi.71 Prevajanje in prevajalci Miran Željko Pomnilniki prevodov v praksi.75 Ines Perkavac Si dice o non si dice?.91 Viktor Jesenik Prešernova pot v svet.93 Kasilda Bedenk Oddelek za prevajanje in tolmačenje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.96 Ksenija Leban Usposabljanje konferenčnih tolmačev.98 Predstavitve Miran Željko Predstavljamo vam Antona Omerzo.94 Informacije Novi člani DZTPS.90 Lidija Šega Nova knjiga Alana Duffa. 102 Bernarda Kosel Trijezični slovar avtomobilizma. 104 MOSTOVI 2000/XXXIV 5 Contents Tomaž Marušič The Translators Association on Its 40 th Anniversary.7 Viktor Jesenik, Anton Omerza, Olga Shrestha 40 Years of DZTPS.8 Professional Articles Pavel Apovnik Types and Sources of Legal Texts - Criteria for Translation Strategy?. 25 David Katan Language Transfer: What Gets Distorted or Deleted in Translation.29 Stanko Klinar Translating Slovene Comparatives into English - Exercises.38 Liisa Fellman - Paul Measures Designed to Promote Translation Quality.44 Nada Čolnar Leaming from Mistakes.51 Dictionaries and Glossaries Majda Gregorka, Vlado Barabaš Slovene-German Vehicle Lubrication Glossary.55 Janko Moder German-Slovene Dictionary by Igor Antič.65 Borut Šinkovec, Peter Močnik Slovene Lexicon of Legal Tenns - Responses.71 Translations and Translators Miran Željko Practical Experience with Translation Memories. 75 Ines Perkavac Si dice o non si dice.91 Viktor Jesenik Prešeren's Poetry in Foreign Languages.93 Kasilda Bedenk Department of Translating and Interpreting at the Faculty of Arts.96 Ksenija Leban Training the Interpreters.98 Profiles Miran Željko Anton Omerza.94 Info New DZTPS Members.90 Lidija Šega Alan Duff: Into English.102 Bernarda Kosel Trilingual Automotive Dictionary.104 6 MOSTOVI 2000/XXXIV Društvu ob njegovi štiridesetletnici Ob štiridesetletnici vašega društva vam najto¬ pleje čestitam, še posebno upravnemu odbo¬ ru, kije z vsemi sodelavci njegova gonilna si¬ la in kreator uspešnosti. Intelektualni poten¬ cial vašega članstva je izjemnega pomena, za¬ to naj bo prisoten in dejaven na vseh področ¬ jih in ravneh naše družbe. Prevajalec je kompleksna osebnost, ki pre¬ more poleg neoporečnega znanja in poznava¬ nja jezika tudi ustvarjalne prvine. Sam sem mnogokrat občutil in spoznal, da to ni samo tehnika pretvarjanja besed v drug jezik, tem¬ več stvar interpretacije, podajanja pravega poudarka, globljega razumevanja in sporoča¬ nja piščeve ali govornikove misli. Ni naključ¬ je, da govorimo o dobrem ali slabem prevodu ali prevajalcu. V pravu je stvar toliko zahtevnejša, saj lah¬ ko, kljub poznavanju strokovne terminologi¬ je, nepravilno izbrana beseda kdaj privede do težjih situacij, posledic, zapletov in celo do odškodninske odgovornosti. Prevajalčevo delo je zlasti danes, ko se vključujemo v mednarodne integracije, pri če¬ mer je najpomembnejše naše vključevanje v Evropsko unijo, izjemnega pomena. Pomem¬ bnost znanja tujih jezikov, posebno pri stro¬ kovnem izrazju, je le dočakala vsestransko potrditev. Pogajanja ali sestava kakršnegakoli akta brez sodelovanja visoko usposobljenega pre¬ vajalca tujega jezika ni več mogoča. Danda¬ nes so prevajalci in tolmači zelo iskani, saj je treba številne domače zakonske in podzakon¬ ske akte prevajati v tuje jezike, pretežno v an¬ gleščino. Zal nimamo dovolj prevajalcev za simultano prevajanje! Bojazen, da bi slovenski jezik zašel s ča¬ som v krizo in v kot podrejenosti, je odveč. Številni veliki narodi Evrope se morajo enako kot mi podrediti realnosti sporazumevanja v drugem jeziku. Prepričanje o manjvrednosti ali servilnosti, ki se ga pri nas mnogi oklepa¬ jo, ko skušajo s kom govoriti v njegovem je¬ ziku, se mora spremeniti v občutek večvred¬ nosti, če velja rek, da »Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš«. Skratka, tuje jezike moramo uporabljati ne zato, da svojega zanemarjamo, pač pa zato, da se v poslovnem in političnem življenju sporazumevamo s svetom, katerega sestavni del postajamo. Ob vsem tem naj še enkrat poudarim, da brez usposobljenega profesionalca ne gre, in prav tu se srečujemo ob skupni nalogi, ob iz¬ delku, ki mora biti zvest odsev intencije do¬ mačega akta ali skupne poslovne volje in sklepov, ki jih v obeh jezikih ne moreš tolma¬ čiti drugače, kot so zapisani. Izobraževanje in spremljanje novega izraz¬ ja naj postane pravilo. Ministrstvo za pravo¬ sodje z zadovoljstvom ugotavlja, daje sodnih tolmačev vse več, številnejši so tudi tolmači za jezike, s katerimi ne pridemo v stik vsak dan. Izdaja Slovenskega pravnega leksikona iz¬ pod peres zamejskih pravnikov in sodnih tol¬ mačev, Apovnika-Primožiča-Ferija, dokazuje obstoj našega pravnojezikovnega prostora tu¬ di zunaj državnih meja. Dobri zgledi naj vle¬ čejo! Tomaž Marušič minister za pravosodje Ljubljana, februar 2000 MOSTOVI 2000/XXXIV 7 The Translators Association on Its 40 th Anniversary On the fortieth anniversary of your Associa¬ tion, I should like to congratulate you most warmly, and particularly the management board who, together with the cooperation of ali others, are the driving force and creator of your success. The intellectual potential of your membership is of outstanding signifi- cance, and therefore they should be present and active in ali domains and at ali levels of our society. The translator is a complex personality who must possess not only the soundest knovvledge and mastery of language, but also the prime elements of creativity. I myself have many times felt and recognised that this is not merely the technique of transforming words into another language, but even more so that it is a matter of interpreting, giving the proper stress, deepening understanding, and communicating the writer's or speaker's thoughts. It is, therefore, not by chance that we speak of good or weak translations and translators. In the field of legal language, the task is ali the more demanding for, hovvever well one may know the professional terminology, an inappropriate choice of words may at times lead to serious situations, consequences, com- plications, and even to liability for damages. Today, particularly as we are becoming members of the intemational integrations - the most important being our country's acces- sion to the European Union - the translator's work is of exceptional significance. The im- portance of the knovvledge of foreign lan- guages, notably in the field of professional terminology, has finally been given overall af- firmation. To conduct negotiations or to draw up any act vvhatsoever vvithout the participation of highly qualified translators of the foreign lan¬ guage is, now, no longer possible. Today, translators and interpreters are in great de- mand, since the great mass of Slovenian laws and implementing regulations must be trans- lated into foreign languages, mainly into Eng- lish. Unfortunately, we do not have sufficient translators for simultaneous interpreting! The fear that the Slovene language might, with time, be caught up in a crisis, forced into the comer of subordination, is needless, in- deed. Many great nations of Europe are, like ourselves, compelled to submit to the reality of communicating in another language. The fear of inferiority or even servility, by which many of us are hemmed in when we endeav- our to speak to others in their own language, must be rather transfonned into a sense of su- periority, if we hold by the familiar saying: “You're worth as many languages as you speak”. In short, we must use foreign lan¬ guages not in order to neglect our own, but in- stead to communicate in the business and po- litical life of this world of which we, too, are becoming an integral part. Furthermore, I should like to stress yet again that vvithout properly qualified profes- sionals no advance can be made; it is, indeed, here that we are brought together on the joint task, the product, vvhich must be a faithful re- flection of the intention of the Slovenian legal instrument or of the mutual vvill of contract- ing parties and of the decisions, vvhich must not be interpreted in either language in any sense other than that in vvhich they vvere vvrit- ten. 8 MOSTOVI 2000/XXXIV Further education and keeping up to date with the new terminology should become the rule. The Ministry of Justice notes with satis- faction that the number of court interpreters is increasing, and that there are now also more interpreters into languages with which we do not come into daily contact. The publication of the Slovenian Legal Lexicon - the work of our lawyers and court interpreters from across the border, Apovnik- Primožič-Feri - is good proof that our legal language area also extends beyond the State borders. May further good examples follow! Tomaž Marušič Minister of Justice Translated by Alan McConnell-Duff Viktor Jesenik, Anton Omerza, Olga Shrestha Štirideset let DZTPS Povzetek Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije (DZTPS) letos praznuje 40-letnico. Zgodovina društva je hkrati zgodovina strokovnega prevajalstva v Sloveniji, saj odslikava vse njegove značilnosti in večino dejavnosti, povezanih z njim. Majhna razširjenost slovenskega jezika daje strokovni dejavnosti društva vse pomembnejšo vlogo. Pravila FIT, naj se prevaja le v materni jezik, pri nas ne moremo upoštevati, zato smo morali razviti izobraževanje, strokovno informiranje in strokovno literaturo za prevajalce, ki prevajajo v tuje jezike. Ta dejavnost je bila vedno velik izziv za društvo, zato si le tako lahko razložimo nekatere pomembne projekte, ki se jih je lotilo. Omenimo dva od njih. Ob posvetova¬ nju prevajalcev z območja Alpe-Jadran (1992) smo navezali stike z domačimi in tujimi stro¬ kovnjaki za prevajanje. Te stike smo uporabili pri izobraževalnih projektih, kjer smo potrebova¬ li domače govorce, da smo zadovoljili potrebe članov po izobraževanju. Drugi projekt je Slo¬ venski pravni leksikon, vzorčni primer združitve leksikona in slovarja. Tovrstna literatura je izredno redka, morda zato, ker leksikona - v takem kontekstu - prevajalci velikih svetovnih je¬ zikov ne potrebujejo, saj ne prevajajo v tuje jezike. Izobraževanje prevajalcev je bilo ves čas pomembna naloga društva. Jezikovni krožki so de¬ lovali v vseh obdobjih, a resnično so živeli le v začetku, ko je bilo članov malo, saj je šlo za ko- legialno prenašanje znanja. V društvu ali z njegovim sodelovanjem smo pripravili 30 predavanj in 40 seminarjev. Simpoziji (v začetnem obdobju) in posvetovanja (v zadnjem obdobju) so po¬ vezali člane med seboj, pa tudi s kolegi iz sosednjih držav. Mostovi, revija slovenskih strokovnih prevajalcev, izhajajo od leta 1963. Izšlo je 35 številk, skupno okrog 3500 strani, od tega je bilo skoraj polovico strokovnih člankov. Kako pa je društvo reševalo temeljni vprašanji prevajalstva, vprašanje statusa prevajalcev in kakovosti prevodov? V zvezi s statusom sije zelo prizadevalo, učinki pa niso prav veliki. Druš¬ tvu ves čas ni uspelo doseči, da bi v uradni pregled poklicev v Sloveniji uvrstili poklic prevaja¬ lec. Zato trpijo prevajalci, ki so zaposleni po podjetjih in ustanovah, saj imajo najnižji družbeni MOSTOVI 2000/XXXIV 9 in gmotni položaj med zaposlenimi z visokošolsko izobrazbo. Prevajalci, ki delujejo v samo¬ stojnem poklicu, pa imajo težave z oblastjo, ker jih ta skuša uvrstiti med samostojne podjetnike; le redkim uspe pridobiti (in ohraniti) status kulturnega ustvarjalca. Z ustanovitvijo prevajalske zbornice bo to vprašanje dokončno rešeno. Kakovost prevodov so najbolj negovali v začetnem obdobju društva in postavili stroge pogo¬ je za sprejetje vanj. S povečanjem potreb po prevajanju je število članov naraščalo, tudi zato, ker so bila nekaj časa merila za sprejetje preohlapna. Red pri kakovosti prevodov bodo napravili naročniki. Sele pri prevajanju dokumentacije za EU bo opravljeno pravo vrednotenje kakovosti dela prevajalcev. Naglemu razvoju društva (1960 - 21 članov, 1970 - okrog 80 članov, 1980 - okrog 140 čla¬ nov, 1990 - okrog 520 članov, 2000 - okrog 760 članov) so se morali prilagajati tudi društvena pisarna in organi društva. V prvem obdobju (1960 do 1979) so bili prostori društva kar v stanovanju Zdenka Kneza; ta je opravljal tudi večino tajniških funkcij. V drugem obdobju (1979 do 1989) je društvo poslo¬ valo na Resljevi ulici in takrat je potekala predvsem njegova notranja ureditev v formalnem in administrativnem smislu. Število članov je hitro naraščalo, zato je bilo treba poslovne prostore kupiti. Nov zagon je društvo dobilo ob vselitvi v svoje prostore in ob zaposlitvi poslovnega taj¬ nika, nadaljevalo pa se je kakovostno delo pri skrbi za članstvo in pri strokovni dejavnosti (1990 do 2000). Primerjavo z drugimi podobnimi društvi je težko narediti, saj smo ves čas opravljali naloge, kijih drugi ne poznajo. Ukvarjali smo se s statusnimi vprašanji prevajalcev, kar sicer opravljajo zbornice. Prizadevali smo si za ustanovitev prevajalske šole, si (bolj ali manj) sami pripravljali slovarje in glosarje in sami skrbeli za izobraževanje članov. Podobna društva v Italiji in Avstriji se s temi vprašanji ne ukvarjajo tako intenzivno, druga društva pri nas pa nimajo tako širokega obsega dela. DZTPS se je vseh 40 let ukvarjal s temeljnimi vprašanji prevajalstva - s član¬ stvom, z njegovim statusom, s ceniki prevodov, z izobraževanjem, informiranjem in s povezo¬ vanjem - zato je povsem razumljivo, da ima najpomembnejšo vlogo tudi pri ustanavljanju Pre¬ vajalske zbornice Slovenije. A Brief History of the DZTPS This year, the Slovenim Association of Scientific and Technical Translators (DZTPS) is cel- ebrating its 40* anniversary. The history of the Association is, at the same time, also the history of professional translation in Slovenia, since it reflects ali the characteristics and most of the ac- tivities of the profession. The fact that Slovene is a language of lesser diffusion gives to the professional activity of the Association an increasingly important role. The FIT rulings, which require that translators should work only into their mother tongue, cannot be adhered to in Slovenia; consequently, we have needed to develop training, and the provision of professional literature and information for translators working into foreign languages. This activity has always been a great challenge for the Association; however, we would like to outline just two of the major projects which we have recently undertaken. The first, the Symposium for translators of the Alps-Adriatic region, was a project which enabled us to build up contacts between Slovene and foreign professionals in the field of translation. These contacts later proved useful for the further training projects, in which we were able to use native speakers to meet our members’ needs for additional knowl- 10 MOSTOVI 2000/XXXIV edge. The second project was the Slovenski pravni leksikon (Slovenian Lexicon of Legal Terms), a model example of the combination between a lexicon and a dictionary. This type of literature is extremely rare perhaps because the lexicon - in such a context - is not needed by translators from the larger world languages, since they do not translate into foreign languages. Translator training has always been an important task of the Association. Language circles have appeared during ali the periods, but they flourished in tuli measure only at the beginning, when there were few members, and the exchange of knowledge took plače between colleagues. Within the framework of the Association, or with our co-operation, we have organised 30 lec- tures and 40 seminars. The symposiums (in the early period) and conferences (in the recent pe¬ riod) have served both to link our members together and to establish contacts with colleagues from the neighbouring countries. Mostovi (Bridges), the joumal of the DZTPS, has been appearing ever since 1963. Alto- gether, 35 issues have been published, with a total of 3,500 pages, of which almost half were de- voted to professional articles. How, then, has the Association solved the two fundamental questions of translation: the sta¬ tus of the translator, and the quality of translations? Although great efforts have been invested in improving the status, the results are by no means great. During ali this time, the Association has stili not succeeded in ensuring that the official registry of professions in Slovenia should also in- clude that of translator. This directly affects those translators who are employed in companies and institutions, since they have the lowest social and material standing amongst ali the staff with higher education qualifications. Meanwhile the professional freelance translators have dif- ficulties with the authorities, who attempt to have them included in the category of persons en- gaged in independent enterprises; only a few succeed in obtaining (and retaining) the status of cultural worker. Following the establishment of the Chamber of Translators, this matter will be fmally settled. The quality of translations was most closely cared for in the early period of the Association, and strict conditions were laid down for acceptance into the membership. As the need for trans¬ lation increased, so too did the number of members; this growth in membership also occurred because for some time the standards for acceptance were too slack. As regards quality, order will now be established by the clients. Furthermore, through the translation of the documenta- tion for the EU, we will soon come to a proper assessment of the quality of translator’s work. The rapid increase in membership of the Association (1960-21 members, 1970 - around 80, 1980 - around 140, 1990 around 520, 2000 - around 760) meant that both the DZTPS office and the official staff had to adjust to the Association’s expansion. During the first period (1960-1979), the Association’s premises were simply in the apart- ment of Zdenko Knez, who undertook most of the secretarial functions. In the follovving period (1979—1989), the Association operated from premises in Resljeva ulica, and during this time considerable intemal reorganisation took plače, in both the formal and the administrative sense. Since the number of members was rapidly increasing, it became necessary for the Association to begin searching for its own official premises. Fresh impetus was given to the Association by the move to its own offices, and by the engagement of a professional secretary; good quality work then continued, both in caring for the membership and in professional activities (1990— 2000 ). To draw comparisons with other, similar, associations is not easy, since the tasks we have MOSTOVI 2000/XXXIV 11 been performing throughout this time are not known to others. We have fought to settle the questions regarding the translator’s status, an issue which is othenvise dealt with by the (profes- sional) chambers. We have fought for the establishment of a translators’ school, we have (more or less) alone prepared dictionaries and glossaries, and have ourselves cared for the further training of members. Comparable associations in Italy and Austria are not so intensively in- volved with such questions, while other associations in Slovenia do not have such a wide scope of work. Throughout its 40 years, the DZTPS has been concemed with the fiindamental issues of translation - with the members, the translator’s status, official translation fees, professional training, providing information, and maintaining links. It is, therefore, wholly understandable that the DZTPS should also perform the most important role in the establishment of the Cham- ber of Slovenian Translators. KRONOLOGIJA DOGODKOV Društvo je letos dopolnilo 40 let. V tem član¬ ku smo to častitljivo starost razdelili na tri ob¬ dobja, ta pa se ujemajo s tremi poštnimi na¬ slovi, ki jih je društvo imelo doslej. - Društvo izbrancev (1960 do 1978), prvo obdobje, na Gosposvetski 1 (v stanovanju Zdenka Kneza), obdobje, o katerem marsi¬ kdo ne ve (skoraj) nič. - Strukturiranje društva (1979 do 1989), ob¬ dobje delovanja na Resljevi cesti, ko se je društvo postopoma konsolidiralo. - Uveljavitev društva (1990 do 2000), obdob¬ je delovanja na Petkovškovem nabrežju, najbogatejše in najplodnejše obdobje do¬ slej. Društvo izbrancev (1960 do 1978) Društvo strokovnih prevajalcev je izšlo iz društva književnih prevajalcev. Dr. Janko Go- lias in Viktor Jesenik sta poleg literarnih bese¬ dil prevajala tudi strokovna besedila in tako je nastala pobuda za ustanovitev Društva stro¬ kovnih prevajalcev Slovenije. Ustanovni občni zbor je bil 16. 12. 1960 v dvorani Druš¬ tva slovenskih književnikov. Bilo je 40 ude¬ ležencev, med njimi trije predstavniki enake¬ ga društva iz Zagreba, dva iz Beograda in dva predstavnika Društva književnih prevajalcev. Ustanovnih članov je bilo 21, 18 iz Ljubljane, dva iz Kranja in eden iz Maribora. Sprejeta so bila pravila Društva strokovnih prevajalcev (šele leta 1968 seje preimenovalo v Društvo znanstvenih in tehničnih prevajalcev Sloveni¬ je, kasneje pa v tehniških), v upravni odbor je bilo izvoljenih 11 članov (predsednik Zdenko Knez, podpredsednik dr. Franjo Smerdu, taj¬ nika Viktor Jesenik in Narcis Dembskij, bla¬ gajničarka Katja Ogrin). Od ustanoviteljev društva živita le še Viktor Jesenik in Narcis Dembskij. Takoj so začeli sprejemati nove člane, v glavnem prevajalce iz večjih podjetij (Krka, Lek, Litostroj, Iskra, Metalna), tako daje 17. 4. 1962, ob prvem rednem občnem zboru, Dr. Janko Golias (foto S. Vilhar) 12 MOSTOVI 2000/XXXIV društvo štelo 39 članov. Takrat je bil Viktor Jesenik edini, ki je deloval v svobodnem po¬ klicu, z dr. Jankom Goliasom pa sta bila ak¬ tivna člana obeh društev prevajalcev, književ¬ nih in strokovnih. Takoj sta se oblikovala dva tandema: prve¬ ga sta sestavljala Golias in Knez, drugega Je¬ senik in Dembskij. Večina dejavnosti^ prvem obdobju je slonela na njih. Ekonomist Zdenko Knežje vpeljal prevajalske tarife, ker je ugo¬ tovil, da je nesmotrno celotno provizijo pri obračunih prevodov prepuščati avtorski agen¬ ciji. Vestno jih je izpopolnjeval in sedanji ce¬ nik prevajalskih storitev temelji tudi na tem njegovem delu. Marca 1963 je na pobudo dr. Janka Goliasa izšla prva številka društvenega biltena Mosto¬ vi. Izhajal je v ciklostirani obliki, v formatu A4 in po potrebi. Druga številka je izšla junija 1963, tretja novembra 1963, četrta junija 1964, peta avgusta 1965, šesta decembra 1968 in sedma julija 1970. Te prve izdaje Mo¬ stov so bile vsebinsko izredno kakovostne, večkrat tudi zelo obširne. Odslikavale so vse težave, na katere so naleteli, ponujale so zani¬ mive glosarje, tudi o sejah upravnega odbora so izčrpno poročale. Že takrat so imeli 'igrice' z Zvezo strokovnih prevajalcev Jugoslavije (ustanovljeno leta 1960) - tako kot kasneje, v drugem obdobju, naslednja generacija funk¬ cionarjev društva. Osrednja strokovna figura društva je bil dr. Janko Golias. Izvrsten nemcist in anglist, du¬ hovit sogovornik, pedanten jezikoslovec in bel esprit. Določil je dokaj stroga merila za sprejetje novih članov, leta 1968 je sestavil briljanten Imenik članov DZTPS (po medna¬ rodnih standardih), leta 1976 pa napisal Petje- zični glosar samoupravljanja (francoski del je pripravil Viktor Jesenik), imel je tudi refe¬ rate na kongresih FIT in je pisal v revijo Ba- bel (to je počel tudi Viktor Jesenik). Vsi ti mednarodni dogodki so našli prostor v Mo¬ stovih. Viktor Jesenik in Narcis Dembskij (foto S. Vilhar) MOSTOVI 2000/XXXIV 13 Sprejetje v društvo 'na Goliasov način' je bilo takole. Leta 1973 je šel k njemu na Bled kandidat za člana društva s polno tor¬ bo prevodov in izvirnikov. Po dobri uri pre¬ gledovanja papirjev in spraševanja mu je dr. Golias dejal: »Niste lingvist, pač pa ekonomist, ne znate niti angleško, pa tudi slovensko ne, a ukvarjali ste se samo s svo¬ jo stroko, to vam štejem v dobro. Vidim, da ste zagnani, zato vas pogojno sprejmemo v društvo. Pri gospodu Knezu boste zvedeli, kaj to pomeni.« Čakati je moral še leto dni, da je bil 'do¬ končno sprejet' v društvo. Društvo je leta 1968 štelo 78 članov, leta 1979 pa okrog 130 članov. V prvem obdobju so se med sabo vsi poznali, si pomagali pri prevajanju in na pobudo dr. Goliasa leta 1969 začeli prirejati francoske, angleške in nemške jezikovne krožke; vsi so bili zelo dobro obi¬ skani. Ob desetletnici društva so pripravili simpozij, prispevke z njega pa objavili v Mo¬ stovih avgusta 1973. Kasneje so pripravili še šest simpozijev. Kakovost društvenega delovanja, kakovost obveščanja, uveljavitev članov v svetu (Vik¬ tor Jesenik je bil dve leti član predsedstva FIT in je, ko je bil funkcionar, veliko potoval po svetu), predvsem pa kakovost prevodov - vse to je bilo takrat na izborni ravni (kot bi rekel dr. Janko Golias). Zakaj? Štirje funkcionarji so volontersko opravljali večino dela, pisali v Mostove in Babel, nastopali doma in v tujini. Takrat so se člani poznali med sabo, si poma¬ gali in imeli močno razvit občutek pripadnosti društvu. Delovanja društva v kasnejših letih ne mo¬ remo primeijati s tistim v prvem obdobju. Društvo izbrancev je negovalo kakovost - prevodov, povezovanja, obveščanja, kolegial- nosti - in je postavilo temelje društva - kako¬ vost prevodov, status prevajalcev, prevajalske tarife, glasilo Mostovi in povezovanje s pre¬ vajalci doma in v svetu. Zadnjih dvajset let pa se mora društvo vedno bolj ukvarjati s količi¬ no - članov, papirjev, računov; šele v 90. letih so se začeli kazati pravi učinki kakovosti nji¬ hovega dela. Društvo je potrebovalo deset let, da se je postavilo na noge 'kot društvo v polnem po¬ menu in s polno organiziranostjo' in začelo dosegati uspehe, po kakovosti primerljive s ti¬ stimi iz obdobja društva izbrancev. A današ¬ nji uspehi ne zadevajo le 130 članov, pač pa 760, in niso delo 'dveh tandemov', pač pa funkcionarjev društva in njegovih članov. V tem obdobju so društvo vodili tile pred¬ sedniki: Zdenko Knez, Karel Levičnik, Viktor Jesenik in Narcis Dembskij. Strukturiranje društva (1979 do 1989) Leta 1979 se je društvo iz Knezovega stano¬ vanja na Gosposvetski 1 preselilo v najete prostore na Resljevi 16. Takrat je bila temelj¬ na naloga upravnega odbora preureditev druš¬ tva in njegove pisarne: - zaposlitev računovodkinje, tajnice in kasne¬ je še knjigovodkinje, - nastavitev vseh potrebnih evidenc, priprava pravilnikov in drugih aktov, - sistematično zbiranje denarja za nakup svo¬ jih poslovnih prostorov. Po smrti Dragane Kraigher (1985) je vode¬ nje društva prevzela Doris Debenjak. V nekaj letih je uvedla poslovni red, ki je bil zelo po¬ treben, saj seje število članov in število obra¬ čunov prevodov hitro povečevalo. Dokler te¬ ga reda ni bilo, so člani upravičeno negodova¬ li, ker je bilo obračunavanje prevodov poča¬ sno, podobno tudi sprejemanje novih članov. Takrat so - po nekaj letih - obnovili jezi¬ kovne krožke. Najbolj delaven je bil nemški pod vodstvom Debenjakove, a kaj, ko so se krožkov udeleževali le starejši člani, mlajših, ki bi v njih kaj pridobili, pa ni bilo. Leta 1985 je izšla prva številka Mostov v 14 MOSTOVI 2000/XXXIV sedanji obliki. Mostovi 2/1990 prinašajo Bib¬ liografijo Mostov od 1963 do 1990, skupaj je bilo objavljenih 293 člankov. Delo urednika takrat ni bilo plačano oziroma je bilo urejanje glasila sestavni del nalog poklicnega poslov¬ nega tajnika (v letih 1988 do 1992). Sodelovali smo z drugimi društvi v Jugo¬ slaviji in se udeleževali posvetovanj prevajal¬ cev (Ohrid '86, Ohrid '88, Hercegnovi '89 in Sarajevo '89). Na vseh omenjenih srečanjih so imeli člani društva referate. Leta 1987 smo s hrvaškim društvom v Portorožu pripravili posvetovanje Prevajanje in zunanja trgovina. Takrat smo dobili prve pohvale za Mostove in posvetovanje, deležni pa smo bili tudi prvih kritik, od Srbov. Te so se nato nadaljevale na sestankih Zveze društev znanstvenih in tehniš¬ kih prevajalcev Jugoslavije v Beogradu, ker so si Srbi zaradi 'vodenja administracije zve¬ ze' znali priskrbeti dovolj sredstev od repub¬ liških društev, članic zveze. Tudi na posvetovanju v Sarajevu Osigura- nje kvaliteta prevoda za potrebe privrede smo bili soorganizatorji, saj so se takrat med druš¬ tvoma spletle prijateljske vezi. To je bilo zad¬ nje jugoslovansko posvetovanje prevajalcev. Leta 1988 se je Anton Omerza zaposlil v društvu kot prvi poklicni tajnik. Najprej se je lotil strokovne knjižnice. Brošura Seznam strokovne knjižnice nosi letnico 1988 in na 14 straneh popisuje knjige v štirih delih (okrog 300 knjižnih enot). Čez čas smo v Mostovih seznam knjig dopolnili z naslovi novih prido¬ bitev. Priprava pravilnikov in internih aktov društva, predvsem pa iskanje primernih po¬ slovnih prostorov za nakup sta vzela poslov¬ nemu tajniku največ časa. Stanovanje na Petkovškovem nabrežju smo kupili in plačali v času največje inflacije, leta 1989. A to je bil šele začetek. Treba gaje bilo temeljito preurediti, za to smo potrebova¬ li približno pol leta. Takrat je bila stavba zelo zanemarjena in smo imeli velike težave, da smo prostore pripravili za vselitev. Mlajši čla¬ ni društva si, ko vstopate v prenovljeno stav¬ bo, sploh ne morete predstavljati, kakšna je bila prej. Prav tako si člani, ki ste bili sprejeti v zadnjem desetletju, ne morete predstavljati kakovosti poslovanja društva v njegovem pr¬ vem obdobju. Do leta 1989 je število članov zraslo na 500, to je prineslo obsežno dokumentacijo, dobesedno težo tega pa smo občutili pri seli¬ tvi, maja 1990. Ker smo za sejno sobo in za pisarno tajništva naročili novo pohištvo, smo staro omaro (z Resljeve) porabili za arhiv 'v kuhinji' (v nekdanji kuhinji stanovanja sta se¬ daj čajna kuhinja in arhiv). Seveda je bilo naj¬ teže seliti blagajno, čeprav je bila prazna (na¬ kup stanovanja in opremljanje prostorov sta iz nje postrgala vsa sredstva). Leta 1989 je umrl dr. Janko Golias, najzani¬ mivejša osebnost društva. Bil je književni in strokovni prevajalec, pobudnik nastanka glasi¬ la Mostovi, pobudnik jezikovnih večerov in simpozijev, natančen in vesten pisec prispev¬ kov za Mostove in Babel, avtor glosaijev in pomembna osebnost v krogih organizacije FIT. Drugo obdobje ima res vse značilnosti konsolidacije društva. Prej je to poslovalo v stanovanju, kjer je Zdenko Knez kar sam opravljal večino društvenih tajniških nalog, na koncu tega obdobja pa smo se vselili v svoje prostore (zaslužili smo jih s plačeva¬ njem večjega deleža pri obračunavanju prevo¬ dov), imeli urejeno dokumentacijo, dobre Mostove, urejeno knjižnico in - pogled na Ljubljanico. V takem stanju smo dočakali ve¬ liki dan - uradno odprtje lastnih poslovnih prostorov. V tem obdobju so društvo vodili tile pred¬ sedniki: Dragana Kraigher, Doris Debenjak in Jože Požru. Uveljavitev društva (1990 do 2000) Zaradi množice dogodkov tega dela zgodovi¬ ne društva ni več mogoče pisati v taki obliki MOSTOVI 2000/XXXIV 15 kot za prejšnji dve obdobji, zato teče krono¬ loško. Zavedamo se, da niti kot člani niti kot druš¬ tvo nimamo ustreznega statusa v slovenski družbi, pa čeprav naši člani držijo v rokah va¬ jeti slovenskega strokovnega komuniciranja s svetom. Prišel je čas, da storimo tudi kaj zase - dosežemo priznanje statusa prevajalca (kot poklic) in ustanovimo Prevajalsko zbornico Slovenije (PZS). Z našim minulim delom mo¬ ramo dokazati, da smo tega vredni. In s tem namenom je pripravljen tretji del zgodovine društva - Uveljavitev društva. 1990 Odprtje prostorov na Petkovškovem nabrežju 57 Verjetno je bil to najpomembnejši dogodek v vsej zgodovini društva, ne le za njegovo vodstvo, predvsem za člane. Razmere za po¬ slovanje so se izboljšale, to se je poznalo pri operativnih in strokovnih nalogah. Odprtje smo pripravili maja, kot dan odpr¬ tih vrat. Imeli smo goste iz Zagreba, srbsko in bosansko društvo pa sta poslali brzojavni če¬ stitki. Ob tej priložnosti je predsednica Debe¬ njakova podelila ustanoviteljem društva na¬ zive častnih članov. Navodila za prevajalce DZTPS je za svoje člane izdal brošuro Navo¬ dila za prevajalce, ki sta jo napisala Anton Omerza in Jože Požru. Obsegala je tale po¬ glavja: sklepanje dogovora o prevajalski sto¬ ritvi, obračunavanje prevajalske storitve, pla¬ čilo prevajalske storitve, reklamacijski posto¬ pek in v dodatku še tipsko pogodbo o preva¬ jalski storitvi ter pravice in dolžnosti članov in DZTPS. Izšla je januarja 1990 (naklada 650 izvodov, obseg 30 strani, format A5). Doris Debenjak ob slavnostnem nagovoru v novih prostorih (foto S. Vilhar) 16 MOSTOVI 2000/XXXIV Prvi seminarji (1990 do 1992) Predhodnica seminarjev so bila predavanja le¬ ta 1988 (Golobič, Velkaverh, Tarasov) in 1989 (angleška - Šegova, Gabrovšek, Klinar, Burt, Davisova in Duff; nemška - Kiefeijeva, Senčaijeva; francoska - Caharijeva, Burova in Findeisnova). Leta 1990 je Alan Duff sam pripravil dva dvodnevna seminarja o angleš¬ kem prevajanju, tretjega o angleškem poslov¬ nem jeziku pa skupaj z Marjanom Golobičem. Leta 1991 in 1992 je imel Alan Duff še semi¬ narja o poslovnem jeziku in o pisanju stro¬ kovnih besedil. Antonio Principato je vodil tri italijanske seminarje, Marta Kocjan - Barle dva slovenska, Pavel Apovnik je imel dva se¬ minarja o nemškem pravnem jeziku, Jelka Mayer pa o nemških bilancah. Značilnosti tega prvega obdobja izobraže¬ vanja prevajalcev (1988 do 1992) sta bili množičnost in velika potreba po tovrstnem izobraževanju. Alan Duff je leta 1991 in 1992 za ITTC in v sodelovanju z DZTPS v Bohinju in Ljublja¬ ni pripravil pet seminarjev (v okviru Gea Col- legea). Najbolje sta bila sprejeta seminar o di¬ plomatskem jeziku in angleško-nemški semi¬ nar o pogodbah in sporazumih (Duff, Golobič - angleščina in Apovnik, Longyka - nemšči¬ na). Vendar projektu ITTC ni bilo usojeno, da bi dolgo živel. 1992 Uveljavitev članov društva V tem času so nastajale vladne strukture sa¬ mostojne Slovenije, kjer so člani društva prevzeli najodgovornejše naloge: vodenje prevajalskih oddelkov na Ministrstvu RS za notranje zadeve, Ministrstvu RS za zunanje zadeve, v Uradu predsednika Vlade RS, ka¬ sneje še v Službi Vlade RS za evropske zade¬ ve. Tudi prevajalske oddelke v večjih družbah in ustanovah vodijo člani našega društva. Eden od seminarjev Alana Duffa (foto A. Omerza) MOSTOVI 2000/XXXIV 17 Posvetovanje prevajalcev z območja Alpe-Jadran, Portorož, oktober 1992 To je bil vrhunski dogodek in naj večja uvelja¬ vitev društva dotlej. Priprave nanj smo začeli januarja 1991, sestavili smo mednarodni re¬ dakcijski odbor, ki gaje vodila Lidija Šega, in organizacijski odbor, ki ga je vodil Anton Omerza. Pridobili smo 32 referatov iz Italije, Hrvaške, Avstrije, Madžarske in Slovenije, te¬ me pa so bile: - izobraževanje prevajalcev, - računalništvo, - jezikoslovje, - tolmačenje, - terminologija, - povezovanje prevajalcev. Pripravili smo še računalniško delavnico (Marjan Golobič) in prodajo strokovne litera¬ ture, že na posvetovanju samem pa je izšel zbornik v šestih jezikih (urednik Anton Omerza). Pred več kot dvesto udeleženci je posvetovanje uradno odprl minister za kulturo Borut Šuklje. Na dogodek so se odzvali tudi mediji, Delo pa je že pred njim objavilo čla¬ nek, ki je posvetovanje napovedal. Tudi družabno življenje je bilo pestro. Pripravili smo cocktail party za udeležence, slavnostno večerjo za predstavnike iz tujine in zaključno večerjo, le izlet Po neznani Istri je odpadel. S tem posvetovanjem sije društvo pridobi¬ lo velik ugled pri strokovnih prevajalcih iz so¬ sednjih držav. 1993 Sprejetje društva v FIT Društvo je bilo sprejeto v FIT na 13. kongre¬ su, v Brightonu v Angliji, predstavljal pa ga je takratni predsednik Tomaž Longyka. Članica društva Margaret Davis je imela referat The Training of English Language Translators in Slovenia. O tem kongresu so obširneje po¬ ročali Mostovi 1993 in 1994. Seja redakcijskega odbora posvetovanja Alpe-Jadran (foto S.Vilhar) 18 MOSTOVI 2000/XXXIV Obisk Gospoda Gordona Stuarta Društvo je pripravilo srečanje z Gordonom Stuartom, prevajalcem in jezikoslovcem iz Škotske. Sporazumeva se v več kot 20 jezikih in je z nami govoril slovensko, sicer prvič v življenju, a povsem razumljivo, čeprav je vpletal ruske, srbske, češke in poljske besede. A pomembno je, da smo ga razumeli,. Intervju z njim je bil objavljen v Mostovih 1994. Podjetniško znanje za prevajalce Anton Omerza je napisal knjigo Podjetniško znanje za prevajalce in jo izdal v samoza¬ ložbi, društvo pa je o tej temi pripravilo semi¬ nar za člane. 1994 Gradivo za vaje iz prevajanja v angleščino Društvo je založilo publikacijo Stanka Klinar¬ ja Gradivo za vaje iz prevajanja v angleščino (248 strani, naklada 700 izvodov). Poslovni priročnik za prevajalce Anton Omerza je na podlagi svojih izkušenj na mestu poslovnega tajnika društva pripravil knji¬ go Poslovni priročnik za prevajalce , izšla je v sa¬ mozaložbi. To je bil prvi poslovni in podjetniški priročnik za prevajalce; bilje dobro sprejet, tudi med prevajalci, zamejskimi Slovenci v Italiji. Seminarji za prevajalce Društvo je leta 1993 in 1994 pripravilo an¬ gleški jezikovni seminar, ki sta ga vodila Stanko Klinar in Roger Metcalfe; potekal je najprej v Ljubljani, nato še v Velenju. Po odhodu poslovnega tajnika v društvu ni bilo več človeka, ki bi se ukvarjal z izobraževa¬ njem prevajalcev, zato seje upravni odbor odlo¬ čil, da se društvo s to dejavnostjo ne bo intenziv¬ no ukvatjalo, pač pa bo svoje člane usmeijalo na seminarje, kijih pripravlja OST. Taje v zadnjih šestih letih pripravil 72 seminarjev za prevajalce (iz štirih jezikov in o več strokovnih področjih), na njih pa so predavali profesorji jezikov in pre¬ vajanja ter strokovnjaki za posamezna strokov¬ na področja iz Slovenije, Italije, Avstrije, Hrvaš¬ ke, Nemčije, Velike Britanije in ZDA. 1995 Seminar Petra Schmitta Društvo je pripravilo seminar Petra Schmitta Člani društva so pripravili kopico bolj ali manj obsežnih slovarjev, tuje naštetih le nekaj naj¬ pomembnejših. Slovensko-francoski slovar Viktor Jesenik je v sodelovanju z Narcisom Dembskim leta 1990 pripravil Slovensko-franco¬ ski slovar, ki je izšel pri DZS, obsegal pa je okrog 60.000 gesel. Veliki nemško-slovenski slovar DZS je leta 1993 izdal Veliki nemško-slovenski slovar avtorice Doris Debenjak z več kot 120.000 gesli; to je bil takrat največji nemško-slovenski slovar. Leta 1994 je sledila še izdaja v elektronski obliki. Veliki slovensko-nemški slovar Debenjakovi so pripravili Veliki slovensko-nemški slovar, izdal gaje DZS leta 1995. Obsega več kot 100.000 gesel na več kot 1000 straneh. Izšel je tudi v elektronski obliki. Veliki modemi poslovni angleško-slovenski slovar Cankarjeva založba je leta 1997 izdala slovar Lidije Šega - prvi strokovni slovar v Sloveniji, sestavljen po prevajalčevih potrebah. Okrog 80.000 gesel, preglednost in natančnost so nje¬ gove odlike. MOSTOVI 2000/XXXIV 19 Technical Writing: Mode, Bedrohung oder Chance (objavljen v Mostovih 1995/96). 1996 Prispevki k tehniki prevajanja iz slovenščine v angleščino Založba Didakta je izdala publikacijo Stanka Klinarja Prispevki k tehniki prevajanja iz slo¬ venščine v angleščino, ki jo sestavlja izbor več strokovnih prispevkov, od tega večina av¬ torjevih. Publikacijo so financirali Filozofska fakulteta v Ljubljani, Občina Kranjska Gora in DZTPS. Obsega 307 strani. Štirinajsti kongres FIT, Melbourne, Avstralija Član društva Anton Omerza je pripravil refe¬ rat A language of lesser diffusion: Its influen¬ ce on the conditions of translation - Slovenia. Referat je bil objavljen tudi v reviji The Lin- guist. Članica društva Irena Kovačič pa je imela referat Translators as Gate Keepers and Gate Pushers. 1997 Bilten 4 Tega leta je začel izhajati Informativni bilten DZTPS kot samostojna izdaja. Namen uvedbe Biltena je bil razbremeniti Mostove, zlasti nji¬ hovo splošno informativno funkcijo, in jim omogočiti, da postanejo prava strokovna revi¬ ja za prevajalstvo. Bilten izhaja približno tri¬ krat na leto, prva številka je izšla konec leta 1997. Na žalost ni zaživel tako, kot smo si za¬ mislili na začetku. Pričakovali smo več pris¬ pevkov članov, ki se sicer pritožujejo, da ni¬ majo možnosti povedati svojega mnenja. 1998 Predavanje Petra Bretthauerja Filozofska fakulteta v Ljubljani je v sodelova¬ nju z OST in društvom pripravila gostovanje prof. Petra Bretthauerja z Univerze v Heidel¬ bergu. Prvi dan je imel seminar v sklopu OST, nato predavanje za člane društva in za profe¬ sorje s fakultete. Predavanja in seminarji Po sklepu upravnega odbora od leta 1997 društvo vsem članom, ki se udeležijo kakršne¬ gakoli izobraževanja za prevajalce, povrne enkrat na leto znesek 5000 tolarjev. Poleg te¬ ga formalnega prispevka k izobraževanju pre¬ vajalcev društvo v skladu z možnostmi in in¬ teresi članov predavanja in seminarje tudi pri¬ pravlja ali sodeluje pri njihovi pripravi. Marjan Golobič je za člane društva pripra¬ vil brezplačen celodnevni seminar o termino¬ logiji EU. Izjemno velika udeležba (60 članov) dokazuje, daje bila izbrana prava te¬ ma. O tem so poročali Mostovi 1998. Članica društva Jelica Porenta je organizi¬ rala makedonski seminar na temo Uporaba makedonske upravno-pravne terminologije', vodil ga je profesor makedonskega jezika in književnosti iz Skopja. Evropa - skupnost enakih jezikov Alan Duff se je kot predstavnik društva ude¬ ležil konference v Pisku na Češkem in imel od¬ meven referat z naslovom Pride or Prejudice?', referat je bil objavljen v Mostovih 1999. Priključitev na internet Društvo je v tem letu predstavilo svojo dejav¬ nost na spletni strani na internetu (http:// www.drustvo-ztps.si, elektronski naslov: drustvo-ztps@drustvo-ztps.si) in začelo po¬ nujati pomoč članom pri pripravi njihovih in¬ ternetnih predstavitev. S tem se je razširil krog ljudi, ki so obveščeni o dejavnosti druš¬ tva, povečala pa seje tudi možnost pridobiva¬ nja naročil za prevode doma in v svetu. Na svojih spletnih straneh smo začeli objavljati različne koristne povezave, elektronske slo¬ varje, obvestila in seveda priporočeni cenik prevajalskih storitev. Še vedno dopolnjujemo elektronski register članov, ki naročnikom 20 MOSTOVI 2000/XXXIV prevodov omogoča, da sami poiščejo preva¬ jalca za ustrezen jezik in stroko. Objavljamo tudi seznam slabih in dobrih plačnikov prevo¬ dov. Ta nam je že nekajkrat pomagal izterjati zapadle račune, ne da bi nam bilo zaradi tega treba hoditi na sodišče. Novo dimenzijo spletnemu komuniciranju je dodala naša članica Katja Benevob- Gabri¬ jelčič z uvedbo diskusijske skupine forum prevajalcev, ki v živo povezuje več kot sto prevajalcev iz domovine in tujine (naslov: forum_prevaj alcev@egroups. com). Prenova stavbe Že precej zanemarjena fasada stavbe na Pet- kovškovem nabrežju 57 je bila lepo obnovlje¬ na, adaptirano je bilo tudi stopnišče. 1999 Predavanje v Trstu Na Visoki šoli sodobnih jezikov za tolmače in prevajalce v Trstu je na katedri za slovenski je¬ zik član društva Anton Omerza predstavil knji¬ go Poslovni priročnik za prevajalce, poslova¬ nje DZTPS in izobraževanje prevajalcev pri OST. Takrat seje šola v Trstu naročila na revi¬ jo Mostovi. To je prva šola za tolmače in pre¬ vajalce v tujini, ki seje naročila na našo revijo. Delavnica Tima Johnsa Društvo je v sodelovanju z Društvom učiteljev tujih jezikov pripravilo delavnico o uporabi ra¬ čunalniškega programa Microconcord. Vodil jo je Tim Johns z Univerze v Birminghamu, avtor številnih člankov in knjig o računalniški lingvistiki. Udeleženci so z ustrezno program¬ sko podporo prepoznavali leksikalno-šlov- nične vzorce rabe posameznih ključnih besed. Izkazalo seje, daje ta program še posebej upo¬ raben pri znanstvenih in tehničnih besedilih. Angleški prevajalski večeri Prvo polovico leta so v prostorih društva po¬ tekali prevajalski večeri, ki jih je vodil Marjan Golobič. Srečanja so bila namenjena razpravi in reševanju konkretnih vprašanj, na katera so prevajalci naleteli pri prevajanju iz slovenšči¬ ne v angleščino in narobe. Spričo večkrat omenjenih očitkov, da bi moralo biti društvo dejavnejše pri izobraževanju, je težko poja¬ sniti skromno udeležbo na teh srečanjih. Kongres FIT v Monsu Šestnajsti kongres FIT je bil v Monsu v Belgi¬ ji. Udeležila sta se ga predsednica društva Ol¬ ga Shrestha in Miran Željko, član upravnega odbora in urednik Mostov. Podrobno poročilo je bilo objavljeno v Biltenu decembra 1999. V tej številki Mostov je objavljen referat s kongresa Ukrepi za boljšo kakovost prevaja¬ nja, ki ga je imela finska predstavnica Liisa Fellman - Paul. Praktična predstavitev pom¬ nilnikov prevodov v Monsu je bila spodbuda za prispevek o tej temi v letošnjih Mostovih. Slovenski pravni leksikon Slovenski pravni leksikon je časovno najdol- gotrajnejši in najzahtevnejši založniški pro¬ jekt, ki se ga je lotil OST v sodelovanju z DZTPS. Začel seje leta 1995, leksikon pa je izšel oktobra 1999. Zamejski Slovenci, dr. Pa¬ vel Apovnik iz Avstrije (glavni avtor), dr. Karlo Primožič in dr. Aleksander Feri iz Itali¬ je, so ob pomoči recenzentov iz Slovenije v eni knjigi pripravili pravni leksikon in trije¬ zični slovar (slovensko-nemško-italijanski). Uporaben je za prevajalce, pravnike in pri¬ padnike manjšin v Sloveniji, Avstriji in Italiji. Zadnjo predstavitev leksikona sta pripravila Visoka šola sodobnih jezikov za tolmače in prevajalce v Trstu in OST januarja letos. 2000 Seminar o računalniških pripomočkih za prevajalce Ker se stalno pojavljajo novi računalniški pri¬ pomočki, ki prevajalcem omogočajo lažje in hitrejše delo, včasih pa jih je praktično nujno MOSTOVI 2000/XXXIV 21 uporabljati (npr. prevajalci, ki sodelujejo s Službo Vlade RS za evropske zadeve in z ne¬ katerimi agencijami), je društvo opravilo an¬ keto med člani o zanimanju za tovrstno izo¬ braževanje. Na podlagi ankete med člani društva je sodelavka Filozofske fakultete v Ljubljani Špela Vintar februarja pripravila dvodnevni seminar o praktični uporabi raču¬ nalniških pripomočkov za prevajalce. Na tem uvodnem seminarju je bil narejen splošen pre¬ gled programov in tehnik, ki jih danes lahko uporabljajo prevajalci, v prihodnosti pa bodo poleg takih splošnih seminarjev še specializi¬ rani seminarji za posamezna področja - odvi¬ sno od zanimanja prevajalcev. Prevajalski servis in delovanje društvene pisarne Ta »uradno« obrobna, sicer pa ključna dejav¬ nost našega društva je v zadnjih letih doživela nekaj pomembnih sprememb in pretresov. Hkrati s povečanjem števila članov se je po¬ večalo tudi število obračunov prevodov. S po¬ javom mednarodnih spletnih prevajalskih agencij so naši člani začeli intenzivneje sode¬ lovati s tujimi naročniki, to pa je poleg ned¬ vomnih prednosti prineslo tudi precej težav, kijih prej nismo poznali: kako oblikovati ce¬ ne prevajalskih storitev za tujino, da bi zava¬ rovali naše prevajalce pred izsiljevanjem in nelojalno konkurenco, kako preverjati likvid¬ nost tujih naročnikov in kako izterjati zapadle obveznosti od neplačnikov in, navsezadnje, kako izstavljati račune za tujino. Piko na i je julija 1999 postavila uvedba DDV, zaradi ka¬ tere so bili potrebni sprememba načina obra¬ čunavanja prevodov, uvedba novega računal¬ niškega programa in dodatno evidentiranje, kakršnega prej ni bilo. Pred kratkim so se na¬ kopičene težave tako zaostrile, daje bilo treba Predstavitev pravnega leksikona v Trstu (foto M. Omerza) 22 MOSTOVI 2000/XXXIV ukrepati. Ker si društvo ne more privoščiti dodatnega zaposlovanja, smo se odločili, da s pomočjo strokovnjaka - organizatorja dela - reorganiziramo poslovanje pisarne in računo¬ vodstva tako, da bo bolj smotrno in v skladu z zahtevami današnjega časa, predvsem pa s potrebami članov. V tem obdobju so društvo vodili tile pred¬ sedniki: Doris Debenjak, Lidija Šega, Tomaž Longyka in Olga Shrestha. Sedaj ima društvo okrog 760 članov. DEJAVNOSTI DRUŠTVA Skrb za članstvo Prva je vsekakor sprejemanje novih članov. V zgodovini so se merila za sprejemanje no¬ vih članov spreminjala. Najstrožja so bila v prvem obdobju (1960 do 1979), nato so jih omilili, čeprav so ob vsaki večji kritiki zaradi nekakovosti prevodov člani upravnega odbo¬ ra začeli razpravljati o vnovični poostritvi meril. S pripravami na ustanovitev Prevajal¬ ske zbornice Slovenije je bilo treba rešiti tudi to vprašanje. Visokošolska izobrazba je posta¬ la pogoj za sprejetje v društvo, pomembni so tudi delovne izkušnje in referenčni prevodi, čeprav ti pri diplomantih prevajalske smeri fi¬ lozofske fakultete niso obvezni. Cenik prevajalskih storitev je temelj eko¬ nomske in socialne varnosti samostojnih preva¬ jalcev, pomemben pa je tudi za tiste, ki se s pre¬ vajanjem ukvaijajo honorarno. Prevajalci so¬ sednjih dežel so nam vedno zavidali, ker 90 od¬ stotkov naročnikov prevodov upošteva cenik DZTPS. Društvo prevajalcev v Italiji prav tako izdaja cenik prevajalskih storitev, a ga v praksi upoštevajo v manj kot 20 odstotkih, to pomeni, daje tam honorar za prevod precej odvisen od prevajalčeve sposobnosti za pogajanje. Pomoč društva pri obračunavanju pre¬ vodov je bila vselej pomembna naloga tajniš¬ tva, predvsem za nove člane in za zahtevnejše obračune. Od kakovosti te pomoči je odvisen tudi občutek pripadnosti društvu, ki ga ima prevajalec. Posredovanje naročil za prevode je naj¬ bolj kritična točka skrbi za članstvo. Nepo¬ sredno v društvo, po pošti, telefaksu ali inter¬ netu, pride kar nekaj naročil za prevajanje (okrog 300 na leto), a so take narave, da se je treba odločiti, komu prevod ponuditi. Nemo¬ goče je zadovoljiti večino članov, prav tako je nemogoče deliti naročila tako, da bi bili vsi zadovoljni. To, koliko naročil za prevajanje je kdo dobil od društvene pisarne, pa je utegnilo vplivati na njegov odnos do pisarne in do društva v celoti. Obveščanje članstva je bilo v prvem ob¬ dobju zelo dobro tudi zato, ker seje s tem uk¬ varjalo več ljudi. V drugem obdobju, ko seje društvo konsolidiralo in se je veliko ukvarja¬ lo 'samo s sabo', je bilo obveščanje slabše, do¬ kler urejanja Mostov ni prevzela nova skupi¬ na. To obdobje je bilo obdobje prehoda med prvo (ustanovitelji) in drugo generacijo funk¬ cionarjev, in dokler stvari niso bile urejene, je trpelo tudi informiranje. V zadnjem obdobju seje to popravilo, saj poleg Mostov izhaja še Bilten, najhitrejše pa je obveščanje članov prek spletnih strani društva in foruma preva¬ jalcev. V sklopu društva deluje disciplinska komi¬ sija (prej so jo imenovali častno razsodišče), društvo pa je tudi strokovni razsodnik v spo¬ rih med naročniki in prevajalci. Disciplinska komisija je leta 1999 (po dolgih letih) obrav¬ navala primer spora med članoma, v letih od 1988 do 1992, za primer, pa smo imeli le dve arbitraži v sporu med naročnikom prevoda in prevajalcem. K skrbi za članstvo sodi še družabna de¬ javnost. Zanjo lahko napišemo, da se je v zadnjem obdobju lepo razvila. Izleti ob sve¬ tovnem dnevu prevajalcev, poletni pikniki in novoletna druženja so ogrodje te dejavnosti, MOSTOVI 2000/XXXIV 23 nerodno je le, da se jih udeležuje bolj ali manj ista skupina članov društva - pa so srečanja namenjena predvsem temu, da bi se med pre¬ vajalci stkala nova poznanstva. Strokovna dejavnost Iz kronologije dogodkov, zlasti v zadnjem ob¬ dobju, je razviden neenakomeren potek stro¬ kovnih dejavnosti društva. To utegne biti od¬ visno od razmerja med številom članov ter številom funkcionarjev in zaposlenih v druš¬ tveni pisarni. Pred desetimi leti ti ljudje prav gotovo niso tako močno občutili obsega svo¬ jega dela kot ga danes, ko ima društvo za po¬ lovico več članov. Mostovi so vsekakor paradni konj društva. V začetku 90. let so veljali za najboljšo preva¬ jalsko revijo v Jugoslaviji, danes, v Sloveniji, pa ima to glasilo povsem drugačno vlogo. Je dokaz o delu društva, o dejavnosti in o splo¬ šnem pomenu strokovnih prevajalcev. Izobraževanje prevajalcev seje v letih od 1988 do 1992 ravno dobro razmahnilo, nato pa je skoraj zamrlo. To pomeni, daje bilo ve¬ zano na konkretnega človeka, ki seje ukvarjal s tem. Potencial strokovnjakov, ki jih imamo v Sloveniji, in ugled, ki si gaje društvo ustva¬ rilo s Posvetovanjem prevajalcev z območja Alpe-Jadran, sta prav gotovo zadostni zago¬ tovili za pridobitev ustreznih predavateljev za seminarje in delavnice. Potreba po izobraže¬ vanju je velika. Zakaj je potem društvo v zad¬ njih letih pripravilo manj seminarjev in preda¬ vanj za svoje člane, kot bi jih lahko? Zato, ker niso imeli človeka, ki bi se s tem ukvarjal. Posvetovanja prevajalcev so stik s stro¬ kovnim svetom. Leta 1987 smo pripravili pr¬ vo posvetovanje, leta 1989 smo pomagali ko¬ legom iz BiH in leta 1992 pripravili srečanje prevajalcev Alpe-Jadran - in to je bilo vse. Menimo, da bi bil že čas za kako strokovno posvetovanje, ki bi ga pripravilo naše društvo. Strokovna knjižnica društva je neizko¬ riščeno bogastvo, za katero so skrbele genera¬ cije funkcionarjev društva. Od konca 80. let, ko je bil opravljen zadnji popis knjižnih enot, se na tem področju ni veliko zgodilo. Res je, da se kupujejo nove knjižne enote, a obvešča¬ nje o novostih in izposoja nista dovolj razvita. Ostaja še povezovanje s sorodnimi usta¬ novami. S hrvaškim društvom smo pred leti dobro sodelovali, tudi izmenjava glasila Mo¬ stovi s podobnimi revijami v Evropi je bila na visoki ravni. S povezovanjem doma - s Filo¬ zofsko fakulteto v Ljubljani, z Ministrstvom RS za pravosodje (sodni tolmači), Društvom književnih in Društvom konferenčnih preva¬ jalcev ter novoustanovljenim Združenjem mariborskih prevajalcev - pa se ne moremo pohvaliti, če ne štejemo vodilne povezovalne vloge DZTPS pri ustanavljanju prevajalske zbornice. Prav ustanovitev prevajalske zbornice utegne biti prelomnica, ko se bo končno rešilo vprašanje statusa vseh prevajalcev v Sloveni¬ ji. Zamisel smo začeli uresničevati leta 1998, ko smo od Pravno-informativnega centra, ki zagotavlja pravno pomoč nevladnim neprofit¬ nim organizacijam, dobili zagotovilo, da nam bodo pomagali pri pripravi pravne podlage za ustanovitev zbornice. Naslednje leto smo se povezali z dmgimi sorodnimi združenji v Slo¬ veniji in po pridobitvi njihovih soglasij ime¬ novali ustanovni odbor. Tega sestavljajo za¬ koniti zastopniki vseh bodočih sekcij PZS: znanstvenih in tehniških prevajalcev, književ¬ nih prevajalcev, konferenčnih tolmačev, sod¬ nih tolmačev, tolmačev znakovnega jezika in jezikovnih lektorjev. Pravnikom smo izročili interne akte posameznih združenj - bodočih sekcij - in prevod statuta kanadske prevajal¬ ske zbornice (za vzorec). Zagotovili so nam, da bodo v prvi polovici leta 2000 pripravili predlog zakonske podlage, ki bi omogočala ustanovitev PZS. Ta predlog bo nato dan v javno obravnavo vsem združenjem oz. sekci¬ jam, dokončno različico pa bomo izročili v potrditev državnemu zboru. 24 MOSTOVI 2000/XXXIV Iz kakšen je sklep? Notranja organizacija društva, predvsem pa volontersko vodenje ne moreta več slediti številu članov in njihovim potrebam (glede skrbi za članstvo in strokov¬ ne dejavnosti). Društvo v sedanji obliki smo po svoje že prerasli, pričakovanja, kaj vse naj bi nam ponujalo, pa daleč presegajo okvire, ki jih postavlja zakon o društvih. Priznati si mo¬ ramo, da gre pravzaprav za dve dejavnosti, ki ju bo treba ločiti, da se bosta lahko razvijali: zbornica se bo ukvaijala s strokovno dejav¬ nostjo in skrbela za status prevajalca, servisna dejavnost društva (tj. posredovanje in obraču¬ navanje prevodov) pa se bo lahko razvila v prevajalsko agencijo. Pogled naprej Izobraževanje prevajalcev je področje, kjer so člani društva v zadnjih letih največ prido¬ bili. Oddelek za prevajanje in tolmačenje na Filozofski fakulteti v Ljubljani se postopoma razvija, tako da bodo čez leto ali dve fakulteto zapustili prvi diplomirani prevajalci in tol¬ mači. OST, ki bo član sekcije zbornice za strokovno prevajanje, specializiran za izobra¬ ževanje in založništvo, se bo v prihodnje še bolj povezal z bližnjimi šolami za prevajalce in tolmače ter skrbel za dopolnilno izobraže¬ vanje prevajalcev. Tu bo s predavanji in semi¬ narji prav tako deloval DZTPS, upamo pa, da tudi z odločilno povezovalno vlogo med pre¬ vajalci. Prevajanje za EU bo marsikateremu članu društva v prihodnjih nekaj letih vzelo največ časa. Projekt je zelo kompleksen, zahteva vi¬ soko kakovost prevodov in bistveno več tol¬ mačev, kot jih premoremo. In kaj utegne pre¬ vajanje dokumentacije za Evropo povzročiti med člani društva? Razdelitev na odlične, do¬ bre in slabe prevajalce. Bolj kot kadarkoli do¬ slej bo poudarjeno vprašanje kakovosti preva¬ janja, ta večna tema strokovnega prevajalstva. Obveščanje članov bo moralo temeljiti na prevajalstvu kot celoti. Prevajalska zbornica Slovenije bo urednikom revij in članom dru¬ štev postopoma vcepila zavest o prevajalstvu kot celoti. Sedaj smo prevajalci v Sloveniji razdeljeni med več društev, takrat pa bomo vsi člani iste krovne ustanove. Prevajalec si v celoti, ali pa to sploh nisi! Le skupna poklicna zavest (poklic - prevajalec) in prevajalska zbornica nas bosta držala pod isto streho. Ta¬ ko je v veliko evropskih državah, zakaj ne bi bilo v Sloveniji! In kdo bo obveščal svetovno prevajalsko javnost o dogodkih v Sloveniji? Zavedati se moramo, da je bilo v prvem obdobju društva nekaj prevajalskih avtoritet, znanih doma in v svetu. Od takrat (tega pa je že 20 let) nimamo več članov, ki bi pisali za Babel ali poročali na kongresih FIT. Namesto sklepa Avstrijski in italijanski strokovni prevajalci bi bili izredno zadovoljni, če bi imeli tako druš¬ tvo strokovnih prevajalcev, kot ga imamo mi. Na boljšem so le pri izobraževanju za poklic prevajalca in tolmača ter pri razvoju stroke, pa tudi tu gremo v Sloveniji z velikimi koraki naprej. MOSTOVI 2000/XXXIV 25 Pavel Apovnik Zvrstnost in izvor pravnih besedil - kriterij za prevajalsko strategijo? Na tradicionalnih Dnevih slovenskih pravnikov v Portorožu je bila lani prvič posebna delovna sekcija namenjena vprašanjem prevajanja in uporabe tujih pravnih besedil, to pa gotovo pomeni pomemben premik k boljšemu prevajanju pravnih besedil. Med referati v tej sekciji je bila pose¬ bej zanimiva predstavitev dr. Pavla Apovnika, zato jo povzemamo v naši reviji. V prvem deluje dr. Apovnik nazorno predstavil raznolikost pravnega jezika in opozoril zla¬ sti na fragmentarnost, saj ta prevajalcu lahko povzroča posebne težave. Nato je posebej obdelal dilemo terminološkega prilagajanja prevoda okolju naslovnika v nasprotju s »prenosniškim« prevajanjem iz okolja izvirnega jezika. Na koncu je dodal še nekaj upravičeno kritičnih pri¬ pomb k Pravnemu terminološkemu slovarju (ZRC SAZU, 1999) s stališča koroških Slovencev. Raznolikost pravnega jezika Pravni jezik uvrščamo med socialnimi zvrst¬ mi v knjižni jezik (socialno podzvrst »žar¬ gon« v tem kontekstu lahko pustimo ob stra¬ ni), med funkcijskimi zvrstmi pa v strokovni jezik, vendar ne bi smeli prezreti njegove praktično sporazumevalne vloge v publicisti¬ ki, saj jo gotovo tudi ima. Znotraj opredelitve »strokovni jezik« razli¬ kujemo pri pravnem jeziku, enako kakor pri drugih strokovnih jezikih: - praktično strokovni, - poljudnoznanstveni in - znanstveni strokovni jezik. S tem pa opredelitev pravnega jezika še ni opravljena; če pomislimo na avtorje, pisce in govorce pravnih besedil, razlikujemo: - jezik zakonodajalca, - jezik pravne doktrine in - jezik pravne prakse, to je - jezik pravnikov v sodstvu, državni upravi, gospodarstvu in jezik njihovih strokovnih sodelavcev, ki niso pravniki, pa uporabljajo vsaj praktično strokovni pravni jezik. Za tolmača in prevajalca je pomembno, da upošteva posebnosti teh »žanrov« pravnega je¬ zika, zlasti jezika zakonodajalca, v sklopu prak¬ tično strokovnega pravnega jezika pa predvsem jezikovne posebnosti obrazcev - formulaijev. Jezik zakonodajalca je z vidika tolmača in prevajalca med najzahtevnejšimi pravnimi be¬ sedili. Zakonodajalec si prizadeva ali naj bi si prizadeval doseči v pravnih besedilih visoko stopnjo natančnosti. Zato uporablja specifično pravno izrazje (oz. ga celo ustvarja), ki ga zu¬ naj pravne sfere ni. Če pa uporablja besede standardnega jezika, jim daje ožji pomen (npr. sosed, tujec, ugovor). Posebno pozorni mora¬ mo biti, kadar zakonodajalec uporablja isti izraz z različnimi pomeni, npr. izraz »krivda«; ta v kazenskem pravu nima povsem enakega pomena kakor v civilnem pravu. Načelno naj bi zakonodajalec v vsem pravnem sistemu uporabljal enotno pravno izrazje, če pa je to pretirana zahteva, naj bi bilo izrazje enotno vsaj za urejanje posameznih področij. Zakonodajalec naj ne bi uporabljal sopo¬ menk (sinonimov), pa tudi ne nedoločnih pravnih pojmov (npr. javna korist, vestnost in poštenje, upravičen interes). Vendar vemo, da zakonodajalec ne posluša rad nasvetov prav¬ nikov in jezikoslovcev, zato nam ne preostaja nič drugega, kakor da smo pri teh pasteh po¬ sebno previdni. 26 MOSTOVI 2000/XXXIV Med posebnostmi zakonodajnega jezika, na katere mora predvsem paziti tolmač in pre¬ vajalec, sta med drugim linearnost in frag¬ mentarnost (ti posebnosti je med drugim na¬ zorno opisal dr. Nikola Viskovič s Pravne fa¬ kultete v Splitu v razpravi »O jeziku prava«, objavljeni v reviji Pravnik, 1988,3-4). Zaradi obeh posebnosti si mora prevajalec ogledati oz. priskrbeti širše oz. celotno besedilo, v ka¬ tero je vgrajen tekst, ki naj ga prevede, da bo iz stroge odvisnosti in povezanosti stavkov in odstavkov lahko spoznal pravi pomen posa¬ meznih pojmov in celotnega besedila in mu bo uspelo izdelati ustrezen prevod. Fragmentarnost je značilna tudi za obrazce - formularje. Racionalnost v zaporedju stav¬ kov ali besed navadno ni razvidna na prvi po¬ gled, zato nas na videz »same zase« stoječe be¬ sede zavajajo, da jih prevedemo, ne da bi upo¬ števali vgrajenost v miselno zasnovo obrazca. Terminološko prilagajanje ali prenosniško prevajanje Izbira najprimernejše prevajalske strategije bo uspešna le, če se zavedamo prevajalčeve posredniške vloge med naročnikom in naslov¬ nikom prevoda. Če je izvirno besedilo iz tuje¬ ga pravnega okolja, prevod pa je namenjen domačemu naslovniku (ali nasprotno), se mo¬ ra prevajalec med drugim odločiti ali za pre¬ vajalsko strategijo prilagajanja ali za preno¬ sniško prevajanje. Wemer Koller v svoji knji¬ gi Einjuhrung in die Ubersetzungswissen- schaft imenuje prilagojevalno prevajanje adaptierende Ubersetzung, prenosniško pre¬ vajanje pa transferierende Ubersetzung. V prvem primeru bo prevod prilagodil si¬ stemskemu okolju naslovnika, s tem da bo »podomačil« npr. izraza Amtsgericht, Land- gericht tako, da bo zapisal zanju poimenova¬ nji slovenskih sodišč, ki vsaj približno ustre¬ zata pomenu izrazov v izvirnem besedilu (to¬ rej okrajno sodišče in okrožno sodišče). S tem tvega, da prevod ne bo popolnoma ustrezen (ekvivalenten), saj je znano, da okrajno sodiš¬ če le delno ustreza izrazu Amtsgericht in okrožno sodišče le delno izrazu Landgericht. V drugem primeru, če se prevajalec odloči za prenosniško prevajanje, bo skušal prevesti Amtsgericht čim bolj dobesedno. Veliki nems- ko-slovenski slovar Debenjakovih ponuja za Amtsgericht ustreznico »občinsko sodišče«, Doucet/Fleck v nemško-francoskem pravnem slovarju predlagata tribunal cantonal, v nemško-angleških slovarjih najdemo local court. Nobena teh ustreznic ni zadovoljiva, vedno bo prevajalec verjetno dodal pripombo, s katero bo pojasnil, da Amtsgericht vsaj del¬ no zajema pomen slovenskega okrajnega so¬ dišča. S tem se pri prenosniški prevajalski strategiji pojavi problem prevajalčevih poja¬ snil. Prevajalčevo pojasnjevanje vedno opo¬ zarja na težave pri prevajanju in na domnevo, da naslovnik prevoda (posameznega pojma) ne bo povsem razumel. Prevajalec naj bi torej poznal naslovnika prevoda, da bi lahko preso¬ dil, ali so pripombe potrebne, in če so, kako obsežne morajo biti. Za prevode iz nemškega in avstrijskega pravnega jezika priporočam (če seje prevaja¬ lec odločil za prenosniško prevajalsko strate¬ gijo) pojasnjevanje zlasti pri pojmih za sodne in upravne organe in pri poimenovanjih njiho¬ vih odločitev. Iz svojih izkušenj vem, da pov¬ zročajo precejšnje težave npr. izrazi z avstrij¬ skega upravnokazenskega področja, ker izre¬ kajo v Avstriji kazni za kršitev upravnoprav- nih norm upravni organi in ne sodnik za pre¬ krške (tega v Avstriji ne poznajo). Za izraze v tem kontekstu ponujam v Slovarju pravnega in ekonomskega jezika, ki sem ga sestavil sku¬ paj z dr. Ludvikom Karničarjem, ustreznice prenosniškega tipa: Strafverfugung = uprav¬ nokazenska odredba; Straferkenntnis = uprav¬ nokazenska odločba, ker prilagajanje sloven¬ skemu pravnemu redu, npr. z ustreznico »od¬ ločba sodnika za prekrške«, »sistemsko« ne bi ustrezalo. MOSTOVI 2000/XXXIV 27 Ob primeru »sodnik za prekrške« lahko preskusimo, katera od omenjenih prevajal¬ skih strategij se bolj obnese, če moramo ta izraz prevesti v nemščino. Pri prilagojevalni strategiji je treba preveriti, ali obstaja v av¬ strijskem oz. nemškem pravnem redu (pravni red Švice tu pustimo ob strani) enaka ali vsaj podobna institucija, kakor je sodnik za pre¬ krške. Po avstrijskem pravu je to upravnoka¬ zenska oblast oz. upravnokazenski organ, ki je sestavni del splošne deželne oz. zvezne uprave. V Zvezni republiki Nemčiji so uprav¬ nim organom odvzeli upravnokazensko pri¬ stojnost (ker ni v skladu z nemško ustavo), nemški upravni organi nalagajo le globo (Geldbufie ) za kršitev upravnih norm. Tu to¬ rej zabredemo v izredno težavno razmejitev med kaznivimi dejanji, za katera izreka kazen sodišče, in med kršitvami javnega reda (Ord- nungswidrigkeiten), za katere nalagajo globo upravni organi. Prilagojevalni prevod za izraz »sodnik za prekrške« bi torej za avstrijskega naslovnika mogel biti upravnokazenski or¬ gan, za naslovnika v Nemčiji pa upravni or¬ gan. Prenosniška strategija, katere značilnost je, da skuša s prevodom v ciljni jezik posredovati specifične elemente izhodiščnega jezika, bi narekovala dobeseden prevod: Richter fur Verwaltungs-Ordnungswidrigkeiten (za av¬ strijskega naslovnika) oz. Richter Jur Ord- nungswidrigkeiten (za naslovnika v Nemčiji). Seveda se takoj pokaže potreba po prevajalče¬ vem pojasnilu, kakšen status in kakšne pri¬ stojnosti ima ta sodnik. Ti primeri naj bi pokazali, da sta izvor pravnih besedil in pravno okolje naslovnika prevoda pravnih besedil pomembni merili (poleg drugih) za izbiro optimalne prevajal¬ ske strategije. Niti za prilagojevalno niti za prenosniško strategijo ni mogoče reči, da bi bila prva boljša od druge, prevajalec se mora v konkretnem primem odločiti, kateri strate¬ giji bo dal prednost. Nekaj pripomb k Pravnemu terminološkemu slovarju Pravni terminološki slovar / do 1991, gradi¬ vo, ki ga je leta 1999 izdal Znanstvenorazi¬ skovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, na prvi pogled ne sodi v sklop vprašanj, ki sem jih načel v svojem referatu. Za koroške Slovence je to delo pomembno z dveh vidikov: slovenskim pravnikom daje v roko obsežen pregled slovenske pravne termi¬ nologije s strnjeno razlago pravnih pojmov. To nam bo zelo olajšalo delo, drugi vidik pa je manj razveseljiv. Gre za sistem označevanja obdobij, v katerih so poimenovanja bila v uporabi, in sicer z dvema zvezdicama za ob¬ dobje do leta 1918 in z eno zvezdico za ob¬ dobje od leta 1918 do 1945. Pri tem so se av¬ torji (in uredniki) slovarja omejili na ozemlje Republike Slovenije in prezrli, daje slovenš¬ čina jezik dela avtohtonega prebivalstva tudi zunaj meja Republike Slovenije. Slovenci v zamejstvu uporabljamo tudi slovenski pravni jezik - sicer res v težavnih razmerah - in menimo, da so slovenska poi¬ menovanja za avstrijske ustanove, ki obstaja¬ jo še danes, sestavni del slovenskega pravne¬ ga jezika (brez zvezdice!). Naj to ponazorim z nekaterimi primeri. Deželni glavar ni zgolj historičen pojem (predstavnik deželnega kneza v glavnih me¬ stih dežel in od leta 186 do leta 1018 predsed¬ nik avtonomnega deželnega odbora), temveč je danes v Avstriji organ zveze (federacije) v zvezni deželi in hkrati predsednik kolegija de¬ želne vlade. Izraz deželni glavar je torej za zamejske Slovence aktualen pravni izraz in naj bi kot slovenski pravni izraz bil nestigma- tiziran izraz slovenskega pravnega jezika. Isto velja smiselno za okrajnega glavarja, za de¬ želni zbor, državni zbor, deželno sodišče itd. Stigmatizacija takih izrazov z zvezdico, ki pomeni »nekdaj«, v reprezentativnem in jezi¬ kovno tudi normativnem slovarju zavaja Slo¬ vence v »matični« državi Sloveniji, da nam 28 MOSTOVI 2000/XXXIV koroškim Slovencem, ki te izraze uporablja¬ mo kot aktualne pravne izraze, očitajo upora¬ bo »arhaizmov« ali kar »arhaičen jezik« nas¬ ploh. Ko sem pogledal, ali Pravni terminološki slovar prav tako »pozablja« na Slovence v Italiji, sem odkril postopek, ki bi si ga želeli tudi koroški Slovenci: pri geslu kvestor npr. piše »1. rimski nižji magistrat (rim. pr.) 2. * vpisni uradnik na univerzi 3. šef policijskega urada v provinci v Italiji«; tretji pomen, ki nas tu predvsem zanima, torej ni označen z zvez¬ dico. Enako dobro rešitev najdemo pri geslih kvestura, prefekt in prefektura. Lepo bi bilo, če bi pri Pravnem terminološ¬ kem slovaiju za obdobje od leta 1991 koroški Slovenci ne imeli več razloga za takšne kritič¬ ne pripombe, kot so bile navedene tu. Strokovna literatura in pripomočki Volker Kapp (Hrsg.): Ubersetzer und Dol- metscher. Heidelberg. Quelle & Meyer, UTB 325,1974 Theodor Lewandowski: Linguistisches Worterbuch. Heidelberg. Quelle & Mayer, UTB 200, 1979 Hans-Riidiger Fluck: Fachsprachen. Tiibin- gen, Francke Verlag, UTB 483,1985 Nikola Viskovič: O jeziku prava. Revija Prav¬ nik, Ljubljana, letnik 43 (1988), 3-4 Werner Koller: Einfuhrung in die Uberset- zungswissenschaft. Heidelberg. Wiesbaden, Quelle & Meyer, UTB 819,1992 Mary Snell-Hornby (Hrsg.): Ubersetzungs- wissenschaft. Eine Neuorientierung. Tiibin- gen und Basel, Francke Verlag, UTB 1415, 1994 Jerzy Wroblewski: Einfuhrung in die Gesetz- gebungstheorie. Wien, Manz - Verlag, 1984 Creifelds: Rechtsworterbuch, C.H. Becksche Verlagsbuchhandlung, Miinchen 1996 (13. Auflage) Russwurm, Schoeller: Osterreichisches Rechtsworterbuch. Juridica-Verlag Hans Georg Zedwitz: Juridica Lexikon. Das kleine osterreichische Rechtsworterbuch. Juridica-Verlag, 1974 Apovnik, Karničar. Worterbuch der Rechts- und Wirtschaftssprache Kommissionsverlag der Manz'schen Verlags- und Universitatsbuchhandlung, Wien 1989 (nemško-slovenski del) Apovnik, Karničar: Slovar pravnega in eko¬ nomskega jezika. Manz'sche Verlags- und Universitatsbuchhandlung, Wien 1996 (slo- vensko-nemški del) Marina Einspieler (et alteri): Borzni izrazi od A do Ž/Borsenbegriffe von A bis Z. Zveza bank, Celovec 1992 Glosar der Bankbegriffe (Glosar bančnih izra¬ zov) Glossario bancario. Zveza slovenskih zadrug v Celovcu, 1993 Apovnik, Primožič, Feri: Slovenski pravni leksikon. Z nemškimi in italijanskimi us¬ treznicami geselskih besed. OST - Sveto¬ valne storitve. Ljubljana 1999 MOSTOVI 2000/XXXIV 29 David Katan Language Transfer: What Gets Distorted or Deleted in Translation Why translate? To a large extent, what can get distorted or de¬ leted depends on how a translation is ap- proached. If translation is considered to be a lexico-grammatical exercise, then what can get lost will be in terms of grammatical accu- racy, appropriacy, and in particular le mot juste\ that elusive word or expression that would perfectly translate the original. Trans- lators in this čase are craftsmen or women at- tempting to reconstruct that perfect copy. They are attentive to detail, and in particular to the lexico-grammatical pieces. Detail is important, just as bricks are when building a house. But perfectly chosen bricks laid by the perfect bricklayer will not by themselves ensure a house fit to live in, nor one which fits into the general environment. What we need is an architect conscious of the local context. The translator as architect will be very aware of the general layout of the translated text, how it fits in with other texts (the genre), and how it will be received by the reader. S/he will have a keen eye for both in- temal and landscape design. What can get lost for this type of translator is in terms of re¬ ceived meaning, reader expectation (genre) and reader response (the perlocutionary ef- fect). Limiting the translator’s freedom to act will be a number of factors: time, the clienfs specific needs, the publisher’s and so on. The one group which does not usually apply any pressure is the target reader. It is, I suggest, the translator’s responsibility to react prima¬ rij to the needs of the presumed reader, while taking due regard to those who exert more di- rect pressure; 1 because the meaning of a text, and hence translation quality can be summed up in terms of the quality of reader reaction. Loss of text meaning How much meaning that can get lost depends very much on the level of culture at play (Katan, 1999: 30-33). At a technical level, communication is explicit. This is the lan¬ guage of Science, maths, and logical relations. There is no meaning outside the text. Hence a technical definition of, for example a second leaves no space for interpretation or further imagination and has the same technical mean¬ ing vvhatever language it is transferred to. There is, however, an interlocutor’s interpre¬ tation or re-elaboration of what might sound like technical time; such as Back in a second or Dinner s at 8 o 'clock. In these two cases, few people would read the times literally; but then, only when we know the situation, the type of person and his or her behaviour pat- tems could we have a clear idea of how long a second is, or at what time exactly the guests should start apologising for being late. Each country, and each culture within that country (context of culture) will have a generally ac- cepted way of behaving in particular situa- tions (context of situation). Translations too are subject to a country’s accepted way of doing things; and many seemingly technical texts, such as labelling, For an example of how the demands of the original author, the publisher and the needs of the target reader have been mediated, see Katan (forthcoming) Miscellania, Trieste 30 MOSTOVI 2000/XXXIV guarantees and instructions, are subject to do- mestic rules, regulations, moreš and style. 2 This is particularly clearly evident when com- parisons are made, not of translations but of equivalent texts, original texts which are spe- cifically written for particular language/cul- ture readers. Small differences between them can have extreme consequences, such as the difFerent printed wamings to be found on a packet of an Italian-made round of pištol caps (bold type as in the original in both the French and the English): Not recommended for children under 8 years The waming in Italian (the original language) considers a very dilferent age - 36 months: Non adatto ad un bambino di eta’ minore di 36 mese The Italian reading is much more liberal, which perhaps says as much about local mo¬ reš as it does about follovving EU directives or other regulations. The translator is often re- stricted by his/her own house rules ; or alter- natively is too concemed with the lexico- grammatical considerations to consider the target country’s particular needs or expecta- tions. The following text is an example brick by brick translation from the Italian, con- gratulating the customer on his/her choice of Blackwell shoe : 3 Compliments! You chosed the Blackwell shoes realised with materials of high quality. The leather, carefully selected in the 2 These differences are discussed in SchafFner & Kelly-Holmes (eds) (1995). 3 This particular text was noticed first by Piotr Kuhiwczak (1995: 236), and is re- ported in Katan (1999: 137) specialised slaughter-houses, after difFerent proceeding of manufacture, becomes softier and supplier. The analytical translator will notice immedi- ately the grammatical inaccuracies. A more “correct” translation at the technical level would be as follows: Compliments! You chose the Blackwell shoes made with high quality materials. The leather has been carefully selected from the specialised slaughter houses. The leather has been through a number of manufacturing processes which have rendered it softer and more supple. However, what really affects the target reader in the UK or the US is not the grammar or the spelling but the Anglo-American sensitivity to animals. So, the translator aware of target-cul- ture reader response should manipulate the text through subtle generalisation, distortion or deletion to orient the reader to an equivalent positive reaction. The most important change needed here is deletion of slaughter houses as the target readers are particularly sensitive about animal čare, and do not wish to be re- minded about how they die. A more culturally- sensitive translation would be the following: Thank you for having chosen Blackwell shoes. They have been carefully made from the finest quality materials. The selected leather has been treated to make it soft and supple [...]. or Your Blackwell shoes have been carefully made from the finest quality materials [...]. This raises an important point conceming a translator’s obligations or responsibilities, and in particular his or her right to manipulate a text in this way. MOSTOVI 2000/XXXIV 31 Translation theory and practice With regard to this question, currently popu- lar translation theory in Europe has embraced the idea that manipulation takes plače from the very moment that the (commercially stra- tegic, political or ideological) decision is made to choose a text for translation. In a sense any deliberate change to the status quo entails a manipulation, in particular when there is no one-to-one agreed objective equivalent across languages to adhere to. The translator, in fact, has a wide choice in how to change, transform, and hence manipulate the original text. Ever since Cicero there has been a debate about whether the transformation should be faithful to the source text or should be free, to concentrate on the function of the text rather than the form. In the 1960’s, Peter Newmark codified the two possibilities as se¬ ru ant ic (respecting the original writer’s source words and world) or communicative (aiming towards equivalent effect in the target cul- ture). However, in both cases, judgement was based on the original text itself and the lexico- grammar very much more than the interplay of text, local context and reader interpreta- tion. More recently, the discipline of Translation Studies (see Bassnett, 1991) has changed the focus away from the original text to that of the target text and reader. Meaning, it is sug- gested, is not absolute, but rather is created through reference to what is shared between writer and reader. These two must not only share a common language, but they must also share the same background (context of situa- tion and culture) to be able to add what does not need to be stated in the text. Hence, the new text is no longer to be seen as a copy or imitation of the original text, but an original text in its own right. The transla¬ tion scholar, Venuti (1992: 8) States that a translation “releases [the target text] from its subordination to the [original] foreign text and makes possible the development of a hermeneutic that reads the translation as a text in its own right, ...” In short, as Arrojo (1997: 23) notes “the reader begins to be rec- ognised as an active producer of meaning whose interference is not merely tolerable but inevitable”. So, retuming to comparisons of equivalent texts, it is clear that in the past translators have been concemed with translating and crafting translations, rather than with creating original texts based on the interplay of text and the context. This has led to the formation of a new school of thought which talks about how rather than whether or not to manipulate the target text. The school is, in fact, called The Manipulation School. My understanding of manipulation is somevvhat different to Venuti’s in that he is very concemed about power and ideology in translation. My under¬ standing is based on a negotiation of mutual needs and restraints. As I see it, manipulation needs to be used by the translator to counter what Lefevre called the refraction that any text undergoes when it crosses cultural boundaries. At one extreme, such as the translation of a software manual, the translator should manipulate the text to such an extent that it becomes a local text. Nothing is left in the text to locate it out- side of the target culture. At the other ex- treme, the translator may translate the text de- viating from the form as little as possible, making the foreignness transparent. At this point the reader refracts the text meaning to fit his/her own world. Any part of the text which does not fit the reader's world is simply deleted or distorted until it does. My understanding of the translator’s task is to manipulate the text just enough for the reader to read and understand it without dis- torting or losing the intended cognitive effect. This means that every translation should be tackled on its own merits and be translated for 32 MOSTOVI 2000/XXXIV a particular readership. The translator should constantly monitor the degree of potential re- fraction and manipulate accordingly. The overriding criteria should be, first, that the target text reads as an original text - not as a translation; and second, that the reader’s needs and expectations are respected as much as, if not more than, ali the other pressures. Let us take an example to see how this might operate in practice. Below is a good, “faithful” translation from a piece by Enzo Biagi, a well-known and highly respected Italian joumalist and commentator. I don’t commemorate the Dead, as you can read in the calendars once a year and I’m not a devotee of cemeteries either: someone said that if you keep going there, you’ll end up staying there. And I don’t even have this paradoxical worry either: but I do believe that a memory, or a thought, counts as much as a chrysanthemum. I understand the gentle gesture, the flower or the candle [...] and I also respect the consolatory conversation that takes plače by a tombstone [...] but I’ve always been moved by Pirandello’s choice [...]. And it’s also our Spoon River. [...] On November 2 nd I was a long way from home [... ] It may surprise the Slovene reader to know that it is clear from this English text alone (without recourse to the original) that much of Biagi’s intended meaning will be distorted or lost when read in an Anglo-American cogni- tive environment. At many levels, what is shared between Biagi and his original intended reader, has not been transferred to the target reader. A Slovene reader would share much more of Biagi’s world than any typical British or American reader. What then has been lost? Levels of Sharedness Environment and Behaviout 4 For the reader to fully understand, s/he will need to have access to a similar array of ency- clopaedic knowledge as the writer: technical, geographical, historical, literary, and so on. This means that a translator must not only be sufficiently bi-lingual but also sufficiently bi- cultural to share both worlds - and to be able to compare the different cognitive effects. The text is always an abbreviation of a full semantic representation. And, in fact, we use abbreviations and acronyms specifically be- cause there is an implicit assumption that their full meaning is shared. During a seminar on this very subject, a number of translators ex- plained to me that pharmaceutical products are sold with two types of medical informa- tion leaflet inserts: one for the doctor, and one for OTC products. It took some time before it was realised that some intended meaning had been lost, due to the translator’s assumption that I shared the full meaning of OTC. Like many other acronyms, the meaning must be made explicit in the text; usually through a translation couplet, 5 i.e. abbreviation plus full lexical meaning, with one or the other in brackets, such as: over the counter (OTC) products. With regard to the extract above, the target reader will not attach any particular meaning to the Dead or the calendars. Importantly, as the Longman Dictionary of Language and Culture States “The connotations ... are often 4 The Levels refer to the Logical Levels Model taken from NeuroLinguistic Pro- gramming, and discussed at length in Katan (1999) 5 Peter Newmark’s book (1982) is an excel- lent practical guide to translation proce- dures, such as the use of translation couplets and triplets, translation labels, transcription, through translations (calques) and many other. His more recent book (1988) covers much the same ground, but is less complete on this particular aspect. MOSTOVI 2000/XXXIV 33 essential to the full understanding of a pas- sage [...] and so this Information is clearly stated in the defmition”. However, according to the dictionary, a chrysanthemum is not con- noted to cemeteries or the Dead in any way whatsoever. It is only “a garden plant with large brightly coloured bushy flowers”. The candle, on the other hand, represents more of a distortion. It is used in Britain and in America to commemorate the Dead, but is traditionally white and is not usually placed on gravestones. So, the picture entertained by Biagi comes across partially deleted and par- tially distorted - and in urgent need of ma- nipulation. We need to carry the reader ffom what is shared (the theme) towards what is new (the rheme), as follows: I don’t commemorate the Dead, according to the November 2nd Ali Soul’s Day tradition marked in ali the Italian calendars. And I’m not a devotee of cemeteries either. Someone said that if you keep going there, you’ll fmish up staying there. And I don’t have this paradoxical fear either, but I do believe that a memory, or a thought is worth as much as a flower. Of course I can understand the gentle gesture, the cemeterv flower (the chrysanthemum) or the flickering red cemeterv candle. ... I also respect the consoling communion over the grave.[...] But Ihave always been moved by the choice Pirandello made.[...] It’s also our version of the Spoon River tombstone poems we know so well. On November 2 nd I was a long way from home. The addition of a coordinated adjective group complex is another possibility (e.g .flickering red). The pre-head elements create natural sounding additions, just large enough, in this čase, to make explicit the mainly visual cog- nitive effect cued by the Mediteranean/Catho- lic visualisation of candle. One further quali- fication may also be provided by an extra co- hesive tie, cemetery, clarifying not onIy the candle lunction but also, being in juxtaposi- tion with the chrysanthemum nominal group, highlighting the importance of the two sym- bols: cemetery flowers and flickering red cem- etery candles. A final result might look like the follow- ing: Strategies and Values Each culture has its own idea of what consti- tutes good style. Meaning can get lost in translation by adopting an inappropriate style, and ultimately a translated text runs the risk of not being read or not being treated seri- ously as an authoritative text. This is a further downside of the brick by brick approach to translating. Below is a short extract from a four sided leaflet which attempts to explain the ticket-punching system adopted by the Italian railways. Just for you, a ticket office that looks like a leaflet. 34 MOSTOVI 2000/XXXIV FS SINGLE TICKETS These tickets can be used for up to two months from the date of issue inclusive. Different periods and conditions may be based on other tariff regulations. Tickets are only valid if they are stamped prior to train departure by means of the appropriate ticket- stamping machines or if passengers, of their own initiative, pay a charge of Lire 10,000 to the train staff before departure. In the event of the machine being out of order or unavailable, passengers can validate their tickets at the FS ticket office or else, by asking the train staff of their own initiative vvithout having to pay any extra charge. Othenvise, besides the charge of Lire 10.000, a fine of Lire 30.000 will be imposed. This style follovvs the Italian (which in some ways is very similar to the Slovene). The strategy is based on the belief that good writ- ing style is formal and, more importantly, should be oriented to the expressive needs of the original text producer. The producer needs to assert his or her authority or expertise, and does so by creating a rich and complex style, which includes ali the details and eventuali- ties. It is up to the reader to make his or her way through the text and to decide what to fo- cus on. It is very important that an appropriate distance is kept between the (informed or ex- pert) writer and the (uninformed or non-ex- pert) reader. This is done through the use of insider style: specialist vocabulary, high infor- mation load and also high-context language. High-context language takes us back to the idea of sharedness. If an expert is writing, s/he cannot explain everything, but must assume a certain pre-acquired knowledge. Hence there will be a tendency to presume that the simple concepts are obvious. These would be explained to children not to adults. The use of this style tends to reassure the reader that the writer is indeed an expert - and not just anybody. The intended reader will tend to respect a use of language which is slightly above his or her usual register, and vvhich is rich enough to be to be worked at and to be retumed to to glean further informa- tion. In many ways, it is a verbal corollary of an oil painting, and when crafted by masters of this style is indeed quite remarkable. This style, with regard to transactional writing is in almost in net contrast to what is considered good style in the Anglo-American culture. Any Anglo-American text book on written style will stress the overriding impor- tance of clarity, concision and reader’s needs; in short K1SS (Keep it Short and Simple). The more Mediterranean style on the other hand might be abbreviated (by a KIS S oriented writer) to K1LC (Keep it Long and Complex). The best known literary quotation in the Eng- lish language is a perfect example of the KIS S approach: Syntax\ infmitive conj. + adverb infmitive Pronoun subject Verb Complement Tobe or not to be: that is the question The basic principle for good writing in Eng- lish is: one sentence, one idea. The value be- hind this is the orientation to the reader. The text should be reader friendly (which, logi- cally, is a notoriously difficult expression to translate into writer-oriented cultures). There is a general unconscious belief that in techni- cal and scientific writing, as well as in other expert writing a trne expert can also write simply. Following this reader friendly approach, MOSTOVI 2000/XXXIV 35 the translator’s task is to first contexf the readership and the target context of culture. Like the conscientious architect, the translator should compare his or her translation with the overall style (genre) of the local target envi- ronment. Clearly, individual cases will call for increased domestication of the text, which will then blur totally into the local landscape, whereas there will be other cases which will call for more foreignisation or focus on the unusual. In ali cases the translator should work within the bounds of reader expectation and tolerance range. A cursory look at any English rail Informa¬ tion leaflet will reveal what the reader will be expecting from a leaflet explaining Italian trains. First, there is a Anglo-American orien- tation to common or colloquial expressions (e.g.: “Kids just love travelling by train” rather than “children thoroughly enjoy travel¬ ling by train”); active rather than the passive tenses (e.g.: “You can buy a Railcard ...” rather than “A Railcard can be bought ...”); and a serious effort to engage in a conversa- tion with the reader, anticipating the reader’s possible worries or concems. This is done in a number of ways. The reader is addressed per¬ sonalni “you” rather than “one” or recourse to the passive tense. Most importantly, in this publicity/informational genre, is the use of FAQs (Frequently Asked Questions). The question is highlighted in bold, and is then an- swered immediately below, for example: What do I get from the Network Railcard? 33% off the normal adult fare in the Network railcard area on ali these tickets: Cheap Day Singles and Retums 6 This term comes from E. T. Hall (1983: 61) and refers to how much information or knowledge is shared between reader and writer. Standard Day Singles and Retums Standard Singles and Open Retums Network Awaybreaks Network Stayaways Ali zones One Day Travelcards (subject to a minimum fare) Up to 3 adults can travel with you for the same discounted fare each. Up to 4 accompanying children (aged 5-15) can travel with you for a full fiat fare of £1 each. Other elements to note are the use of graphics (bullet points, font size and bold) to highlight the more important information. The reader is constantly shepherded through the text, and is given the essential information in a sequen- tial, “logical” order, an approach which is highly favoured. According to Kaplan (1972) culture-preferred rhetorical pattems vary im- mensely. The Anglo-American approach tends to operate linearly with an “and/but” or pros/cons” division acting in parallel: English Semitic Oriental Slavic A KILCy approach (Oriental and Slavic) will tend to add more detail or background in¬ formation as the text progresses, widening, rather than focussing on, the main issues. In this way a KILCy text can cover more eventu- alities, while a KISSy one is obliged to sim- plify the reality. It is no accident that William 36 MOSTOVI 2000/XXXIV of Occam, the Medieval Franciscan scholastic philosopher, was bom in England. His thesis, known as Occam 's razor was that ali unneces- sary facts or constituents in the subject under analysis should be eliminated. My suggestion with regard to the Italian railway leaflet is to follow suit and make the text not a translation but an original text, con- structed for a possibly harassed and confused rail traveller: Italian rail tickets. What you need to know. SINGLE TICKETS Validity: Unpunched, 2 months unless othenvise specified. What to do: Punch ticket in the platform ticket-punch. They are yellow and are placed close to platform entrance. If you don’t punch? Inform the ticket inspector on the train and pay L. 10.000 excess. or risk paying excess + L. 30.000 fme And if there’s no ticket-punch? Validate ticket at the ticket office or Inform the ticket inspector on the train. No excess payable Orientations We have already mentioned orientations in the previous section as values. Values relate to what we aspire to. We judge our values to be better than others. For example, Chesterton (1997: 150) in the volume Translation as Intercultural Communication, States: “I will stick my neck out and claim that clarity will survive as an ethical linguistic value long af- ter the postmodernist textual anarchists are dead and buried”. Orientations on the other hand are not readily open to points of view. They are, instead, the basic filter through which we organise our understanding of real- ity. Very rarely is this aspect of meaning taken into account when translating, usually be- cause it is so much part of a particular lan- guage and culture that it is difficult even to imagine a different way of orienting towards reality - let alone attempt to translate the par¬ ticular meaning involved. At times the orientation surfaces in text, rather than lying in the shared context. A good example is the attempted translation of the Nike slogan: Just Do It. This slogan con- jures up, through the syntax, semantics and stress, strong American orientations (among others) tovvards activity, environment, indi- vidualism and time. 7 In short: the American Can Do way. No other language-culture shares the same packages of orientations, nor can they create the same dramatic effect, immediacy or possi- bilities translating the words brick by brick. In fact the Nike team involved in appraising the translations were either “dismayed” or, in the čase of the Japanese translation: “horrified”. 7 Cultural orientations are explained in detail in Part 3 of Katan (1999: 161-242) MOSTOVI 2000/XXXIV 37 “We said ‘No’ Don’t translate it!” 8 Another possible answer to this problem would be to leave the syntax and the semantics, and to concentrate on the orientations and associated feelings which can be carried across to the target culture. This is discussed further in Katan (1999: 155-157). I should like to conclude by leaving the reader with the following translation of Just Do It into Slovene suggested by Anton Omerza. The reader's response is the best guide to what has been deleted or perhaps gained with the adoption of the nicely asso- nant obstacle-removing: Nema problema. Bibliography Arrojo R., The ‘Death ’ of the Author and the Limits of the Translators Visibility, 1997 in Snell-Homby M., Jettmarove Z, Kaindl, K., (eds) Translation as Intercultural Commu- nication, Benjamins, Amsterdam/Philadel¬ phia, pp. 21-32 Bassnett, Susan, Translation Studies, London, Routledge, 1991 Chesterton, A., Ethics of Translation, in Snell-Homby M., Jettmarove Z, Kaindl, (eds) Translation as Intercultural Commu- nication, Benjamins, Amsterdam/Philadel¬ phia, 1997, pp. 147-160 Hall, E. T., The Dance of Life, Doubleday, NewYork, 1983 Kuhiwczak, Piotr, ‘Translation as Cultural Trade’, in Sapere Linguistico e Sapere Enciclopedico, L. Pantaleoni and L. S. Kovarski (eds), Biblioteca della Scuola Superiore di Lingue Modeme per Interpreti e Traduttori, Forli: CLUEB, 1995, pp. 233- 240 Kaplan, R. B., The Anatomy of Rhetoric, Philadelphia Centre for Curricular Devel- opment, 1972 Katan David, Translating Cultures, an Intro- duction for Translators, Interpreters and Mediators, St. Jerome Publishing, Man¬ chester, 1999 Katan David (forthcoming), “Cueing the pic- ture: contexts and strategies in translating dialect poetry from the Camic Alps”, in Miscellania, University of Trieste Newmark, Peter, Approaches to Translation, Oxford, Pergamon Press, 1982 Nevvmark, Peter, A Textbook of Translation, Hemel Hempstead, Prentice Hall, 1988 Schaffner Christina and H. Kelly-Holmes (eds), Cultural Functions of Translation, Clevedon, Multilingual Matters Ltd, 1995 Venuti, Lawrence, The Scandals of Transla¬ tion, Routledge, London & New York, 1998 8 Business Week (25/4/1992: 32) 38 MOSTOVI 2000/XXXIV Stanko Klinar Primerniki (Komparativi) Vaja iz prevajanja slovenskih primernikov v angleščino Dopolnitev članka v Mostovih 1999/XXXIII, str. 29 - 40 Spomnimo se na kratko: premočrtne pri¬ mernike (direct comparatives) prevajamo, kot je opisano v slovnicah in učbenikih: večji — bigger, greater, larger (idiomatski odkloni so seveda možni, glej tukaj primer 31); prib- ližnostne primernike (approximative/abso- lute comparatives) pa prevajamo na enega od naslednjih načinov: 1. z osnovnikom, ki ga lahko modificirajo fairly, rather ali quite; 2. z obliko na -ish; 3. s primernikom; 4. idiomatsko, brez navodilne sheme, nev- zorčno, izjemno; 5. s presežnikom. Kot pomoč pri tukajšnji vaji so slovenskim primerom dodane številke od 1 do 5, ki se na¬ našajo na pravkar navedene točke. Vaja vsebu¬ je skoraj izključno samo približnostne primer¬ nike in angleške rešitve je mogoče iskati v smeri oštevilčenega načina. (Pomembno opo¬ zorilo v zvezi s prvo točko: številka 1 v okle¬ paju na koncu primera nas opozarja, da naj v angleščini uporabimo osnovnik; v mislih - kot vmesno stopnjo pri prevajanju - tudi slovenski primernik pretvorimo nazaj v osnovnik, zakaj v slovaiju bomo iskali osnovniško obliko; iz kolokabilnih razlogov pa angleški osnovnik ni nujno slovarski prevedek slovenskega osnov- nika; še več, večinoma se v angleščini rabi ne¬ ki drug pridevnik kot v slovenščini; v takem primeru meji prevod na tukajšnjo 4. točko, vendar to v številčnem navodilu na koncu pri¬ merov ni posebej navedeno; npr. št. 1, dodana pri 20. primeru - »močnejše deževje« - pome¬ ni samo, da se v angleščini rabi osnovnik, ne pomeni pa, da je ta osnovnik »heavy« in ne »strong« (slovar: močan -strong), zakaj rezul¬ tat prevoda mora biti kolokacija »heavy rain- fall«; v resnici gre za idiomatski odklon, ki bi v oklepaju poleg številke 1 zahteval tudi na¬ vedbo številke 4, vendar je navedba številke 4 domala nekoristna, ker ne pove, za katere vrste odklon gre; odklon je namreč pri vsaki štirici drugačen in je nemogoče navesti vse odklone, torej so v teh primerih izpuščene tudi štirice. - Glej kot dodatno ponazoritev tukajšnji primer št. 18, kjer je močnejši preveden s considerab- le/noteworthy/substantial/serious. Ogleda vre¬ den je tudi v Slovensko-angleškem slovarju članek pod iztočnico močan.) Številčno vodilo ali priporočilo za preva¬ jalca seveda ni obvezno. Prav gotovo je mar¬ sikje možen tudi drugačen prevod. Številčnega navodila ni pri primerih z več (53-58), ki ima svoje posebnosti in se v pre¬ vodu ne ravna po naštetih petih točkah. Ali bolje rečeno, prevodno se večinoma suče oko¬ li 4. točke, in le ko nastopa kot direktni kom- parativ, se prevaja s »slovničnim« kompara- tiovom more. 1 Evropski posrednik Hans van den Broek je z manjšo zamudo pripotoval v Ljubljano, (radijsko poročilo) (1) 2 V nekdanji knjižnici je poročna dvorana, v pritličju manjša rerstavracija. (1) 3 manjše smučišče z vlečnico (1) 4 Vladaje povrnila le manjši del škode pri¬ zadetim od toče. (3) MOSTOVI 2000/XXXIV 39 5 Poplave se umirjajo, vendar sedaj ogro¬ žajo prebivalstvo zemeljski plazovi. Eden večjih je zaprl cesto pri Hotiču. (1,5) 6 V nedeljo zvečer: Promet z Gorenjske proti Ljubljani je povečan, vendar o večjih za¬ stojih ne poročajo. (3) 7 Za najbližji večji kraj Goriče je ohranje¬ na listina iz leta 1376, ki priča o vinogradniš¬ kem značaju teh predelov. (4) 8 a) Človeških žrtev ni bilo, potres tudi ni povzročil večje (/občutnejše) gmotne škode. ( 1 ) b) Potres na Dolenjskem ni povzročil ob¬ čutnejše (/večje) škode. (1) 9 Neimenovani posamezniki so darovali večje vsote za obnovo Posočja. (1) 10 Ob progi so bila številna skladišča vo¬ jaškega materiala. V Bohinjski Bistrici je bilo večje skladišče streliva. (3,1,2?) 11 Ko je država kmalu po začetku vojne razpisala prvo vojno posojilo, so ga duhovni¬ ki toplo priporočali. Tudi sami so vpisovali večje vsote. Pri kasnejših posojilih je bilo navdušenja vedno manj, tudi med duhovniki. (večje - 1; kasnejših - direktni komparativ; manj - 4, morda 3) 12 Danes je v Monoštru okoli 8000 prebi¬ valcev, med katerimi je večje število Sloven¬ cev. (radijsko poročilo) (1) 13 Eden od pomembnejših članov vodstva stranke je bil predlagan za predsednika (1) 14 Večina pomembnejših del znanstvene fantastikeje med bralci izredno priljubljena (1) 15 Ekološko grajena vozila so že druga po¬ membnejša naložba podjetja v tem letu. (3) 16 pomembnejši grški prevodi Svetega pi¬ sma (3) 17 V filmu ima pomembnejšo vlogo tudi italijanski simbol ženstvenosti - Sophia Lo¬ ren. (1, tudi 4) 18 V Sloveniji močnejših potresov v letu 1997 ni bilo. (1) 19 Podujevo, eno močnejših oporišč Osvo¬ bodilne vojske Kosova. (4) 20 Ponoči bodo Slovenijo zajele močnejše padavine. (1) V preteklih štiriindvajsetih urah je Slove¬ nijo zajelo močnejše deževje. (1) 21 a) Sledilo je še nekaj močnejših potre¬ snih sunkov. (1) b) Sledilo je še nekaj šibkejših potresnih sunkov. (3) 22 Princ Charles je obiskal šolo v enem revnejših ljubljanskih predmestij. (3) 23 Na severozahodni strani naselja (Dor¬ nava) stoji dvorec Dornava, ena lepših pos¬ vetnih stavb poznega baroka v Sloveniji in najlepši ravninski dvorec na Štajerskem. (5) 24 a) Posiljevalec je zlorabil lažje prizade¬ to dvanajstletno deklico. (1) b) težje/lažje duševno prizadeta oseba (1) 25 Med prerivanjem je Jožef s kurilnim ol¬ jem polil sebe in sina in kresnil vžigalnik. Ob¬ lačila obeh so se vnela. Kljub temu, da sojih takoj pogasili, je dobil oče hujše, sin pa lažje opekline, (časopisna vest) (1; 3) 26 a) Zadnji konec tedna se je na sloven¬ skih cestah pripetilo 40 prometnih nesreč. Ena oseba je umrla, 12 pa jih je bilo huje ali lažje ranjenih, (radijsko poročilo) (3) b) V neurju, ki je zajelo zvezno državo Ohio, je bilo več ljudi lažje ranjenih. (3) c) Ker nimam hujših bolečin, raje ne jem¬ ljem tablet. (1) 27 Še nekaj zanimivejših izidov včerajšnje¬ ga tekmovanja za košarkarsko prvenstvo, (ra¬ dijsko poročilo) (3) 28 Prve vesti o razpadu avstroogrske fron¬ te v Italiji so prinesli lažji ranjenci in bolniki, ki sojih vojaške oblasti spustile domov. (1) 29 Kako bi definirali estetsko/umetniško razliko med slabšimi in boljšimi leposlovnimi deli? (1; (3)) 30 a) Po vseh vaseh so bili nastanjeni voja¬ ki, običajno so zasedli boljše hišne prostore. Kar naprej so zalezovali ženske, posebno mlajše. (3,1) b) Gospodarsko življenje Bohinja je dobilo 40 MOSTOVI 2000/XXXIV v obdobju boja na Soči nov zagon. Mlajši moški so vodili vprege na ozkotirni konjski železnici. (1) 31 Padavine bodo postopno ponehale. Hladneje bo. (direktni komparativ; angleška ustreznica je s prevajalskega vidika kljub te¬ mu (dokaj) idiomatska; na angleški strani je lahko tudi osnovnik ali glagolski prevod) 32 Doberdob, eden njegovih boljših roma¬ nov (3) 33 Drago Grah je eden zanimivejših slo¬ venskih pisateljev. (3) 34 Navzlic temu, da so ji kariero zaznamo¬ vale številne poškodbe, zaradi katerih je izgu¬ bila skoraj tri sezone, sodi Nataša Bokal med uspešnejše smučarke »belega cirkusa«. (5) 35 a) Na zahtevo Rusije se je sestal Var¬ nostni svet, vendar ni dosegel nobenih kon¬ kretnejših rezultatov. (1) b)... konkretnejših rezultatov pa ni bilo. (1) 36 Uradništvo je bilo ponemčeno in poita¬ lijančeno ter ni bilo v nobeni dotiki z ljuds¬ tvom. Nadarjenejši župani pa so svojo pozici¬ jo silno izkoriščali. Nekateri so bili pravi turš¬ ki paše... (Tuma, Iz mojega življenja) (3) 37 Novinar je na sodišču pojasnil, da so problematiko obdelali širše, ker se mu je zde¬ la zadeva družbeno pomembna, pritegnila pa gaje tudi njena politična razsežnost. (4) 38 Čeprav gore v Patagoniji in Andih po višini ne dosegajo Himalaje in so širši javno¬ sti manj znane, pomenijo enako pomembno prizorišče razvoja in napredka svetovnega al¬ pinizma. (1) 39 Cankarjev dom, četrtek, 21. L, ob 11. uri: Predstavitev novejše planinske literature. Planinska založba Slovenije bo predstavila svojo novejšo planinsko literaturo in tudi iz¬ daje drugih založb, (reklamni letak) (1; tudi 5) 40 To je vse, kar smo vam pripravili v od¬ daji Dogodki in odmevi. Naslednja obsežnej¬ ša oddaja bodo Poročila ob devetnajstih. (1) 41 Psi beauceroni so v Sloveniji med red¬ kejšimi pasmami. (5) 42 a) Mednarodno leto starejših, (naslov članka) (1) b) V domu za starejše v Rakičanu so pri¬ pravljeni sprejeti neozdravljivo bolne, ki ča¬ kajo le še na smrt. (1) 43 Izpad elektrike je povzročil krajše in daljše zastoje v proizvodnji. (3,3) 44 Zahtevna zavarovana pot je tista, kjer je na strmejših in izpostavljenih mestih potrebna uporaba rok. (1,3, 21) 45 Fenomen gorniške, posebej alpinistične literature - bodisi leposlovno-potopisne ali fi¬ lozofsko obarvane - daje slutiti, daje alpini¬ zem kompleksna dejavnost, ki je ni mogoče povsem zaobjeti pod pojmom športa, ampak jo je smiselno primerjati z drugimi, bolj »du¬ hovnimi« življenjskimi praksami. (Tomo Virk) (3) 46 Predavanje se bo podrobneje posvetilo filozofskim in duhovno-religioznim vidikom modernega alpinizma ter se spraševalo o nje¬ govi nadaljni »duhovni« usodi. (Tomo Virk) (4) 47 Dosežki na alpinističnem področju so v primerjavi z ostalimi športi težje primerljivi med seboj, in ocene so mnogokrat subjektiv¬ ne. (Pavle Kozjek) (1) 48 Iztočnica predavanja je obsežnejši čla¬ nek o slovenskem alpinizmu v ameriški reviji Rock and Ice. (Pavle Kozjek) (1) 49 turne smuči: krajše, mehkejše, nekoliko širše in lažje smuči z jeklenimi robniki za tur¬ no smučanje (slovarska definicija) (3) 50 tekaške smuči: daljše in ožje, spredaj bolj zakrivljene smuči za tek po snegu; upo¬ rabne tudi za daljše pohode čez manjše strmi¬ ne (slovarska definicija) (3, 4, 1) 51 skozi neko daljše obdobje (3) 52 Vlomilec je poleg denarja odnesel tudi nekaj vrednejših stvari. (1) Primeri z več (Glej Mostovi 1999/XXXIII, str. 41-44, odstavki 4, 4.1 do 4.4.) 53 V več knjigah sem našel podatek, da... MOSTOVI 2000/XXXIV 41 54 Lansko leto je spet šlo več podjetij v stečaj. 55 Poleti 1998 je bilo kar več potresov za¬ povrstjo. 56 Vem, da imaš veliko skrbi. Mislim pa, da jih boš imel v kratkem še več. 57 Vse do pred kratkim ni bilo mogoče do¬ biti ne posojil in skoraj tudi ne gradbenega materiala. Še več, ministrstvo je ljudem zagro¬ zilo, da finančne podpore sploh ne bodo dobi¬ li, če bodo sami obnavljali hiše. 58 (Glej primer 26 b/: »več ljudi«.) Ključ (do skrivnosti): 1 The European mediator/middleman/ne- gotiator H. v. d. Broek arrived in Ljubljana with a slight delay. // was somewhat late ar- riving in Ljubljana. 2 The former library these days serves as a nuptial hali, whilst on the ground floor is a small restaurant. 3 small ski slope with drag lift 4 The govemment has covered only a mi- nor part of the loss caused by hail. 5 The floods are subsiding, but the local in- habitants are threatened by landslides. (A big one) / One of the biggest (landslides) blocked the road near Hotič. The floods are subsiding, but landslides are now the threat. A serious one / One of the most serious / One of the worst blocked the road near Hotič. 6 Traffic from Gorenjska tovvards Ljublja¬ na is heavy, although without major holdups. // There is heavy traffic between Gorenjska and Ljubljana, but no major holdups are re- ported. 7 Relating to Goriče, the nearest plače of any size, there is an extant document of 1376, which provides evidence of viticulture in these parts. 8 a) Thankfully, the earthquake demanded no victims/casualties, nor was there any real damage. b The earthquake in Dolenjsko caused no real damage. 9 (A few / Some / Several) A/anonymous individual donors contributed considerable sums of money for the restoration of the Soča area. 10 Along the railway line were situated nu- merous (military) dumps. (/magazines of military supply.) At Bohinjska Bistrica there was a major ammunition dump. // there was quite a substantial am. dump. // (? there was a larger/largish am. dump.) 11 Soon after the outbreak of war the au- thorities floated the first war loan. Priests, who, themselves subscribed considerable sums of money, warmly recommended the people to contribute as well. During (the) later loans enthusiasm flagged/waned, even among (the) priests. 12 Today Szentgotthard has 8,000 inhabit- ants, of whom a considerable number are Slovenes. // inhabitants, with Slovenes consti- tuting a considerable number. 13 One of the leading members of the party was proposed for the president. 14 Most of the outstanding works on Sci¬ ence fiction are extremely popular. 15 Ecologically designed cars are the sec- ond major investment of the firm this year. 16 major Greek translations of the Bible 17 The Italian feminist symbol, Sophia Loren, has quite a dominant role in the film. // Quite a dominant role is played by ... // In the film an important part is assigned/(allotted) to the Italian symbol of womanhood, S. L. // The film is largely dominated by the Italian femi¬ nist symbol, Sophia Loren. 18 In 1997 there were no considerable/ noteworthy/substantial/serious earthquakes in Slovenia. 19 Podujevo, one of the strongholds of the Kosovo Liberation Army. 20 - During the night heavy rainfall is ex- pected ali over Slovenia. - During the past 42 MOSTOVI 2000/XXXIV twenty-four hours Slovenia was the scene of heavy rainfall. // ...heavy rainfall flooded Slovenia. // Slovenia was flooded by heavy rainfall. 21 a) This was followed by a number of / (several) noticeable tremors. b)... by a number of minor tremors. 22 Prince Charles visited a school in one of the poorer suburbs of Ljubljana. 23 On the northvvestem fringe of Dornava is one of the most beautiful and remarkable pieces of civil late-baroque architecture in Slovenia and arguably the nation's most beau¬ tiful mansion. 24 a) A twelve-year-old girl, somewhat mentally handicapped, is raped. Rapist abused/maltreated a (somewhat) mentally handicapped twelve-year-old girl. b) a seriously / slightly mentally impaired person (plural: the seriously /slightly mentally im¬ paired // people with serious / slight mental handicap) 25 During their struggle Jožef poured the oil over himself and his son, and ignited their clothes with a cigarette-lighter. Despite the flames being put out immediately, the father received serious bums, and the son less severe ones. 26 a) During the past weekend forty road- accidents occurred in Slovenia. There was one fatality, while twelve sustained / (re¬ ceived) major or minor injuries. b) During the Storm which engulfed Ohio several people sustained minor injuries. c) Because the pain isn't ali that bad, I'd rather manage vvithout taking tablets. 27 And now some more interesting results from yesterday's basketball championship. 28 The first news about the collapse of the Austro-Hungarian front in Italy was brought by the walking wounded // by the not so seriously wounded // (? by the slightly vvounded - this is not strong enough) and the sick who had been sent home by the military authorities. (težji ranjenci - the seriously wounded) 29 How could one defme the difference in aesthetic quality between good and weak/ (poor) literary works? // between good and less good literary works? 30 a) Soldiers were billeted/quartered in ali the villages. As a rule they occupied the better rooms in a house. They were constantly after women, especially young ones. b) The economy in Bohinj was boosted during the battles/conflicts along the Isonzo river. Young men were employed with their horses on the narrow-gauge horse-drawn rail- way. 31 Rain will gradually stop. It will get cool. II The temperatures will fall. II Lower temperatures are expected. // (It will cool down. - if before it was really hot.) 32 Doberdob, one of his better novels 33 D. G. is one of the more interesting Slovene writers. 34 Despite having suffered numerous inju¬ ries during her career, which lost her almost three seasons, Nataša Bokal can be consid- ered one of the most successful skiers. 35 a) At/On Russia's demand there was a meeting of the Security Council, which, how- ever, failed to reach any really concrete re¬ sults. b)... there were no really concrete results. / / no substantial results. 36 The clerks were germanized and italianized and had no direct contact with peo¬ ple. The cleverer mayors fully exploited their position, with some of them acting like real Turkish pashas. 37 The joumalist explained in court that the incident had been dealt with at length, as he considered it of social significance as well as it having political dimensions/repercus- sions. // ... that the incident had been thor- oughly aired, as he considered ... MOSTOVI 2000/XXXIV 43 38 Even though the mountains in Patagonia and the Andes do not reach the height of the Himalayas, (// do not compare with the Himalayas,) and are less well-known (to the general puhlic), they are equally im- portant in terms of the development and progress of world alpinism. 39 Cankaijev dom, Thursday, 21 st January, at 11.00 a.m.: PRESENTATION OF RECENT MOUNTAINEERING LITERATURE. The Planinska založba Slovenije publishing house will present its latest / (its recently published) alpine editions, as well as those of other pub- lishers. 40 This is ali the news for this edition. The next full-length news programme will be The News at Seven 0'Clock. (// The Seven 0'Clock News.) 41 The B/beauceron breed (of dogs) is one of the rarest in Slovenia. 42 a) The International Year of the Elderly b) In the Old People's Home at Rakičan they are willing to accept the incurably ill, whose life-expectancy is short. 43 The power-cut caused some major and minor production holdups. 44 A difficult secured route is one requir- ing the use of hands in steep and exposed places. // in the more steep and exposed places. // ? in steepish and exposed places. // ? in steeper and exposed places. 45 The phenomenon of mountaineering and especially alpinist(ic) literature - whether literary travel literature or philosophically ori- ented - indicates that alpinism is a complex activity, which cannot be entirely subsumed under the heading of šport, but should be compared with other activities, which are more »spiritual«. 46 The lecture will deal in some detail with the philosophical and spiritual-religious as- pect of modem alpinism, and will consider its future »spiritual« destiny. 47 Alpinist achievements are quite/rather difficult to compare in comparison with other sports, and the evaluation is often subjective. 48 The starting point for the lecture is an extensive article // a fairly lengthy article on Slovene alpinism in the American magazine Rock and Ice. 49 touring skis: shorter, softer, somewhat broader and lighter skis with Steel edges for ski-touring 50 cross-country skis: longer and narrower skis, with a more pronounced /(? bigger) curve in front, appropriate for cross-country skiing and for managing moderate slopes 51 during a somewhat longer period of time 52 The burglar got away with /(carried off) several valuable items as well as money. 53 In a number o/books I found the infor- mation that... Several books / A number o/books provide the information that... It vvas in several books that I found the in¬ formation that ... (marked) I found the information in a number of books that... 54 Last year several more firms // (a few more firms) shut down. Again last year several firms shut down. // ... quite a number o/firms ... 55 During the summer of 1998 there were a whole number of /several /many (? succes- sive) earthquakes. The summer of 1998 was marked by a whole series of earthquakes. 56 I knovv you're worried stiff, but, I'm sorry to say, very soon you'll be worried even more. I know you are troubled with cares, but, I'm sorry to say, very soon you will be trou¬ bled even more. I know you have a lot of vvorries, but very soon you'll have more.. 57 Until a short time ago it was impossible to get any loan and hardly any building mate- 44 MOSTOVI 2000/XXXIV rials. Even worse / Stili worse, the minister threatened that those who intended to rebuild their houses on their own (/according to their own plan) could count on no financial support whatsoever. // could count on no subvention. / no State support. // would be granted no Finan¬ cial support. // would have to solve their fmacial question themselves. 58 During the Storm which engulfed Ohio several people sustained minor injuries. Za večino prevodov, pa tudi sicer za pregled in odobritev vseh prevodov, dolgujem zahvalo gospe dr. Margaret Davis. Liisa Fellman - Paul Ukrepi za boljšo kakovost prevajanja Povzetek Finsko združenje prevajalcev in tolmačev je leta 1997 za svoje člane, ki prevajajo strokovna, tj. gospodarsko-pravna, tehnična in znanstvena besedila, izdalo priporočilo za zagotavljanje kako¬ vosti. Priporočilo temelji na načelu, da so zelo kakovostni prevodi praviloma plod optimalnih razmer za delo prevajalca in njegovega strokovnega znanja. Referat je bil prebran na kongresu FIT v Monsu leta 1999. Uvod Opisala bom sistem za zagotavljanje kakovo¬ sti, ki je prirejen za poklicne prevajalce in manjše prevajalske agencije. Vedno več je podjetij, ki so se zavezala sistemu kakovosti. Dokumentacija, kot so na primer tehnični opi¬ si ali navodila za uporabo, je sestavni del iz¬ delkov, kijih proizvajajo, in mora zato ustre¬ zati enakim standardom kakovosti kot sami izdelki. Nadzor nad kakovostjo se je s siste¬ mom zagotavljanja kakovosti prenesel s kup¬ ca ali uporabnika na proizvajalca. Ali ne bi moglo enako načelo veljati za storitveno de¬ javnost, kamor sodita tudi prevajanje in med¬ kulturno povezovanje? Ta prispevek temelji na ugotovitvah delov¬ ne skupine za zagotavljanje kakovosti prevo¬ dov dokumentacije 1 , ki jo je imenovalo Fin¬ sko združenje prevajalcev in tolmačev. Moje poročilo o delu te skupine v letih 1994-96 je bilo aprila 1997 objavljeno v glasilu našega združenja Kddntdja - Oversattare v obliki priporočila za zagotavljanje kakovosti za pre¬ vajalce v svobodnem poklicu. Septembra 1998 je bilo objavljeno še v angleškem prevo¬ du v reviji Translation International, ki jo iz¬ daja Irsko društvo prevajalcev. Ker so bile to¬ rej teoretične osnove in podlaga za razpravo že objavljene, se pri njih ne bom zadrževala. Finski model Finska različica zagotavljanja kakovosti je kombinacija dveh sestavin. Prvič je usmerje¬ na v spodbujanje pridobivanja splošnega stro- 1 Zajema večino neliteramih pisnih prevodov, skupaj s pravnimi, znanstvenimi, tehničnimi in komercialnimi besedili. MOSTOVI 2000/XXXIV 45 kovnega znanja in usposobljenosti prevajalca. Drugič pa je navodilo prevajalcu, kako naj iz¬ bira najprimernejše vrste dela in kako naj to delo opravi razumno in na način, kije v praksi preizkušen in strokovno preveijen. Povedano na kratko: največ možnosti za uspešen prevod je, če besedilo dobi v roke pravi strokovni prevajalec in prevod opravi na primeren način v sodelovanju z naročnikom. Podrobneje si oglejmo predlagane rešitve za zagotavljanje zelo dobre ali najboljše kakovosti. Prevajalčev kontrolnik Prevajalcu predlagamo, da občasno pregleda kontrolnik iz preglednice 1. To je seznam trdi¬ tev, ki po našem mnenju povečujejo možnosti za zelo kakovostno opravljeno delo. Kontrolnik zagotavljanja kakovosti za strokovne prevajalce V desnem stolpcu odkljukajte vsako trditev, ki za vas drži. Vsaka kljukica vam prinese točko in čim bolj se približate skupnemu šte¬ vilu 30 točk, tem verjetneje je, da boste odda¬ jali zelo kakovostne prevode v skladu s potre¬ bami svojih naročnikov. Nikar ne skrivajte kontrolnika na dnu predala, raje ga imejte na vidnem mestu kot dokazilo o dosedanjem de¬ lu in vedno znova preverjajte stanje svoje ka¬ kovosti. Preglednica 1: kontrolnik zagotavljanja kakovosti za strokovne prevajalce Št. Trditev Kljukica 1 Poznam kodeks ravnanja Dobra pre- [~~| vajalska praksa, ki ga je izdalo Fin¬ sko zdmženje prevajalcev in tolma¬ čev, in se po njem ravnam. 2 Uporabljam Splošne pogoje pogodb, |~1 ki jih je izdalo Finsko zdmženje pre¬ vajalcev in tolmačev, in z njimi sez¬ nanjam svoje naročnike. 3 Prevajam samo jezike, kijih znam zelo dobro. 4 Prevajam samo besedila, katerih vse- [ bina mi je resnično dobro znana. 5 Nenehno izboljšujem svoje znanje in [ se strokovno izpopolnjujem tako, da študiram sam in se udeležujem izpo¬ polnjevalnih tečajev. 6 Zavarovan sem za napake pri oprav- ljanju poklica (poklicno odgovor- nostno zavarovanje). 7 Pri delu uporabljam ustrezno strojno []] in programsko opremo in delam v primernih razmerah. 8 Nove stranke obveščam o običajnih [~| prevajalskih postopkih na splošno in o tistih, kijih osebno uporabljam. 9 Cenik imam izobešen v pisarni in ga □ na zahtevo pošljem naročniku. 10 Pred oddaj o ponudbe ugotovim, kaj [] naročnik od mene pričakuje, kakšna sta obseg in stopnja težavnosti dela ter do kdaj in kako je treba prevod oddati. 11 Navadno pisno potrdim vsako novo □ naročilo in pri tem navedem: - vrsto naloge, - zahtevano končno obliko (od gro¬ bega prevoda do lektoriranega pre¬ voda za objavo), - pomoč, ki jo je pripravljen dati na¬ ročnik (izkušnje, dosedanje gradi¬ vo itd.), - ali prevod lahko podpišem s pol¬ nim imenom, - rok oddaje prevoda (od prejema iz¬ virnega besedila in vsega dodatne¬ ga gradiva), - način dostave prevoda, - honorar za celotno delo ali na do¬ ločeno enoto dela, - nadomestilo stroškov (potnih itd., kadar je to primemo), - druge pogoje iz pogodbe (npr. na- 46 MOSTOVI 2000/XXXIV domestilo za opravljeno delo, če je naročilo preklicano), - plačilne pogoje (skupaj z zamudni¬ mi obrestmi) in - rok veljavnosti svoje ponudbe. 12 V ponudbah prosim naročnika, naj izda vsako novo naročilo ali potrdi¬ tev ponudbe v pisni obliki (npr. po telefaksu). 13 Razvil sem metodo, s katero žago- 0 tavljam, da noben del kateregakoli stavka, odstavka ali poglavja po po¬ moti ne ostane nepreveden. 14 Poleg klasičnega kontrolnega pregle- [ da besedila uporabljam tudi računal¬ niški program za odpravljanje pravo¬ pisnih in slovničnih napak. 15 Če je le mogoče, dam prevod še ko- 0 mu v pregled. 16 Kadar j e to mogoče in smiselno, predložim naročniku glosar izrazov ali grobi prevod besedila in ga pro¬ sim za pripombe, preden oddam do¬ končno besedilo prevoda. 17 Preden oddam naročniku prevod, ki gaje zame opravil kdo drug, ga pre¬ gledam (ali pa ga dam pregledati za to usposobljenemu kolegu, če npr. sam ne znam dovolj dobro izvirnega ali ciljnega jezika prevedenega bese¬ dila). 18 Razvil sem postopek za zagotavlja- nje strokovne usposobljenost in pri¬ mernosti. 19 Imam sistem evidentiranj a neizpol- njenih naročil, tako da se lahko dr¬ žim rokov. 20 Preverjam hitrost svojega dela tako, da si zapisujem, koliko časa potrebu¬ jem za posamezne naloge pri preva¬ janju. Tako lahko predvidim čas, po¬ treben za izpolnitev naročila, in dolo¬ čim rok oddaje prevoda pri sprejema¬ nju naročil ali oddajanju ponudb. 21 Račun za opravljeno delo izstavim takoj in pri tem pazim, da se ujema z dogovorjenimi pogoji ter vsebuje vse podatke, kijih naročnik potrebuje za plačilo računa. 22 Imam ustaljen postopek za izterjavo plačil, ki zamujajo. 23 Izogibam se delovnim preobremeni- [j] tvam. 24 Vem, kakšne vrste delo mi najbolj ustreza in mi tudi finančno največ prinaša; prizadevam si, da si tako de¬ lo zagotovim, kadar je to le mogoče. 25 Ne sprejemam prezapletenih ali ne- navadnih nalog in ne delam za preni¬ zek honorar. 26 Od svojih podizvajalcev zahtevam, 0 da se ravnajo po prej omenjeni Dobri prevajalski praksi, zlasti glede zaup¬ nosti, in tudi sam ravnam v skladu s temi določili. 27 Redno si delam varnostne kopije de- 0 lovnih datotek v računalniku. 28 Na svojem računalniku uporabljam [~| protivirusni program. 29 Dokumentacijo svojih strank ali listi- 0 ne s podatki o njih ter vse druge in¬ formacije, ki sem jih dobil, skrbno hranim, tako da jih varujem pred poškodovanjem, izgubo ali tatvino. V ta namen uporabljam: - dobro protipožarno zaščito, - rezalnik odpadnega papirja in - zaklenjene omare. 30 Svoje stranke prosim za povratne in- 0 formacije; te zbiram, da vem, kaj me¬ nijo o mojih storitvah. Zagotavljanje kakovosti je vse preveč po¬ memben vidik prevajalčevega dela, da bi se ga lahko lotevali le, kadar imamo čas. Čim več trditev iz te preglednice bi moralo biti se¬ stavni del običajnega delovnega postopka strokovnega prevajalca. MOSTOVI 2000/XXXIV 47 Nasveti prevajalcem Preglednica 2: napotki strokovnim prevajalcem za zagotavljanje kakovosti Zagotavljanje kakovosti za strokovne prevajalce 2 Načini za izboljšanje kakovosti s ciljem prevoda brez napak 48 MOSTOVI 2000/XXXIV MOSTOVI 2000/XXXIV 49 Zapisovanje podrobnosti: obrazec za podroben opis naloge Če se strinjamo, da pri storitvah kakovost po¬ meni zadovoljnega naročnika, potem je ključ do kakovosti izročitev naročenega v obliki in na način, kot si je naročnik želel. Da pa bi ve¬ deli in si zapomnili, kaj je bilo naročeno in kaj sta se naročnik in prevajalec dogovorila, si pomagamo z obrazcem za podroben opis naloge (preglednica 3, stran 50). Obrazec pre¬ vajalcu tudi pomaga, da se pri pogajanjih z naročnikom spomni vprašati vsa pomembna vprašanja. Če boste morali večkrat telefonira¬ ti naročniku zaradi preverjanja posameznih podrobnosti, ga to gotovo ne bo prepričalo o vašem znanju in sposobnosti. Če ni izdano pi¬ sno naročilo ali potrditev naročila, je tak obrazec koristen tudi za reševanje kasnejših nesoglasij. Glede na to, da je ustni dogovor pravno enako zavezujoč kot pisni, lahko tak podroben opis naloge ponazori, kaj je izvaja¬ lec razumel kot sprejeto naročilo. Vloge in naloge prevajalca in naročnika Splošni pogoji pogodb za prevode, ki jih je iz¬ dalo Finsko združenje prevajalcev in tolma¬ čev, določajo naloge, obveznosti in odgovor¬ nosti pogodbenih strank. Prevajalec poskrbi za svoje koristi in za koristi naročnika, če te pogoje pošlje naročniku skupaj s ponudbo ali potrditvijo naročila. V kodeksu ravnanja za finske prevajalce je zapisano: Finsko združenje prevajalcev in tolmačev pričakuje, da se bodo člani sekcije strokovnih (neleposlovnih) prevajalcev ravnali po tu na¬ vedenih pravilih in priporočilih in s tem uve¬ ljavljali poklicni status prevajalcev in ohra¬ njali spoštovanje, ki ga ti uživajo v javnosti. 1. Prevajalec si bo prizadeval v prevodu ohraniti vsebino in zunanji videz izvirnega besedila. 2. Prevajalec se zaveže, da bo obravnaval kot zaupne vse informacije v zvezi z naročni¬ ki, drugimi osebami ali organizacijami ali vsem, kar se nanje nanaša, ki so mu bile raz¬ krite ali je bil z njimi seznanjen med delom. 3. Prevajalec ne išče neupravičenih finanč¬ nih koristi zase ali za svoje sodelavce na pod¬ lagi ali s pomočjo informacij iz drage točke, do katerih je prišel med opravljanjem svojega poklica. 4. Prevajalec ne bo namerno ravnal tako, da bi s tem škodoval poklicnemu delu ali po¬ ložaju svojih kolegov. 5. Prevajalec vzdržuje in izpopolnjuje svo¬ je strokovne sposobnosti in znanje. Finska delovna skupina za kakovost je pre¬ pričana, da ravnanje v skladu s temi priporo¬ čili pomembno prispeva k visoki kakovosti prevajanja. Kot različica formalnih sistemov kakovosti so priporočila prilagojena za samo¬ stojne prevajalce v svobodnem poklicu in majhne prevajalske agencije. Ta priporočila dopolnjujejo standarde kakovosti ISO 9000 in nemške standarde DIN 2345 3 - in po mojem mnenju se ti standardi med seboj ne izključu¬ jejo. Zato vas vabim, da preskusite naša pri¬ poročila in ob kaki prihodnji priložnosti po¬ veste o njih svoje mnenje. Prevedla Lidija Šega 3 Nemški standard DIN 2345, Naročila pre¬ vodov, Nemški inštitut za standardizacijo, april 1998 50 MOSTOVI 2000/XXXIV Preglednica 3: obrazec za podroben opis naloge Tematika (vsebina): Namenjeno za (uporaba): Ciljne skupine ali države: DRUGI PODATKI Datum: oddaje izstavitve računa plačila MOSTOVI 2000/XXXIV 51 Nada Čolnar Na napakah se učimo Povzetek Ker morajo prevajalci nenehno poglabljati ne le znanje tujih jezikov in poznavanje strok, ampak tudi znanje materinščine, uvajamo novo mbriko, ki jim bo v pomoč pri samolektoriranju prevo¬ dov. Prvi zapis je bolj teoretičen, predstavljeni so jezikovne ravnine, na katerih delamo napake pri pisanju v slovenščini, in priročniki, s katerimi si pomagamo pri jezikovnem pregledovanju besedil. Ko je bila pred leti opravljena anketa v zvezi z vsebino Mostov, seje izkazalo, da bi bilo v revijo koristno vpeljali jezikovni kotiček, kjer bi prevajalcem ponudili jezikovne nasvete, ki bi jim bili v pomoč pri pregledovanju prevo¬ dov v slovenščino pred oddajo naročniku. Pri lekturi Mostov naj bi si izpisala nekaj pogo¬ stejših napak, predlagala popravke in na krat¬ ko razložila, zakaj je kaj napaka in zakaj je predlagana rešitev ustreznejša, boljša. Ker pa napak ni mogoče obravnavati brez vsakega reda, ampak j ih je dobro predstaviti razvršče¬ ne v skupine, bo prvi prispevek za novo rubri¬ ko nekoliko bolj teoretičen. Najprej bom na kratko predstavila jezikov¬ ne ravnine, na katerih se napake pojavljajo, nato pa naštela še nekaj knjig oz. jezikovnih priročnikov, ki jih je dobro imeti pri roki, ko pregledujemo besedila v slovenščini. Oboje se mi zdi pomembno zato, ker precej prevajal¬ cev ni študiralo jezikov, ampak imajo tehnič¬ no ali naravoslovno izobrazbo, zato jim izraz¬ je s tega področja ni tako domače kot »jeziko¬ slovcem« in jim bo krajši teoretični uvod v pomoč pozneje, ko bodo brali jezikovne na¬ svete, podatki o tem, s katerimi priročniki si je mogoče pomagati pri »samolekturi«, pa bo¬ do zanimivi za vse. Ko govorimo, pišemo, prevajamo, delamo napake prav na vseh jezikovnih ravninah, gla¬ sovni, besedni, oblikovni, skladenjski, bese¬ dilni, čeprav ko govorimo o popravljanju na¬ pak v besedilu, najpogosteje mislimo na pra¬ vopisne napake, teh se najbrž tudi najbolj za¬ vedamo, zato začnimo z njimi. Pravopis se ukvarja z zapisovanjem gla¬ sov, rabo velikih in malih črk, pisanjem prev¬ zetih besed, rabo ločil, pisanjem skupaj ali na¬ razen in deljenjem. - Zapisovanje glasov: slovenščina ima t. i. etimološki pravopis, glasove v besedah to¬ rej zapisujemo v skladu z izvorom besed, ne v skladu z njihovim izgovorom, vendar so tudi izjeme; po izgovoru pišemo nezvoč¬ nike v izpeljankah (iz latinščine) prevzetih besed, npr. resorbimti - resorpcija, inskri- birati - inskripcija. - Raba velikih in malih črk: zelo pogosta na¬ paka je pisanje imen praznikov z veliko za¬ četnico; v slovenščini se imena praznikov ali posebnih datumov pišejo z malo začetni¬ co, razen tistih, ki so izpeljana iz priimkov, pravilno je torej božič, dan državnosti, Sil¬ vestrovo, novo leto, Štefanovo, vendar Pre¬ šernov dan. - Pisanje prevzetih besed: prevzeta občna imena ali besedne zveze in lastna imena po- domačujemo v izgovoru, oblikoslovju in skladenjski rabi, v pisavi pa ločimo popol¬ no (izposojenke in podomačena imena) in delno poslovenitev (tujke in polcitatna ime¬ na); po pravilih za navadne slovenske bese¬ de bi morali pisali tudi prevzete tuje besede, kot so kokakola, džus, lajkra, pica, seveda 52 MOSTOVI 2000/XXXIV pa je najbolje za nove stvari in pojme, ki prihajajo v naše življenje in s tem v jezik, najti ustrezna slovenska imena. - Raba ločil: ločila so pika, klicaj, vprašaj, vejica, dvopičje, podpičje, pomišljaj, tri pi¬ ke, vezaj, oklepaj, zaklepaj, poševnica, na¬ rekovaj, opuščaj, ponavljaj, deljaj; ločili,'ki sta pogosto rabljeni narobe, sta pomišljaj in vezaj, ljudje ju zamenjujejo ali vedno pišejo le vezaj, marsikdo tudi ne ve, da se oba lah¬ ko pišeta stično in nestično, v različnih po¬ ložajih seveda, npr. Janez Novak- osemde¬ setletnik, avtocesta Ljubljana-Razdrto (po¬ mišljaj), črno-bel, Šmarje - Sap (vezaj). - Pisanje skupaj ali narazen: zanimiv primer so pridevniki na -ski, tvorjeni iz večbesed¬ nih imen; pišemo jih skupaj, npr. dospasso- sovski (iz Dos Passos), aixlesbainski (iz Aix-les-Bains), maozedongovski (iz Mao Zedong), prav tako svojilne pridevnike (na -ov/-ev) iz rojstnih imen, ki imajo dve enoti ali več, kot so Wolfgang Amadeus {Wolf- gangamadeusov), Lucijan Marija ( Lucijan- marijev), Domen Vajkard ( Domenvajkar- dov). - Deljenje: pravila za deljenje so znana, zato samo zanimivost; če delimo besedo, ki se piše z vezajem, na mestu, kjer je vezaj, tega lahko (ni pa nujno) prenesemo v naslednjo vrstico, na koncu prve vrstice pa napišemo deljaj, npr. črno- -bel. Jezikovne ravnine so glasovna, besedna, oblikovna, skladenjska in besedilna. Z glasovi se ukvarja glasoslovje ali fono- logija, nauk o izrazni podobi glasov, glasov¬ nih zvez, besed, besednih zvez, stavkov, po¬ vedi, celotnega besedila. Na tej ravnini pov¬ zročajo veliko težav neobstojni samoglasniki. Pri občnih imenih in domačih lastnih imenih se še nekako znajdemo, pri tujih lastnih ime¬ nih pa se nemalokrat zatakne, vendar je tudi z njimi praviloma treba ravnati kot s slovenski¬ mi besedami - če jih prevzamemo s polglasni¬ kom, je ta neobstojen in ga v rodilniku ni, ta¬ ko Miinchen Miinchna, Basel Basla, Eton Et¬ na, Nigel Menson Nigla Mensna, če so prev¬ zeta z npr. e, pa se ta ohranja, zato Tiibingen Tiibingena, Derendingen Derendingena. Tudi skandinavska imena na -sen se navadno izgo¬ varjajo z obstojnim e, zato Ibsen Ibsena, An¬ dersen Andersena. Besede preučuje besedoslovje ali leksiko- logija. To je nauk o besedi nasploh, kaj je, ka¬ tere vrste je, kako se piše/izgovarja, katere pomene ima, katerega izvora je (etimologija), kako jo delamo (besedotvoije), v katero zvrst spada, kakšno stilno vrednost ima (stilistika), v kakšnih medsebojnih zvezah so posamezne besede (pomenoslovje), so sopomenke, proti¬ pomenke, nadpomenke, podpomenke, enako- zvočnice, blizuzvočnice, sozvočnice. Del be¬ sedoslovja je tudi frazeologija, nauk o stalnih besednih zvezah. To so besedne zveze s sa¬ mostojnim, od sestavljajočih jih besed različ¬ nim pomenom. Delimo jih na rekla in rečeni- ce (druge so povedi). Najpogosteje se pri stal¬ nih besednih zvezah motimo tako, da naredi¬ mo iz njih nestalne besedne zveze, ker upora¬ bimo napačne sestavine (npr. denar je sveta gospodar nam. sveta vladar), ali tako, da tujo rečenico kar prevedemo, namesto da bi upora¬ bili domačo z enakim pomenom {to je bila poslednja bilka, ki je kameli zlomila hrbet nam. to je sodu izbilo dno ali to je bila kaplja čez rob). Pomemben del besedoslovja je besedo- tvorje. Besedotvorje uči, kako besede delamo oz. kako tvorjenkam določamo podstavo in obrazilo ter jih ustrezno razumemo. Tvorjen- ke so: izpeljanke (mizica), zloženke (drevo¬ red), sestavljenke (prastar), sklopi (seveda). Pogosto nam preglavice dela tvorba pridevni¬ kov na -ski iz tujih lastnih imen, kot so Sevil¬ la {seviljski), Bologna {bolonjski), Cannes {canski), Pistoia {pistojski ), Allgau {allgoj- ski). Dobro pa je vedeti tudi, daje priponsko obrazilo za vršilca dejanja npr. -(a/i)lec in MOSTOVI 2000/XXXIV 53 -avec, za predmet, stvar, ki dejanje opravlja ali je zanj namenjena, pa -(a/i)lnik, torej je človek sesalec, stroj za sesanje prahu pa se¬ salnik, človek je upravljavec, televizijski pro¬ gram pa izbiramo z daljinskim upravljal¬ nikom. Z oblikovno ravnino se ukvarja obliko¬ slovje ali morfologija. To je nauk o besednih vrstah, oblikah besednih vrst, njihovem na¬ glasu in vlogah, ki jih imajo v besedni zvezi in stavku. Tudi na tej jezikovni ravnini pogo¬ sto delajo težave tuja lastna imena, podobna vprašanja kot pri tvorbi se postavljajo pri pre¬ gibanju. Marsikdo se sprašuje, kako sklanjati tuje ime, ki se konča na nemi samoglasnik. Če ta ne odloča o izgovoru črk za č ž š dž in s (pi¬ san s c), ki stojijo pred njim, izginja, torej Sto¬ ne Stona, Mike Mika, Shakespeare Shakes¬ peara/rja, Laforgue Laforgua, vendar Cam¬ bridge Cambridgea, Commerce Commercea. Pogosto vidimo tudi napačno sklanjanje sa¬ mostalnikov, ki se končajo na i ali y. Če pisni dvoglasnik zaznamuje en sam govorjeni sa¬ moglasnik, se za takim i ali y piše govorjeni j, torej Sydney Sydneyja, Quai d'Orsay Quai d’Orsayja, vendar pa Broadway Broadwaya, Lendvai Lendvaia. S skladenjsko ravnino se ukvarja skladnja ali sintaksa. Ta uči, kako se besedne vrste in njihove oblike uporabljajo v povedi in kako se iz besed in besednih zvez ter njihovih oblik delajo večje enote, povedi, in njihove sestavi¬ ne, besedne zveze, stavki, zveze stavkov. Na tej ravnini delamo celo paleto zanimivih na¬ pak, od neujemanja stavčnih členov do rabe napačnih veznikov pri povezovanju stavkov v povedi in neustreznega besednega reda, npr.: Iz hišice pokukata figurici moškega ali ženske, odvisno od tega, kakšno je vreme. Iz hišice pokuka figurica moškega ali ženske, odvisno od tega, kakšno je vreme, (neujema¬ nje stavčnih členov) Ustavil ga je policist, ki mu je odvzel voz¬ niško dovoljenje. Ustavil ga je policist in mu odvzel vozniško dovoljenje, (napačna raba oziralnega veznika) Stalnih zob je 32, medtem ko je mlečnih le 20. Stalnih zob je 32, mlečnih pa le 20. (na¬ pačna raba časovnega veznika) Starši bi ga naj pripeljali na zbirno mesto. Starši naj bi ga pripeljali na zbirno mesto. (napačen besedni red) Z besedilno ravnino se ukvarja besedilo- slovje ali tekstologija. Preučuje nastajanje besedila, to je jezikovnega sporočila, daljšega od povedi, in njegove zgradbene značilnosti. Ko sestavljamo besedilo, lahko naredimo več napak, besedilo na primer ni prave dolžine, miselno ni pravilno razčlenjeno, v njem ni uporabljeno pravo besedje (npr. glede na zvrst) ali nista upoštevana naslovnik (otroci, strokovnjaki, širša javnost) in prenosnik (go¬ vorjeno/pisano besedilo). V besedilu, ki ga dajem za primer, sta dve napaki; gotovo boste hitro ugotovili, v katero od skupin napak, navedenih v tem odstavku, sodita. Za ohranjanje in krepitev zdravja sta po¬ trebna zdrava prehrana in zdrav način življe¬ nja. Zdrava prehrana zajema uravnoteženo prehrano, ki preprečuje nastanek različnih deficitarnih bolezni, varno hrano, v kateri ne sme biti snovi, ki bi vas spravile ob zdravje, in varovalno prehrano, ki varuje pred tem, da bi vas pokopale civilizacijske bolezni. Pri najpo¬ membnejših pravilih o zdravi prehrani ne gre za zapovedi in prepovedi, temveč so to le pri¬ poročila za uživanje večje ali manjše količine tega ali onega živila. Najpomembnejša pripo¬ ročila so: zmernost, kakovost, raznolikost in uravnoteženost prehrane ter naklonjenost zdravemu načinu življenja. Zdaj pa še h knjigam. Nekaj jih je tako re¬ koč »obveznih«. To so Slovenski pravopis (SAZU in DZS 1962), Slovenski pravopis, Pravila (SAZU in DZS 1990), Slovar sloven¬ skega knjižnega jezika (SAZU in DZS 1980- 1991), Jože Toporišič, Slovenska slovnica 54 MOSTOVI 2000/XXXIV (Založba Obzoija Maribor 1976), France Ver¬ binc, Slovar tujk (CZ 1970). Zakaj je prvi na¬ veden pravopis iz leta 1962, za katerega bo marsikdo rekel, daje gotovo že zastarel, saj se v času naglega splošnega razvoja najbrž dokaj hitro spreminja tudi jezik? Žal je to, dokler ne dobimo slovarskega dela pravopisa, katerega prvi del, Pravila, je izšel leta 1990, zadnji nor¬ mativni jezikovni priročnik, ki ga imamo. SSKJ je sicer precej mlajši, ni pa normativen; res so v pomoč kvalifikatorji (knjižno, nareč¬ no, publicistično, nižje pogovorno ...), ven¬ dar ti posamezne besede ali zveze le natanč¬ neje določajo, umeščajo, rabe pa ne odsvetu¬ jejo ali prepovedujejo tako kot pravopis iz le¬ ta 1962, kjer so besede ali zveze, ki so »nepo¬ trebne ali nelepe ali v nasprotju z duhom slo¬ venskega jezika«, označene s puščico (->), v ležečem tisku pa ji sledi boljši, bolj domač izraz, »še večje besedne in slogovne spake in najhujše nebodijihtreba so zaznamovane z ničlo (°)«, »izrazito ljudske izposojenke pa imajo stilistično opozorilo (*), da sodijo pred¬ vsem v pogovorni jezik in v realistično pripo¬ ved«. Poleg navedenih »osnovnih« priročnikov poznamo še tako imenovane jezikovne bruse. Teh je kar nekaj, nekateri pa jih raje in pogo¬ steje uporabljajo kot prej naštete, najbrž tudi zato, ker so jih pripravili ljudje »iz prakse«, ljudje, ki so sami prevajalci ali lektorji. Naj¬ več jih je napisal prevajalec Janez Gradišnik, npr. Še znamo slovensko? (Mohorjeva družba 1981), Za lepo domačo besedo (Založba Ob¬ zorja Maribor 1985), Slovensko ali angleško? (Mohorjeva družba 1993). Vodja Delove lek¬ torske službe Janez Sršen je pripravil Jezik naš vsakdanji (Gospodarski vestnik 1992); urejen je tako, da so na levi strani napisane napačne besede in zveze, na desni pa pravilne, le pri nekaterih je dodana kratka utemeljitev. Boris Urbančič, član pravopisne komisije, je avtor dela O jezikovni kulturi (Delavska enot¬ nost 1987), zanimivega zaradi obsežnejših poglavij o osebnih in zemljepisnih imenih. Velemir Gjurin - prevajalci ga poznajo s se¬ minarjev OST -je razmišljanja o slovenščini, ki jih je objavljal v tedniku 7D, zbral v knjigi Slovenščina zdaj! (Art agencija 1991). Zelo zanimiva pa je tudi knjiga Jezikovno razso¬ dišče 1980-1982 (Založništvo tržaškega ti¬ ska, Založba Drava 1984), kjer so zbrani izja¬ ve te delovne skupine, ki je v prejšnji državi delovala v sekciji Slovenščina v javnosti pri SZDL, in odmevi nanje. Tako, teorije naj bo za začetek dovolj, praksa pride na vrsto v naslednji številki. V njej se bom podrobneje lotila besedoslovja z besedotvorjem, mogoče začinjenega z nekaj frazeologije - v upanju, da vse to moje počet¬ je ne bo bob ob zid in da ne rinem z glavo skozi steno in bo ta jezikovni kotiček ljudem res v pomoč, da se naučijo ločevati zrnje od plevela. Literatura Slovenski pravopis, SAZU in DZS, Ljubljana 1962 Slovenski pravopis, Pravila, SAZU in DZS, Ljubljana 1994 4 Slovar slovenskega knjižnega jezika, SAZU in DZS, Ljubljana 1980-1991 Jože Toporišič, Nova slovenska skladnja, DZS, Ljubljana 1982 Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega je¬ zika, Cankarjeva založba, Ljubljana 1992 Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Založba Obzorja, Maribor 1984 2 MOSTOVI 2000/XXXIV 55 Majda Gregorka, Vlado Barabaš Slovensko-nemški glosar maziv A acetilen Acetylen, n acikličen azyklisch aditiv Additiv, n aditiv s fizikalnim delovanjem physika- lisch-wirkendes Additiv, n aditiv s kemičnim delovanjem chemisch- wirkendes Additiv, n alifati Aliphaten, pl (n) alkalen alkalisch alkalno število Basenzahl, f alkalnost Alkalitat, f alkan Alkan, n alken Alken, n alkin Alkin, n aluminijev silikat Alu-Silikat, n antioksidant Antioxidant, m areometer Araometer, n aromati Aromaten, pl (f) asfaltni premaz Asphaltanstrich, m atmosferska destilacija atmospharische De- stillation, f avtomobilsko gorivo Autotreibstoff, m avtomobilsko mazivo Automobilschmier- stoff, m B Baaderjev test Baader-Test, m barvni indikator Farbindikator, m bazno olje Basisol, n belo olje Weil3ol, n bentonit Bentonit, m bentonitna mast Bentonitfett, n benzen Benzol, n biološka razgradljivost biologische Abbau- barkeit, f Nemško-slovenski glosar maziv je bil objav¬ ljen v Mostovih 1999 C centrifugiranje Abschleudem, Schleudem, n cepljenje Spaltung, f cetansko število Cetanzahl, f cikličen zyklisch ciklični parafin Cykloparaffin, n cikloalkan Cykloalkan, n cikloparafin Cykloparaffm, n cilindrsko olje Zylinderol, n Č čistilno sredstvo Reinigungsmittel, n; Reini- ger, m čistost batov Kolbensauberkeit, f čistost motorja Motorsauberkeit, f čiščenje olja Olreinigung, f čiščenje vodov za olje Olkreislauf-Reini- gung, f črni mulj Schwarzschlamm, m črpanje Forderung, f; Pumpen, n D delno mazanje Teilschmierung, f delovanje pod polno obremenitvijo Vollast- betrieb, m delovanje z malo škodljivih snovi schad- stoffarmer Betrieb, m delovna temperatura Betriebstemperatur, f destilacija Destillation, f destilacijska naprava Destillationsanlage, f detergent Detergent, n detergentno delovanje Detergentwirkung, f dinamična viskoznost dynamische Visko- sitat, f diolefin Diolephin, n dirkalno motorno olje na ricinusovi osnovi Rizinusbasis-Rennmotorbl, n dirkalno oljo Rennol, n 56 MOSTOVI 2000/XXXIV disperzant Dispersant, m dizelsko gorivo Dieselkraftstoff, Dieseltreib- stoff, m dodatek Zusatz, m; Additiv, n dodatek h gorivu Treibstoff-Zusatz, m dodatek proti koroziji Korrosionsschutzad- ditiv, n dodatek proti penjenju Antischaumzusatz, m dodatek proti rjavenju Rostschutzadditiv, n; Rostschutzzusatz, m dodatek proti staranju Alterungschutzaddi- tiv, n dodatek za izboljšanje indeksa viskoznosti Vl-Verbesserer, m dodatek za motorna olja Motorol-Zusatz, m dodatek za olja za menjalnike in diferen¬ ciale Getriebeol-Zusatz, m dodatek za raztapljanje Losungsvermittler, m dodatek za znižanje strdišča Stockpunkter- niedriger, m dovod mazalnega olja Schmierol-Zufuhr, f dovod olja Olversorgung, f dovodni sistem Versorgungssystem, n drsni koeficient trenja GleitreibungskoefFi- zient, m dušikova spojina StickstoffVerbindung, f E eksplozivnost Explosivitat, f ekstrakcija Extraktion, f ekstrakcija s furfurolom Furfurol-Extrak- tion, f emulgator Emulgator, m emulzija Emulsion, f Englerjeva posodica Engler-Topf, m enogradacijsko motorno olje Einbereichs- motorol, n eruptivno črpanje Eruptivforderung, f ester Ester, m ester dikarbonske kisline Di-Carbonsaure- Ester, m ester fosforne kisline Phosphorsaure-Ester, m estrsko olje Esterol, n etan Athan, n etilen Athylen, n F fenol Phenol, n filter iz vlaknastih snovi Faserstoff-Filter, n filtriranje motornega olja Motorol-Filte- rung, f frakcija Fraktion, f frakcioniranje Fraktionierung, f G glikol Glykol, n glikoleter Glykolather, m gorivo KraftstofF, Brennstoff, TreibstofF, m gorivo za turbinske motorje Dusenmotor- Treibstoff, m gorišče Brennpunkt, m gospodarno delovanje wirtschaftliche Ar- beitsweise, f gosto tekoč dickflussig gostota Dichte, f grafit Graphit, m grafitna mast Graphitfett, n H hidravlično olje Hydraulikol, n hidriranje Flydrierung, f hidrirna rafinacija hydrierende RafFmation, f hidrokrekirano olje Hydrocrackol, n hipoidni pogon Hypoidantrieb, m hipoidno olje Hypoidol, n hipoidno ozobljenje Hypoidverzahnung, f hladilna tekočina Kuhlmittel, n hladilno olje Kiihlol, n hladilno sredstvo Kuhlmittel, n hladni zagon Kaltstart, m hlajenje Kuhlen, n; Kiihlung, f hlapnost Fluchtigkeit, f I indeks viskoznosti Viskositatsindex, m industrijsko mazalno olje Industrie- Schmierol, n MOSTOVI 2000/XXXIV 57 inhibitor Inhibitor, m inhibitor korozije Korrosions-Inhibitor, m izguba zaradi izhlapevanja Verdampfungs- verlust, m izguba zaradi trenja Reibungsverlust, m izhlapevanje Verdunsten, n izkoristek Wirkungsgrad, m izločanje Abscheidung, f; Abtrennung, f izoalkan Isoalkan, n izolacijsko olje Isolierol, n izoparafin IsoparafFin, n izparevanje Verdampfung, f izpiranje Spulen, n izplakovalni plin Durchblasegas, n izpustna reža AuslaBschlitz, r izpustni čep za olje OlablaBschraube, f K kakovost goriva Kraftstoffqualitat, f kakovost motornega olja Motorolqualitat, f kalijev lug Kalilauge, f kabino olje Harteol, n kabino olje za redukcijsko atmosfero Blankharteol, n kapilarni viskozimeter Kapillarviskosime- ter, n kapljanje Trop fen, n kapljišče Tropfpunkt, m kerozin Dusenmotor-TreibstofF, m kinematična viskoznost kinematische Vi- skositat, f kislina, ki nastane pri zgorevanju Verbren- nungssaure, f kislinska rafinacija Saureraffination, f klasifikacija Klassifikation, f klasifikacija API API-Klassifikation, f klasifikacija viskoznosti Viskositatsklassifi- kation, f klasifikacijski sistem Klassifikations-Sys- tem, n klenkanje Klopfen, n klor Chlor, n kobalt Kobalt, n koeficient trenja Reibungskoeffizient, m koksanje Verkokung, f koksanje olja Olverkokung, f količina oljne polnitve Člfiillmenge, f kompresijsko razmerje Verdichtungs- verhaltnis, n kompresor Verdichter, m kondenzna voda Kondensvvasser, n konsistenca Konsistenz, f kontrola oljnega tlaka Oldruck-Kontrolle, f konzerviranje votlih delov Hohlraumkon- servierung, f korozija Korrosion, f korozivna obraba korrosiver VerschleiB, m kovinsko milo Metallseife, f kovinsko sito Metallsiebfilter, n krekiranje Cracken, n kremenčev gel Kieselgel, n krivulja viskoznosti Viskositatskennlinie, f kroženje motornega olja Motorenol-Kreis- lauf, m kurilno olje Heizol, n L lahki bencin Leichtbenzin, n lanolin Wollfett, n ledišče Gefrierpunkt, m legirano mazivo legierter Schmierstoff, m lepljenje Verkleben, Kleben, n letalsko motorno olje Flugmotorol, n litijeva mazalna mast Lithium-Schmierfett, n litrska moč Literleistung, f ločilni sloj Trennschicht, f lug Lauge, f M mast Fett, n mast na osnovi aluminijevih mil Alumi- niumseifen-Schmierfett, n mast na osnovi barijevih mil Bariumseifen- Schmierfett, n mast na osnovi kalcijevih mil Kalkseifen- Schmierfett, n mast na osnovi svinčenih mil Bleiseifenfett, n 58 MOSTOVI 2000/XXXIV mast za drsne ležaje Gleitlagerfett, n mast za gonila Getriebefett, n mast za hladno valjanje Kaltwalzen- Schmierfett, n mast za mazanje Schmierfett, Abschmier- fett, n mast za menjalnike in diferenciale Getrie¬ befett, n mast za oj nične ležaje Pleuellagerfett, n mast za osne ležaje Achslagerfett, n mast za ročice Kurbelfett, n mast za šasije Chassisfett, n mast za valjčne ležaje Walzlagerfett, n mast za visoke temperature Hochtempera- turfett, n mast za vodne črpalke Wasserpumpenfett, n mast za vroče ležaje HeiBlagerfett, n mast za zobnike Zahnradfett, n maščobna kislina Fettsaure, f mazalna mast Schmierfett, n mazalna mast, ki odbija vodo wasserabwei- sendes Schmierfett, n mazalna mast na osnovi aluminijevih kom¬ pleksov Aluminiumkomplex-Schmier- stoff, m mazalna mast na osnovi litijevih komplek¬ sov Lithium-Komplex-Schmierfett, n mazalna mast za hidravliko Hydraulik- schmierfett, n mazalna reža Schmierspalt, m mazalna sposobnost Schmierfahigkeit, f mazalna vrednost Schmienvert, m mazalni fdm Schmierfilm, m mazalno mesto Schmierstelle, f mazalno olje Schmierol, n mazanje Schmierung, f mazanje s stalno svežim oljem Frischolschmierung, f mazanje s suhim koritom Trocken- sumpfschmierung, f mazanje valjev Zylinderschmierung, f mazanje vozil automotive Schmierung, f mazanje z ločenim dodajanjem olja Ge- trenntschmierung, f mazivo Schmierstoff, m; Schmiermittel, n mazivo za visoke pritiske Hochdruck- Schmiermittel, n mazivo za vozila Fahrzeugschmierstoff, m mehanska obraba mechanischer VerschleiB, m mehki parafin Weich-Paraffm, n mehčalo Weichmacher, m meja topnosti Loslichkeitsgrenze, f mejno mazanje Grenzschmierung, f mejno trenje Grenzreibung, f menjava olja Ohvechsel, m merilna palica Peilstab, MeBstab, m merilni postopek MeBverfahren, n merjenje z merilno palico Peilstabmessung, f merska enota za viskoznost Viskositats- MaBeinheit, f mešalno razmerje Mischungsverhaltnis, n mešanica hlapov in zraka Dampf/Luft-Ge- misch, n mešanica pogonskega goriva in olja Treib- stoff/Ol-Gemisch, n mešanica zraka in goriva Luft/Kraftstoff- Gemisch, n mešanje Mischen, n; Riihren, n mešano trenje Mischreibung, f mešljivost goriv Kraftstoffmischbarkeit, f metanol Methanol, n mikrovosek Microwachs, n mineralizacija Mineralisation, f mineralno olje mineralisches 01, n molekula Molekul, n molekularna teža Molektilgewicht, n molibden Molybdan, n molibdenov disulfid Molybdandisulfid, n monogradno motorno olje Einbereichsmo- torol, n motnost Triibung, f; Triibheit, f motorno oktansko število Motor-Oktan- zahl, f motorno olje Motorol, n motorno olje HD HD-Motorol, n motorno olje z dolgotrajnim delovanjem Langzeit-Motorol, n MOSTOVI 2000/XXXIV 59 motorno olje za dolgotrajno obratovanje motorja pod polno obremenitvijo Lang- lauf-Motorol, n motorno olje za dvotaktne motorje Zwei- takt-Motorol, n motorno olje za utekanje Einfahr-Motorol, Einlauf-Motorol, n motorno olje za vozila Fahrzeug-Motorol, n motorno olje za zaščito pred korozijo Kor- rosionsschutz-Motorol, n mulj, ki nastaja pri delovanju hladnega motorja Kaltschlamm, m multigradno motorno olje Mehrbereichs- motorol, n N nabrekanje Quellung, f način uporabe Einsatzart, Anwendungsart, f nadtlak Uberdruck, m nafta Erdol, n naftalen Naphtalen, n naften Naphthen, n naftenska kislina Naphthensaure, f naftna vrtina Erdolbohrung, f nagnjenje k izhlapevanju Verdampfungs- neigung, f nahajališče nafte Erdollagerstatte, f naloga tesnjenja Dichtfunktion, f naprava za testiranje zavornih tekočin Bremsfliissigkeit-Testgerat, n naprava za vbrizgavanje Einspritzanlage, f nastajanje »majoneze« Mayonnaisebil- dung, f nastajanje mulja Schlammbildung, f nastajanje mulja v hladnem Kaltschlamm- verhalten, n nastajanje pene Schaumbildung, f nastajanje zrcalastih površin Spie- gelflachenbildung, f navodilo za utekanje Einfahrvorschrift, f nekontroliran vžig Fremdzundung, f nestrupenost Ungiftigkeit, f netesnost Undichtheit, f; Undichtigkeit, f netopni ostanek v olju olunloslicher Rtickstand, m nevarnost obrabe VerschleiBgefahr, f nevarnost požara Feuergefahrlichkeit, f nevarnostni razred Gefahrenklasse, f nevtralizacijsko število Neutralisationszahl, f nevtralno olje Neutralol, n normalni parafin Normalparaffm, n O občutljivost za vodo Wasserempfindlichkeit, f območje visokih temperatur Flochtempera- turbereich, m območje vrenja Siedebereich, m obodna hitrost Umfangsgeschwindigkeit, f obraba VerschleiB, m obratovalna temperatura Betriebstempera- tur, f obratovalni pogoji Betriebsbedingungen, pl (f) obremenitev Belastung, f; Beanspruchung, f obremenitev motorja Motorbelastung, f obremenitev z dušikovimi oksidi Stickoxid- belastung, f obstojnost Bestandigkeit, f obstojnost glede zmogljivosti Leistungs- bestandigkeit, f obstojnost pod tlakom Druckfestigkeit, f obstojnost v vodi Wasserbestandigkeit, f obtočni sistem Umlaufsystem, n obtočno mazanje Umlaufschmierung, f obtok Umlauf, m odcejanje Abtropfen, n odpornost proti emulgiranju Emulgierfe- stigkeit, f odpornost proti izločanju sestavin Ab- scheidungs-Freiheit, f odpornost proti klenkanju Klopffestigkeit, f odpornost proti tlačnim obremenitvam Druckfestigkeit, f; Druckbelastbarkeit, f odpornost proti staranju Alterung- bestandigkeit, f; Alterangsstabiltat, f 60 MOSTOVI 2000/XXXIV odpornost proti vodi Wasserbestandigkeit, f odprtina za odzračevanje Entliiftungsoffnung, f odstranitev Entfemung, Beseitigung, f odstranjevanje parafina Entparaffinierung, f odtekanje AbflieBen, n odvajanje toplote Warmeabfuhr, f odvisnost viskoznosti od temperature Vis- kositat-Temperatur-Verhalten, n odvisnost viskoznosti od tlaka Viskositat- Druck-Verhalten, n ohišje menjalnika Getriebegehause, n ohladitev Abkiihlung, f ohlajanje Abkiihlen, n oksidacija pri visokih temperaturah Hoch- temperatur-Oxidation, f oksidacijska obstojnost Oxidations- bestandigkeit, f; Oxidationsstabilitat, f oksidacijski test Oxidationstest, m oktansko število Oktanzahl, f olefin Olefin, n olein Olein, n oligomerizacija Oligomerisation, f olje 01, n olje ATF ATF-01, n olje EP za menjalnike in diferenciale EP- Getriebeol, n olje Limited-Slip Limited-Slip-01, n olje Premium Premium-01, n oljeRegular Regular-01, n olje za avtomate Automatenol, n olje za samodejne menjalnike Automatik- Getriebeol, n olje za betonske opaže Betonschalungsol, n olje za bruniranje Briinierol, n olje za brušenje Schleifol, n olje za samozaporne diferenciale Sperrdif- ferential-Getriebeol, n olje za dvotaktne motorje Zweitakt-Mo- torol, n olje za gonila Getriebeol, n olje za hladilne stroje Kaltemaschinenol, n olje za honanje Honol, n olje za izpiranje Spulol, n olje za jedra Kemol, n olje za kable Kabelol, n olje za kalupe Formenol, n olje za ladjarstvo Marine-01, n olje za mazanje Schmierol, n olje za menjalnike in diferenciale Getrie- beol, n olje za obdelavo kovin Metallbearbei- tungsol, n olje za omastitev tekstila Batschol, n olje za opaže Schalungsol, n olje za parne turbine Dampfturbinenol, n olje za prenos toplote Warmetragerol, n olje za prvi pogon Erstbetriebsol, n olje za prvo polnitev Erstbetriebsol, n olje za rezanje navojev Gewindeschneidol, n olje za statve Webstuhlol, n olje za utekanje Einlaufol, Einfahrol, Erst- betriebsol, n olje za valje Zylinderol, n olje za vodne turbine Wasserturbinenol, n oljna črpalka Olpumpe, f oljna kapljica Oltropflein, n oljna kopel Olbad, n oljna merilna palica Olpeilstab, OlmeGstab, m oljna pena Olschaum, m oljna polnitev Olfiillung, f oljna usedlina Člablagerung, f; Olschlamm, m oljni filter Olfilter, n oljni hladilnik Olkuhler, m oljni koks Olkohle, f oljni ločilnik Olabscheider, m oljni madež Olfleck, m oljni mulj Olschlamm, m oljni tlak Oldruck, m oljni vod Olleitung, f oljno korito Ohvanne, f oljno sito Olsieb, n omejitev izravnave Ausgleichsbegrenzung, f MOSTOVI 2000/XXXIV 61 oprijemanje Haftfahigkeit, f osnovno olje Grundol, n ostanek zgorevanja Verbrennungsriickstand, m ozobje Verzahnung, f P papirnati filter Papierfilter, n para Dampf, m parafin ParafFm, n parafinsko olje Paraffinol, n petrolej Petroleum, n petrolej za pranje Waschpetroleum, n plamenišče Flammpunkt, m plinast gasformig plinska kromatografija Gas-Chromato- graphie, f plinsko olje Gasol, n ploskovna obremenitev Flachenbelastung, f podaljšani rok menjave olja verlangerte Ohvechselfrist, f pojav bakterij Bakterienbefall, m polialfaolefin Poly-Alfa-01ephin, n polifenileter Polyphenylather, m poliglikol Polyglykol, n polimerizacija Polymerisation, f polno mazanje Vollschmierung, f poltrd halbfest pomanjkljivo mazanje Mangelschmierung, f popolni razkroj Totalabbau, m popolno mazanje Vollschmierung, f poraba goriva Kraftstoffverbrauch, m poraba olja Olverbrauch, m posebno olje Spezialol, Sonderol, n posedanje mulja Schlammablagerung, f postopek krožnega obtoka maziva Schmiermittelkreislaufverfahren, n poškodba zaradi obrabe VerschleiBscha- den, m potek utekanja Einfahrvorgang, m potopna naprava Tauchvorrichtung, f; Tauchgerat, n; Tauchanlage, f povečanje VergroBerung, f; Zunahme, f; An- stieg, m povečanje viskoznosti Viskositatsanstieg, m površinska napetost Oberflachenspannung, f površinsko aktivne snovi oberflachenaktive Stoffe, pl (m) prečrpovalna črpalka Forderpumpe, f preiskava rabljenega olja Gebrauchtolunter- suchung, f prenapolnitev Uberflillung, f prenos moči Kraftiibertragung, f preobremenitev Uberlastung, f preprečevanje penjenja Schaumverhinde- rung, f preprečevanje zaribavanja FreBverhinde- rung, f presežek olja OluberschuB, m prestrezna posoda Auffangbehalter, m pridobivanje s črpanjem Pumpforderung, f primerjalno gorivo BezugstreibstofF, m pripravljenost za vžig Ziindwilligkeit, f propan Propan, n prostornina Volumen, n; Hubraum, m; In- halt, m prostornina oljnega korita Člwanneninhalt, f protikorozijski aditiv Korrosionsschutz- additiv, n R rabljeno olje Gebrauchtol, n rafinacija RafFination, f rafinacija s topili LosungsmittelrafFmation, Solvent-Raffination, f rafinat Raffinat, n razgradljiv abbaufahig, abbaubar razgradljivost Abbaubarkeit, f razpad Zerfall, m razpršilna šoba Spriihdiise, f razredčenje olja Olverdiinnung, f razred zmogljivosti Leistungsklasse, f razred API za motorna olja API-Klasse (f) fur Motorole razred API za olja za menjalnike in dife¬ renciale API-Klasse (f) lur Getriebeole 62 MOSTOVI 2000/XXXIV razred viskoznosti ISO ISO-Viskositats- klasse,f razred viskoznosti SAE za motorna mazal¬ na olja SAE-Viskositatsklasse (f) tur Mo- tor-Schmierole razred viskoznosti SAE za olja za menjal¬ nike in diferenciale SAE-Viskositats¬ klasse (f) fiirFahrzeug-Getriebeole raztopina Losung, f redčenje motornega olja Motorol- Verdiinnung, f redko tekoč diinnflussig Redvvoodova sekunda Redwood-Sekunde, f regeneracija Regenerierung, f regenerat Regenerat, n rezervoar Vorratsbehalter, m rezervoar za gorivo Kraftstoffbehalter, m; Tank, m rezilno olje Schneidol, n ricinusovo olje Rizinusol, n rja Rost, m; Eisenoxidhydrat, n rok uporabe Einsatzdauer, f rok menjave olja Ohvechsel-Frist, f rotacijski viskozimeter Rotationsviskosi- meter, n rudnina Mineral, n S segrevanje Erhitzen, n sekundarni rafinat Zrveitraffinat, n sestava olja Olzusammensetzung, f silicijev oksid Silizium-Oxid n silikatni gel Silikatgel, n silikon Silikon, n silikonska mast Silikonfett, n silikonska zavorna tekočina Silikon- Bremsfliissigkeit, f sinhronski obroček Synchronring, m sintetična mast Synthesefett, n sintetično olje synthetisches 01, Syntheseol, n sistem za povratno vodenje izpušnih plinov Abgasriickfuhrsystem, n sistem za vbrizgavanje Einspritzsystem, n smola Harz, n solitrna kislina Salpetersaure, f solventna rafinacija Solvent-Raffination, Losungsmittelraffination, f solventni rafinat Solvent-Raffinat, n specialno olje spezielles 01, Spezialol, n specifikacija Spezifikation, f specifična teža spezifisches Gewicht, n spojina Verbindung, f sposobnost dispergiranja Dispergier- vermogen, n sposobnost emulgiranja Emulgierbarkeit, f sposobnost izločanja vode Wasserabschei- devermogen, n sposobnost izločanja zraka Luftabgabe- vermogen, n sposobnost mešanja Mischbarkeit, f sposobnost navzemanja mulja Schlamm- tragvermogen, n sposobnost nevtraliziranja Neutralisations- vermogen, n sposobnost omakanja Netzvermogen, n sposobnost oprijemanja Haftvermogen, n srednji destilat Mitteldestillat, n sredstvo za čiščenje Reinigungsmittel, n sredstvo za hladno čiščenje Kaltreiniger, m sredstvo za hlajenje in mazanje Kiihlschmierstoff, m sredstvo za nabrekanje Quellmittel, n sredstvo za zaščito hladilnika pred zmrzo¬ vanjem Kuhlerfrostschutzmittel, n stabilizator emulzije Emulsionsstabilisator, m standardi DIN DIN-Normen, pl (f) staranje Alterung, f staro olje Altol, n stična ploskev Beriihrungsllache, f stični koeficient trenja Haftreibungskoeffi- zient, m stopinja Englerja Engler-Grad, m stopnja čistosti Reinhheitsgrad, m stranski rafinat Zweitraffinat, n strdišče Stockpunkt, m strdišče parafina Paraffm-Stockpunkt, m MOSTOVI 2000/XXXIV 63 strižna izguba Scherverlust, m strižna obstojnost Scherstabilitat, f strižna trdnost Scherfestigkeit, f strižni gradient Schergefalle, n strjevanje Festvverden, n strojno olje Maschinenol, n suho trenje Trockenreibung, f sulfatni pepel Sulfatasche, f sulfonska kislina Sulfonsaure, f surovi bencin Rohbenzin, n svetilni petrolej Leuchtpetroleum, n sveže olje Frischol, n svinčev tetraetilen Bleitetraathylen, n Š škodljiva snov SchadstofF, m T tališče Schmelzpunkt, m taljiv schmelzbar tek na suho Trockenlauf, m tekalna površina valja Zylinderlaufbahn, f tekoč fliissig tekoča mast FlieBfett, n tekočinska zavora NaBbremse, f tekočinsko trenje Fliissigkeitsreibung, f tekočnost FlieBverhalten, n temnejše obarvanje Dunkelfarbung, f temperatura krekiranja Crack-Temperatur, f tesnilna snov Dichtungsstoff, m tesnjenje olja Čldichtheit, f test Conradson Conradsontest, m testno spričevalo Testzeugnis, n težki bencin Schwerbenzin, n težko kurilno olje schweres Heizol, n težko olje Schwerol, n tiksotropija Thixotropie, f titracija Titration, f tlačna obremenitev Druckbelastung, f; PreBlast, f tlačni obtočni sistem Druckumlaufsystem, n točka nastanka plinskih mehurčkov Dampfblasenbildungspunkt, m točka zmotnitve Cloudpoint, n; Triibungs- punkt, m toluen Toluol, n topen v olju olloslich topen v vodi wasserloslich topilo Losungsmittel, n toplota, ki nastaja pri trenju Rei- bungswanne, f toplotna energija Warmeenergie, f toplotna obstojnost thermische Stabilitat, f torni partner Reibpartner, m trajna temperatura Dauertemperatur, f trajna zaščita dna vozila Dauerunterbo- denschutz, m trajnost Bestandigkeit, f trdi parafin Hartparaffin, n trdna primes fester Fremdstoff, m;feste Beimengung, f trdni delec Feststoffteilchen, n; Feststoff- partikel, n trdno mazivo Festschmierstoff, m trdnostne lastnosti Festigkeitseigenschaf- ten, pl (f) trenje Reibung, f trenje v motorju Motorreibung, f trimerizacija Trimerisation, f turbinski motor Diisenmotor, m turbinski polnilnik Abgasturbolader, m tvorba soli Salzbildung, f U učinek izpiranja Spiilwirkung, f učinkovina Wirkstoff, m učinkovita snov Wirkstoff, m učinkovitost Wirksamkeit, f ujemanje Ubereinstimmung, f; Vertraglich- keit, f ujemanje s konstrukcijskimi deli Bauteil- vertraglichkeit, f ujemanje s tesnili Vertraglichkeit (f) mit Dichtungen uležajenje Lagerung, f univerzalna Sayboltova sekunda Saybolt- Universal-Sekunde, f 64 MOSTOVI 2000/XXXIV univerzalno olje za traktorje Traktor-Uni- versalol, n uparjanje Verdampfen, n uplinjanje Vergasung, f upor Widerstand, m uporaba Anwendung, f; Gebrauch, m; Ein- satz, m uporabnik Verbraucher, m usedlina Ablagerung, f utekanje Einfahren, n utor Nut, f utor batnega obročka Kolbenringnut, f V vakuumska destilacija Vakuum-Destilla- tion, f vakuumski destilat Vakuumdestillat, n vakuumski ostanek Vakuumriickstand, m vazelin Vaselin, n večgradacijsko motorno olje Mehrbereichs- motorol, n večnamensko olje za gonila Mehrzweckge- triebeol, n večventilska tehnika Mehrventiltechnik, f velikost molekule MolekiilgroBe, f vezava kisika Sauerstoffanlagerung, f viskozimeter Viskosimeter, n viskozimeter s padajočo kroglico Kugel- fallviskosimeter, n viskoznost Viskositat, f visokorafiniran hochraffiniert visokozmogljivo mazivo Hochleistungs- schmierstoff, m visokozmogljivo dizelsko motorno olje Hochleistungs-Dieselmotorol, n vnetljivost Zundvvilligkeit, f voda, ki nastane pri zgorevanju Verbren- nungswasser, n volframov disulfid Wolframdisulfid, n vosek Wachs, n vpliv tlaka Druckeinvvirkung, f vpliv toplote Warmeeinwirkung, f vrednost pH pH-Wert, n vrelišče Siedepunkt, m vrelišče v vlažnem stanju NaBsiedepunkt, m vretensko olje Spindelol, n vroči ležaj HeiBlager, n vrtalno olje Bohrol, n vsebnost Gehalt, m vsebnost fosforja Phosphorgehalt, m vsebnost mulja Schlammgehalt, m vsebnost vode Wassergehalt, m vsrkanje zraka Luftaufnahme, f vzdržljivost Zahigkeit, f; Festigkeit, f; Bestandigkeit, f vžigljivost Zundvvilligkeit, f Z zaledenitev uplinjača Vergaservereisung, f zamašitev Verstopfung, f zamuljenje Verschlammung, f zaribanje Fressen, n zaribanje ležajev Lagerfressen, n zaščita Schutz, m zaščita dna vozila Unterbodenschutz, m zaščita pred bakterijami Bakterienschutz, m zaščita pred korozijo Korrosionsschutz, m zaščita pred nastajanjem mulja Schlammschutz, m zaščita pred obrabo VerschleiBschutz, m zaščita pred obrabo odmične gredi NockenverschleiBschutz, m zaščita pred rjavenjem Rostschutz, m zaščitna snov Schutzstoff, m zaščitno motorno olje Motorschutzol, n zatesnjenost Abdichtung, f zavorna tekočina Bremsfliissigkeit, f zavorna tekočina na osnovi glikoletra Glykolather-Bremsflussigkeit, f zbiralna posoda Sammelbehalter, m zdrs Schlupf, m zelo trd springhart zemeljska smola Erdpech, n zemeljski plin Erdgas, n zgorevanje Verbrennung, f zgoščanje Verdickung, f zgoščanje motornega olja Motorol-Ein- dickung, f MOSTOVI 2000/XXXIV 65 zgoščanje olja Oleindickung, f zgoščevalna snov Dickungsmittel, n zlepljenje Verkleben, n zmogljivost Leistung, f; Kapazitat, f zmotnitev Triibung, f Ž železov oksihidrat Eisenoxidhydrat, n; Rost, m židkost Zahigkeit, f življenjska doba Lebensdauer, f; Lauflei- stung, f življenjska doba motorja Laufstrecke (f) des Motors žveplov dioksid Schwefeldioxid, n žveplova kislina Schwefelsaure, f Janko Moder Nemško-slovenski slovar Igorja Antiča Jeziki - tudi slovenščina - so kakor gozdo¬ vi in v njih so slovarji kakor drevesa, enoje¬ zični kot debla, dvo- in večjezični kot veje in krošnje. Jezikovna drevesa so toliko bolj ko¬ šata, kolikor več je v njih dvo- in večjezičnih slovaijev. Slovenci se zaradi prvinske težnje po neodvisnosti tako rekoč nagonsko sproti oskr¬ bujemo z njimi, ne le s slovarji svojih zemlje¬ pisnih sosedov, še prav posebej tistih, s kateri¬ mi tekmujemo v kulturnem sožitju ali o kate¬ rih slutimo, da bi radi na nas gledali zviška, mogoče celo pokroviteljsko, temveč tudi drugih. Slovenščina je po znamenitem vzponu ta¬ ko rekoč iz nič ob Dalmatinovem prevodu Biblije (1584) potem nekaj stoletij spala ka¬ kor Trnuljčica, vendar ji spremenjene verske in ideološke razmere niso dovoljevale spanja pravičnega, kaj šele spanja na lovorikah dose¬ ženega. Zato tudi takrat slovarska sla ni mirovala. Pomislimo le na Megiserjev Štirijezični slo¬ var (1592) z nemščino, latinščino, slovenšči¬ no in italijanščino, na Alasiov Slovar (1607) z italijanščino in slovenščino, vendar je sloven¬ ski feniks, ves prerojen in nov, zares zaživel spet šele po Prešernu in po pomladi narodov (1848). Že takoj sredi devetnajstega stoletja je na¬ mreč izšel Janežičev Popolni ročni slovar slo¬ venskega in nemškega jezika, po današnjem pojmovanju slovar srednjega obsega (. Nemš¬ ko-slovenski del 1850), le malo pozneje pa sta enakovredno z nemščino zatekmovala velika¬ na, Cigaletov Nemško-slovenski (1860) in Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar (1894, 1895). In s tem je bilo tudi dokončno konec zatiš¬ ja in miru na slovarskem področju. Nadalje¬ vale so se mogočne zamisli z velikanskimi na¬ črti, čeprav so se nekatere začele uresničevati šele v prvi Jugoslaviji, za latinščino na primer z Wiesthalerjevim Latinsko-slovenskim slo¬ varjem (A-K, 1923), ki pa bo nemara šele zdaj izdan v celoti (doslej A-K, 1999), in s Šturmovim Francosko-slovenskim slovarjem (A-C, 1939) s podobno, po svoje še bolj ža¬ lostno usodo, saj kljub veličastni zamisli tako rekoč ne more biti dokončan. Več sreče je 66 MOSTOVI 2000/XXXIV imel Doklerjev starogrški Grško-slovenski slovar (1915), šele v najnovejšem času pa so se mu pridružili še trije veliki slovarji, Veliki angleško-slovenski slovar (1978) Antona Grada, Ružene Škerlj in Nade Vitorovič, Ju¬ rančičev Srbskohrvatsko-slovenski slovar (1986) in Šlenčev Veliki italijansko-slovenski slovar (1997). Srednje obsežnih in manjših slovarjev je izšlo sicer še nekaj več ne le za doslej naštete jezike, temveč tudi za nekatere druge (alban¬ ščina, češčina, esperanto, francoščina, japon¬ ščina, kitajščina, madžarščina, makedonščina, poljščina, portugalščina, ruščina, slovaščina, španščina), velika škoda pa je, da smo še zme¬ raj brez slovaijev za flamščino in holandščino (nizozemščino) in za tako imenovane skandi¬ navske jezike (danščina, norveščina, švedšči¬ na), čeprav je slovar Lene Holmqvist za švedščino že dolga leta v rokopisu priprav¬ ljen. Po svoje je kar malo čudno, da smo ne gle¬ de na sodobno prevladujočo angleščino še zmeraj najbolje oskrbljeni s slovarji za nemš¬ čino, čeprav je bila ta nekaj časa po drugi sve¬ tovni vojni celo skoraj povsem izključena iz šol. In vendar so zdaj tako rekoč ob istem ča¬ su (če štejemo, da mora slovar, namenjen predvsem šolam, ostati v prodaji vsaj deset let) ob večjem slovarju Debenjakovih in manjšem slovarju Berdenove obenem na trgu kar štirje nemško-slovenski slovarji srednjega obsega, in sicer ena zadnjih izdaj Franceta Tomšiča (pri DZS), druga od izdaj Janeza Gradišnika (pri Obzorjih), ena od manjših ob¬ lik slovarja Doris Debenjak (pri Cankarjevi) in novi slovar Igorja Antiča (pri Mladinski). Spričo tega je Antičev uvodni stavek - »Nemško-slovenski slovar, ki ga imate v ro¬ kah, pomeni novost na slovenskem trgu« - težko pravilno ali tehtno razumeti. Ravno ta¬ ko njegov nadaljnji podatek, da je slovar se¬ stavljen »po pravilih novega pravopisa nemš¬ kega jezika«, saj vendar slovarjev ne moremo sestavljati po pravopisnih pravilih, temveč kvečjemu z upoštevanjem pravopisnih pravil. Za objektivno presojo, daje Antičev slovar med zadnjimi štirimi naštetimi najnovejši, pa je tudi še kar nekaj drugih dokazov. Najprej seveda zlasti podatek, da se edini med njimi že ravna po novem nemškem pravopisu, po¬ stopno veljavnem od 1. avgusta 1998, pa tudi nič manj tehtna ugotovitev, da ima edini med njimi (malega slovarja Berdenove kajpada pri tem ne upoštevam) kar sorazmerno veliko so¬ dobnih pojmov, med drugimi na primer pet gesel v zvezi z aidsom (Aids-Hilfe, aidskrank, Aidskranke m in f, Aids test), žal še zmeraj zgolj z opisi pojmov ( služba za pomoč bolni¬ kom z aidsom, bolan za aidsom, bolnik z aid¬ som, bolnica z aidsom, test za obolelost z aid¬ som), ker seje pač slovenščina načelno odlo¬ čila proti podomačenju bolezni v ajds ali ejds in si tako otežila prehod do podomačenih pri¬ devniških in samostalniških oblik ( ajdsen, ajdsnik, ajdsnica, ajdsni test). Kako se bodo odločili pri slovarju ob novem slovenskem pravopisu, sicer ne vem, vendar ima Slovar slovenskega knjižnega jezika med dodatki (1991) samo obliko aids brez družine. To omenjam zato, ker se mi Antičeve rešitve ( bo¬ lan za aidsom, bolnik z aidsom ...) ne zdijo boljše od splošne opisne rabe okužen z aid¬ som, okuženi z aidsom, okužena z aidsom ... Srečnejšo roko je imel Antič pri Airbagu, saj se je odločil za splošno uporabljano zrač¬ no blazino, ali pri izrazu Airconditioner za klimatsko napravo, izraze kakor Airbus ali Klon, klonen, scannen, Scanner pa je bodisi ohranil nespremenjene ali pa jih je le pisno ali izgovomo toliko podomačil, kakor smo tudi sicer večidel vajeni pri prevzetih besedah: klonirati, skenirati, skener (izjema je airbus). Vse te in še druge sodobne izraze torej šte¬ jem Antičevemu slovarju v velik plus in z nji¬ mi dobiva ta kar lepo prednost pred drugimi, ampak ker ga že toliko stvari odlikuje, ga po svoje upravičeno lahko tudi nekoliko kritične- MOSTOVI 2000/XXXIV 67 je presojam, saj je imel avtor, ko seje odločal za svojo različico, pred očmi vse svoje tekme¬ ce z njihovimi dobrimi in slabimi stranmi vred in se je lahko zavestno odločal za naj¬ boljšo. In res, avtor sam slovarju v uvodu prisoja šest zanimivih posebnosti (samo ne vem, za¬ kaj pri naštevanju na koncu alinej ne postavlja podpičij, temveč pike), med drugim, da so »vsa gesla, tudi izpeljanke in zloženke, opremljena s podrobnimi slovničnimi podat¬ ki«, kar pa zanesljivo ne drži, saj je veliko ge¬ sel brez njih. Mogoče bi bil moral namesto »vsa gesla« zapisati »vsi samostalniki in gla¬ goli« ali kaj podobnega. Težko tudi razumem avtorjevo zapiranje slovarja pred tujci, saj posebej poudarja, da so »vse oznake in pojasnila v maternem jeziku uporabnikov, se pravi, v slovenščini«, name¬ sto da bi bil rekel, da so vsa pojasnila sicer v slovenščini, da pa to ne sme biti ovira drugim uporabnikom, saj bodo vendar tudi drugi za svoje potrebe lahko uporabljali Antičev slo¬ var, kakor Slovenci lahko uporabljamo vse tu¬ jejezične slovarje, čeprav niso pisani v slo¬ venščini. Pri tem me še moti, da avtor kar nekajkrat omenja izraz »materni govorec« ali »materni govorec slovenščine« in podobno. Vemo si¬ cer, kaj je materni jezik = materinščina, na¬ mreč Muttersprache, kakor je navedeno na strani 278, ampak s tem izraz materni govorec po mojem še ni nič bolj podprt, če pomislimo, da je materinščina jezik, ki ga govori mati, govorec materinščine pa zato menda še ni ma¬ terni govorec. Nemci sicer imajo izraz Muttersprachler (Antič ga v svojem slovarju ne navaja), ki je pri Debenjakih opisan kot »naravni govorec jezika«, pri Dudnu »kdor jezik obvladuje kot materinščino« ali pri Wahrigu »kdor pri pogo¬ voru ali v debati uporablja materinščino«, vendar si v slovenščini ne z »naravnim govor¬ cem« ne z Antičevim »maternim govorcem« ne morem kaj prida pomagati, saj pri nas na primer dobremu poznavalcu in govorcu la¬ tinščine pravimo »latinec«, dobremu pozna¬ valcu ali govorcu francoščine »francoz«, do¬ bremu govorcu nemščine »nemec« in podob¬ no, dobremu obvladovalcu slovenščine torej »Slovenec«, dobremu poznavalcu materinšči¬ ne potemtakem kvečjemu »materinjec« ali »materinec« ali, če že dmgače ne gre, »govo¬ rec materinščine«. Sploh pa je izraz »materinščina« v novej¬ šem času, ko včasih spričo mešanih zakonov dobi tudi oče prvo besedo, mednarodno izgu¬ bil nekaj objektivne veljave in se nekateri raj¬ ši zatekajo k malo manj čustveno obarvanemu izrazu »prvi jezik«, tako daje »materni govo¬ rec« še dodatno manj ustrezen in ima očitno še manj prihodnosti. Med vsemi šestimi »zanimivimi poseb¬ nostmi« Antičevega slovarja je zame povsem nesporna odlika gotovo novi nemški pravo¬ pis, saj ni le upoštevan v celotnem besedilu, temveč tudi predstavljen v kratki, dokaj pre¬ gledni, le korektorsko žal premalo skrbni in¬ formaciji. Utrujeno korektorjevo oko je na primer spregledalo »Stickstoff-frei«, »priše- mo z veliko začetnico«, »po katerih se lahko vprašamo kako?, in pri katerih« in še nekaj podobnih vejic. Slovar gotovo zasluži pohvalo tudi zaradi slovničnih podatkov pri samostalnikih, glago¬ lih in nekaterih predlogih, zaradi dosledne na- glašenosti vseh nemških geselskih besed, za¬ radi opozoril na morebitno drugačno izgovar¬ javo, zaradi razvezave nekaterih kratic in okrajšav, zaradi upoštevanja švicarske, av¬ strijske in narečne nemščine in zaradi vseh dmgih, tudi v drugih slovarjih že preizkuše¬ nih prvin (obširna navodila za uporabo, sez¬ nam nepravilnih glagolov in podobno). Vse to priporoča novi slovar za nepogrešljivega spremljevalca in svetovalca zlasti mlajšim, še manj izkušenim in manj zahtevnim uporab¬ nikom. 68 MOSTOVI 2000/XXXIV Zlasti v zvezi s tem pa moram postaviti av¬ torju resno načelno vprašanje, o katerem je najbrž premalo razmislil. Nemščina in slo¬ venščina sta si namreč v marsičem bistveno različna jezika. Tako imamo na primer v slo¬ venščini tako imenovani glagolski vid, veči¬ del skoraj povsod po dve glagolski obliki, do¬ vršno in nedovršno, recimo obrniti: obračati. Antič seje - mogoče zaradi prostorske stiske - odločil večidel le za en sam glagolski vid, na primer werfen vreči: povreči, ko je vendar jasno, da se werfen pravi tudi metati, kotiti, se pravi dejavnost z nedovršnim glagolskim vi¬ dom, ali nasprotno, da se na primer j auchzen pravi ne le vriskati, temveč tudi vrisniti, zavri¬ skati, torej z dovršnim glagolskim vidom. Na to bi bilo treba posebej opozoriti vsaj v uvo¬ du, pa je imel avtor bolj pred očmi zgolj nemške posebnosti, zato njemu in založbi pri¬ poročam, da to vprašanje ob morebitni drugi izdaji resno pretehtata, saj pri sedanji avtorje¬ vi odločitvi podatkovno izrecno trpi sloven¬ ska stran, vsebinsko in oblikovno, zlasti pri tujih uporabnikih, ki ne poznajo dovolj te slo¬ venske posebnosti. Še posebej kvarno pa utegne to vplivati na slovensko mladino, če se bo preveč mehanično navzela samo ene vrste Antičevih prevodov posamezne nemške bese¬ de, bodisi samo dovršnih ali samo nedovršnih oblik slovenskih glagolov. Iz avtorjevega uvoda naj pohvalno nave¬ dem še podatek o vsebini slovarja; da ni se¬ stavljen samo iz »eno- in dvojezičnih slovar¬ jev«, temveč tudi iz »revij, časopisov, brošur, reklam, interneta in informativnih publika¬ cij«, skratka, da »ponuja izrez živega nemške¬ ga jezika«. Tudi to je gotovo dobra stran av¬ torske odločitve, čeprav je sad tako premišlje¬ nega načrta po navadi odvisen od avtorjeve razgledanosti in srečne roke pri izbiri virov, področij in besed v njih. Avtor v zvezi s tem posebej omenja »številne aktualne strokovne izraze predvsem s področja računalništva, ko¬ munikacij in Evropske unije«, z isto upraviče¬ nostjo pa bi najbrž naštel še katero od strok, saj nobena od naštetih ne izstopa prav po¬ sebej. Da to res drži, sem deloma že nakazal v za¬ četku z navedbo nekaj sodobnih izrazov, ven¬ dar pa nam pogled na odprti Antičev slovar hkrati pove, da je šlo avtorju - recimo, ob predpisanem črkovnem obsegu - najbrž zlasti za zajetje kar največ vsak dan potrebnih besed in ob njih le za najnujnejšo frazeološko ali ilustrativno gradivo, saj so geselski članki pretežno enovrstični, se pravi skopo omejeni zgolj na besedo samo in na njene prve ali naj¬ nujnejše pomene. To je po svoje sicer razumna odločitev, ko¬ likor velja za upoštevanje kar največ koren¬ skih besed brez odvečnega ponavljanja skoraj polnopomenskih samostalnikov in glagolov v drugi polovici zloženk, ker uporabnik lahko marsikdaj tudi sam vsaj približno ugane po¬ men prenekatere zloženke, če pozna vsebino njenih sestavin. Podobno se dogaja ob veliko predponskih sestavljenkah in izpeljankah ter samostalniških zloženkah, večinoma pa člo¬ vek le težko sam odkrije pomen raznih slov¬ ničnih ali nezloženih besed ter najpogostejših fraz in besednih zvez že z deloma spremenje¬ nim ali prenesenim pomenom. Naj poskusim te misli vsaj nekoliko pona¬ zoriti z nekaj posegi v slovar. Vzemimo najprej dokaj živo tujo predpono anti-. V Antičevem slovarju je po abecedi 43 pojmov s tem začetkom (ne glede na to, ali gre za predponsko sestavljenko ali za samo¬ stojno korensko besedo). V nemškem Dudno- vem precej večjem slovarju sem potem pogle¬ dal, katera od besed bi po moje še morala biti tudi v Antičevem slovarju, in jih našel, reci¬ mo, borih devetero, na primer Antibarbarus (jezikovni priročnik), Antifon (antifona), anti- kisieren in Antiken (v pomenu »umetnine«; pri Antiču sta le antik in Antike), Antigua (tip črk), Antispasmotikum, Antiteilchen (protide- lec), Antitoxin (protistrup), Antizyklone. MOSTOVI 2000/XXXIV 69 Pogledal sem tudi, ali je pri Antiču kateri od izrazov odveč, in našel pogojno le Antise- mitin, ker je beseda predvidljiva iz moške ob¬ like Antisemit. Ta preizkus je torej Antičev slovar več kot uspešno prenesel. Potem sem se odločil še za domačo pred¬ pono, nalašč redko, in sicer nicht-, in naštel pri Antiču 27 gesel (spet po abecedi, tako da so mednje zajete tudi besede, ki niso sestav¬ ljenke ali izpeljanke z nicht). Pogrešam Nichteinmischung (nevmešavanje), Nicht- schwimmer (neplavalec), nichtselbstdndig (nesamostojen), Nichtsnutz (malopridnež), nichtzielend (neprehoden). Tu lahko tudi po¬ jasnim svojo prejšnjo misel: če so izpuščene besede, kakor sta Nichteinmischung in Nichtschwimmer, ni to za slovar pravzaprav nič tako usodnega, saj sta oba izraza gladko razvidna in prevedljiva iz sestavin nicht in Schwimmer, drugače je pa z besedami, kakor sta Nichtsnutz in nichtzielend, ker sta teže pre¬ vedljiva iz sestavin. Iz istega vzroka pogre¬ šam pri besedah nicht in nichts precej več ilu¬ strativnega gradiva, ki naj pokaže našo in nemško rabo. Naredil sem še tretji poskus na slepo. To pot sem vzel zloženke s Schnee-. Naštel sem 28 gesel, torej eno več kakor pri Gradišniku, vendar s precej različnim izborom. Istih pojmov imata 11 {Schnee, Schneeball, Schneeblindheit, Schneebrille, Schneedecke, Schneeflocke, schneefrei, Schneeglockchen, Schneemann, Schneesturm, Schneewittchen ) s približno enakimi prevedki (G: snežna kepa, A: kepa snega; G: snežni naočniki, A: zaščit¬ na očala (za sneg); G: kopen, brez snega, A: brez snega). Gradišnik ima 16 svojih: Schneeanflug, snežni poprh; Schneeberg, snežnik; Schnee- fall, sneženje; Schneefeld, Schneeflache, sne¬ žišče; Schneegestober, snežni metež; Schnee- grenze, ločnica večnega snega; schneehaarig, belolas; Schneehaufen, kup snega; schneeig, snežen, zasnežen; Schneekruste, sren; Schnee- reifen, krplja, krpljica; Schneerose, čmi teloh; Schneeschuh, krplja, smučka; Schneevenve- hung, opast; Schneewasser, snežnica. Tudi Antič ima 17 svojih: schneebedeckt, prekrit s snegom, zasnežen; Schneeeule, snež¬ na sova; Schneefrase, snežna freza; Schnee- gans, snežna gos; Schneeglatte, spolzkost ce¬ stišča (zaradi snega); Schneehase, planinski zajec; Schneehuhn, belka, snežna jerebica; Schneekanone, snežni top; Schneekette, snež¬ na veriga; Schneematsch, snežna brozga; Schneemobil, snežno vozilo; Schneepjlug, snežni plug; Schneeraupe, teptalni stroj; Schneeregen, sneg z dežjem; Schneeschaufel, lopata za čiščenje snega; Schneetreiben, snež¬ ni metež; schneeweifi, snežno bel. Opazna je torej Antičeva skrb za novejše snežne priprave in za živalski svet, neroden pa se mi zdi opisni prevod za lopato (na splo¬ šno jev slovarju še preveč okornih ali opisnih prevedkov). Od manjkajočih izrazov pri Schnee- bi jih za premislek priporočil vsaj pe¬ tero, in sicer Schneegestober, snežni metež; Schneebruch, snegolom; Schneefang, snego- lov, Schneelamne, snežni plaz; Schnee- mensch, jeti. Tudi ti preizkusi so se torej za Antičev slovar v bistvu kar ugodno iztekli, in ker mi je slovar tudi sicer v načelu simpatičen ali ker je, kakor temu zdaj na splošno pravijo, do uporabnika prijazen, saj pri njem namesto oči trpijo kvečjemu roke, ker je tisk zadosti velik in stavek temu primemo zračen, in ker slutim, da avtor še ni rekel zadnje besede, ker se torej slovarju obeta še lepa prihod¬ nost, si ne morem kaj, da ne bi za konec izre¬ kel še troje nasvetov za morebitne prihodnje izdaje. 1. Pri posameznih temeljnih, le na videz drobnih slovničnih besedah, prislovih, člen¬ kih, predlogih in podobnem, na primer also, bald, dann, denn, daran, darauf, hin,je, nahe, schon, schier, iiberhaupt ..., bi kazalo pomno¬ žiti in še razširiti ilustrativno gradivo. 70 MOSTOVI 2000/XXXIV 2. Pri bolj ali manj stalnih zvezah bi bilo treba še večkrat z besedo v oklepaju dopolniti ali konkreti z irati stvarno ali preneseno vsebi¬ no. Veliko je v tem pogledu sicer že narejene¬ ga, ker so marsikje pripisane strokovne pano¬ ge, iz katerih je izraz vzet (EKON, FIZ, MAT), vendar mislim tu ne le na panogo, temveč tudi na tako imenovano ključno be¬ sedo. V slovarju je na primer pri glagolu abste- chen rečeno: »izrezati; zaklati (žival); zabosti; razlikovati se«. V zvezi s temeljnim pome¬ nom je ponazarjalno mogoče še najbližji »raz¬ likovati se«, vendar je slovarsko najbolj opre¬ deljen »zaklati«, ker mu je v oklepaju dodana predmetna navezava. Prav na take navezave mislim, ko pravim, da bi kazalo še večkrat z besedo v oklepaju bolj konkretizirati vsebino; s tem bi se tudi izrazi s preširokim ali premalo izostrenim pomenom zožili na bolj bistvene ustreznice. Se pravi: z navideznim oženjem pomena bi ga lahko pravzaprav izostrili in njegovo bistvo prenesli tudi na sorodne od¬ tenke in pomene. Recimo: namesto dosti nedoločnega »izre¬ zati« bi se z dodano besedo »(rušo)« bolj približali dobesednemu bistvu, torej odrezati (rušo). S tem bi lažje razumeli tudi »razliko¬ vati«, se pravi »odmikati se od celote, od ve¬ čine, biti drugačen«. To bi nadalje še posebej pomagalo razumevanju samostalnika derAb- stecher, ki je preveden kot »kratek izlet, skok«, kar je sicer res, pa vendar za las pre¬ malo povezano z osnovnim pomenom besede, ki bi bila zares razumljiva šele s tem, če bi bil prevod dopolnjen: »kratek izlet, skok (v stran)«. Nekaj dodatnih informacij bi bralec lahko dobil s tem, ko bi bilo pri prvih treh pomenih navedeno, da gre za prehodni glagol, pri četr¬ tem pa za neprehodnega s pomenom »biti drugačen, biti ločen od«. Pri taki obdelavi bi se pokazalo, da sta dva glagola »zaklati« in »zabosti« istopomenska in s tem negospodar¬ no podvojena, saj bi zadostoval en sam. 3. Moj tretji predlog bi sicer najbolj pove¬ čal črkovni obseg slovarja, saj mislim na še dodatno obogatitev frazeologije pri tako re¬ koč ustaljenih ffazeoloških pojmih, na primer Kopf Salz, machen, sagen ..., vendar naj bo izrečen še ta, saj bi se potem tudi zunanja po¬ doba slovarja bistveno spremenila: iz enovr¬ stičnih geselskih člankov šolskega slovarja bi nastal resen slovar srednjega obsega. In s tem bi Antičev slovar ujel tisto, čemur sem v svoji oceni v Književnih listih v Delu (21. oktobra 1999) rekel zamujena priložnost in kar se mi je potrdilo tudi ob tem nekoliko obširnejšem pregledu. Res pa je, da se mi je ravno pri tem pregledu še jasneje pokazalo, da si Antičev Nemško-slovenski slovar tako iz¬ boljšavo zasluži. Literatura Igor Antič, Nemško-slovenski slovar, Mladin¬ ska knjiga, Ljubljana 1999, strani 531 Katja Berden, Mali nemško-slovenski slovar, DZS, Ljubljana 1999, strani 393 Duden, Rechtschreibung der deutschen Sprache, Dudenverlag, 21. popolnoma pre¬ delana in razširjena izdaja, Mannheim 1999, strani 910 Janez Gradišnik, Nemško-slovenski slovar, Založba Obzorja, Maribor 1998, strani 500 Gerhard Wahrig, Deutsches Worterbuch, Neu herausgegeben von Dr. Renate Wahrig-Bur- feind, Bertelsmann Lexikon Verlag, Giiter- sloh 1997, strani 1420 MOSTOVI 2000/XXXIV 71 Slovenski pravni leksikon - odmevi Borut Šinkovec : Nemški del Pravna leksikografsko-slovarska strokovna literatura v slovenščini je po obsegu že v splošnem bolj skromna, še posebej pa to velja za tovrstno literaturo, ki vsebuje hkrati pre¬ vod geselskih besed v kakem tujem jeziku. Če omenimo Apovnik-Kamičarjev nemško- slovenski (1989) in slovensko-nemški (1996) slovar pravnega in ekonomskega jezika, lek¬ sikon Pravo Cankarjeve založbe (skupina av¬ torjev, 1987), Šinkov večjezični slovar prav¬ nih izrazov (ČZ Uradni list SRS, 1974) in iz¬ dajo SAZU Pravni terminološki slovar (gra¬ divo do leta 1991, Ljubljana 1999), smo na¬ šteli vsa dela s tega področja, ki so integralne¬ ga pomena. Nismo pa hoteli pri tem pozabiti v redakciji dr. Babnika izdanega nemško-slo- venskega pravnega slovarja še iz leta 1895, sijajnega dela in knjižne raritete, ki bi zasluži¬ la reprint izvirnika, kot jih v slovenščini ne¬ kaj že imamo (Valvazor, Pitamičeva Država itd.). Na to redko zasejano področje (»občut¬ no pomanjkanje primernih priročnikov« upravičeno in poznavalsko omenja avtor Apovnik v uvodu, pa tudi urednik v svoji be¬ sedi na začetku knjige) je v drugi polovici lanskega leta stopilo obravnavano delo, za katerega lahko rečemo, še preden ga poskusi- SLOVENSKI PRAVNI LEKSIKON USPEŠNICA ZIME 1999/2000 Avtoiji: Recenzenta: dr. Pavel Apovnik mag. Mile Dolenc dr. Karlo Primožič dr. Dragan Petrovec dr. Aleksander Feri Trijezično leksikalno delo - kombinacija leksikona s slovarjem: ♦ razlaga gesel - pojmov - iz slovenskega pravnega reda (deloma tudi avstrijskega, nemškega in italijanskega) ♦ italijanske in nemške ustreznice za gesla in podgesla ♦ na 240 straneh okoli 2000 gesel in podgesel ♦ z uvodom in nemškim ter italijanskim indeksom 310 strani Ministrstvo za pravosodje je Slovenski pravni leksikon uvrstilo med obvezno literaturo za opravljanje izpita za sodnega tolmača za nemški in italijanski jezik. Knjigo je izdal OST - SVETOVALNE STORITVE v sodelovanju z DZTPS. Cena leksikona pri založniku je 9000 SIT (z DDV), cena v knjigarnah 10.400 SIT. Naročila sprejema OST - SVETOVALNE STORITVE na tel./faks: 061 15 91 101 ali po elektronski pošti ost.omerza@siol.net 72 MOSTOVI 2000/XXXIV mo podrobneje predstaviti in oceniti, daje re¬ snično potrebno in dobrodošlo že zaradi do¬ slej zapisanega. Okvirno smo že povedali, da gre za preva¬ jalsko strokovno gradivo za področje prava z nemškimi in italijanskimi ustreznicami gesel- skih besed. Naj bo tukaj potoženo, da je na¬ slov knjige na ovitku nekoliko predolg in okorno oblikovan, saj zajema, ozko tehnično vzeto, kar deset vrstic, ki naj napovejo vsebi¬ no dela; taka oblika oziroma naslov prej odbi¬ je kot privlači, zato bi si bilo za kako poznejšo izdajo želeti kaj primernejšega in ustreznejše¬ ga. Sploh sta nekoliko moteča in kljub slo¬ venščini zvenita nekoliko tuje dva izraza ozi¬ roma povezavi, ki ju avtor rad uporablja: us¬ treznice geselskih besed (gre za prevod besed oziroma gesel) in geselski članki, ko gre za razlago posameznih gesel oziroma pojmov. Čeprav smo se dotaknili že kar naslova de¬ la, kaj bi vendarle še kazalo navesti in omeniti namesto uvoda ter v podkrepitev splošne ugo¬ tovitve o potrebnosti in koristnosti tega dela? Prevajalcu, ki ni pravnik po izobrazbi, so specifičnosti pravnega jezika, način izražanja in sami izrazi in pravni pojmi tuji že v njego¬ vem domačem, maternem jeziku. Grdo, vča¬ sih pa tudi humorno ali kot izraz obupa nad nerazumevanjem slišimo pravniški jezik in strokovno izražanje imenovati pravniška la¬ tovščina in ta strokovni jezik, tako kot pogo¬ sto sam pravniški poklic, ljudje doživljajo z odporom. A za prevajalca odpor do jezika - tudi strokovnega - ne more biti pričakovana drža; pomeni pa tak specifičen jezik oziroma način izražanja, kot je pravniški, gotovo do¬ daten napor in tudi dodatno odgovornost pri prevajanju. V pravu in med pravniki je stro¬ kovno tolmačenje pomena pravnih besedil (ti¬ stih v domačem jeziku, brez prevajanja) v re¬ snici cela nemajhna znanost, kar posebno po¬ dročje prava (o tem spregovori ocenjevano delo pod geslom razlaga pravnih norm). Pre¬ vod tipičnih pravnih besedil od pogodb prek sodnih pisanj in sodb do predpisov vseh vrst torej glede na pomen in posledice, kijih ta be¬ sedila imajo, za prevajalca pomeni, zaradi strokovnega jezika in izražanja, večjo težav¬ nost, zaradi vsebine pa je njegovo delo bolj odgovorno. Ni treba posebej utemeljevati, ka¬ ko potrebna in dobrodošla je dodatna strokov¬ na in tudi dvojezična literatura, ki naj preva¬ jalcu nepravniku omogoči premostiti oviro (samo) laičnega poznavanja in dojemanja po¬ sebnosti izražanja v izhodiščnem in ciljnem jeziku (smiselno pač velja isto za vsako pre¬ vajanje besedil, pisanih v strokovnem jeziku kateregakoli področja). Knjiga je koncipirana tako, da ima namen ustrezno razlagati posamezna gesla (pravne izraze), v slovarskem delu pa jim nato dodaja prevod v nemškem in italijanskem jeziku. Glavni avtor v uvodu pove, da gre v tem delu za bolj redko povezavo med leksikonom in slovarjem v poskusu ustreči želji in potrebi tolmačev in prevajalcev, da se jim olajša razu¬ mevanje pravnih besedil in hkrati pomaga poiskati ustrezen prevod (izraz) v tujem jezi¬ ku. To je torej prva, lahko rečemo posrečena uporabna dvojnost koncepta te knjige. Druga njena dvojnost je v neposredni povezavi s pr¬ vo oziroma logično izhaja iz nje: tako urejena knjiga, ki jo avtor kar preskromno imenuje priročnik, je dejansko lahko namenjena pre¬ vajalcem in tolmačem, pa tudi pravnikom. Razlaga pomena posameznih gesel v pravu bo za pravnike pogosto dobrodošla pomoč pri tem, kar avtor v uvodu posrečeno imenuje pri¬ dobitev hitre informacije, in tukaj bi res lahko govorili o pomoči na ravni in v smislu priroč¬ nika, kajti priročniki so vendarle na vseh po¬ dročjih zelo koristna in dobrodošla literatura, način pridobitve hitre informacije, krajše predstavitve ali osvežitve materije. Za preva¬ jalce, ki niso pravniki, bo ta razlaga še prav posebno dragocena, pogosto bistvenega po¬ mena, ker bodo mesto, ki ga prevajajo in sam konkreten izraz lahko razumeli pravilno in v MOSTOVI 2000/XXXIV 73 pravem kontekstu. Ko pa je treba izbrati med podgesli, uporabo iste besede v različnih po¬ menih, je taka pomoč za prevajalca in pravil¬ nost prevoda naravnost odločilna. Tukaj se prevajalec znajde na razpotju, kjer mu name¬ sto običajnega kažipota pravilno pot in s tem izbiro izraza (prevoda) jasno pokažeta opis in razlaga, združena s prevodom oziroma z us¬ treznicami. Kar zadeva slovarski del, torej prevod posameznih pojmov in izrazov v nemščino in italijanščino, bodo po knjigi se¬ gali zlasti prevajalci in tolmači, hkrati pa bo v pomoč tudi pravniku, ki išče tuj izraz. V zvezi s slovarskim delom je pomembno omeniti ti¬ sto, kar zelo povečuje praktično uporabnost knjige. Geselskemu delu sledita nemško-slo- venski in italijansko-slovenski indeks, kot ga imenujejo avtorji, dejansko pa gre za abeced¬ na slovarja vseh gesel (domnevam, da vseh), tako daje vedno mogoče »vstopiti« v geselski del slovarja tudi prek enega ah drugega tujega jezika. Do razlage gesel in prevodov v tujem jeziku torej pridemo naglo in brez težav, ne glede na to, s katere plati se stvari lotimo, ozi¬ roma iz katerega ah v katerega od obeh jezi¬ kov prevajamo. Prepričan sem, da se bo vsak uporabnik knjige ah tudi tisti, ki jo bo sprva bolj iz rado¬ vednosti vzel v roke, hitro prepričal o njeni uporabnosti, na kar sem želel še nekoliko bolj opozoriti. Kot nobeno človeško delo (skupaj s poskusom recenzije, ki ga pravkar prebirate) ni popolno, tudi to ni brez kakih, v resnici manjših hib, ki bi se jih pri morebitni poznejši dodelavi kazalo lotiti. Gre pa za pomanjklji¬ vosti take narave, da z njihovo omembo lahko sam tvegam očitek drobnjakarstva, dlako¬ cepstva. Preden kaj takega omenim, naj pou¬ darim, da gre vsaj deloma za stvari, ki jih bo mogoče o priliki urediti skoraj na redakcijski ravni, in da v ničemer ne zmanjšujejo dejan¬ ske vrednosti in pomena knjige. Od tega, kar sem ob pregledovanju in uporabi dela mimo¬ grede odkril, lahko omenim, da npr. izraz kol- kovina nekako ni več v rabi, čeprav sem sam prej odločen ljubitelj »arhaizmov« kot njihov nasprotnik in jih nikakor ne obravnavam kot »sumljive« (glej s tem v zvezi zanimivo in upravičeno pokaranje, ki ga je avtor zapisal na sedmi strani knjige). Za take primere bi ka¬ zalo med okrajšavami in znaki (osma stran knjige) uvesti še znak za arhaično, oznako, ki jo uporabljajo vsa slovarska dela. Na omenje¬ nem mestu bi jo lahko uporabili skupaj z omembo, da danes pri nas za kolkovino upo¬ rabljamo izraz taksa, saj imamo zakon o upravnih in zakon o sodnih taksah. Pri geslu nagib manjka nemška ustreznica (iz latinšči¬ ne) Causa, ker isto uporabljamo tudi v slo¬ venščini kot sinonim za nagib v civilnoprav¬ nem pomenu. Pri geslu pravna podlaga pa je ta beseda {Causa) odveč, saj je pravna podla¬ ga z ustreznico Rechtsgrund pravna podlaga (z razliko v primerjavi z nagibom v civilno¬ pravnem pomenu) za odločitev državnega or¬ gana ah pravna podlaga zahtevka, ki se uve¬ ljavlja pred državnim organom. Ker s tem, vsaj za pomen tega zapisa, res postajam drob¬ njakarski, naj navedem morda še to, da sem bil nekoliko začuden, ker pod črko »C« pre¬ moremo v slovenščini samo 14 omembe vred¬ nih pravnih gesel, in še od tega večinoma sa¬ mo latinske besede ah kratice, da sem torej opazivši to pogrešal (vsaj še) geslo cerkev in pravne izpeljanke iz te besede (cerkveno pra¬ vo, državna cerkev, cerkveni davek, cerkveni prazniki...). V drugem pa ima avtor prav, pod C izvirno v pravu v slovenščini res ni česa po¬ sebej omembe vrednega. Pač pa pod »D« opa¬ zim, da pri sicer navedenem državnem tožils¬ tvu manjka navedba državnega pravobranils¬ tva. Ta pravni institut oziroma organ je naša izvirna (skupaj z nekdanjim vzhodnim blo¬ kom) iznajdba, prejšnje javno pravobranils¬ tvo, in očitno ostalina še ne povsem preživete¬ ga minulega obdobja, vendar obstaja in ima¬ mo zakon o njem, torej bi ga kazalo vnesti kot samostojno geslo. Sam bi ga sicer v nemščino 74 MOSTOVI 2000/XXXIV mimo prevedel kot Finanzprokuratur, name¬ sto da bi tvegal, da prevoda nihče ne bo razu¬ mel. Menim, daje že iz mojih ugotovitev na za¬ četku razvidno, da bo vsa vrednost knjige prišla do izraza, če jo bomo sprejeli, razumeli in uporabljali v širšem kontekstu. S tem mi¬ slim, da je rezultat najboljši, če prevajalec pozna in uporablja tudi dmga strokovna dela, ki sem jih omenil na začetku. Tukaj obravna¬ vana knjiga ima to lastnost, da se, tako kot je urejena, odlično ujema z dragimi, pogojno re¬ čeno, podobnimi. Te knjige se med seboj res kar nekam idealno ujemajo in dopolnjujejo, vse izhajajo iz zasidrane slovenske pravne ter¬ minologije, koristno pa je, da sta omenjena nemško-slovenski in italijansko-slovenski slovar delo istega glavnega avtorja. Iz knjige prepričljivo veje pravniška natančnost, in to iz njene ureditve in tudi iz zelo prizadevne ob¬ delave gesel, saj so ta morala ostati pravno strokovna, pa vendarle biti pisana razumljivo širšemu krogu uporabnikov. Knjiga bo korist¬ na ne samo za tiste, ki jo potrebujejo pri delu, temveč tudi za tiste, ki se hočejo na tem po¬ dročju kaj naučiti oziroma utrditi svoje zna¬ nje. V povezavi s tem pomenom najdem še dodaten krog, po mojem skoraj nujno zainte¬ resiranih bralcev, to so tisti, ki se spretnosti prevajanja šele učijo ter želijo in nameravajo postati prevajalci ali tolmači. Knjiga je ureje¬ na in pisana tako, da jim lahko ne samo bis¬ tveno pomaga pri učenju, temveč tudi zbudi veselje in zanimanje za prevajalsko delo. Vi¬ dik uporabnosti za pravnike sem že omenil in prikazal; toda če ne prej in drugje, lahko npr. tudi pravnik ob prebiranju in pregledovanju te knjige izve, da v avstrijskem pravnem redu ne poznajo naših lokacijskih dovoljenj. Tistemu, ki knjige pobliže še ne pozna, pri¬ poročam, da si jo v miru ogleda, ker mu bo kar sama prepričljivo spregovorila o svoji uporabnosti in pomenu in povedala precej več, kot sem lahko jaz v tem zapisu. S pome¬ nom in praktično uporabnostjo, ki jo ima, se bo gotovo uveljavila in postala standardni se¬ stavni del prevajalske literature in pomagal za nemški in italijanski pravni jezik. Peter Močnik: Italijanski del Slovenski pravni leksikon je namenjen pred¬ vsem dvema skupinama uporabnikov: sodnim tolmačem, ki potrebujejo razlago gesla, pre¬ den se odločijo za ustreznico v tujem jeziku, in pravnikom; ti ga bodo uporabljali kot pri¬ ročen trijezični pravni slovar. Več možnosti uporabe je še v šolstvu, gospodarstvu in poli¬ tiki. Priročnik je zelo uporaben pri povezavi med matično Slovenijo in manjšinama v Itali¬ ji in Avstriji. Italija je vključila v novo ustavo tudi skrb za varstvo manjšin in se obvezala, da jim bo zagotovila pravico uporabe njihove¬ ga jezika v odnosih z oblastjo. Do danes splo¬ šni zakon še ni bil sprejet, izdani pa so bili različni ukrepi, na podlagi katerih je poslova¬ nje v nekaterih občinah in šolah dvojezično. Tudi v odnosih s sodno oblastjo imajo pripad¬ niki manjšine pravico do dvojezičnega sodne¬ ga postopka, torej do prevoda vseh sodnih ak¬ tov in do dvojezične ustne obravnave. Če k tem pravicam dodamo še zasebno dvojezično poslovanje na gospodarski in kulturni ravni, lahko razumemo pomen Slovenskega prav¬ nega leksikona za zamejce v Italiji. Pri omenjenih dejavnostih se ni mogoče izogniti pravnemu izrazju in s tem težavam pri prevajanju iz italijanščine v slovenščino in iz slovenščine v italijanščino vseh izrazov, ki so sestavni del javnih aktov ali pogodb, urad¬ nih dopisov, člankov itd. in ki jih ne pozna¬ mo. Pogosto si mora prevajalec pomagati ta¬ ko, da si »predstavlja« pomen izraza, ki ga morda pravna ureditev kake države niti ne pozna, in ga skuša najverodostojneje prikazati v drugem jeziku. Zdaj ima na voljo priročnik, ki mu razloži pojem in ponudi soznačnico v tujem jeziku ter mu s tem prihrani veliko dela. MOSTOVI 2000/XXXIV 75 S podobnim vprašanjem se lahko ukvarja Slo¬ venec iz matične države, ki dela na dvojezič¬ nem območju na slovenski obali ali pa ima redne stike z Italijo na kateremkoli področju. Pri prevodih upravnih aktov in postopkov pogosto opazimo nesoglasje med prevodi, ki so nastali v zamejstvu, in tistimi v matični Sloveniji, kjer včasih nekatere izraze kar pre¬ zrejo. Ti imajo v italijanski pravni ureditvi na¬ tančno določen pomen, različen od sloven¬ skega. Ena od težav, s katerimi se spoprijemajo sodni tolmači na sodišču, je prevajanje sodnih aktov, kjer so v uporabi standardni izrazi, ne¬ kakšen »odvetniški žargon«, ki ga pogosto težko razumemo. Ali pa sprotno prevajanje obtožencu ali priči med obravnavo na proce¬ su. Velikokrat se mora prevajalec preleviti v tolmača in v slovenščini navesti pravne izraze v zvezi z zločini, ki jih slovenski pravni red morda ne pozna. Takrat lahko nastanejo teža¬ ve, ki bistveno vplivajo na potek sodnega po¬ stopka. Miran Željko Pomnilniki prevodov v Uvod Programi za delo s pomnilniki prevodov po¬ stajajo vedno bolj zanimivi - posebej glede na to, da so cene za osnovne različice teh progra¬ mov polovico nižje kot pred tremi leti, ko smo jih prvič predstavili v Mostovih. Kljub zniža¬ nim cenam pa je cena takega programa pri¬ merljiva s ceno novega računalnika, zato je za prevajalca zelo neugodno, če po nakupu ugo¬ tovi, daje naredil napako. Ker imajo različni izdelovalci teh programov v nekaterih po- Tudi za osebne stike med državljani obeh držav, čeprav sodijo v isti kulturni prostor, a so bili vzgojeni v različnih pogledih na do¬ godke, ker izhajajo iz različnih zgodovinskih razmer, je pravno izrazje potrebno za boljši pretok informacij in medosebno sodelovanje. Marsikdaj se celo novinarji, časnikarji in uredniki spoprijemajo s težavami pri uporabi pravih izrazov za dogodke, ki so pomembni za širšo javnost. Na vseh teh področjih Slovenski pravni leksikon rešuje veliko težav. Zato je bila nje¬ gova izdaja zelo koristna. Treba se bo potru¬ diti, da ga dopolnimo z novimi gesli, saj se pravni svet v vseh državah stalno spreminja. Pomislimo npr. na novo zakonodajo EU, kjer se pojavljajo pravni pojmi, ki so tuji slovenski in italijanski pravni tradiciji. Ko bo prišel čas, bo treba pregledati novosti v pravu, da bodo imeli prevajalci, tolmači in pravniki, takrat že v enotnem pravnem, gospodarskem, družbe¬ nem in političnem prostoru, na voljo sodoben in aktualen priročnik. praksi drobnostih precej različne pristope, končni iz¬ delki pa se v načinu doseganja enakega cilja tudi precej razlikujejo, je težko reči, kateri program najbolj ustreza potrebam povprečne¬ ga (karkoli si pod tem predstavljamo) preva¬ jalca. Pri Mostovih si bomo prizadevali za čim bolj nepristransko obveščanje o dobrih in slabih straneh takih programov. Lani sem bil na zanimivi predstavitvi treh najbolj razširjenih programov za delo s pom¬ nilniki prevodov. Takrat sem želel dobljene 76 MOSTOVI 2000/XXXIV informacije prenesti drugim prevajalcem, ki jih to področje zanima, in sem prosil za so¬ delovanje ljudi, ki so predstavili te programe in ki jih tudi dobro poznajo. Dobil sem pre¬ cej različne izdelke - prvi je bil bolj propa¬ gandne kot informativne vsebine, drugi je bil malo predolgo vezen, le tretji je bil v skladu s pričakovanji in z začetnimi navodili za pisa¬ nje. Iz tako različnega gradiva je bilo težko pripraviti homogen, pregleden, uporaben in za izkušene uporabnike tudi novosti poln in zanimiv članek. Izvreči je bilo treba reklam¬ ne puhlice in jih nadomestiti z dejstvi ter od¬ straniti dele besedil, ki so se ponavljali v vseh treh predstavitvah. Poleg Tradosovega in Atrilovega izdelka - ta dva sta v naših krajih najbolj znana (in sta že bila predstav¬ ljena v Mostovih) - tokrat prvič predstavlja¬ mo Starov izdelek. Na srečo seje v času pri¬ pravljanja članka pojavil obširen prispevek o tej temi v biltenu ITI [1], ki gaje vsekakor koristno prebrati, tukaj pa bomo iz njega povzeli nekaj najzanimivejših sklepov. Bolj kot reklame izdelovalcev programov in ne¬ kajdnevni preizkusi (samo toliko, da preiz¬ kuševalec lahko o tem napiše članek) so za¬ nimive praktične izkušnje v Sloveniji, zato je na koncu tudi nekaj tovrstnih mnenj - odziv pač ustreza razširjenosti teh programov pri nas. Če bi po branju članka želel še kdo pri¬ spevati svoje mnenje, ga bomo z veseljem sprejeli. Za sodelovanje pri pripravi članka se zah¬ valjujem Katji Benevol - Gabrijelčič, Danielu Brockmannu, Deni Bugel - Shunra, Tinki Lengar in Winfriedu Rengu. Kaj je pomnilnik prevodov? S pomnilniki prevodov smo se že ukvarjali v Mostovih [2], [3], [4], zato je tu le kratek opis osnovne zamisli za nepoznavalce. Pri klasičnem načinu prevajanja stare pre¬ vode shranjujemo v papirni ali elektronski ob¬ liki, da so pri roki, ko naslednjič dobimo na¬ ročilo za prevod podobnega besedila. To je naš »pomnilnik prevodov« in pri podobnem besedilu lahko skopiramo dele starega pre¬ voda. Ta postopek program s pomnilnikom pre¬ vodov avtomatizira: besedilo, ki ga prevaja¬ mo, razdeli na prevodne enote (običajno je prevodna enota stavek), nato pa vse, kar pre¬ vedemo, v izvirniku in prevodu shrani v raču¬ nalnik. Pri vsakem naslednjem stavku, ki ga želimo prevesti, program najprej prebrska svoje podatke, in če ugotovi, da smo enak sta¬ vek že prevedli, ga prepiše iz pomnilnika. Prav pogosto se ne zgodi, da se v besedilih pojavljajo povsem enaki stavki, večkrat pa so si stavki bolj ali manj podobni. Pomnilniki prevodov znajo najti tudi take primere, pri če¬ mer uporabnik sam nastavi zahtevano raven podobnosti. Postopek delaje na splošno tak: 1. Predelava izvirnega besedila : pred preva¬ janjem program odstrani obliko besedila od vsebine, razdeli besedilo na prevodne enote in prevede tiste dele besedila, ki jih najde v svojih podatkih. 2. Prevajanje : teče podobno, kot je bil preva¬ jalec navajen že doslej. Program mu poma¬ ga tako, da mu sproti prikaže podobne pre¬ vodne enote, če pa ima vključen še slovar, mu ta prikaže prevode besed, ki so se poja¬ vile v posamezni prevodni enoti. 3. Predelava prevedenega besedila : ko je pre¬ vod končan, program spremeni prevedeno besedilo v enako obliko, kot jo je imel iz¬ virnik. Večina pomnilnikov prevodov ima v sklopu celotnega sistema še tele funkcije: - filtre za pretvorbo različnih oblik datotek, - statistiko in analizo besedila pred prevaja¬ njem, - povezavo s programom za urejanje termi¬ nologije, - funkcije za zagotavljanje kakovosti (npr. preverjanje pravopisa). MOSTOVI 2000/XXXIV 77 Če želite uporabiti stara besedila, ki ste jih prevedli, preden ste začeli uporabljati pomnil¬ nik prevodov, vam pri tem pomaga program za vzporejanje izvirnika in prevoda. Ta ugoto¬ vi, kateremu stavku v izvirniku ustreza kateri stavek v prevodu, in oba shrani v tako obliko, v kakršni so prevodi v bazi pomnilnika pre¬ vodov. Uporaba pomnilnikov prevodov ni omeje¬ na na bolj razširjene jezike, kot velja za stroj¬ no prevajanje, zato so ti programi zanimivi tu¬ di za slovenske prevajalce. Za delo s temi pro¬ grami pa mora biti nujno izpolnjen en pogoj: izvirnik mora biti v računalniški obliki (doku¬ menti v papirni obliki, sporočila, poslana po telefaksu, in celo zapisi oblike PDF (brez do¬ datnih posegov) niso uporabni). Oglejmo si značilnosti treh najbolj razšir¬ jenih programov za delo s pomnilniki pre¬ vodov. Translator's VVorkbench - TWB (Trados) Podjetje Trados je opravilo pomembno pio¬ nirsko delo v tem, da je pomnilnik prevodov naredilo prijazen za uporabo: verjetno večina prevajalcev za pisanje uporablja program Word, zato je z vidika uporabnika najenostav¬ neje, če ves čas dela ostane v znanem delov¬ nem okolju. Po namestitvi programa se v Wordovi orodjarni pojavi nov niz sličic; te omogočajo iskanje podobnih prevodnih enot v bazi, shranjevanje novih prevodnih enot in dostop do podatkov iz terminološke zbirke (namesto klikanja sličic je mogoče uporabljati tudi bližnjice s tipkami). Sporočila o izidu is¬ kanja med prevajanjem dobimo v TWB-je- vem oknu (slika 1). Za iskanje podobnih pre¬ vodnih enot navedemo raven podobnosti in program nam pri vsakem zadetku (če ta obsta¬ ja) izpiše, koliko je prevodna enota podobna našemu besedilu, razlike pa so poudaijene z barvo: z rumeno barvo so označeni deli bese¬ dila, kadar se na istem mestu v dveh prevod¬ nih enotah pojavijo različne besede, s sivo barvo je označeno dodano besedilo, z modro pa deli besedila, ki so sicer enaki v obeh stav¬ kih, a so na različnih mestih v stavku. Kadar nas zanima, kako smo v preteklosti uporabili kako besedo, to pogledamo s kontekstnim is¬ kanjem in dobimo vse prevodne enote (izvir¬ nik in prevod), v katerih se pojavlja iskana beseda. Ker ima vsako področje svojo termi¬ nologijo, sije koristno sproti urejati področni glosarček; za ta namen imajo Tradosovi upo¬ rabniki na voljo program MultiTerm (MT). Sestavo vsake terminološke zbirke definira uporabnik po svojih željah. Poleg besede v enem in drugem jeziku (slovarji so lahko tudi večjezični) ima lahko navedene še: sopomen¬ ke, okrajšave, primere uporabe, kazalce na re¬ ferenčne vire, datum vnosa, avtorja itd. Vsak nov stavek, ki ga prevajalec želi prevesti, to¬ rej obdela pomnilnik prevodov, poleg tega pa še terminološki program. Ob vsakem novem stavku, ki ga začnemo prevajati, zato dobimo Slika 1 78 MOSTOVI 2000/XXXIV seznam izrazov, ki jih je MultiTerm našel v terminološki zbirki, in s klikom na miš lahko te dele besedila prenesemo v prevod. Program zna iskati po delih besed in zna najti tudi po¬ dobne besede. Obstaja še spletna različica MultiTerma, ki omogoča, da slovar prek in¬ terneta uporabljajo prevajalci, ki sami nimajo tega programa. Ker prevajalec ves čas dela v Wordu, odpa¬ de v začetku navedena predelava izvirnika in med prevajanjem se ohranja oblika izvirnika, skupaj z obliko in velikostjo pisave ter s pra¬ vilnim položajem tabel, diagramov in slik. Če v Wordovi orodni vrstici kliknete znak ^f, bo¬ ste opazili, da sta v dokumentu shranjena iz¬ virnik in prevod, s tem da se že prevedeni deli izvirnika ne prikažejo na zaslonu. Slaba stran tega je, da se dokument med prevajanjem na¬ pihuje, dobra stran pa, da prevod lahko preva¬ jalec da v lektoriranje ali v strokovni pregled nekomu, ki nima TWB. Lektor popravi napa¬ ke in vrne prevod prevajalcu, ta pa po preva¬ janju zahteva odstranitev izvirnika in vpis po¬ pravljenih prevodnih enot v bazo. Ker so v bazi že lektorirane prevodne enote, je s tem zagotovljena večja kakovost naslednjega pre¬ voda (tudi če si prevajalec ne zapomni, kaj mu je lektor popravil, si to zapomni pomnil¬ nik prevodov). Ko se povečuje število prevodnih enot, je smiselno, že preden prevajalec začne delati, zahtevati, naj besedilo obdela TWB. Pri tem izvemo, koliko besedila je prevedel program, koliko je bilo zadetkov iz terminološke zbirke in koliko prevodnih enot se ponavlja v samem besedilu (sicer jih še nismo prevedli, a nam bo delo olajšano, saj jih bo treba prevesti le en¬ krat). Prav tako nam je v pomoč nastavitev spremembe pisave (npr. iz Times v Times CE itd.). Kdor prevaja datoteke v drugih oblikah, ima na voljo orodja za prevajanje besedil v programih PovverPoint, FrameMaker, Inter- leaf in PageMaker, za besedila, ki vsebujejo krmilne oznake (HTML, XML, SGML ipd.), pa obstajajo ustrezni dodatki. Dobre strani Tradosove izvedbe prevajal¬ skega pomnilnika so povezane tudi z nekaj neprijetnostmi: - računalniški zaslon postaja premajhen, saj imate odprta vsaj tri okna (Word (z dodatno orodno vrstico), TWB in MT); - pri popravljanju že prevedenega besedila se lahko zgodi, da pomotoma pobrišete ozna¬ ko za začetek ali konec prevodne enote (to sicer ni nič tragičnega, vendar s tem izgubi¬ te popravke celotnega odstavka, kjer je pre¬ vodna enota). Še huje je, da seje nekaterim uporabnikom nepopravljivo poškodovala baza prevodov, zato si redno delajte rezerv¬ ne kopije; - pri dolgih datotekah bo delo počasnejše kot pri programih, ki že v začetku izločijo po¬ datke o obliki dokumenta (v takih primerih pomaga razbijanje izvirnika na več datotek, koristilo bo tudi, če povečate količino RAM-a v računalniku); - primerjava izvirnika in prevoda na zaslonu (po prevajanju) je precej zoprno opravilo: besedilo teče zvezno, vmes pa imate oznake za začetek in konec prevodne enote (resje, da vam pri tem nekoliko pomaga različno obarvano besedilo). Sam raje primerjam iz¬ virnik in prevod na papirju. Druga dva iz¬ delka imata v ta namen dve vzporedni okni in je zato to delo hitrejše in manj utrudljivo; - težave se pojavijo pri prevajanju skupine datotek (paketno prevajanje), npr. spletne strani; Atrilov ali Starov program prevede tiste dele besedila, kijih ima v pomnilniku, preostale zberemo skupaj, jih prevedemo ročno, nato program izvirne dele besedil za¬ menja s prevedenimi. Pri TWB gre ta po¬ stopek v treh korakih in traja dalj časa. Mimogrede: po analizi [1] so se uporabniki programa precej pritoževali nad odzivnostjo in kakovostjo Tradosove tehnične pomoči. Torej? Če večino dela opravite z Microsof- MOSTOVI 2000/XXXIV 79 tovim Wordom, če se neradi učite dela z novi¬ mi programi, sploh pa če delate za naročnika, pri katerem je zaželena uporaba TWB, so Tra- dosovi izdelki verjetno najboljša izbira. Še naprej boste delali v znanem Wordovem oko¬ lju in ves čas boste imeli pred sabo pravilno oblikovan dokument. Če pa delate z datotekami v različnih zapi¬ sih, če vas ni strah preizkušanja novih raču¬ nalniških programov, če imate taka besedila, ki bi jih bilo možno obdelati s paketnim pre¬ vajanjem, in če nimate najzmogljivejšega ra¬ čunalnika (in tudi ne nameravate v kratkem kupiti boljšega), je morda bolje razmisliti o programu DejaVu ali Transit. Spletna stran: http://www.trados.com Izmenjava izkušenj med uporabniki: www.onelist.com, nato poiščite skupino TWJJSERS. DejaVu (Atril) V anketi, ki jo je Michael Benis naredil med uporabniki pomnilnikov prevodov, je pro¬ gram DejaVu (DV) dobil najbolj navdušeno podporo prevajalcev. Za to je več razlogov: od vseh naštetih programov (tudi v primeijavi s podobnimi, tu neomenjenimi programi) ima najugodnejšo ceno, glede na izkušnje uporab¬ nikov je (brezplačna!) tehnična podpora naj¬ boljša in veijetno prav zaradi intenzivnega stika z uporabniki se je ta program v zadnjih letih najhitreje razvijal. Praktično vsak pred¬ log prevajalcev, ki dobi vsaj malo širšo pod¬ poro, je v nekaj dneh vključen v novo različi¬ co programa, ki jo je mogoče brezplačno sko¬ pirati iz Atrilovega spletnega centra. Veliko uporabnikov (tudi prevajalske agencije) upo¬ rablja DV prav zato, ker so ga razvijalci prila¬ godili njihovim konkretnim potrebam. Takega tesnega sodelovanja med uporabniki in razvi¬ jalci ni pri nobenem drugem tovrstnem pro¬ gramu. In kaj lahko povemo o DV z vidika upo¬ rabnika? Ta ni več omejen na Word (oziroma na izdelke, ki jih podpira Trados), saj dela v novem okolju novega programa. Pred začet¬ kom dela spremeni izvirnik v tako obliko, da D V lahko dela z njo, pri čemer zna en pro¬ gram delati z veliko različnimi oblikami zapi¬ sov (MS Word, RTF, pomoč za okenske pro¬ grame, PowerPoint, Excel, FrameMaker, PageMaker, QuarkXpress, Interleaf, Java Pro- perties, HTML, SGML, RC, C/C++, Corel Catalyst, običajne tekstne datoteke, XML in- kot zanimivost - celo baze TWB (!)). Pred¬ nost pri tem je, da prevajalcu sploh ni treba vedeti, kako se uporabljajo njemu neznani programi, naučiti se mora le dela z DV. Po pretvorbi besedila in med prevajanjem preva¬ jalec sicer izgubi podatke o oblikovanosti be¬ sedila (med delom vidi izvirnik in prevod kot navadno besedilo), vendar se ti podatki ohra¬ nijo in Se prevod na koncu preoblikuje, da ima tak videz, kot gaje imel izvirnik. Med delom prevajalec v osnovi vidi izvirnik in prevod kot dvokolonsko tabelo; v prvi koloni so enote iz¬ virnika, v drugi koloni (v začetku prazne) enote prevoda (delno lahko uporabnik spre¬ minja videz delovnega okolja) (slika 2). Naj¬ pogostejše operacije prevajalec opravi s klika¬ njem ustreznih sličic v orodni vrstici, seveda pa so možne tudi bližnjice s tipkovnico. V po¬ sebnih okencih ob prevodnem oknu in pod njim so izrazi iz terminološke zbirke in stavki, ki ustrezajo enoti, ki jo v tistem hipu prevaja¬ mo. Prevajalci, ki so bili doslej vajeni le Wor- da, so v začetku morda malce zmedeni, ven¬ dar se kmalu navadijo na novo delovno okolje (to se sčasoma izkaže za zelo intuitivno) - gre pravzaprav za nekaj podobnega, kot če imamo ob prevajanju odprta dva slovarja - pridobijo pa s tem predvsem večjo hitrost, en program za vse mogoče oblike zapisov in precej lažje pregledovanje prevedenega besedila. Če prevajalec pri enem naročilu dobi več datotek, mu ni treba odpirati in zapirati vsake posebej, temveč jih lahko obdela v paketu. Zelo uporabna lastnost DV je, da zazna po- 80 MOSTOVI 2000/XXXIV navijanje niza besed v besedilu, ki ga namera¬ vamo prevesti (TWB prepozna le prevodne enote), saj si pri tem ponavadi zagotovimo največji prihranek (izkušnje kažejo, da se celi stavki zelo redko ponavljajo, dosti pogosteje se ponavljajo nizi besed). S tem si osnovni slovarček za posamezno področje lahko nare¬ dimo že pred prevajanjem - v Atrilovem izra¬ zoslovju je to leksikon. Po analizi [1] se prav zaradi te posebnosti produktivnost prevajal¬ cev najbolj poveča z uporabo DV, in kot pravi Michael Benis: »... vam v tem trenutku noben drug sistem na trgu ne omogoča, da tako ko¬ ristno uporabite svoje baze podatkov.« Podatki v pomnilniku prevodov so v obliki Accessove baze; če želimo svoj pomnilnik dati ali prodati drugemu prevajalcu, mu ga lahko damo v tej obliki, lahko pa ga spreme¬ nimo v zapis TMX (standard za pomnilnike prevodov), Excelovo ali Wordovo tabelo ali navadno besedilo. Po analizi [1] je DV (skupaj s Transitom) eden najbolj stabilnih tovrstnih programov. Kar ste prevedli, program sproti (ob skoku na novo prevodno enoto) shranjuje na disk, tako daje najhujše, kar se vam zgodi, da izgubite zadnjo prevedeno enoto. Verjetno bi vsak prevajalec pred nakupom tako dragega programa rad preizkusil, kako se stvar obnese v praksi. V celoti je to mogoče le z DV: program lahko brezplačno snamete z Atrilove spletne strani in ga en mesec uporab¬ ljate brez omejitev. S praktično uporabo vam bo bolj jasno, ali so prevodi, ki jih dobivate od svojih strank, dovolj ponavljajoči se, da se bo nakup izplačal. Ker en mesec hitro mine, seje smiselno prej pripraviti in tisti čas res iz¬ koristiti za delo s programom (in s primernim Slika 2 MOSTOVI 2000/XXXIV 81 prevodom!), kajti preizkusnega obdobja ni mogoče raztegniti prek 31 dni. Torej? Vas mika, kajne? Cena programa je v primerjavi s cenami konkurentov zelo ugod¬ na. Če nimate ob sebi računalniškega strokov¬ njaka, boste znali ceniti brezplačno in hitro pomoč razvijalcev programa. In ker en mesec lahko brezplačno preizkušate vse zmogljivo¬ sti programa, bi bilo zanimivo vsaj poskusiti, kako ta reč deluje v praksi in ali vam bo sploh kaj pomagala ali ne. Spletna stran: http://www.atril.com Izmenjava izkušenj med uporabniki: dejavu-l@egroups.com (pošljite prazno spo¬ ročilo na subscribe-dejavu-l@egroups.com ali se prijavite prek Atrilove spletne strani). Atril izdaja periodični bilten, v katerem dobi¬ te obvestila o novostih (bilten lahko prejema¬ te tudi, če niste kupili programa). Transit (Star) Nekaterim uporabnikom se zdi TWB pov¬ prečen program, ki pa ga znajo Tradosovi ljudje odlično prodajati; po drugi strani se uporabnikom Transita zdi, da imajo odličen program, ki pa ga Staro vi ljudje ne znajo pro¬ dajati. V delno potrditev te teze še podatek iz domačih logov: koliko prevajalcev ve, da ima Star (edini od tu naštetih podjetij) od januarja 2000 predstavništvo v Ljubljani? Sestavine Transita so: funkcije za upravlja¬ nje programa in prevoda, urejevalnik, filtri za datoteke različnih oblik, program Term Star za urejanje terminologije, program za vzporeja- nje že prevedenih besedil (ni vključen v os¬ novno različico programa). Postopek dela je podoben kot pri DV: pro¬ gram predela izvirnik v Transitovo obliko, odstrani podatke o oblikovanosti besedila (sli¬ ke, pisave, zamik itd.) in jih shrani posebej. Po prevajanju program preoblikuje besedilo nazaj v tako obliko, kot jo ima izvirnik. Med začetno in končno predelavo besedila in med prevajanjem program shranjuje podatke o av¬ tomatsko prevedenih enotah, o podobnih pre¬ vodnih enotah in o vrednosti zadetkov, o ročno prevedenih enotah in o še neprevedenih enotah. Glede na te podatke lahko predvidite porabo časa in ustrezno prilagodite ceno za prevod. Pri Transitu se uporablja izraz referenčno gradivo namesto pomnilnika prevodov. Refe¬ renčno gradivo je shranjeno v datoteke za po¬ samezne jezike - ne uporablja se sistem po¬ datkovnih baz kot pri prej omenjenih progra¬ mih. Na začetku prevajanja navedemo, katere jezikovne datoteke, ki jih imamo, in katere pretekle projekte želimo uporabljati kot refe¬ renčno gradivo. S tem je zagotovljeno, da bo program uporabljal samo tiste stare prevode, ki so kontekstno relevantni za novi prevod. Za referenčno gradivo se seveda uporablja tu¬ di besedilo, ki ga takrat prevajamo (isto velja za druga dva sistema). Staro in novo refe¬ renčno gradivo lahko med delom kadarkoli popravljamo. Transit pozna veliko različnih oblik dato¬ tek: MS Excel, Adobe FrameMaker, navadno besedilo, HTML, Interleaf, PageMaker, QuarkXpress, MS PowerPoint, RTF, Win- help, SGML, Unicode, UTF-8, MS Word, WordPerfect in XML. Večina filtrov je vgra¬ jena v osnovno različico programa. Podjetje Star se ukvarja tudi s prevajanjem, zato je njegov urejevalnik besedila zasnovan tako, da zadovolji posebne zahteve prevajal¬ cev. Med prevajanjem sta besedili izvirnika in prevoda vsako v svojem oknu (slika 3). Ko se premikate skozi besedilo v enem oknu, se sočasno premika tudi besedilo v drugem ok¬ nu, zato vedno vidite vzporedno izvirnik in prevod. V posebnih oknih se prikažejo prib¬ ližni zadetki, podatki iz terminološke zbirke (kadar program v izvirnem besedilu naleti na besedo iz slovarja) in opombe, kijih med pre¬ vajanjem piše prevajalec. Program označi, kje je besedilo posebej oblikovano (npr. tabele, 82 MOSTOVI 2000/XXXIV naslovi, seznami, krepko napisano besedilo itd.), da se prevajalec laže znajde med preva¬ janjem. Prikaz je neodvisen od načina zapisa izvirnika. Med začetno predelavo besedila program doda ustrezne oznake; te lahko med delom v urejevalniku prikažemo ali skrijemo. Oznake so zaščitene pred pisanjem in jih pre¬ vajalec ne more pokvariti (to se lahko zelo hi¬ tro zgodi pri delu s TWB!). S tem je zagotov¬ ljeno, da bo imelo prevedeno besedilo enako obliko kot izvirnik. S segmentnimi filtri lahko poiščemo prevodne enote, kjer se uporabljajo podobne fraze, da jih vedno enako prevede¬ mo. Med prevajanjem lahko v posebno okno pišemo komentarje ali vprašanja. S tem si npr. označimo problematične dele besedila, ki jih moramo še preučiti ali jih poslati vodji pro¬ jekta v razčiščevanje. Videz zaslona v Transitu si lahko nastavi¬ mo precej po svojih željah in ga shranimo kot svoj profit, lahko izberemo različne tipe pisav, barve, po svoje postavljamo okna, nastavlja¬ mo parametre za prevode, spremenimo jezik za komunikacijo s programom itd. Pri delu s programom imamo tele funkcije za zagotavljanje kakovosti prevoda: - Se terminologija v glosarjih za posamezen projekt uporablja konsistentno? - Preverjanje pravopisa (vgrajeno je prever¬ janje za 18 jezikov). - Je besedilo prevedeno v celoti? - Se presledki v prevedenem besedilu ujema¬ jo s presledki v izvirniku? - Se dosledno uporabljajo decimalna vejica (pika) in ločniki za tisočice? Med prevajanjem imamo lahko odprtih po¬ ljubno veliko jezikovnih datotek. To omogoča iskanje in zamenjavo v vseh datotekah ali pri¬ merjavo konteksta med različnimi datoteka¬ mi. Ponavljajoče se izraze lahko hitro vstavi- Slika 3 MOSTOVI 2000/XXXIV 83 mo v prevod s pritiski na kombinacije tipk. Ponavljajoče se operacije si poenostavimo ta¬ ko, da posnamemo makro. Vse funkcije lahko opravljamo iz menijev ali prek bližnjic s tip¬ kovnico - te so enake kot v Wordu. Že preve¬ dene dele besedila lahko popravimo v prevo¬ du, s katerim se trenutno ukvarjamo, ali v re¬ ferenčnem gradivu. Za urejanje terminoloških zbirk so pri Sta¬ ni naredili program TermStar. Z njim sestav¬ ljamo preproste ali zapletene slovarje, ki po¬ leg prevoda vsebujejo še veliko podrobnosti (prevod besede v enem ali več jezikih, okraj¬ šava, definicija, sopomenka, določimo lahko pisavo za izpis itd.). Program lahko uporablja¬ mo samostojno ali skupaj s Transitom. Takrat deluje med prevajanjem TermStar v ozadju, v urejevalniku označi vse besede, ki jih je našel v svojih slovarjih, in prikaže njihove prevode. Med delom v programih Word, WordPerfect, AmiPro in FrameMaker lahko označimo be¬ sedo in poiščemo njen prevod v TermStaro- vem slovaiju. Program za upravljanje termi¬ nologije na internetu je WebTerm. Omogoča uporabo slovarjev s spletnim pregledovalni¬ kom. Skratka, TermStar je najbolj sofisticiran tovrsten program, hkrati pa ga je tudi laže uporabljati kot večino drugih programov. Med delom je Transit opazno hitrejši od konkurenčnih programov. Bližnjice s tipkov¬ nico pa omogočajo, da do rezultata pridete z minimalnim pritiskanjem tipk. Transitovi uporabniki, ki so uporabljali tu¬ di druge programe, so opazili, da Starov pro¬ gram za vzporejanje besedil deluje opazno bolje od konkurence. O Starovih izdelkih se torej sliši predvsem hvala. Kaj pa slabe strani? Najhujši udarec je cena izdelka. Pretvornika za zapis FrameMa¬ ker in Interleaf in program za vzporejanje je treba plačati posebej. In to zelo drago: celoten D V (pomnilnik prevodov, program za ureja¬ nje terminologije, program za vzporejanje in pretvornik vseh možnih zapisov datotek) sta¬ ne malenkost več kot samo Transitov program za vzporejanje datotek! Torej? Če nimate posebej zmogljivega ra¬ čunalnika in ne nameravate v kratkem kupiti novega, se zdi Transit najboljša izbira (in TWB najmanj primerna). Če primerjamo Transit in D V, je prvi malenkost boljši glede hitrosti dela in stabilnosti programa, DV pa ima več možnosti, in če jih znamo uporabljati, je skupni učinek na povečanje produktivnosti večji pri slednjem. TermStar je boljši od Ahi¬ lovega TermWatcha, tudi Transitov program za vzporejanje prevodov prinaša večje časov¬ ne prihranke kot Atrilov - je pa res, da nobe¬ na od teh prednosti ne prinese kaj bistvenega samostojnim prevajalcem. Le pri ceni Transit ne more tekmovati z DV. Spletna stran: http://www.star-ag.ch ali http://www.star-group.net Predstavništvo v Sloveniji: ljubljana@star-group.net Izmenjava izkušenj med uporabniki: na spletni strani http://www.egroups.com poišči¬ te Star Transit in se prijavite v skladu z navo¬ dili. Povečanje produktivnosti Prvi pogoj za dvig produktivnosti je, da sploh imamo besedila, ki so primerna za delo s to¬ vrstnimi orodji. Po enoletni uporabi je Mic¬ hael Benis takole ovrednotil povečanje pro¬ duktivnosti: v začetku se produktivnost naj¬ bolj povečuje z uporabo TWB (ker je najeno¬ stavnejši za uporabo), podobno se dvigne pro¬ duktivnost pri uporabi Transita, le da je končni učinek večji, pri DV je v začetku dvig produktivnosti morda malo manjši, ko pa ob¬ vladamo vse njegove pripomočke, lahko do¬ sežemo ali celo presežemo produktivnost Transita. Prevajanje teče hitreje in tudi pri¬ merjava izvirnika in prevoda je pri zadnjih dveh programih preglednejša in hitrejša, še posebej to velja za delo z besedili, kjer so oz¬ nake kar med tekstom (npr. HTML). 84 MOSTOVI 2000/XXXIV Sklep Če se vam zdijo navedeni programi zanimivi, najprej preverite, ali večina vaših prevodov sploh izpolnjuje osnovne zahteve, da bi imeli kakšno korist od pomnilnikov prevodov: - izvirnik mora biti v računalniški obliki (skeniranje nima smisla, ker se pri tem po¬ javi preveč napak); - deli besedila se morajo dobesedno ponav¬ ljati (besedila s podobno temo, celo od iste¬ ga avtorja, sama po sebi ne zagotavljajo, da vam bo pomnilnik prevodov v kakršnokoli pomoč); - uporaba je smiselna predvsem za tehnična navodila (dosledna raba terminologije) in priročnike, ki se pogosto obnavljajo (in pri tem malo spreminjajo), npr. navodila za ra¬ čunalniške programe, obsežna naštevanja sestavnih delov ali izdelkov so pa sploh idealna surovina za te programe; - program za urejanje terminologije vam bo morda v večjo pomoč kot pomnilnik prevo¬ dov. Prvotno so bili ti programi namenjeni loka¬ lizaciji računalniških programov: Word 97 se morda za 10 % razlikuje od Worda 7 in je pri¬ hranek pri prevajanju uporabniškega vmesni¬ ka, pomoči in navodil res ogromen. Upošte¬ vajte pa, da se pri navadnih besedilih celi stavki izredno redko ponavljajo. Pri vseh programih velja, da si je zelo ko¬ ristno vzeti čas in skopirati na svoj računalnik poskusne različice programov ter jih preizku¬ siti, se vključiti v diskusijske skupine na inter¬ netu in spremljati mnenja drugih uporabnikov (pomembnejša so mnenja tistih, ki so v praksi delali vsaj z dvema različnima programoma). Temeljito je treba prebrati obsežna navodila za uporabo - slepo klikanje po sličicah upo¬ rabniškega vmesnika se ne obnese. Začnite s preprostimi opravili in se kasneje lotite bolj zapletenih. Konkretne cene posameznih izdelkov v članku niso omenjene, lahko pa jih poiščete na spletnih straneh izdelovalcev programov. Že nekaj časa velja, da je cenovno najugod¬ nejši DV. Pri tem programu v enem paketu dobite vse. Izkušnje slovenskih uporabnikov Reklamni prospekti izdelovalcev teh progra¬ mov obljubljajo marsikaj: od optimistične napovedi prevajanje je vsak dan hitrejše (Star) do bombastične trditve, da se je pri ne¬ katerih besedilih produktivnost prevajalcev v ustanovah EU povečala za 100 % v nekaj mesecih po uvedbi pomnilnikov prevodov (Trados). Ko sem na spletni diskusijski skupini fo¬ rum prevajalcev pozval slovenske prevajalce, naj se mi oglasijo s svojimi izkušnjami, da ta¬ le članek ne bo videti kot reklama za prodajal¬ ce pomnilnikov prevodov, je bil odziv silno skromen. Tradosove izdelke uporabljajo v prevajalskem oddelku Službe Vlade RS za evropske zadeve (SVEŽ), nekaj izkušenj z nji¬ mi imam tudi sam, Katja Benevol - Gabri¬ jelčič uporablja DV, nihče se ni javil, da upo¬ rablja Transit - celo zastopnik podjetja Star za Slovenijo je izjavil, da bomo težko našli upo¬ rabnike Transita v Sloveniji. Je to vse? Verjet¬ no ne. Tisti, ki poslovenijo Microsoftove pro¬ grame, skoraj gotovo ne počno vsega ročno od začetka - vendar bi bilo precej zamudno, če bi jih lovil širom po Sloveniji. Če se bo po branju tega prispevka oglasil še kdo s svojimi izkušnjami, bomo te z veseljem objavili v na¬ slednjih Mostovih. Zaradi izredno majhnega števila uporabni¬ kov seveda ne smemo sklepati na splošno. Štirje prevajalci smo nekaj mesecev dva raz¬ lična programa uporabljali pri treh povsem različnih tipih besedil. Bolj kot enostranski pogled na posamezen program so pomembne izkušnje prevajalcev, ki so imeli možnost uporabljati vsaj dva različna izdelka; poleg vira [1] sta zanimiva tudi [5] (v katerem svoje izkušnje opisuje navadna prevajalka in ne kak MOSTOVI 2000/XXXIV 85 ljubitelj novodobnih računalniških pogrun¬ tavščin) in [6] (v katerem je avtor zelo siste¬ matično primerjal tri programe - in prišel do nekoliko drugačnih sklepov kot drugi). Katja Benevol - Gabrijelčič o izkušnjah z DV Najprej moram priznati, da moje pripovedo¬ vanje občasno presega običajno navdušenje nad programom in da so me kolegi prevajalci že vprašali, ali me Atril plačuje za to, da ga opisujem v tako rožnati luči. Vendar obljub¬ ljam, da bom skušala biti pri pisanju čim bolj objektivna. Naj najprej navedem nekaj dejstev: za sa¬ mostojnega prevajalca je kljub ugodni ceni DV drag. Kupiti sem ga želela že pred kakim letom, a sem takrat ugotovila, da bi predolgo trajalo, da bi se mi izplačal. Ko seje pokaza¬ lo, da bo naslednji projekt, pri katerem bom sodelovala, takega obsega in vrste, daje tovr¬ sten program praktično nujen, sem se odloči¬ la, da ga bom preizkusila na enem od tekočih projektov. Res je, da se je treba naučiti novega vme¬ snika, ker pa se Atril zaveda, da večina preva¬ jalcev uporablja Word, so navadne funkcije in bližnjice enake kakor v njem: najdi/zamenjaj = , zamenjaj začetnico besede = ipd. Čeprav nisem imela zbirke prevodov (to ni tako hudo, če imaš kakršnakoli vzporedna be¬ sedila v elektronski obliki, saj je na voljo align texts), na podlagi katere naj bi mi pro¬ gram pomagal, in čeprav ga praktično še ni¬ sem znala uporabljati, seje izkazalo, da mi je pomagal že po približno sto vnosih. Prevajala sem tehnično besedilo z zelo visokim odstot¬ kom ponovljivosti. Ker sem dvomila, da je orodje primemo tudi za besedila, v katerih ponovljivosti skoraj ni, sem komaj čakala, da seje pojavilo čisto navadno besedilo, kakršna moramo prevajati praktično vsak dan. Sprva se je pojavila komajda kakšna besedica (te sem pridno vnašala v leksikon), v zadnji tret¬ jini 20-stranskega besedila pa sem opazila, da mi ni treba skoraj nič več tipkati - besede sem samo premetala, popravila končnice, in to je bilo vse. Najbolj prihranim pri času - vsak izraz, ki ga moram preveriti ali poiskati v slo¬ varju, vnesem v terminološko zbirko ali leksi¬ kon in zagotovo mi ga ni več treba iskati po slovarjih. Izkazalo seje, daje na začetku novega pro¬ jekta najbolje najprej izdelati leksikon. Če en¬ krat vpišeš besede, ki se v dokumentih pojavi¬ jo več kot trikrat, prihraniš veliko časa. Seve¬ da za nekatere besede ne moreš vedeti, v kak¬ šnem sobesedilu obstajajo in kaj bodo v ti¬ stem okolju pomenile, a take preprosto izpu¬ stiš in jih vneseš v terminološko zbirko poz¬ neje. Če se pozneje izkaže, da izbrani prevod ne ustreza želenemu, lahko besedo preprosto zamenjaš ali vneseš v terminološko zbirko, ki vedno prevlada nad leksikonom. V termino¬ loško zbirko lahko vnašamo tudi rekla ali be¬ sedne zveze, ki se pojavljajo pogosteje. Be¬ sedna zveza vedno prevlada nad posamezno besedo. Po treh mesecih se dogaja, da moram iz poglavja tehničnega besedila z razmeroma ve¬ likim odstotkom ponovljivosti, dolgega npr. 10 strani, prevesti približno 20 stavkov - po¬ tem ko program zame najprej opravi strojno predprevajanje (pretranslate ). Vse drago je pobarvano zeleno — natančno ujemanje, vijo¬ ličasto - delno ujemanje (to se velikokrat iz¬ kaže za natančno, saj je edina sprememba v italijanskem izvirniku npr. okrajšani člen) ali svetlo zeleno - na začetku dokumenta vneseni prevod se prenese v vsa polja v dokumentu, ki se s prvim natanko ujemajo (glej sliko 2). Za¬ me najlepše od vsega - s številkami se mi praktično ni treba več ukvarjati. Ni treba skr¬ beti, da bom v nezanesljivem Wordu pokvari¬ la oblikovanje tabele (program seje zelo izka¬ zal pri velikih, tri- ali večstranskih tabelah, ki so bile v dokument vstavljene podolžno na- 86 MOSTOVI 2000/XXXIV mesto pokonci - oblikovanje bi morala popol¬ noma pokvariti, da bi tako tabelo sploh lahko brala) ali da se bo zaradi spremenjene dolžine odstavka spremenilo mesto nezasidranega ok¬ virja, mesto opisa skice in podobno. Za vse to poskrbi DV. Motita me dve stvari: - ni vdelan črkovalnik za slovenščino, a Atril obljublja, da bo kmalu; - ni funkcije za razveljavitev. Če besedo zbri¬ šeš, jo boš moral vtipkati še enkrat. D V je razmeroma požrešen glede porabe sistemskih sredstev, a lahko, medtem ko je pognan, pobiram in berem e-pošto, deskam po internetu, poganjam Word in Excel in poč¬ nem vse, kar mi srce poželi. Doslej se mi je morda trikrat zgodilo, da seje program nepre¬ klicno ustavil. Navadno zato, ker sem nehote pritisnila kakšno njemu neljubo kombinacijo tipk, ki pa je ne znam ponoviti. Računalnika mi ni bilo treba ponovno zagnati. Izgubila ni¬ sem niti enega celotnega vnosa. Pravzaprav moram biti malo bolj poštena: prvi dan se mi je DV nekajkrat tako nepre¬ klicno sesul, daje pomagal samo ponovni za¬ gon Oken. In kljub temu, daje bila nedelja, je bila Atrilova brezplačna tehnična pomoč z menoj na liniji do približno 23. ure, ko sem obupala, DV odstranila z diska, ga namestila ponovno in ... pozabila, da sem z njim kadar¬ koli imela težave. Priznati moram tudi to, da sem morala, dokler nisem (zaradi strojnih te¬ žav z diskom) ponovno namestila Oken, DV zagnati, ko je imel na voljo več kakor 60 % sistemskih sredstev. Sicer je imel težave s sa¬ modejnim zlaganjem prevoda iz posameznih besed ( auto assemble) in pošiljanjem konča¬ nih prevodov v pomnilnik prevodov ( memory database). A to je bolj krivda Microsoftovih Oken kakor DV. Ko je bil DV zagnan, je bilo vseeno, na koliko so padla sredstva računalni¬ ka - povsem zadovoljno je delal tudi s 33 % sredstev. V praktični rabi se izkaže, da: - ima program včasih težave s števili, ko se pojavljajo v polju hkrati z besedilom (glej zgled); - je neumno pričakovati, da bo vnos samo¬ stalnika v tujem jeziku kdaj sklanjan v cilj¬ nem jeziku - slovenščini, če ga v sklanjani obliki nismo vnesli kot možnost. Pri Atrilu se že trudijo, da bi ugodili zahtevam po del¬ nem ujemanju (koren, a ne končnica). Seve¬ da ne toliko zaradi slovenščine, enake želje imajo prevajalci v nemščino; - prav tako ne moremo pričakovati, da bo program namesto nas spregal; - bomo morali pri prvi besedi v ciljnem jezi¬ ku, ki začenja stavek, vsakokrat popraviti veliko začetnico, če stoji v izvirniku pred njo člen; - bo program sam prestavil pridevnik pred samostalnik v ciljnem jeziku, če v izvirniku stoji za njim. Zgled 1 Izvirnik: A d esempio trasformare un carrello motore in uno portante, o viceversa, occorre sostituire una sala (da motrice a portante o viceversa) e la traversa freno della sala sostituita. Ko sem pritisnila auto assemble, sem do¬ bila: voziček motor nosilni, je treba zamenjati ena (motorno vozilo nosilni) zavora. Če na tem mestu vnesem v terminološko zbirko tele pare besed: ad esempio = na primer trasformare = spremeniti carello motore = motorni voziček sala = os traversa = prečnik dobim, če ponovno pritisnem auto assemble : Na primer spremeniti motorni voziček nosilni, je treba zamenjati ena os (motorno vozilo no¬ silni) prečnik zavora os. Da pridem do prevoda, moram samo pre¬ metati besede, zbrisati vozilo in vstaviti us¬ trezno oblikovan glagol: MOSTOVI 2000/XXXIV 87 Na primer: spremeniti motorni voziček v no¬ silnega ali nasprotno, je treba zamenjati os (motorno z nosilno ali nasprotno) in zavorni prečnik zamenjane osi. Dobiš pa seveda neumnosti, od katerih ni mogoče uporabiti praktično nič. Zgled 2 Izvirnik: Allo scopo di rendere Vintervento della frena- tura e sfrenatura piu rapidi e contemporanei, ogni distributore e dotato di due elettrovalvo- le (di frenatura EVF, di sfrenatura EVSF) co- mandate elettricamente dal rubinetto freno. Auto assemble: namen in več in, vsakih je opremljen z dve električni ventili (ventil zavora). Včasih se zgodi, da ste prepričani, da ste enak ali skoraj enak stavek že prevedli, pa ga program ni našel in je namesto tega opravil samo auto assemble. Za take primere obstaja še funkcija scan. Program bo poiskal vse stav¬ ke ali dele teh, ki so izvirniku podobni, a ne toliko, da bi si jih on »upal« uporabiti kot možen prevod. V posebnem oknu stavek pri¬ lagodite in ga s klikom gumba prenesete v urejevalno okno. Med urejanjem besedila je na voljo nekaj zelo uporabnih funkcij. Program uporablja za različne »statuse« prevodov barvno kodiranje (glej prej: zeleno, vijoličasto ipd.). Po teh ko¬ diranjih lahko prevode tudi razvrščamo: pri¬ kažemo samo zelene ali samo vijoličaste ali samo svetlo modre. (S svetlo modro barvo sa¬ mi označimo še nedokončan prevod. Ko smo prevedli že praktično vso datoteko, lahko str¬ nemo odseke, ki so nejasni ali so v njih še ne¬ prevedeni termini.) Tudi ko končan prevod iz¬ važamo, lahko označimo, da se posamezna »barva« prenese v izvirno obliko kot skrito ali prečrtano besedilo. Če menimo, da bomo po obdelavi v Wordu besedilo še predelovali v DV, ga lahko izvozimo v dveh stolpcih z barvnim ali številčnim kodiranjem in ga nato uvozimo nazaj v DV. In še bi lahko naštevala in hvalila. Naj le ponovim, kar se ves čas plete po mojih mislih - ne vem, kako sem doslej lahko delala brez pomnilnika prevodov. Izkušnje uporabnikov TWB Pri SVEŽ so začeli uporabljati Tradosove programe, ker jih uporabljajo v ustanovah EU, pa tudi druge kandidatke za članstvo v EU si skušajo pomagati s temi programi. V ta¬ kem okolju bi bilo nesmiselno iskati izvirno rešitev. Ker je bilo pričakovati, da bo učinek pom¬ nilnikov prevodov precej časa zelo skromen, prevajalce pa bi bilo težko prepričati, da je program koristen, če jim ob vsakem nasled¬ njem stavku napiše ni zadetka, so pri SVEŽ z vzporejanjem shranili v baze za različna po¬ dročja veliko starih prevodov. Prevajalci so razporejeni po ministrstvih in praviloma pre¬ vajajo besedila z ožjega področja, npr. finan¬ ce, okolje, kmetijstvo -jasno pa je, daje zno¬ traj vsakega takega področja še množica ožjih specialnosti, zato si mora vsak prevajalec sam organizirati svoje baze. Nekako med uvajanjem TWB je Trados začel prodajati 32-bitno različico programa, stari priključek za zaščito pred kopiranjem programa z novo različico ni deloval, novi pa ni deloval s tistim tipom osnovne plošče, ki ga je imela večina prevajalcev (pa ni šlo za kako eksotično opremo!). Ker dosedanje izkušnje kažejo, da preva¬ jalcem TWB ni v posebno pomoč, ga ne upo¬ rabljajo, kadar je za kak prevod malo časa, saj program delo za zdaj le upočasnjuje. Preizku¬ šanje programa in postopna gradnja lastnih pomnilnikov sta torej možna le v obdobjih, ko si prevajalci lahko privoščijo, da je zaradi učenja njihov dnevni učinek manjši od priča¬ kovanega (to pa se ne dogaja prav pogosto). Prevajalki Tinka Lengar in Andreja Na- krst, ki delata na Ministrstvu RS za okolje in prostor, pravita, da se jima zdita zelo uporab- 88 MOSTOVI 2000/XXXIV na program za urejanje terminologije in možnost kontekstnega iskanja posameznega izraza po že prevedenih besedilih. (TWB upo¬ rabljata pri prevajanju zakonodaje.) Nad drugimi lastnostmi sta veliko manj navdušeni: S TWB zadnji mesec prevajava le en dokument - obsežen zakon iz slovenščine v angleščino. Ker stvar skoraj ne deluje, če imaš odprt še kak program poleg osnovnih treh, delava tako, da Andreja dela s TWB in vpisuje prevod, jaz pa po slovarjih, internetu ipd. iščem podatke in sestavljam glosar. To se¬ veda za naju ni ovira, saj tak način dela ni bistveno drugačen od najinega običajnega načina. Za enega samega prevajalca pa je to skoraj neizvedljivo - težko si predstavljam, da bi prevajala brez elektronskih slovarjev, da o internetu ne govorimo. Težave pri uporabi: - če je poleg Worda, MT in TWB odprt še kak program, dela TWB zelooo počasi; - tudi če so odprti le ti trije programi, dela zelo počasi, če delava z MT-bazo na lokalni mreži; - če delava z MT na SVEZ-ovi mreži, se vča¬ sih sredi dela prekine povezava, to pa sesu¬ je Word — zato bo verjetno vedno treba de¬ lati z MT na svojem disku; - večkrat se zgodi, da javi illegal operation ali da nima dongle connection, in je treba računalnik resetirati ali celo za nekaj časa ugasniti, da zadeva spet dela; - včasih prevoda ne shrani v bazo: ko se vr¬ neš nazaj, je prevod v rumenem polju in ne zelenem, kot bi moral biti, če je ujemanje 100-odstotno; ko imaš v nadaljevanju enak stavek, ne najde prevoda v bazi; - v enem primeru je prevod sicer pravilno shranil, v pravem polju, vsi vijoličasti znak- ci so bili pravilno postavljeni, le prevod je bil pikčasto podčrtan (tako kot izvirnik) - in ko »ugasneš« nenatisljive znake, izgine tudi prevod. Razočarani sva bili tudi, ker TWB nič ne pomaga pri pogostih besednih zvezah (tega je v omenjenem zakonu ogromno). TWB išče ujemanja po povedih, to pa je preprosto pre¬ dolga enota. Sploh v zakonodaji, kjer se pisci prav trudijo, da bi čim več stlačili v eno po¬ ved, in čim daljša je poved, tem manjša je ver¬ jetnost, da se bo taka klobasa v kakšnem bese¬ dilu še kdaj ponovila. Pri takem besedilu TWB ne pomaga prav dosti niti pri konsisten¬ ci prevoda - čeprav je to sicer njegova dobra stran. Mimogrede: TWB nam ne more pomagati pri dolgih prevodnih enotah, žal pa včasih po¬ stane neuporaben tudi pri kratkih, npr.: 1. člen prevajamo kot Article 1. Če se v vrstici pojavi samo l. člen, TWB številko ignorira in od prevajalca zahteva, da prevede samo člen. Če ta napiše Article 1, se v prevodu pojavi 1. Ar¬ ticle 1. Take zapise je treba prevesti ročno ali pa prevod vsakokrat popraviti. Sam sem TWB največ uporabljal pri pre¬ vodu strokovnih člankov iz slovenščine v an¬ gleščino o optimizaciji proizvodnje. Besedila so v časovnem razponu štirih mesecev pripra¬ vili na eni od slovenskih fakultet. Če beremo članke, se nam zdi, da se ogromno stvari po¬ navlja - pravzaprav gre ves čas za dva ali tri postopke, ki sojih v praksi uporabili v različ¬ nih proizvodnih podjetjih. V člankih je vedno najprej uvod, temu sledi včasih več, drugič manj teorije, nato pa praktična uporaba opisa¬ nega postopka. Če na vse skupaj pogledamo s človeškimi očmi, je ponovljenega besedila vsaj tretjina in se torej gradivo zdi zelo pri¬ merno za obdelavo s pomnilnikom prevodov. Resničnost je, žal, zelo daleč od pričako¬ vanj: po zbranih 1600 prevodnih enotah starih besedil zna program v naslednjem članku pre¬ vesti največ 5 do 10 % enot besedila - a če ra¬ čunamo delež po besedah, je zadetkov komaj kaj več kot 5 %. TWB seveda zna prevesti izraze, kot so povzetek, uvod, zaključek, slika nn in tabela nn - kakega posebnega učinka od tega pa seveda ni, to lahko v Wordu naredim z MOSTOVI 2000/XXXIV 89 ukazom zamenjaj, šlo bi tudi samo z Multi- Termom, zaradi tega ne potrebujem pomnilni¬ ka prevodov. Pri drugih zadetkih gre večino¬ ma za ponavljanje v tabelah, kjer se ponavlja nekaj besed; tam je TWB koristnejši, saj s tem dosežemo skladnost terminologije. Pri prevo¬ dih iz slovenščine v angleščino za ločnik pre¬ vodnih enot praviloma lahko uporabimo tudi vejico, s čimer se prevodne enote skrajšajo, število zadetkov pa se nekoliko poveča. Sam uporabljam razmeroma star računal¬ nik (Pentium 100 MHz, 16 MB RAM), ven¬ dar se mi ne zdi, da bi TWB bistveno upoča¬ snil delo računalnika, zato menim, da je pri SVEZ-ovih prevajalkah vir težav drugje. Pro¬ gram se sesuje silno redko. Če pa sredi dela zmanjka elektrike, TWB pri nadaljnji uporabi ne najde nekaterih prevodnih enot. Doslej je pomagalo, če sem izvozil celotno bazo v tekstno obliko in jo uvozil nazaj. Ker ves čas delam v Wordu, za preverjanje pravopisa upo¬ rabljam kar Wordovo funkcijo in ne potrebu¬ jem nobenega dodatka. Ker tovrstna besedila prevajam že deset let, terminologijo poznam in mi ni treba dosti brskati po slovarjih, zato me (v nasprotju s Katjo) to, da bi mi program zmetal skupaj be¬ sede, jaz pa bi jih oblikoval v skladu z ustrez¬ nimi sklanjatvami in spregatvami, ne navdu¬ šuje posebno, saj menim, da s' tem ne bi pri¬ hranil kaj prida časa. Ob tem je treba upošte¬ vati, da prevajalec zaradi drugačnega načina dela porabi za prevajanje nekaj več časa kot pri delu brez pomnilnika prevodov: - pognati je treba program za pomnilnik pre¬ vodov in terminologijo; - dopolnjene baze pomnilnikov prevodov in terminološke zbirke je priporočljivo enkrat na dan shraniti še na kak drug medij; - na začetku prevajanja je koristno pognati program za analizo besedila (s tem ugotovi¬ mo, ali nam bo pomnilnik sploh kaj po¬ magal); - nato poženemo avtomatsko predprevajanje; - potem se lotimo dela v Wordu, pri čemer je pri vsakem stavku treba klikniti miš ali pri¬ tisniti tipko in nekoliko počakati, da nam TWB in MT sporočita rezultate; - nekatere dele besedila je treba prevesti mi¬ mo pomnilnika (npr. izraze tipa 1. člen ipd.); - pri podobnih prevodih je treba oceniti, ali si lahko kaj pomagamo s starim prevodom iz pomnilnika ali je bolje, če prevodno enoto prevedemo v celoti; popravljanje podobnih prevodov je nov potencialen vir napak, saj lahko pozabimo odstraniti kako odvečno besedo iz približnega zadetka; - na koncu je treba s programom iz prevoda odstraniti izvirnik. Če bi nam naročnik sporočil, da je dovolj, če namesto desetih strani izvirnika prevede¬ mo samo devet strani, bi res prihranili 10 % časa. Pri uporabi TWB pa so že prevedene enote naključno razmetane po vsem besedilu, in ker je treba opraviti še prej omenjeno do¬ datno delo, se poraba časa pri majhnem števi¬ lu zadetkov poveča; šele pri približno 10 % zadetkov morda porabimo enako časa, kot če sploh ne bi delali s pomnilnikom prevodov. Zakaj so rezultati tako slabi Koliko se vam zdita podobna tale dva stavka: Lačen sem. Žejen sem. Ne posebno, kajne? Pomensko sploh ne, oblikovno malo bolj, in ker se v obeh ponovi krajša beseda, bi na oko rekli, daje podobnost manjša od polovice. Bolj matematično usmer¬ jeni bi podobnost izračunali kot 3/8 (3 = števi¬ lo črk v besedi, ki se ponovi v obeh stavkih, 8 = skupno število črk v stavku), to je 37,5 %. TWB pa za ta dva stavka napiše, da sta si 67-odstotno podobna! Od kod mu ta podatek? Program pri izračunu podobnosti upošteva ponavljajoče se nize znakov. Skupno število znakov je 9 (8 črk + presledek), od tega so v obeh stavkih različne samo prve tri črke, na¬ slednjih 6 znakov je enakih ... 6/9 pa je 67 % 90 MOSTOVI 2000/XXXIV (v resnici izračun ni tako preprost; ta in na¬ slednji zgled sta pomembna zato, da dojame¬ mo, kako deluje TWB). Oglejmo si še dva stavka. Po dobrem kosilu se z užitkom uležem in za¬ dremam za kakšno urico. Kadar se pri kosilu dobro najem, se potem rad za kako uro uležem. Pomensko sta si ta stavka zelo blizu, lahko bi celo rekli, da sta z njima dva človeka pove¬ dala isto misel. Kaj pa o tem meni TWB? Naj¬ nižja raven podobnosti, ki jo je možno nasta¬ viti v programu, je 30 % - in program meni, da sta si stavka podobna manj kot 30 %! Zdaj je verjetno bolj jasno, zakaj so rezul¬ tati taki, kot so: program nima pojma niti o vsebini niti o strukturi stavka, vse, kar naredi, je, da skuša ugotoviti, kateri vzorci (nizi zna¬ kov) se ponavljajo. To pomeni, da nam bo program dal uporabne rezultate samo takrat, kadar je nova različica besedila dobljena s po¬ pravljanjem prejšnje (npr. med sprejemanjem zakona se v fazi usklajevanja nekatere formu¬ lacije spremenijo, precejšen del osnutka pa ostane enak; enako velja za že omenjene nove različice navodil za računalniške programe). Kadar pa avtor izvirnik v ceioti napiše na no¬ vo in se morda celo potrudi, da ta ne bi bil preveč podoben prejšnjemu besedilu (čeprav obdeluje isto temo in se bralcu zdita besedili zelo podobni), bo pomoč TWB zelo majhna. Boljše rezultate morda lahko pričakujemo še¬ le, ko bo tudi TWB (podobno kot DV) pre¬ poznal prevodne enote, krajše od enega stav¬ ka. Sedaj lahko to pomanjkljivost rešimo le tako, da ponavljajoče se nize besed ročno vpi¬ šemo v program za terminologijo, pri čemer pa delamo po občutku, saj ne vemo natančno, kolikokrat se ponovi posamezna fraza. Ta po¬ datek bi lahko dobili s programom DV. In če pomislimo, da zna DV delati tudi z bazo TWB, potem... Uporabljene kratice D V - DejaVu MT - MultiTerm TWB - Translator's Workbench Viri [1] Benis, M.: Translation Memory, Bulletin of the Institute of Translation and Interpre- ting, December 1999 - January 2000, str. 2-10 [2] Skubic, A.: Računalniški programi za prevajanje, Mostovi 1997, str. 28-37 [3] Vintar, Š.: Računalniška orodja za preva¬ janje, Mostovi 1999, str. 47-54 [4] Krstič, A.: Prevajanje zakonodaje Evrop¬ ske unije, Mostovi 1999, str. 57-59 [5] Assenat - Falcone, S.: More Translation Memory Tools, http://accurapid.com/ joumal/1 2TM.htm [6] Mourisso, F.: CAT-software (Computer Aided Translation) comparison http:// www.geocities.com/fmourisso/CAT.htm [7] Webb, L. E.: http://www.webbsnet.com/ translation/thesis.html [8] http://perso.cybercable.fr/traducto/trados/ faql.html Novi člani DZTPS, sprejeti od maja 1999 do marca 2000 Marj a Adamič (angleščina) Marko Novak (nemščina) Snježana Frkovič - Grazion (angleščina, Valentin Rušt (romunščina) hrvaščina) Irena Sajovic (angleščina) Mira Lebez (angleščina) Milena Stubljar - Dragoš (angleščina) MOSTOVI 2000/XXXIV 91 Ines Perkavac Si dice o non si dice? (povzeto po istoimenski knjigi avtorja A. Gabriellija) Qui e qua - Una studentessa liceale mi da questa le- zioncina: «Voi linguisti affermate che Vac- cento e prescritto in quei monosillabi dove la vocale finale e preceduta da un 'altra vocale: piu, giu, gia, cio, pie, chiu, ecc. Benissimo: e allora perche dite che scrivere qui e qua con Vaccento e errore da matita blu?». II suo ragionamento e errato, e dovrebbe mettermi, come sportivamente si dice, alle corde; ma non e cosi: noi linguisti abbiamo il colpo segreto. La lettera q non si scrive mai isolatamente ma sempre accompagnata dalla vocale u, formando un nesso inscindibile qu a cui si fa sempre seguire una seconda vocale con la quale fa sillaba; qua-le, que-sto, quo- ta. Inostre, su questa u servile della consonan- te q non cade mai 1’accento. In altre parole, e una vocale che non e vocale a se ma un ele¬ menta stesso della consonante. E allora ecco che si segue per qui e per qua un’altra regola che dice: i monosillabi formati di una conso¬ nante e di una vocale non si accentuano mai: re, fa, tu, su, no, me, te, lo, ecc. Si fa eccezio- ne solo per quei monosillabi che hanno ugua- le forma ma significato diverso: e verbo, e congiunzione: da verbo, da congiunzione, ecc. come piu sopra si e visto. Qua, qui, ac- cento o non accento, si leggeranno sempre co¬ me si leggono; invece piu, gia, cid, pie senza accento si leggerebbero soltanto «piu», «gia», «cio», «pie». Pešca e pešca - lo sono lombarda, e dico normalmente pešca, con la e chiusa, per indicare tanto il frutti quanto l’atto di prendere i pešci; ma un 'amica toscana mi assicura che sbaglio: il frutto si chiama pešca con la e aperta, il pren- der pešci si chiama pešca, con la e chiusa. So¬ no sinceramente perplessa: ma chi ha stabili- to queste cose? E’ 1’origine delle parole che stabilisce la loro pronunzia, non il capriccio della persona o del caso. Non so se lei abbia studiato latino, ma cerchero in ogni modo d’essere semplice e chiaro anche per quelli che non lo avessero studiato. Di regola, salvo qualche eccezione, nelPevoluzione del nostro linguaggio e avve- nuto questo: dove il latino aveva una e lunga ( 5 ) o una i breve (i) 1 ’italiano ha derivata una e chiusa (e): avere, lat. habgre; tre (si pronun¬ zia tre e non tre come dicono ancora i Lom¬ bardi) lat. trgs\ sete, lat sitis, ecc. Il latino pis- cis, pešce, aveva la prima i breve, e di qui la corretta pronunzia chiusa pešce e pešca. Dove invece il latino aveva una e breve (e) 1 ’italia- no ha ereditato una e aperta (e): petto, lat. pectus\ terra, lat. terra. Ora il nome del frutto del pesco, la pešca, deriva dal latino persica (propriamente «della Persia» perche questa pianta dalla Persia passo ai Romani), parola che aveva la e breve; di qui, la pronunzia aperta pešca. Litigare - Qual e la coniugazione corretta del verbo litigare? La coniugazione corretta e questa: io litigo, tu litighi, egli litiga, essi litigano. In alcune pari ate settentrionali si dice spesso, invece, «io litigo», «tu litighi», «essi litigano». E’ un grosso errore, in cui cadono anche le persone di buona cultura. La forma sdrucciola ci viene dal latino e non c’e ragione alcuna per alterar- la. C’e anche una variante del verbo, abba- 92 MOSTOVI 2000/XXXIV stanza comune specialmente in alcune regioni centrali e meridionali, liticare (io litico)\ in Toscana, poi, e comunissima la forma popola- re leticare (io letico). Mollica - Io sono veneto, e da noi si dice mollica con Vaccento sulla i. M a in tutta la Lombardia, e anche in altre regioni, sento sempre dire mollica, con Vaccento sulla o? II bello, o il brutto, e che dicono mdllica non solo le persone di elementare cultura, ma anche uomini colti, e scrittori, e di indiscusso talento. Colpa dei dialetti, di cui uno si imbe- ve fin dalla nascita e di cui non e facile ripu- lirsi. Si deve dire mollica, con 1’accento sulla i, perche il latino popolare, da cui il termine discende, aveva una i lunga, mollica, e si pro- nunziava come parola piana. Uorigine e chia- ra: deriva da mollis, molle: la parte molle del pane. Termite - Durante una trasmissione televisiva ho udi- to pronunziare la parola termite accentata sulla i, per indicare il noto insetto voracissi- mo, simile alla formica. Ma la pronunzia esatta non e termite, con Vaccento sulla pri- masillaba? Ho udito anch’io pronunziare spesso termite anche da scienziati di ottima farna; ma e una pronunzia errata. Il nome deriva dal latino tardo termes, termitis, variante di tarmes, tarmitis, propriamente «tarma». La pronunzia piana, quindi, contraria alTetimo- logia, e assolutamente ingiustificata. Ed e tanto piu necessario rispettare per 1’insetto la pronunzia sdrucciola, in quanto la parola termite, accentata sulla i, ha gia una sua pre- cisa significazione: e infatti il nome commer- ciale di un miscuglio di ossido di ferro e di alluminio polverizzato che, acceso, produce un altissimo calore. Nome derivato dal tedes- co Thermit, costruito sul greco therme, calo¬ re, e a noi giunto attraverso il francese ther- mite. Leggenda - Scrivo a nome di un gruppo di disegnatori per chiederle di risolvere un dubbio sorto tra noi da parecchio tempo. Desidereremmo sa- pere con esattezza Vortog rafta della parola legenda, con una sola g, usata appunto dai di¬ segnatori per indicare le spiegazioni, le des- crizioni poste in un angolo d’una carta geo- grafica o di altro disegno tecnico, ecc. Premetto, a seanso di equivoci, che la paro¬ la leggenda, nel significato comune di narra- zione tradizionale di un fatto religioso o eroi- co trasformato, amplificato nel corso dei se- coli, deve essere seritta sempre con due g. Ma questa parola ha assunto estensivamente anc¬ he altri significati, tra i quali quello appunto indicato dal mio interrogante. Leggenda deri¬ va dal latino medievale legenda, neutro plura- le del gerundivo legendus del verbo legere, leggere, e significa alla lettera «cose da leg- gersi»: e infatti le tradizioni popolari (dappri- ma erano brevi narrazioni delle vite dei santi, dei martiri, lette ad alta voce nei conventi, specialmente nelle ore dei pasti) si diffonde- vano appunto attraverso la viva voce dei can- tambanchi o cantastorie. Nel secolo scorso i Francesi estesero il nome di legende (che ha la stessa etimologia latina) anche alfinsieme delle parole seritte su ciascuna faccia di una moneta o di una medaglia, e piu tardi, generi- camente, a ogni iserizione, a ogni dicitura ag- giunta a un disegno a mo’ di spiegazione. Noi riprendemmo quest’uso appunto dai Francesi, adoperando pero, in questa particolare acce- zione, due forme di serittura: quella propria¬ mente italiana leggenda, con due g, ma anche quella schiettamente latina legenda, con una sola g. L’arcano, dunque, e tutto qui: si tratta sempre della stessa parola, ora seritta in italia- no, ora seritta in latino; e ciascuno puo sce- gliere quella che preferisce. MOSTOVI 2000/XXXIV 93 Viktor Jesenik Prešernova pot v svet Ob 200. obletnici rojstva dr. Franceta Prešer¬ na (1800-1849) bi rad kot Kranjčan in kot prevajalec našega največjega pesnika v fran¬ coščino spregovoril o njem in o njegovi poti v svet prek prevajalcev v pomembnejše jezike. V Kranju smo imeli leta 1999 zanimiv simpozij, ki ga je pripravil odbor pod vods¬ tvom dr. Borisa Paternuja, prof. Franceta Pi¬ bernika in Franca Drolca. Na tem tridnevnem simpoziju so nastopili vrsta poznavalcev Pre¬ šernove poezije in časa, v katerem je živel pe¬ snik, ter nekaj prevajalcev njegove poezije. Naj omenim samo nekaj zanimivosti s simpo¬ zija. Boštjan M. Zupančič je predstavil Pre¬ šerna kot pravnika. Študij prava in pravniško delo sta vplivala tudi na njegovo poezijo. Stopnja izrazitosti pesnikovega besednega izraza je tako visoka, da ne bi bila možna, če Prešeren ne bi živel v verbalnem svetu. Več avtorjev je predstavilo Kranj in Slove¬ nijo v Prešernovem času: poslikano pohištvo v okolici Kranja (Anka Novak), podoba Kra¬ nja v prvi polovici 19. stoletja (Cene Avgu¬ štin), likovna umetnost v Prešernovem času (Nace Šumi), glasba, slikarstvo in kiparstvo 19. stoletja in prenova Prešernovega gaja z njegovim spomenikom v Kranju. Drugi nastopajoči so govorili o Prešernovi poti v svet - v Italijo, Rusijo, Avstrijo, Nemčijo, Anglijo, Ameriko in jaz še posebno v Francijo. Tu naštevam le nekaj poti Prešernove poe¬ zije v svet. Prof. Marija Pirjevec je omenila, da je bil prvi prevod v italijanščino že leta 1878, nato leta 1894, 1910 in 1941. Leta 1951 je Luigi Salvini v antologiji Sempreverde e rosmarino predstavil Italijanom zaokrožen izbor celotne¬ ga Prešernovega opusa. Za Salvinijevo pre¬ vodno strategijo je značilno opuščanje preti¬ rane podrejenosti izhodiščnemu besedilu in prilagajanje ciljnemu jeziku, sodobni itali¬ janščini. Leta 1958 je B. Calvi (brez pesniške ambicije) izdal obširen izbor iz »romantične¬ ga« obdobja Prešernovega pesnjenja. V 70. letih je bil najvidnejši prevajalec Prešerna Francesco Usu. V knjigi Poesie (1976) je predstavil obsežen izbor Prešernove lirike, v katerem se je odločil za strogo zvestobo for¬ malnim značilnostim njegove poezije, ne gle¬ de na sprejem sodobnega bralyca. Leta 1998 je najnovejši prevod Prešerna izdal Tržačan Giorgio Depangher s sodelovanjem Marije Pirjevec; v začetku leta 2000 sta mu dodala prej manjkajoči Krst pri Savici - vse z izdatno finančno pomočjo mestne občine Kranj. Za rusko občinstvo je bil Prešeren zanimiv kot eden izmed naj večjih evropskih romantič¬ nih pesnikov ob Puškinu, Byronu, Mickie- wiczu in tudi kot predstavnik ene od južnoslo¬ vanskih književnosti. Njegov prvi prevajalec je bil akademik F. J. Korš. Taje bil zelo nav¬ dušen nad Prešernovo ustvarjalnostjo in je v ruščino prevedel vsa njegova dela ter jih izdal leta 1901. V zadnjih 40 letih so izšle še štiri zbirke Prešernovih pesmi, pripravili pa sojih številni predstavniki ruske prevajalske šole. Za prevode v nemščino je najbolj znan so¬ dobni prevajalec Nemec Klaus Detlef Olof, ki zadnja leta živi in poučuje v Celovcu v Av¬ striji. Te prevode je financirala mestna občina Kranj leta 1998. V angleščino sta prevedla Prešerna profe¬ sorja slavista: Tom M. S. Priestly iz Edmonto¬ na v Kanadi in Henry R. Cooper, Jr. iz Indiane v ZDA. Sam sem prevedel del Prešernovih poezij in jih izdal v antologiji pri založbi Seghers v Parizu že leta 1962, nato pri založbi Formes 94 MOSTOVI 2000/XXXIV et languages v Uzesu (Južna Francija) celot¬ nega Prešerna s sodelovanjem francoskega pesnika Marca Alyna in končno v predelani izdaji v Kranju leta 1999. V tej najnovejši iz¬ daji je izšel tudi Sonetni venec,z akrostihom prof. Vladimiija Pogačnika. Sonetni venec sem v svojem prevodu izdal malo kasneje. Za konec dodajam še najbolj znano kitico Zdravljice —naše sedanje himne - v francoščini: Que vivent tous les peuples Qui aspirent a voir le jour, Ou, 1 a ou le soleil suit son cours, La querelle du monde sera bannie. Ou tout citoyen Sera libre enfin, Et pas un ennemi, mais le frontalier sera voisin. Miran Željko Predstavljamo vam Antona Omerzo Kako si zašel med prevajalce? Med študijem ekonomije sem večkrat iskal delo na študentskem servisu in kmalu ugoto¬ vil, daje prevajalsko delo dobro plačano. Za¬ čel sem prevajati ekonomska besedila iz an¬ gleščine v slovenščino, kadar pa sem dobil kak prevod v angleščino, sem prosil svojo profesorico iz gimnazije, da mi ga je popravi¬ la. Enkrat je naneslo, da sem na študentskem servisu dobil posebno zanimivo delo. Ameri¬ čane, urbaniste, ki so živeli v Ljubljani, sem učil slovensko. To je trajalo kar nekaj let, ob tem sem hodil tudi na njihove urbanistične se¬ minarje, si to področje izbral za diplomsko nalogo, pri pripravi katere sem moral spet ve¬ liko prevesti — in tako sem vedno več preva¬ jal. Moram pa reči, da prevajanje nikoli ni bi¬ lo moje poglavitno delo, saj sem se ves čas zavedal, da sem slab prevajalec. Kakšne funkcije si opravljal v zvezi s prevajalstvom? Leta 1974 sem bil sprejet v društvo, prvo dolžnost pa sem prevzel leta 1984, ko sem po¬ stal urednik Mostov. Kasneje sem bil dvakrat član upravnega odbora, najprej blagajnik, na¬ to tajnik, leta 1988 pa sem postal poklicni taj¬ nik društva. To nalogo sem opravljal do jeseni 1992, ko mi je potekel mandat. Nato sem bil še en mandat član nadzornega odbora, sedaj pa sem član uredniškega odbora Mostov. Pri dveh posvetovanjih, leta 1987 in 1992, oba- MOSTOVI 2000/XXXIV 95 krat v Portorožu, sem bil vodja organizacij¬ skega odbora in urednik zbornikov. Kaj pomeni OST? Ko sem začel samostojno poslovati, sem se ukvarjal s podjetništvom za prevajalce, kjer je bilo svetovalno delo najpomembnejše. Zato sem si izbral ime OST (O-merza S-vetuje T- ebi), na občini pa so mi dodali še 'Svetovalne storitve'. Sedaj moj uradni naziv ni povsem v skladu z delom, ki ga opravljam, saj je moja dejavnost izobraževanje in založništvo za pre¬ vajalce. Kako deluje izobraževanje prevajalcev v OST? Priprava seminaijev je zelo kompleksna naloga. Poznati je treba prevajalsko dejavnost, imeti veliko stikov in zvez, saj lahko le tako poiščem prave predavatelje. V začetku so mi pri tem pomagale izkušnje, ki sem sijih prido¬ bil pri Mostovih, in zveze, ki sem jih vzposta¬ vil na srečanju v Portorožu leta 1992. Treba je znati prisluhniti potrebam prevajalcev in iz njih izluščiti vsebinske sklope za seminar. Do¬ kler tega ne naredim, se ne morem začeti po¬ govarjati s predavateljem o vsebini seminarja. Pri nekaterih seminaijih s predavateljem dolo¬ čiva vsebino, ki jo je treba pred razpisom pri prevajalcih preveriti. Dela s seminarji mi ni¬ koli ne zmanjka, ves čas vzdržujem osebni stik s predavatelji in z večino prevajalcev, ki so na mojem seznamu. Če kak seminar ni naj¬ boljši, je zame to prej izziv kot poraz, ker se ob tem vedno česa naučim. Razumljivo je, da vsi seminarji ne morejo biti odlični, težim pa k temu, da bo takšnih čim več. Povej kaj o svojih knjigah za prevajalce. Da, kar nekaj se jih je že nabralo. Najprej sem napisal poslovna priročnika za prevajal¬ ce, ki izhajata iz moje prakse poslovnega taj¬ nika društva. Ker sem ekonomist, sem čutil, da lahko pomagam samostojnim prevajalcem pri tistih opravilih, za katera niso študirali, to¬ rej pri poslovnosti. Ti dve knjigi sta sklenili moje svetovanje prevajalcem pri njihovih po¬ slovnih odločitvah. Ko sem končal delo po¬ slovnega tajnika društva, se mi je zdelo, da bi bila velika škoda, če teh izkušenj ne bi zapisal in jih tako prenesel naprej. Kasneje, ko so se začeli moji seminarji vr¬ stiti, se mi je zdelo potrebno napisati kroniko strokovne dejavnosti za prevajalce, in nastala je knjiga Vaja. Podatkom o izobraževanju in posvetovanjih sem dodal fotografije in družab¬ no kroniko. Marsikaj sem zapisal mogoče ma¬ lo preveč odkrito in to nekaterim ni bilo všeč. V zadnji knjigi Seminar - ustvarjalno izo¬ braževanje, kije izšla leta 1999, razlagam, kaj se je dogajalo na naših najboljših seminarjih. Gre predvsem za seminarje, ki so jih vodili Alan Duff, Lidija Šega in še kdo. Postavil sem teorijo o ustvarjalnem izobraževanju, kjer je pomembna predvsem čustvena inteligenca, manj pa goli razum. Pri dokazovanju te hipo¬ teze sem razvil animacijsko vlogo organiza- toija in predavatelja, zato je dmgi del knjige priročnik za organizatorje in predavatelje pri izobraževanju odraslih. V knjigami Konzorcij sojo uvrstili pod pedagogiko in andragogiko. Dal sem ji podnaslov Misli z glavo, delaj s sr¬ cem, posvetil pa sem jo mojima dobrima pri¬ jateljema, Violeti Šulentič in Alanu Duffu. Kateri projekt za prevajalce, pri kate¬ rem si sodeloval, ti je najljubši? Na prvo mesto postavljam posvetovanje prevajalcev z območja Alpe-Jadran leta 1992 v Portorožu. Tedaj sem prvič začutil pravo vsebino organizacijskega dela. Iz nič, le iz za¬ četne zamisli, smo povezali prevajalce in pre¬ davatelje sosednjih dežel. Res smo dosegli us¬ peh, kije odmeven še danes. To vidim, ko pri¬ dem v stik s profesorji iz Trsta in Zagreba, saj se posvetovanja še vedno radi spominjajo. Dmgi moj veliki projekt je Slovenski prav¬ ni leksikon. Nekaj let je bilo potrebnih, daje zamisel dozorela, več kot tri leta smo ga pri¬ pravljali, menim pa, da ga bom prodajal dve leti. To je moj najzahtevnejši projekt, saj sem soavtor zamisli, urednik, založnik in knjigotr- 96 MOSTOVI 2000/XXXIV žec. Leksikon pa je povezan s posvetovanjem Alpe-Jadran, ker vključuje Slovenijo, Avstri¬ jo in Italijo. Zakaj smo se ga sploh lotili? Za¬ to, da smo napravili vzorčni model strokovne publikacije za prevajalce. Sedaj lahko samo upamo, da nam bo kdo sledil. Kaj svetuješ mladini prevajalcem, ki razmišljajo o prevajanju v samostojnem poklicu? Vsak prevajalec se zaveda, da sedi na dveh konjih; eden je znanje jezikov, drugi poznava¬ nje strok. Redkim uspeva, da oba konja dlje ča¬ sa tečeta vzporedno. Ti ne potrebujejo posebne¬ ga dodatnega izobraževanja. Drugi, ki šepajo na jezikovni ali na strokovni strani, pa se mora¬ jo zavedati, da nikoli ni škoda njihovega časa in denaija za pridobivanje novega jezikovnega ali terminološkega znanja. Samostojni prevajalec jaha še tretjega konja, poslovnost ali podjetniš¬ tvo. Če ima kaj poslovne žilice, mu gre laže, a takšnih ni veliko. Zavedati se mora dejstva, da si mora s svojimi poslovnimi odločitvami zago¬ tavljati delo ves čas, vse leto, saj naročila za prevode ne prihajajo sama na mizo, kot so ta¬ krat, ko je bil še zaposleni prevajalec. Vsem, ki me prosijo za nasvet, rad pomagam. Tako, kot sem študentom tržaške šole za tolmače in pre¬ vajalce, kamor so me povabili zaradi podjetniš¬ tva. Največ vprašanj se nanaša na prevajalčev prodor na trg, kije 'že razdeljen', a tudi za to je rešitev. Dokler prevajalec gleda le iz sebe, kot ponudnik prevajalskih storitev, mu ne bo uspe¬ lo, šele takrat, ko se nauči gledati na prevajanje z očmi naročnika prevodov, je na pravi poti. Kasilda Bedenk Oddelek za prevajanje in tolmačenje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani V študijskem letu 1997/98 je po triletnih pri¬ pravah začel redno pedagoško delo Oddelek za prevajanje in tolmačenje (OPT) na Filo¬ zofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Tako se je uresničila tudi dolgoletna želja slovenskih prevajalcev in njihovega društva. Dotlej je bi¬ lo na naši univerzi mogoče izbrati le prevajal¬ sko usmeritev v zadnjih dveh letih študija an¬ glistike in nemcistike. Ker tako omejen študij diplomantov ni mogel zadostno usposobiti za zahtevno strokovno prevajanje in tolmačenje, je bilo treba po zgledih iz tujine uvesti popoln univerzitetni program dodiplomskega študija prevajalstva in tolmačenja za več tujih jezi¬ kov, s slovenščino kot nosilnim jezikom. OPT na Filozofski fakulteti v Ljubljani je edina prevajalska šola s slovenščino kot mater¬ nim jezikom (v Trstu in Gradcu je mogoče slo¬ venščino izbrati le kot tuj jezik). Ustanovitev oddelka je bila odziv na nov mednarodni polo¬ žaj Slovenije in iz njega izhajajoče potrebe po visoko strokovno usposobljenih prevajalcih, za gospodarske in politične, pa tudi kulturne stike. OPT je še pred uradnim začetkom delo¬ vanja pripravil Konferenco o prevajanju v ne- materne jezike (Ljubljana, 1997), udeležili so seje številni referenti z visokošolskih ustanov v Evropi in tudi nekaj članov našega društva. Študij je enopredmeten in reden, študenti pa ob obvezni slovenščini (jezik A) in splo- MOSTOVI 2000/XXXIV 97 snih prevajalskih predmetih izberejo dva tuja jezika. Za prvi tuj jezik (jezik B) sta sedaj na voljo angleščina in nemščina, za drugi tuj je¬ zik (jezik C) so na voljo angleščina, nemšči¬ na, francoščina in italijanščina. Pri prvem tu¬ jem jeziku se pričakuje znanje v obsegu os¬ mih let šolskega učenja (matura iz prvega tu¬ jega jezika), pri dragem tujem jeziku pa v ob¬ segu štirih let šolskega učenja (matura iz dra¬ gega tujega jezika). Predviden je še podi¬ plomski in specialistični študij (za konferenč¬ no tolmačenje, podnaslavljanje ipd.). Študijski program predvideva tudi mož¬ nost individualnega študijskega programa, v katerem je študij jezika C delno organiziran na matičnem oddelku tega jezika ali pa je de¬ lež, namenjen jeziku C, nadomeščen z vsebi¬ nami iz dragih študijskih programov. Interdis¬ ciplinarne povezave z dragimi predmeti, npr. s književnostjo izbranega predmeta za študen¬ te, ki bi želeli postati književni prevajalci, ali povezave z dragimi predmeti za študente, ki bi se namesto za dragi jezik želeli specializi¬ rati za prevajanje posameznih strok, ki jih je mogoče študirati na Filozofski fakulteti, so mogoče na posebno prošnjo kandidata in s so¬ glasjem pristojnega oddelka. Namen študijskega programa je omogočiti študentom, da dosežejo ustrezno raven osveš¬ čenosti, znanj in zmožnosti, potrebnih za us¬ pešno prevajanje in tolmačenje. Poglavitni poudarek je na prevajalskem postopku in spretnostih, potrebnih za prevajanje in/ali tol¬ mačenje (skupne prevajalske vsebine), štu¬ denti pa imajo možnost izbrati različne pove¬ zave znotraj prvega in dragega tujega jezika. Predlagani izbor jezikov je narejen glede na potrebe po prevajalcih v Sloveniji ter glede na jezikovne programe, ki jih ponuja Filozofska fakulteta v Ljubljani. Kdor konča prevajalski študij po univerzi¬ tetnem programu, dobi strokovni naslov uni¬ verzitetni diplomirani prevajalec ( univerzitet¬ na diplomirana prevajalka) oziroma univerzi¬ tetni diplomirani prevajalec tolmač ( univerzi¬ tetna diplomirana prevajalka tolmačica) za slovenščino, jezik B in jezik C. Tajništvo, posebej opremljene učilnice in knjižnica oddelka so v neposredni bližini Fi¬ lozofske fakultete, na Borštnikovem trgu 3. Podrobnejše informacije dobite na spletnih straneh OPT: http://www.ff.uni-lj.si/prevaja- nje/default.htm. Ker je junija 1999 Slovenija pristopila k mednarodnemu projektu izmenjave študentov Sokrates, se OPT že dogovarja o izmenjavi študentov z inštitutom za prevajanje na uni¬ verzi v Vidmu, z inštitutom za prevajanje in tolmačenje pri prevajalski šoli ISTI v Bruslju (Institute for Translators and Interpreters at the Brassels High School), z Erasmushogesc- hool Brassel in z univerzo v Heidelbergu. Ze¬ lo dobre stike ima z večino evropskih univerz, na katerih je mogoče študirati prevajanje in tolmačenje, predvsem z univerzami na Duna¬ ju, v Gradcu, Innsbrucku, Heidelbergu in Ger- mersheimu. OPT je v prvem letu sprejel 80, v dragem 120 in v tretjem 100 študentov. V študijskem letu 1999/2000 je v treh letnikih vpisanih 246 študentov. V tem letu ima oddelek 20 zaposle¬ nih in 44 zunanjih sodelavcev, vendar se ote¬ pa s hudo prostorsko in finančno stisko, zato morajo biti sodelavci na oddelku in študenti skrajno potrpežljivi in uvidevni. Prevodoslov- je je v Sloveniji nova veda, ki si šele utira pot v visoke akademske kroge in poskuša širši slovenski javnosti dopovedati, kako nujno po¬ trebno je tako izobraževanje, zato bi moralo imeti vso državno podporo in prednost, če se želimo svetu predstaviti v čim lepši luči. Skupna naloga društva, vseh slovenskih pre¬ vajalcev in novega OPT naj bo uveljavitev poklica prevajalca/ke in tolmača/ice kot viso¬ ko strokovnega in zelo zahtevnega poklica, za katerega je treba imeti ustrezne osebnostne naravnanosti in možnost kakovostnega študija s praktičnim usposabljanjem. 98 MOSTOVI 2000/XXXIV Ksenija Leban Usposabljanje konferenčnih tolmačev 1. Uvod Čeprav naj bi bil poklic tolmača najstarejši uradno priznan in uveljavljen poklic na svetu, so visokošolske smeri, katerih namen je uspo¬ sobiti študenta za delo tolmača, postale del univerzitetne ponudbe šele pred kratkim. Na nekaterih inštitutih se sicer z usposabljanjem tolmačev ukvarjajo že nekaj desetletij, na dru¬ gih pa je poučevanje tolmačev še v povojih. Zato ni nič čudnega, če na tem področju vla¬ dajo prav take razmere kot po prvi in drugi svetovni vojni, ko so pri mirovnih pogajanjih in na povojnih procesih v ospredje stopili le¬ gendami tolmači samouki. Tudi nekateri najbolj uveljavljeni evropski visokošolski učitelji tolmačenja so začeli kot samouki in se uveljavili kot tolmači, preden so s svojimi izkušnjami začeli bogatiti znanje univerzitetnih študentov. Zato nas ne smejo presenetiti razlike pri poučevanju tolmačenja. Oblika in kakovost pouka sta odvisni od pre¬ davatelja, njegovih izkušenj in njegove priro¬ jene sposobnosti za prenašanje znanja. 2. Oblike usposabljanja konferenčnih tolmačev V Evropi poteka poučevanje tolmačenja v treh oblikah: na dodiplomski in podiplomski ravni ter v obliki nekajmesečnih intenzivnih tečajev, katerih namen je usposobiti tolmače za potrebe posamezne mednarodne ustanove, kakršni sta npr. Evropska komisija in Evrop¬ ski parlament. Prevladujoči obliki poučevanja tolmačenja sta usposabljanje na dodiplomski in podiplomski ravni. Prav podiplomski spe¬ cialistični študij naj bi v prihodnosti docela nadomestil omenjene intenzivne tečaje. Dodiplomsko in podiplomsko usposablja¬ nje tolmačev poteka na inštitutih ali visokih strokovnih šolah za prevajanje in tolmačenje. Tam se s tolmačenjem seznanjajo študenti tretjega in četrtega letnika ter diplomanti, ki se s tolmačenjem niso seznanili med dodi¬ plomskim študijem. Ker so med skupinama številne razlike, se lahko vprašamo, kdaj je primerneje začeti poučevati tolmačenje. Dodiplomski študenti se začnejo učiti tolmačenja v obdobju, ko mo¬ rajo poglobljeno spoznavati materni in tuj je¬ zik, pri podiplomskem študiju pa je dobro znanje jezikov predpogoj; to pomeni, da lah¬ ko posvečamo več časa poučevanju tehnike tolmačenja. Dodiplomski študenti se torej morajo spoprijeti z dokaj težko nalogo. Po drugi strani pa imajo več možnosti za zaposli¬ tev. Evropske institucije rade redno zaposluje¬ jo mlade ljudi, saj bodo dlje delali zanje, po¬ leg tega pa se mlajši načeloma laže vživijo v novo delovno okolje in so se tudi pripravljeni preseliti, ker si še niso ustvarili družine. K »starejšim«, tistim, ki so že dopolnili vsaj tri¬ deset let, se zatečejo samo pri »eksotičnih« je¬ zikih, kakršna sta bila nekdaj danski in grški, danes je finski, čez nekaj let pa bodo slovan¬ ski jeziki, še posebej tisti, ki ne bodo pritegni¬ li pozornosti že zaposlenih tolmačev. Dilema torej ostaja. Osebno se nagibam k usposabljanju na podiplomski ravni. Tak štu¬ dij je intenzivnejši in se lahko osredotoči na poučevanje tolmačenja, pouk na dodiplomski ravni pa nujno vsebuje primesi poučevanja je¬ zika. Tu kaže omeniti tudi pomen motivacije. Podiplomski študenti tolmačenja so navadno bolj motivirani, prepričani so, da je prav tol¬ mačenje tisto, kar si želijo in za kar se hočejo usposobiti, zato so pripravljeni v študij vložiti veliko energije. Morda sta prav močna moti¬ viranost in velika vnema lastnosti, zaradi ka- MOSTOVI 2000/XXXIV 99 terih se podiplomski študenti tolmačenja po¬ gosto izkažejo bolje kot študenti na dodi¬ plomskem študiju. 3. Evropski podiplomski študijski programi iz konferenčnega tolmačenja Služba za tolmačenje in konference pri Evropski komisiji (znana pod francoskim imenom Service commun Interpretation - conferences ali kratico SCIC oziroma pod nje¬ govo angleško različico Joint Interpreting and Conference Service ali kratico JICS) je le¬ ta 1997 v sodelovanju s komisijino generalno direkcijo XXII, katere domena so vzgoja in izobraževanje, kultura in mladina, in z Evrop¬ skim parlamentom pripravila predlog podi¬ plomskega študija tolmačenja European Ma- ster's in Conference Interpreting. Taka oblika študija naj bi v celoti nadomestila intenzivne šestmesečne tečaje, ki jih je Služba za tolma¬ čenje in konference pripravljala, da bi zado¬ voljila svoje potrebe. Danes ponuja podi¬ plomski študij konferenčnega tolmačenja pod okriljem Evropske komisije in Evropskega parlamenta 14 evropskih univerz, med opazo¬ valci pa je tudi Oddelek za prevajanje in tol¬ mačenje pri Filozofski fakulteti v Ljubljani. Podiplomski študij konferenčnega tolma¬ čenja European Master's in Conference Inter¬ preting je namenjen usposabljanju konferenč¬ nih tolmačev za potrebe Evropske unije, zato se študenti ne seznanjajo le s tehnikami in strategijami konferenčnega tolmačenja, tem¬ več spoznavajo tudi ustanove Evropske unije in njeno politiko ter tovrstno znanje, ki ga že imajo, še poglabljajo. Čeprav imajo programi na različnih univerzah veliko skupnega, se na¬ čini dela posameznih univerzitetnih ustanov razlikujejo. 3.1. Podiplomski študij konferenčnega tolmačenja v Kobenhavnu Na Visoki šoli za poslovne vede, prevajanje in tolmačenje ( Handelshojskolen i K 0 benhavn) v danski prestolnici so ob finančni podpori Evropske komisije in Evropskega parlamenta pripravili podiplomski študij konferenčnega tolmačenja v študijskem letu 1997/98. Študenti so po uvodnih dveh tednih, v ka¬ terih so spoznali osnove konsekutivnega in si¬ multanega tolmačenja ter načela zapisovanja pri konsekutivnem tolmačenju, začeli inten¬ zivno vaditi konsekutivno in simultano tolma¬ čenje iz angleščine, francoščine, italijanščine, nemščine in španščine v danščino in narobe. Vaje so bile razporejene skozi ves teden, petki pa so bili namenjeni simuliranim konferen¬ cam, na katerih so sodelovali pedagoški de¬ lavci in razni gosti. Pedagoški delavci, redno zaposleni na omenjeni visokošolski ustanovi, ali tolmači pri Evropski komisiji ali Evrop¬ skem parlamentu so vsak teden posvetili ene¬ mu segmentu politike Evropske unije, npr. politiki zaposlovanja, socialni politiki, skupni kmetijski politiki itn. Naloga študentov je bila preučiti posamezen segment in pripraviti glo- sarčke, ki so jim pomagali pri vajah iz tolma¬ čenja. Da bi poglobili poznavanje Evropske unije, njenega delovanja in institucij, so imeli posebna predavanja o Evropski uniji. Študij so uspešno opravili študenti, ki so naredili končni izpit iz konsekutivnega tolmačenja iz prvega in dmgega jezika v danščino ter iz danščine v prvi jezik. 3.2 Podiplomski študij konferenčnega tolmačenja v Trstu Na Visoki šoli sodobnih jezikov za tolmače in prevajalce (Scuola superiore di lingue moder¬ ne per interpreti e traduttori ) pri Univerzi v Trstu so v študijskem letu 1998/99 pod pokro¬ viteljstvom Evropske komisije in Evropskega parlamenta pripravili podiplomski študij iz konferenčnega tolmačenja za jezikovne kom¬ binacije z italijanščino in češčino, poljščino in slovenščino. Študij je zajemal predavanja iz teorije in tehnike konferenčnega tolmačenja, predava- 100 MOSTOVI 2000/XXXIV nja iz italijanskega jezika in predavanja iz slovenskega (oziroma češkega ali poljskega) jezika, vaje iz konsekutivnega in simultanega tolmačenja ter izbirna predavanja iz evrop¬ skega prava, mednarodne trgovinske izme¬ njave, osnov medicine, osnov ekonomskih ved ipd. Predavanja iz teorije in tehnike kon¬ ferenčnega tolmačenja so posegla na vse rav¬ ni raziskovanja konferenčnega tolmačenja - gre za visokošolsko ustanovo, ki je znana po raziskovalni dejavnosti — in praktičnih vidi¬ kov konferenčnega tolmačenja, in sicer vse od nasvetov o tem, kaj zajema priprava na tolmačenje, pa tja do poklicne etike. Namen predavanj iz italijanskega in slovenskega je¬ zika je bil predvsem izboljšati govorno izra¬ žanje in obvladati različne oblike govornega izražanja in nastopanja v javnosti. Na vajah iz konsekutivnega in simultanega tolmačenja iz italijanščine v slovenščino so študenti tol¬ mačili govore, vezane na Evropsko unijo in njeno politiko, obiskovali pa so tudi vaje iz konsekutivnega tolmačenja iz drugih tujih je¬ zikov v italijanščino in iz italijanščine v dru¬ ge tuje jezike. Posebnost tržaške šole za tol¬ mače in prevajalce je, da skušajo predavatelji obravnavati različne teme, da bi študentom ponudili čim širše znanje. Tako npr. študenti na vajah iz konsekutivnega tolmačenja iz an¬ gleščine v italijanščino tolmačijo veliko me¬ dicinskih besedil, na vajah iz simultanega tolmačenja iz angleščine v italijanščino veli¬ ko govorov iz Evropskega parlamenta, na va¬ jah iz simultanega tolmačenja iz italijanščine v angleščino pa veliko političnih besedil, ve¬ zanih na druge mednarodne organizacije, kot sta npr. Mednarodna organizacija dela in Svet Evrope. Študij so uspešno končali štu¬ denti, ki so opravili izpite pri vseh predmetih. Za končni izpit je bilo treba opraviti preizkus iz konsekutivnega in simultanega tolmačenja iz italijanščine v slovenščino, češčino ali poljščino ter iz češčine in poljščine v itali¬ janščino. 3.3 Poučevanje konferenčnega tolmačenja v Ljubljani Oddelek za prevajanje in tolmačenje na Filo¬ zofski fakulteti v Ljubljani je prva in edina slovenska visokošolska ustanova, na kateri poučujejo konferenčno tolmačenje. Za zdaj poteka usposabljanje konferenčnih tolmačev le na dodiplomski ravni, saj gre za nov odde¬ lek, kije začel delovati šele v študijskem letu 1997/98. Študenti se za študij tolmačenja odločijo v tretjem letniku, to pomeni, da so študenti, ki so v študijskem letu 1999/2000 redno vpisani v tretji letnik dodiplomskega študija in so se odločili za študijsko smer tolmačenja, pred¬ stavniki prve generacije, ki ji je na kaki slo¬ venski visokošolski ustanovi omogočeno us¬ posabljanje iz konferenčnega tolmačenja. Do¬ slej so se morali slovenski konferenčni tolma¬ či izobraževati v tujini, večinoma na podi¬ plomskem študiju. O tem, da je bila uvedba usposabljanja konferenčnih tolmačev nujna, priča podatek, da bo Evropska unija ob priključitvi Slovenije potrebovala od 40 do 60 konferenčnih tolma¬ čev, na seznamu Združenja konferenčnih tol¬ mačev Slovenije pa jih je približno pol toliko. Poleg tega je le malo takih članov združenja, ki bi se lahko redno zaposlili pri kaki ustanovi Evropske unije, saj te postavljajo stroge sta¬ rostne omejitve pri zaposlovanju. Z drugimi besedami, Slovenija ne premore dovolj uspo¬ sobljenih konferenčnih tolmačev, na to nas že dlje opozarjajo v Evropski komisiji in Evrop¬ skem parlamentu. Da bi usposobili dovolj konferenčnih tol¬ mačev, ne bo zadostoval študij na dodiplom¬ ski ravni. Treba bo pripraviti tudi podiplom¬ ski študij konferenčnega tolmačenja. Pri tem sta Oddelku za prevajanje in tolmačenje fi¬ nančno, pa tudi z občasnimi obiski peda¬ goških sodelavcev pripravljena pomagati Evropska komisija in Evropski parlament. Vprašanje pa je, kdaj bo lahko Oddelek za MOSTOVI 2000/XXXIV 101 prevajanje in tolmačenje tak študij pripravil, saj mora najprej izpeljati program za dodi¬ plomski študij ob pomanjkljivi finančni pod¬ pori in v hudi prostorski stiski. Dodiplomski študij prevajanja in tolmačenja poteka v šti¬ rih učilnicah nad ljubljansko gostilno Pod li¬ po in v nekaj učilnicah na Filozofski fakulte¬ ti. Prostorska stiska je še posebej moteča pri poučevanju tolmačenja, saj so za to primerni samo prostori s posebno opremo, tj. s kabi¬ nami za simultano tolmačenje. Tak prostor pa je na oddelku en sam, zato ne more nihče pričakovati, da bodo na Oddelku za prevaja¬ nje in tolmačenje usposabljali konferenčne tolmače na dodiplomski in podiplomski rav¬ ni iz več jezikovnih kombinacij v enem sa¬ mem samcatem prostorčku s štirimi kabina¬ mi za simultano tolmačenje. Podobne viso¬ košolske ustanove se v tujini, kjer se zaveda¬ jo, kakšen pomen imata v družbi prevajanje in tolmačenje, bohotijo na več tisoč kvadrat¬ nih metrih, Oddelek za prevajanje in tolma¬ čenje na Filozofski fakulteti v Ljubljani - vsako leto se v prvi letnik vpiše približno sto študentov - pa, s knjižnico in zbornico vred, deluje na kvadraturi stanovanja za petčlan¬ sko družino. Za zdaj so pedagoški sodelavci Oddelka za prevajanje in tolmačenje zagrizeni in požrtvo¬ valni ter vestno opravljajo delo, vendar pri¬ hodnost usposabljanja konferenčnih tolmačev ni odvisna od njih, temveč od širše podpore in posluha države za njihovo stisko. Če nam za¬ radi nerazumevanja države ne bo uspelo izpe¬ ljati dodiplomskega in podiplomskega študija konferenčnega tolmačenja, bodo slovenske tolmače vzgajali drugje - v italijanskem Trstu ali v avstrijskem Gradcu, tja pa bo šla tudi podpora Evropske komisije in Evropskega parlamenta. Pri tem ne smemo pozabiti, da bomo tako morda prikrajšali za možnost štu¬ dija konferenčnega tolmačenja marsikaterega nadarjenega študenta, ki si študija v tujini ne bo mogel privoščiti. 4. Vsebina Vsebina poučevanja tolmačenja je precej od¬ visna od posameznega predavatelja. Pa ven¬ dar lahko ugotovimo, da se nekatere univerzi¬ tetne ustanove raje odločijo za pouk konseku- tivnega in simultanega tolmačenja le v obliki vaj, druge ustanove pa vaje dopolnjujejo z do¬ datnimi predmeti, npr. s temelji evropskega prava ali mednarodne trgovinske izmenjave, z osnovami medicine, zgodovino evropskih dr¬ žav ipd. Samo vaje iz različnih oblik tolmačenja ni¬ so dovolj, so pa temeljnega pomena, zato bi jim morali nameniti največ časa. Dopolniti bi jih morali z vajami iz tehnike dihanja, upora¬ be glasu, z vajami izjavnega nastopanja, na¬ stopanja pred kamero in retorike v vseh jezi¬ kovnih kombinacijah. Veliko pozornosti bi morali posvetiti tudi tehniki zapisovanja in urjenju spomina. Bodočim tolmačem bi ned¬ vomno koristili praktični dodatni predmeti, pri katerih bi pridobili osnovno znanje s po¬ dročij, ki se k tolmačenju še posebej pogosto zatekajo, npr. iz medicine, prava, političnih ved itn. Morda bi bilo dobro upoštevati tudi, da je treba študente naučiti, kako naj se pri¬ pravijo na konference, simpozije in sestanke, kako potekajo tiskovne konference, kakšna so pravila vedenja med visokimi državnimi obi¬ ski in podobno. V ta namen bi lahko v pouče¬ vanje tolmačenja vključili simulirane konfe¬ rence, poskuse tolmačenja v resničnem svetu v kabinah brez priključenega mikrofona ali pa obiske konferenc, kjer bi študenti prisluhnili tolmaču pri delu. 5. Sklep Še veliko časa bo minilo, preden bomo ugoto¬ vili, kakšen je najboljši in najučinkovitejši na¬ čin usposabljanja tolmačev. Dotlej moramo pri načrtovanju študija na dodiplomski ali po¬ diplomski ravni upoštevati, da gre vsekakor za praktičen študij, katerega namen je usposo¬ biti študenta za delo v zunanjem svetu. Prav 102 MOSTOVI 2000/XXXIV zato bi morali pri pripravi učnega načrta mi¬ sliti samo na študenta in na njegove potrebe, poskrbeti pa bi morali, da se delo predavate¬ ljev dopolnjuje in oblikuje celostno usposab¬ ljanje. Ključnega pomena je, da pri usposabljanju konferenčnih tolmačev sodeluje država. Od dobrih tolmačev, tako kot od dobrih prevajal¬ cev, je zelo odvisen ugled Slovenije v svetu. Zato ne smemo stati križem rok in čakati, da bo Evropska unija rešila kadrovske, prostor¬ ske in finančne težave, s katerimi se spoprije¬ ma novoustanovljeni Oddelek za prevajanje in tolmačenje na Filozofski fakulteti v Ljub¬ ljani. Evropska komisija in Evropski parla¬ ment sta nas večkrat opozorila, daje med dr¬ žavami kandidatkami pomanjkanje ustrezno usposobljenih tolmačev najresnejše prav v Sloveniji. Ponudila sta nam tudi pomoč, ven¬ dar le pri pripravi podiplomskega programa iz konferenčnega tolmačenja. Za dodiplomski študij bi morala, po mnenju obeh teles, poskr¬ beti Slovenija, saj je to v njenem interesu. Prav zato je hvalevredno, da redno zaposleni na Oddelku za prevajanje in tolmačenje in nji¬ hovi zunanji sodelavci navzlic neopisljivi prostorski stiski, pomanjkanju sodelavcev in finančnih sredstev, s katerimi bi zagotovili vsaj spodobno plačilo zunanjim sodelavcem, niso pripravljeni odnehati, da svoje delo opravljajo z vso gorečnostjo in zavzetostjo. Tisti, ki bi lahko dejansko pomagali in ki trdi¬ jo, da se zavedajo nujnosti usposabljanja do¬ brih tolmačev in prevajalcev, pa za potrebe izobraževanja kadrov, ki bodo ponesli ime Slovenije v svet, v resnici nimajo posluha, za¬ nje ne najdejo časa ali pa se jih preprosto ne zavedajo. Lidija Šega Nova knjiga Alana Duffa Pred nami je nova knjiga, strokovno delo mednarodno uveljavljenega člana DZTPS. Najprej kratka osebna izkaznica. Naslov: Into English, Writing and translat- ing into English as a second language Avtor: Alan McConnell Duff Založba: DZS, Ljubljana Izdano: spomladi leta 2000 Knjiga, katere naslov bi prevedli z V anglešči¬ no že v naslovu pove, da ne gre le za pisanje v angleščini, ampak zlasti za prevajanje v angleš¬ čino kot drugi jezik, ima še bolj poveden pod¬ naslov: Praktični vodnik po težavah, s katerimi se spoprijemamo vedno znova. Naslovnica po¬ ve pravzaprav vse: knjiga je namenjena tistim, ki se redno ukvarjajo s pisanjem v angleščini ali s prevajanjem v ta jezik. Zasnovana je kot pomoč prevajalcem, strokovnjakom, znanstve¬ nikom in raziskovalcem. V njej pa bodo našli odgovore na vprašanja, ki se postavljajo pri pi¬ sanju v tujem jeziku, tudi poslovneži, novinar¬ ji, lektorji in učitelji tujega jezika. Knjiga je razdeljena na deset poglavij, ki obravnavajo posamezne pomembne vidike je¬ zika. Nekatera poglavja so že v naslovu zelo jasno in ozko opredeljena, npr. Besedni red, Ločila, Uporaba člena, druga so širše zasno¬ vana, in taki so tudi njihovi naslovi: Pomen in dvoumnost ali Stil in zvrstnost. MOSTOVI 2000/XXXIV 103 Zaradi boljše preglednosti in lažjega iska¬ nja so vsa poglavja sestavljena po enakem za¬ poredju. Najprej je navedenih nekaj izvirnih primerov napačne rabe. Tem primerom iz prakse sledijo kratka razlaga in pripombe ter popravljena različica stavka. Na primer: In- creased income brings tourism. (Pripomba) Očiten je vpliv izvirnega jezika na besedni red. (Popravljeni stavek) Tourism brings in- creased income. ali Tourism boosts the local economy. Različne rešitve so ponujene, ka¬ darkoli je to mogoče ali potrebno. Med angleškimi prevajalci v Sloveniji bi težko našli koga, ki ne pozna Alana Duffa, odličnega lektorja in prevajalca in še več - prijatelja slovenskih prevajalcev v angleščino, ki nesebično pomaga vsakemu, ki ga prosi za pomoč in nasvet, svoje bogato znanje pa pre¬ naša na druge na seminarjih in delavnicah. Zato mu ob številnih napakah, ki jih delamo, in vprašanjih, ki mu jih postavljamo, ni bilo težko najti gradiva za knjigo, ki je zdaj pred nami. Avtor pravi, da s to knjigo nikakor ni imel namena kritizirati dela prevajalcev in vseh, ki si prizadevajo pisati v tujem jeziku, ampak je želel le širšemu krogu ponuditi svoje pripom¬ be in koristne nasvete. Zato naj bi bila knjiga vodnik in pripomoček vsem neutrudnim pre¬ vajalcem in piscem besedil v angleščini kot nematernem jeziku. Prepričana sem, da bo res tako in da bomo z veseljem segali po njej. INTO ENGLISH Praktični' 70 Alan McConnell Duff Avtor ima diplomo prestižne britanske univerze Cambridge. V Sloveniji živi že deset let. Je dobitnik Trubarjeve nagrade za prevajanje in avtor številnih pre¬ vajalskih priročnikov, izdanih pri uglednih založbah Oxford University Press in Cambridge University Press. Knjiga prinaša izbor naj zanimivejših primerov iz besedil, prevedenih v angleščino, ki jih je v zadnjih desetih letih avtor dobil v roke kot lektor in preva¬ jalec. Vsi primeri so bili resnično napisani in torej izvirajo iz neposredne prakse. Avtor razloži, kaj v stavku zmoti nekoga, ki mu je angleščina materin jezik, ponudi domiselne izboljšave in pojasnjuje pravila. Skratka, ne pojasni le, kaj in zakaj je nekaj narobe, ampak predlaga konkretne rešitve. CENA 3490 SIT. Knjigo lahko naročite po telefonu: 01/540-51-40 ali po faksu 01/251-56-75 104 MOSTOVI 2000/XXXIV Bernarda Kosel Trijezični slovar avtomobilizma Na kratko: 8000 gesel v slovenskem, angleškem in nemš¬ kem jeziku Avtor: dr. Ferdinand Trene, dipl. inž. Sodelavki pri prevodu in jezikovnem pregle¬ du: za angleški jezik mag. Bernarda Kosel, prof. angl. in fran., za nemški jezik Alenka Kukovec, prof. angl. in nem. Trijezični slovar avtomobilizma naj bi pripo¬ mogel k lažjemu in kakovostnejšemu spora¬ zumevanju med slovenskimi in tujimi part¬ nerji v avtomobilski industriji na vseh po¬ dročjih dejavnosti: pri izdelavi, prodaji in vzdrževanju. V slovarju boste našli sloven¬ ske, angleške in nemške ustreznice za podrob¬ na poimenovanja najrazličnejših delov motor¬ jev, drugih avtomobilskih delov, vrst vozil, pa tudi izraze iz avtoličarstva in prometa. Slovar je nastajal kar nekaj let. Delo smo začeli leta 1994 na pobudo mednarodne avto¬ mobilske organizacije FISITA. Ta je želela narediti večjezični slovar iz avtomobilske teh¬ nike, pri pripravi katerega naj bi sodelovalo kar 20 držav članic. Ker je projekt propadel, smo delo nadaljevali sami. Zahvaliti se mora¬ mo Nemškemu društvu inženirjev (VDI) - Skupini za vozila in motorje, Avstrijskemu društvu inženirjev avtomobilske stroke - OVK in Avstrijskemu društvu inženirjev in arhitektov - OIAV, ker so nam velikodušno odstopili svoje gradivo in avtorske pravice do nemških ustreznic za osnovni nabor gesel, ki jih je predlagala FISITA. Osnovni nabor 8000 angleških gesel, ki ga je prvotno izbrala FISITA, je v sedanjem slo¬ varju dokaj prečiščen in tudi dopolnjen. Iz pr¬ votnega osnovnega nabora smo izpustili vsa gesla, ki so bila podvojena samo zaradi različ¬ nega načina pisanja, dodali pa smo kar nekaj sto gesel, ki so se nam zdela pomembna in po¬ trebna. Temeljna zamisel pri nabom gesel, to je, da je vsaka zveza obravnavana kot samo¬ stojno geslo in ni pomenskega gnezdenja okrog osnovnega gesla, je ohranjena. To zna¬ čilnost smo ohranili zaradi izredne praktično¬ sti za uporabnika, saj je tako laže poiskati nemško in slovensko ustreznico. Slovar je organiziran tako, da imajo an¬ gleška gesla vrstno črkovno-številčno ozna¬ ko, npr. od Al do A 444, z nemško in s slo¬ vensko ustreznico. Pri slovenskih ustreznicah za manj znana gesla je v oklepaju tudi razlaga gesla. Na koncu ima slovar ločeno kazalo nemških gesel in ločeno kazalo slovenskih gesel, tako da ga lahko uporabljamo tudi pri prevajanju v tuj jezik. Slovar vključuje še pre¬ cej bolj ali manj znanih kratic za znane pojme iz avtomobilizma, za avtomobilistična zdru¬ ženja in ustanove. Tehniška založba Slovenije, kjer je slovar izšel, je pred kratkim izdala strokovni priroč¬ nik Motorno vozilo. Za boljše razumevanje in lažjo odločitev pri prevajanju je slovar avto¬ mobilizma opremljen s kazalkami na koncu slovenskih ustreznic, ki kažejo, kje v tem pri¬ ročniku uporabnik najde obširnejšo razlago pojmov in slike iskanih delov. Knjigi se torej dopolnjujeta in sestavljata celoto, zato bosta nedvomno prispevali k boljšemu razumeva¬ nju in pravilnejšim prevodom. Trijezični slovar avtomobilizma bo vseka¬ kor koristen pripomoček za vse, ki prevajajo strokovna besedila s tega področja iz angleš¬ čine in nemščine v slovenščino ali narobe. Slovar ima 338 strani in stane 9940 SIT. mrmi ISSN 03SB-7flDa