Naj t« t jI slovenski dnevnik T Zdmienih državah. Velja sa vse leto.........$6.00 Za pol leta...............$3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavce? v Ameriki The largest Slovenian Daily In the United States. leaned every day except Sundays and legal Holidays. V 75,000 Readers. TELEFON: 287« CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 302. — ŠTEV. 302. NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 27, 1921. — TOREK, 27. DECEMBRA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX MEHIKA SOVRAŽNA AMERIKI DEL NAČRTA KATEREGA JE ZASNOVALA MEHIKA, BO OBSTAJAL V POSKUSU, DA KONTROLIRA NOVO UTVARJENO CENTRALNO AMERIŠKO FEDERACIJO. — GUATEMALA JE IZPREMENILA FRONTO. Washington. I). O.. 21. dec. — vendar ni izgubljalo nobene lju- Jiorim isk;;!;' ameriškega pri- li-zni med njima, kajti Carranza znanja Obregonove vlade v Mehi- >.e je bal Estrada Cabrere na ju- l- i j«* vodila slednja propagando gu in to je bil eden glavnih vzro- v različnih o-d i h latinske A mer i- kov, zakaj ni Mehika napoveda-] \ da unir-i prijateljstvo t.-li de-j !a vojne zaveznikom, zel a do Združenih držav in da jih Mehika in Salvador pa sta stvo spravi na stran Mehike. — so- rila zvezo in razpoloženje v zad- ria»no s poročili. ki prihajajo iz dobro-inform'ranih MiieriŠkih in iaiinsko-ameriških virov. . Ta poročila pravijo, da ni r»t» nobenem času prenehala kampanje. katero je /apoeel predsednik Carranza v svojem velikem sovraštvu do Amerike. Kot se glasi, je uogoče razdeliti kampanjo v ti-' faze, ki s<» naslednje • 1. — Poskus, da se dovede do odstopa Los Altos. onega dela (luatemale. ki meji na Mehiko na za pa dn i obali. 2. — Podpiranje gibanja, da se i veljavi federacijo centralne Amerike t<-r spoji slednjo z Mehiko. 3. — Odpošiljanje diplomat lenih zastopnikov v centralno-ame-uške države z naročilom, naj delu jejo za federacijo, mehiško su-premacijo in sovraštvo do Združenih držav. Dokazi o tern postopanju mehiške vlade se nahajajo v državnem department!! ter «o jih skrbno premotrili ameriški uradniki. Dr. Carlos Record, Amerikanec, 1 i je živel dolga leta v Guatemala dokler ni bila uveljavljena vlada llerrere, je avtoriteta za del mehiške lampanje, ki ni splošni znana. Glede obnovljenja diplomat ienih odnoSajev med ( uatcmalo in Mehiko tekom svetovne vojne, pravi on: — Kmalu se je vprizorilo napore, da se napoti predsednika Est rado Cabrera, da stvari del nameravane latinsko - ameriške zveze, pri kateri so bili interesi-rani Carranza in drupi, a vedno odločen prijatelj in občudovalec nji rv publiki je bilo ostro proti Združenim državam. Carranza je pislal več aeroplanov ter popoT-no opremo za brezžično brzojav-ljrnje. napravljeno v Nemčiji in več mehiških kanonskih čolnov je odvedlo te darove v Salvador. •Sredi proslav in banketov je dospelo naenkrat na oba Salvador-,n pet ameriških kanonskih čolnov in salvadorska vlada je dobila povelje, da mora v štiri in dvajsetih urah pojasniti svoje stališče napram vojni. To je bila ognjena roka na zidu in v t^ku dvanajstih ur je saT-vadorski predsednik proglasil svojo nevtralnost in ameriški kanonski čolni so od pluli proti Mehiki. — Na ta način je ušla prilika, da bi Carranza vladal državi, ki bi sedala do Paname Pomanjkanje komunikacij med Guatemala City ter I.os Altos, kateri okraj meji na Mehiko, je predstavljalo vir skušnjah za mehiške politike ob več kot eni priliki, soglasno s temi poročili. Glasi se, da so vršile mehiške oblasti sistematično propagando med prebivalstvom v Los Altos, r polnočjo katere so hoteli pripraviti aneksijo ozemlja od strani Mehike. V Sal -ailorju. Honduras in Guatemali je bilo delo mehiških diplomatov olepšano, a v Nicara-gui in Costariei je bilo pogosto čuti pritožbe, da se mehiški zastopniki vmešavajo v notranje zadeve dežele. Kazjx)loženje v prigod zveze UPOR V EGIPTU SE ŠIRI OBOROŽENE LADJE BODO O DŠLE PO REKI NILU NAVZGOR. — POVELJE. S KATER IM SE PROGLAŠA VOJNO PRAVO. — VOJAKI BODO STRELJ ALI, DA ZATRO NEMIRE. — MORNARIŠKI VOJAKI V KAJIRI. Tekom štrajks. kansa k h premoj arjev so k rtih žsnske veliko ulo _ o s trm, da sd branile skebom na delo. Policija je tudi proti ž-nsli^n odločne rostoplia. — Sliko, z.zm hzž2 štiri mojr.arcke žene iz P inkl'm. k? s? bi'3 a^eti-ane. EUGENE DEBS JE ZOPET NA PROSTEM PREDSEDNIK JE PREŽIVEL SOŽIČ JRES GObTOV. Wash ngton, l>. C., i. dec. — Predsednik Harding in njegova žena sta preživela svoj prvi Bo-Socijalistični voditelj je bil iz- žič v lieli hiši mrno in brez go-puščen, a se je moral takoj ogla- stov. Zjutraj sta pripo tovala slu-siti pri Daugherty-ju. žbi božji v Calvary baptistovski --cerkvi. Nato sta sama obedovala, Atlanta. Ga„ 25. decembra. — za 1fl t1ini lotela po- !E POKARAL DELAVSKE FEDERACIJE da bo! Povedal jim je. da je treba reformirati industrije, predno j.h bodo federacije vodile. Poroča Walter Durtmty. Kajira, Egipt, 25. decembra. — On je bil oče naroda in ona hoče Mornariški vojaki so dospeli v postati njegova mati Kajiro v soboto ponoči, da zatro Čeprav lo avstrijska sodišča izgrede, ki se vrše že več dni. leta 1919 ofšcijelno proglasila Poroča se, da bo odšla flotila obo- John Ortha. prejšnjega nadvoj-roženih nilskih čolnov, s kralje- vodo Ivana Salavtorja. mrtvim, vimi mornarji in častniki, po re- Vf.jti ponesrečil se je na visokem i.i navzgor v naslednjih par morju, je bila vendar ponovno dneh. čuti povesti, wn je še živ. Skozi Poročila, ki so dospela semkaj leta je avstrijski cesar zasledo-iz Port Saida, pravijo, da je tam '.nI poročila, da je prcjSnl nad-ljudska množ.ca prodrla policij- vojvoda se živ, a konečno se je ski kordon ter vdrla v evropski vendar izkaza«), da s,.* je Ortli s mestni del. Angleški vojaki pa so svojo ženo ponesrečil na morju, posegli vmes ter hitro napravili ko je skušal v velikem viharju red. pluti krog rta Horn. S tem je bi- Glasi se, da je prevzelo voja- la zapisana na daljna tragedija v štvo kontrolo nad Port Saidom. zgodovino Habsburžanov. Poročalo se je danes o nemirih Dostikrat se je glasilo, da se v številnih delih Egipta, vendar mudi prejšni nadvojvoda v Ame-pa se glasi, da je policija v druž- riki. Leta 190!) je neki mašinist bi vojaštva lahko Los položaju, v neki jeklarni v Painsville, O.. Povelje, s katerim se uveljavlja trdil, da je pogrešan« nadvojvo-preki sod, pravi, da bo vojaštvo <»a. Ta pretendent je izginil s po-odločno zatrlo vse izgrede ter po- vrsja. škodovanje lastnine in da bo stre- Resnična povest tega nadvoj- -ovjeta. j Ves vzradošeen vsprieo svojega vabiti nikakih gostov. j oproščenja sredi ovaeij množice Izvedelo se je danes, u,t ..uj Moskva Rusija 25. decembra. • zunaj ter jetnikov v jetnišnici, je moral predsednik opustiti »voje Leiliu je ima danes ZV(^ei. dol • stopil danes ob poldvanajstih Ev- nameravano potovanje v nagovor pri otvorjenju devetega! |gen S. Debs. socijalistiem vodi- Hurst. ( .. radi števil ih nuj- vsemske,r;i ! tel j ter večkratni kandidat za poslov. ki ga čakajo v Wash- |Re predsednika, iz jetnišnice v pro- ingtonu. On#in njegova žena stajbi •post. Njegovo oproščen je je bilo dejanje eksekutivne milosti od !strani predsednika Hardinga. 1 Ob pol ene popoldne se je na- niti Pravočasno za novoletni spre- Ijalo, če bi bilo treba. Skupno število mrtvih v Kajiri vsled nemirov do včeraj znaša dvanajst ljudi. Danes zjutraj je prišlo v domačem mestnem delu liaPram Nem' go manjših izgredov, a vojakom r se je posrečilo napraviti red. Mir je prevladoval v evropskem mest- vode je bolj burna ko? vsaka izmišljotina. Prvotno je bil ljubljenec starega Frane Jožefa in Rudolfa, a radi svojega stališča i je padel v ne- Rojen je bil leta 1852 tor vzgojen za vojaško karijero. Njegovo nem delu. V zvezi z neredi je bi- napredovanje v armadi je bilo lo aretiranih vce ljudi. h,lro- Poveljeval je diviziji v Sestanek bi! onimi, ki ko l)ili ubiti te- Ue moral pričeti ob Šestih, a je J kom pretekle noči, je bil tudi člo- ? potil v družbi več prijateljev v v B(JV\ a liaJbrŽ ;:a'frrala lnternaeijonalo «tor, ki je izginil pred številnimi Amerikaneev, jo Cabrera na naj- centralno-ameirških držav v eno bolj odločen način eovrnil ta izdajalski načrt ter uničil vse napore prijatelje Nemčije s tem, da je slednji napovedal vojno. Ce- čržavo. z izkljueenjem Mehike, je baje močno v Niearagui, Co-starici in Guatemali. Ljudje teh treh dežel livideva- j^v w ^ . i Prvi dve uri sta potekli z go-' leti. Ko se je nahajal Orth na Washington, kjer se bo posvet o- ^ 11]" nan:°'ivori delegatov iz sovjetskih re-jpoti proti domu, ga je nekdo ve»- . val z generalnim pravdnikom . 1 J< * publ k Georgije. Aserbejdžana in jDaugliertv-jem. To POsvetovanje'&^^ Armenske in različnih drugih de-|je bilo pogoj njegovega oprošče- ZIGOSANJE^VOJAKOV USTAV- vključno ^udi Ameriko. nja. ' * i Malo pred deveto uro pa je — Potem pa pojdem k svoji . „ .. _ [vstopil Lenin, katerega so navzo-j dragi mali ženi v Terre Ilaute Panz» Francija, 2>. decembra, ^.j pozdravili z burnimi ovaeiiami. ~ "----------- tako hitro kot me bo mogel vo- _P™t.eS?.1 ™ Pravice Z listom papirja v svoji roki je,določeno stavko-žiti vlak, krat zabodel v hrbet. Vsi drugi ubiti so bili domačini. Kot se je izvedelo ni zaznamovati med vo-fjaatvom nikakih izgub. I Dijaki Azhar so proglasili ne- A . „ -oji roki je človeka, je kolonijalni minister na mesto pod sedežem predsed-' ManJsi nemiri, katere pa je Ko so se železna vrata zaprla odrodil °m,S1t liavaulil U1 uullomd na,dovoljiv. J sti med seboj ter nadomeščali i^m^lin tt-atkih .,.mkL-nv v;.„,.n,. J . , buk in svojo palico ter pričel z r-^tr,? J! Kratkih zapekovčasih Glasi se da so se oblati ko- i ■ it-K ' ^ ler-tom delal dokler ni prišel do vrat. Y rr,ke oddelek popolnoma neiz- ^inst vo vlstd^ iia ^jiJ ude Said Za"lul paše' nacijonali- .kjer ga je čakala cela armada Jirj,.nih ljudi, ki so stopili na d:ih in ko je 1)reaehaL je bil fotografov. mesto svojih prijatelejv. mude , Debs se je smejal ter se ob- (--jh lia dopustu brez d o v olje našal kot k;«k deček, ki je prišel nja. j domov na počitnice. Pri vratih j jetnišnice je stisnil vsem navzo- LLOYD GEOEGE NE BO PRI jčim roke ter poljubil inožke in ŠEL TO ZIMO V AMERIKO, ženske, ki so se zbrale, tla ga ___ pozdravijo v prostosti ! phUeadelpbia, Pa.. 2.",. decembra kot more biti le najbolj dovršeni j, Časnikarjem je rekel Debs. da Definitiv nima zanje nikak glede svoje bodoč "e Jle°rr>,'il0- c!a Vc. Velikanski vihar smeha Vstrajnega dela. V vojni lahko hi- »dočnosti kot tudi ^ Georzo. a„g eski mmistr- je vzbu-il, ko je rekel, da se tro dosežete uspehe. Uspeh ali "ovih ^^ JI«! Pr(iT>X. 27T SEC! T32T "GLAS NARODA" •LAVENIAM DAILY mi ui PubltohM ky G rUBUfiaDiG OOMTAKX (a Mrp*r*tlM) 'NAhM IAKIKR, PwMMt LOUI« BENCOIK. Trutjrar r»lM« of BjtiiMM o« th« Corporation and Addmut ul Abovo Offlctara: ta Oortlanat ItrMt, acrouoii 01 Manhattan, Narv York City. N. Y. ^iaa Naroda* taHaja vsaki dsn IzvMmii nadaU In praznikov. Za rt »o lato valja t!at ta Amerika Z« N«w York ta ca I o lata In Canada HM za pol ta*> Ca pel lata f&OOZa Inosamatvo za celo lata Ca iatrt lat« H-H za pol lat« 9TJ* •U* C7JOC LAt NANOSA {Vole or t>a Paopta) Day Cxccpt Sunday« and Balldavm. lirwr'ptWr raarly tMC Adw^tlaamenta on A^raa.viant. •oplal brae podplaa ta iaat)_. >'f am m prloMayjo. Zfnmr na) aa blMToroK pola« po konoj Order Prt aprcmambl kraia naxotnttor pmdmo. a* pas tudJ praJCat« M>ainea buotal. da fattrajo nrjfiemo naakmilka. Q L A S NARODA m Cartiandt ti1 tat, »oroupfi of Manhattan. Now York, N. Y. TVarkona: Cortlandt 2876 DEBS V SVOBODI. šest mesecev brez vske obravnave. Takrat je izbruhnil prvi poskus revolucije, ki pa je bil zatrt. Ko so me končno izpustili iz ječe. so prijeli mojega moža. katerega so zaprli za eno leto. Jaz sem postala njegova posredoval-1 ;i. ka.iti prinašala sem njegovim tovarišem ustinena sporočila ter zaklada s pisalnim materija-loin, kar mu je bilo v veliko uteho v dneh osami jen j«-?. Ko je bil njen mož znova izgnan v Sibirijo, je ostala mada- čina prenapetih žensk v sedanji Rusiji. — Skrajni feminizem je naravnost fantastična stvar v sedanji Rusiji — pravi ona. — Dosedaj imamo le malo žensk, ki so res sposobne za kako javno delo. Prepričana sem. da so ženske upravičene do javnih služb, a le pod pogojem, da so res sposobne za kaj takega. Telesna razlika med, možkim in žensko pa je določila slednjo povsem različnim nalogam v življenju in najti je veliko nia Trocki sama v Petrogradu s dela. katerega bi se ženske sploh I n.bit azite dež«' roil! Ijml.je božji, pazit«' vsi. ki vam jo srcu bla-!•, pripraviti* se v>i. ki pravite, informiran 1st, »V s<« <**lov<-k lie ozira na nje-uredniške članke. "Times" M- je razburil. To se pravi, kapitalisti so se razburili, ker je spustil predsednik Harding v svobodo "vnetega ivvoluci jonarja" in "boljsevika" Debsa. Tisti Debs. ki je jired vstopom Amerike v vojno dokazoval Amerikaneem, da je vojna krivična stvar, je zopet na prostem. ~ Tisti Debs, kateri bi kmalo pristrigel ameriške kapitalist« za velikanske ilobieke, katere so delali tekom vojne. Žal. da je bila njegova beseda preslaba in da so se \ zadnjem odločilnem trenutku njegovi pristaši ski-sali in skesali. Znaeilni so kapitalistični nazori, katere čitamo v 4*Tinies". "Debs ni navaden zločinec". — pravi ta list. "on je zlorinee in pol, kajti skušal je umoriti državo" Sedaj bodi ta mož prost in svoboden po svobodni" deželi. "Wilson je bil neomajen", — nadaljuje 'Times', — gospod Harding je pa bolj popustljiv." Nabolj značilne so pa naslednje besede: — "Večina ameriškega naroda ne bo odobravala tega n 1 i ngročajo j proga viakovodje. ]z Koprivnice, da so našli ob o- T I " v • 1 ■■ ■ a* * Ljubljani je umrl bivši vodja;krajpi cesti umorjeno nad 70 !pt Trockijeva zena )e konservativnih misli, ^^staro užitkariCo iZl^ __ __ ^ Na Dunaju je umrla Julija Sok-1 kve pitala je žrtev zverinske Zena načelnika ruske rdeča armade pravi, da je škrati feminizem '' C^tHnL^L Holzkneelit v Ma-fe^t r.emogroč v Rusiji. - Ona je vedno delila usodo svojega moža. — [riboru, Vetrinjska ulica, znan pojllef|ovegk^ *LoSca Njeni nazori o ženskah. j svojih močnih vinih, je umrl v 79." w "V rožcah". V gositilni Fajdiga na Teznu pri Mariboru je bila večja pivska se uredi posebna soba. v kateri bodo zbrani vsi spomini na pokoj- Ministrstvo za šume in rude je pi delilo pravico izsletlovanja pe- uega kralja, ki se nahajajo ua bo- tn.lejskih vrelcev v Hrvatski /.na- menskem ozemlju. Obmejni Albanci za Jugoslavijo. V Trebisfu so zborovali poglavarji obmejnih albanskih plemen na levi obali Črnega Drima iz gorske in golobrdske oblasti. Za-1Peljtdelska razstava v Beogradu. ni ameriški družbi "Standard Oil Company*', ki bo osnovala posebno delniško družbo za eksploata-cijo teh virov in v kateri bo sodelovala država z 2i>rr. stopanih je bilo 76 vtusi. Vsi /a-stopniki so se soglasno izjavili, da vztrajajo na tem. da se priklopi jo \* Heogradu je bila otvorjena prva kmetijska razstava, katero j«_ poseril tudi kralj Aleksander. Xewyorski miljonar ni vedel, kaj bi počel s svojim pokvarje-| nim sinom. Misleč, da se bo dela lotil, mu je podaril velikansko tobačno plantažo v eni južnih držav. Fant je bil r tem zadovoljen. i*ol leta je hodil v šolo ter se učii tabakoreje. obmejni kraji na levem bregu j Razstavo uredili po amerikan- Skušnjo je prestal z izbornim Drima Jugoslaviji. ^ jskem vzorcu. Posebne zanimivi so uspehom. Predno je odpotoval na j ' 1 j bili poljedelski pridelki srbskih juedaj 120 delavcev in ima 1 •"><> tujem. Dolgčas mi bo po vas. Moj HI> (konjskih moči). Železniški materijal iz Nemčije, račrt za bodočnost je doloma za-' Otvoritev realne gimnazije na vršen. Samo za nekaj se še nisem odločil: ali bi cigare ali cigarete sadil ? Krku. Nemška vlada je ponudila jugoslovanski vladi, da ji dobavi tia račun vojne odškodnine železniški Mi dama Ti cki. prva žena v j < krof*, sem napravila več usi.ii, mirna \i\ krotk;. soproga v:if;j za zarotnike med Švico in!,10V- unirl Franc Pirkmair, nad- letu starosti poto- J V Ptuju je po daljši bolezni 21. Madama sedela \ St sM»jo pisalno ni!zo v sovjetskem departmentu /a muzeje ter pripovedovala sv.»jo povest kos za kosom, z neprestanim zatrjevanjem. da je vs • to. kar pripovedu j", skrajno n »važno. Njene rjave < či no polne humorja in obenem resnosti. Svoj upor ^em pričela zelo mlada. — je rekla — Ko sem bila še v gimnaziji sem zašla v krog tukozvuM • inteligence, ki je stavijala v pričetku stoletja celo svojo moralno tilo za stvar delavstva in kmetov. Ko se odšla leta lfK)l v Ženevo, da «*udiram tam znanost, se mi je zdelo nezanimivo zreti v mikroskop, ko je bilo vendar mesto poliio beguncev if Rusije. Vi dobro poznate to skupino, v katero so spadali Lenin. Lunačarski. Zinovjev in rano go drugih, ki so sedaj na čelu ruske sovjetne vlade. Takoj sem se pridružila skupini revolucijo-narnih dijakov, ki sn se zbirali krog Plehanova in postala sem služabnica onih, ki so delali za stvar ruske prostosti. Odkar sem bila mlada ter prosta, da'sem lahko potovala na- proti po- oditelja. Mi smo imeli celo ve-i - , . streš^ku Cokliu. Po nesreči se ie Častni občani. , " ... ___ samokres sprožil m postres-ka mestih, odkoder je bilo mogoče i U Kr^V,nP Pri Mariboru poro- ueVarno oplazil po glavi. Policija priti v Petrograd in Moskvo Vifaj®: od,lor Je imenoval je nekatere izmed družbe aretira- teh stanovanjih so se skrivali re_jhral^vt^ naniestnika in mini-j^ Coklja pa spravila v bolnico. ... ..*.„. ;stra Ivana Hribarja, znanega slo- volucijonarji. doeim so njih to-1 , , , , „ , ^ ... .... , , i venskega rodoljuba dr. Pavla Tur- v«risi vodih propagandno delo i rja in ^lskega wn4telj| v po komunistov v Rusiji koju Mihaela Nerata za svoje' Vsak tatvini nagnjeni človeški Leta 1903 sc je mlada študent- kastne občane j element ima čudno nagnenje tlo Številne tatvine koles. l;a sestala z Leonom Troekijem v Parizu. Trocki je ravnokar prišel v Francijo po enoletnem izgnanstvu v Sibiriji ter je opravljal žurnalistična dela. Pisal je za revolueijonarne liste v raznih citlih Evrope ter pripravljal pamflete in ]>ropagandne članke ra bodoči spoped s carskim režimom. Od let5 1903 naprej je po-Male življenje madame Trocki jK)lno dela :n nevarnosti. Pričetkom leta 1905 sta se nahajala Trocki in njegova žena v Petrogradu, kjer sta pripravljala revolucijo. ki je kmalo zatem izbruh rila. Hodila sem naokrog med delavci ter trosila seme revolucije. Posledica tega je bila. "da no me aretirali. To se je zgodilo predno {koles. V zadnjih tednih so se ta- _____ _ __»tovi posebno spravili na kolesa. V t- , v Cirn i •» i. cm i Ljubljani so tesarskemu mojstru Kakor poroča "Tabor . bo Slo- 0 - t t,- , i ; . j » -ii ;Ravn*iiarju ukradli 43;jO K vre i. govme Simone ie v Spodnji Siski obsegu kakor letos. Ravstave se , .. , i , .odpeljano 2000 K vredno kolo. O- ; rožniku Karlu Primožiču na Fu- jžinah je bilo ukradeno 2500 kron Radi odpusta iz službe |Ired!!0 Ivanu Ja- je tožil bivši višji mariborski ^^ !zfred " mestni uradnik Bernkopf mestno ^.arski eesti v Ljub- občino i„ zahteval kot odškodnino' ,a"1 ^ 180.000 kron. Sodioee ie njegovo \ko]°- Fa ™x le 1,11 tako kulan-tožbo zavrnilo in bo moral plačati iff"* ,e ko1? p" sedaj še ^e stroske. - ' Hotel ** ie z ujam mal° vozltl" Obrtna razstava v Mariboru. Ravstave se lahko vdeleži vsak obrtnik bivše štajerske pokrajine. Tatvina. V Senovem pri Rajhenburgu se je vrnilo izplačevanje rudarjev. Vlom v Črnomlja. Neznani vlomilci so 20. novembra ponoči vlomili v čevljarsko delavnico Leopolda Lajoviea v Izplačujočemu uradniku Hlebcu sem dala življenje svojemu sinu je bilo pri tej priliki ukradenihjOrnomlju in mu odnesli za 4000 Leonu, a imeli so me ječi celih 40,000 K. katere mu je izmaknil;kron raznega usnja in čevljev. "Llovd George ne pride v Ameriko", "Llovd George nima časa. da bi prišel v Ameriko". To stvr»r premlevajo ameriški listi danzadnem. Če bodo še ne- j državnimi zastavami kaj časa premlevali. sem prepr* Na otoku Krku je bila sveča-,materijal in sieer v vrednosti 1700 nim načinom otvorjena novovsta-;miljonov dinarjev. Ker je državni novi jena realna gimnazija, ki ima ■ odbor ponudim odobril, zato bo v letošnjem šolskem letu samo 2 j>re»krbela Nemčija Jugoslaviji razreda ter šteje 58 dijakov in di-jlOO brzovoznih, 200 postnih in 100 jakinj. Mesto Krk se je tem po- tovornih lokomotiv, dal je 50 loko-vodom okrasila z narotlnimi in motiv za manevriranje in 20 loko- imotiv za ozkotirne železnice, sku-Ijtaj torej 470 lokomotiv. Poleg te- clan, da bo Llovd George res prišel v Ameriko. Izvoz gradbenega lesa. j ga bo dala Nemčija Jugoslaviji še iz Zagreba se poroča: V Jugo-;4000 tovornih in 2000 potniških j.slavijo je dospel zastopnik velike:vagonov. Prvo tretjino materijala , , P - {angleške trgovinske tvrdke z oto-ibo Jugoslavija dobila meseca suš- ie rekla farmenca svo- . .f . . . ; .. . .. . j 1 Ka ^lalta v svrho nabave vociiti ca, urueo tretjino uietseea maja, tprau mozu --- prihodnji teden >. .... , il ... t^- 1 . . — i Količin rezanega gradbenega lessi. j ostanek pa me>eea jiunja.. Drzav- Pri dveh največjih naših lesnih|ui otlbor j« sprejel od ciružbe podjetjih "•Slavoniji"" in "Sla- l»raun in drug v Hamburgu po- veksu" ni mog.-l nič kupiti, kerjnudho za i/.vršitev šestih motor- so vsa skladLšča razprodiiua. še- škili lailij ki bodo služile rečn"- Ti l m bo minilo petindvajset let. odkar sva se poročila. Ali bi ne bilo dobro,. če bi pri tej priliki zaklala prašiča.; Farmer je v odgovor je bil kra-jie v Uosni mu je uspT-lo skleniti'mu pi-ometn. Cileile i>onudb za do-tek, toda jako značilen: j nekaj naročil.. Po tem izgleda, da.bavo poštnega, brzojavnega in te- — Kaj more ubogo prase za to ' naš izvoz lesa le uspeva. jlefonskega materijala ]>a še kar se je pred petindvajsetimi le- ipadla odhx"-itev. (V bodo te doba- ti zgodilo? Nesreča na železnici. [ve Nenvčije uresaiičene, potem se * # « | Na križališču j»roge južne in dr-^pač lahko reče. da je konec pro- Zakonska ženska je boljša po- žavne železnice v bližini ženske j metne mizerije v -Jugoslaviji, lovifea kaznilnice v Zagrebu so našli hu- Zakonski mož je pa le pol razmesarjeno Žensko truplo. „• j Kakor je na lice mesta b»r. Identiteta j vivdnosti. prte. kelihe, monštran- rkev v New Yorku nabito sr n|°-la tlo-llati Zili ^ da sečnike, ki so jim prišli pod neznanka, stoječa na si< y>nica!i. roko. Vrednost ukradenih drago- Na ska cerkev polna. Prav nič bi ne bilo napačno, če bi se to poročilo takole glasilo : — Na sveti večer je bila slovenska cerkev v New Yorku pol-.na nabitih. # * * Če hoče imeti Zakrajšek odobravanje, ga bo dobil samo v besednjaku pod črko "O". Velika tatvina v Zagrebu. V stanovanje gcwtilnicarke Ane Kutnjak v Zagrebu so vdrli neznani tatovi ter odnesli zlatnine v vrednosti nad 400,000 K. padla iz osebnega vlaka tako ne-jcenosti se ceni nad 200,000 kron. srečno, da jo je povozil vlak. Nekaj ukradenih stvari je bilo najdenih v Kulpi. Sumi se, da so Tolpa madžarskih špijenov areti-jrop izvršili cigani, ki so se klatili rana. jone dni po Karlovcu. Novosadska policija je prišla na; sled madžarski špijonski tolpi, ki' Senzacijonalna aretacija, je zbirala podatke o stanju in gi- Iz Skopija poročajo: Sekunda- banju jugoslovanskih čet ob ma- rij okrožne bolnice v Sketplju dr. ojnino. praznoveren strah pred mojimi l^ato {»a mu m.-rajo pustiti njegov knjigami, v katerih je bilo vse. ;»len. vendar pa mora on v nji- kar sem hotel vedeti. ,iovo lastno varstvo izprositi ]>rt Kljub temu. da je bil prepričan aeni pi.>mo na mandarina njiho- ateist, je .videl vendar povsod P zati r» 1 »ega kraja, d:i bodo brez krivde »tali v svojem kraju. Končno so zedinili, da naj bi dal jaz vsakemu kuliju — bilo jih je um;iu — >o en tael, nakar bodo oni brez ladaljnega sj»e1 odpotovali. Ven-lar pa ne sme biti v pismu ničesar omenjeno o bakšisu. Hitro sem stekel zopet v svojo •bo, kjer sera potrpežljivo poslu-a! Karlove lamentaeije, toda bil »cm /a vse popolnoma gluh. Kii-iji da so bili predrzm in nesram-•i, -1110 videli, če se da iz tebe kaj narediti. — Živel sem v samozadovoljstvu ter sem vedno skrbno pazil, da re izdam svojih misli. Kajti to bi zopet vse pokvarilo. Take sem vedno bolj spoznaval svojega Karla. Če me je naprimer vprašal-. — Gospod danes zvečer dolgo ze_,uij ostati? — je to pomeni lo: — Karel htče v gledališče, ne ter se smatrajo za stokrat bolj pametne, kot smo mi. pa vendar rem. da ni niti enega, ki bi mi uogel pojasniti in obrazložiti to, :or smo vid« Ti. . . Karel, ali si vile vse to, — saj si bil tudi notri, "akor se mi z d:, ali si zapopadeT. ;ar si videl? — Zapopadel? . . . Kaj je to zapopadel ? Osel. — to j«* isto, kot če si razumel. — Ali veš. kako iz.vrše ne pr< mikajoče se slike? — O. to vse skupaj goljufija, svindel. to ni les — zakaj tudi? IV nič pravo biti — ki tako mimo teči. dol pasti in črno postati —-nato nič več tukaj. . . To Kitajec v:det i in smejati — ampak celo meni kaj takega storiti! O, Kitajec nič narediti, kar nima koristi, Kitajec že dolgo to vedeti, zelo dolgo, — a nič narediti — zakaj? le potem prišli Evropejci in rasli knjigo, v katero Kitajec že \se zapisal, železnicc, brzojav in take stvari, nato pa Evropejci knjigo ukrasti in tako narediti kakor so Kitajci zapisali — o. Kitajci vse to že zmerom vedeli! 'i"o j — hudič in njegov duh! —• Ali ne bos držal svojega brez božnega gobe«, Montrolee! To ste forej vi iznašli? Zakaj pa ti ni "esar ne iznajdeš, ki si tako prebrisan ? — Kaj jaz iznajti. . . Jaz tolmač — jaz ne brati — ne šolo u "iti — ali gospod sam take stvari delati! To je bilo vendarle logično od njega. Imel je prav: v prvi vrsti naj vendar jaz kaj imajdem. — medno morem to od njega zahtevati. Ker mi pa ni prišlo ničesar pametnega na misel, kaj naj bi ■znašel, sem bil zopet poražen in dobil sem zopet nov dokaz svoje nezmožnosti. Proti Novemu letu je pričel Karel zelo pogosto prositi predujmov, kar je bilo slabo znamenje. Kupil si je zelo lep dolg kožuh, izgoto vi jen iz kož tibetanskih kos* nato še lepši telovnik iz istega materiala — telovnik iz temno-modre svile, vezen s podobami netopirjev in zmajev, nato pa je pričel vedno pogoste ie prositi za noeni dopust. Prijatelji, kakor so vsa znamenja kazala, najbrž prodajalci sardel. so ga pričeli pogosto obiskovati, toda dokler ni pri tem trpela njegova služba, nisem imel ničesar proti temu. Jaz sam sem ostajal o praznikih po cele noči v klubu, nakar sem ga rjutra j vedno dobil doma. Nato pa sem oklenil, da se moram spet enkrat krščanski naspati, zato sem aviziraT Karla: — danes zvečer ob enajsti moraš biti doma! —■ in vrnivši se domov, sem našel \se v najlepšem redu — sobe prijetno gorke, m, nato pa bi že tako uravnal, da ga ne bi odpusti! Po dveh u-rah je torej res že privlekel novega tolmača, katerega je — kakor je dejal — sam poiskal. Ta predstavljeni mi mladič, je govoril le nekaj rngleskth besed, iz-uledal je bebast in neokreten, a zahteval je isto piačo, kakor som jo plačeval Karlu. Dal sem Karlu razumeti, da mu dam teden časa. da mi najde svojega naslednika, dotačas pa lahko on ostane, a vsako njegovo površnost bom sedaj naprej strogo kaznoval. On je triumfiral, kajti vedel je. da mi je nenadomestljiv. Spet mi je dokazal, da me je pregledal, zato je izkoristil prvo priliko, da mi je prav nesramno in grobo odgovarjal. A tedaj sem ga pa uprav kanibalski pretepel ter zlomil tudi njegovo trmo, kajti ko jih je dobil svojo porcijo. se je pričel jeziti sam nad seboj: — Gospod prav imeti, da me tepsti — jaz navaden 5uft — jaz nič vreden — gospod še bolj tepsti — jaz pijančevati in dol-jrove delati — jaz prav nič vreden. Ob Novem letu. katero praznujejo Kitajci z velikimi svečanostmi, mi je podaril lepo blazino, napolnjeno z žimo in z dvojno prevleko. Ta blazina je stala najmanj svojih petnajst dalarjev, a po kitajskem naziranju sem moral dar sprejeti. Bila je pa tudi moja prokleta dolžnost, da se mu za darilo revanžiram. ki mora biti najmanj toliko vredno kot je njegovo. Vprašal sem ga torej, koliko denarja je izdal za to. — — O, jaz prav poceni kupiti. . . Samo sedem dolarjev. . . Jaz sem se začudil, kajti za ta denar je bila blazina podarjena torej * jo je moral kupiti ali pod roko, ali pa jo je morda celo iz kakega evropejskega doma ukradel. — Kdo more popisati moje začudenje, ko vidim nekega dne v Karlovi sobi na postelji enako blazino, z enakimi prevlekami, ha je tudi sebi privoščil tak luk-sus za sedem dolarjev, je bilo izključeno. Prepričan pa sem bil, da je obe blazini kupil kje za se- P a v 1 i h a. Onega dne je kralj Garomanije (shraniti brado. — Kdo ve. — je misleč, da mu je treba vzgojite-i umoval, — morda je talisman. — lja za svojega sina ki naj bi podedoval kraljestvo, dal poklicati k sebi svojega Pavliho. To je bilo pokvečeno cloveee, ki so mu zaradi grdobe in grbe izpregledo vali najostreje odgovore kot čudaške. — Pozval sem te. — je rekel kralj, — kajti rabiu» odgojitelja za svojega sina. Privedli so drugega tekmeca. Bil je olialjen z bogatim plaščem ki ga je odzadaj okusno pridvi-gala konica r jegovega meča; i-mel je tako plemenit nastop in nosil tako sloveče ime, da ga je štel kralj za velevrednega, razlagati mlademu princu vojaško vedo in lepe kraljevske šege. — Vendar pa je dovolil dvorskemu — Lahko bi slabše volil, o veli-; budalu, premotriti žlahtnega go-fci kralj, — je rekel Pavliha in se • spoda. priklonil do tal. ' Ko jc bil ooi dobro pregledal. — Kralj je izbruhnil v strašan-;je poprijel za besedo, rekoč; ski smeh. j — Odloži svojo haljo! — No, kajpa, — je rekel, —1 Ne brez velikega obotavljanja ali misliš, da tebi ponujam to mesto? - Ako ga ne, o kralj, čemu me vprašuješ za svet ? Ali sem pameten in tedaj lahko dostojno izpolnim to službo, ali pa sem blazen in moje mnenje nima cene. — V tem se motiš, šaljivec, — je nadaljeval kralj, — in če bi bil ti prebrisan, bi \edel, da ne prosimo drugih za nasvete zato, da bi se ravnali po njih, temveč, da razsvetlimo sami sebe in tako jc celo bedakovo mnenje lahko koristno. - Potemtakem. - - se je odrezal burkež, vzemi za učitelja svojega sina velikega vezirja; on je še bolj neumen od mene, in ker so otroci nagnjeni k nasprotovanju, se presvetlemu kraljeviču u-tegne posrečiti, da zadene pravo, če stori narobe to, kar se mu je svetovalo. — Moj veliki vezir je pameten in previden, in vpoštevati hočem tvoj nasvet. Razglasimo velik natečaj; on sam naj odbere dvanajst tekmovalcev. Med njimi izvolim jaz onega, ki naj postane kralje-vicev učenik. Vendar, ker si tako pripraven, ga uvedem v ta veliki posel šele, kadar izrečeš ti svojo sodbo. Tako se je zgodilo Prvi dan se je predstavil sta rec, čegar bela brada se je dosto janstveno vlekla po zemlji ter mu dajala posebno čestit videz. Užival je neobičen sloves svetosti in znanja in pravili so. da je bil s samim pogledom izlečil neozdravljive bolezni ter odvrnil uroke. Kralj bi ga pridržal takoj, ne da bi preizkusil še ostalih enajst, a dvorski norec ga je spomnil njegove obljube; hotel je povedati svojo besedo. — Govori! — je mignil kralj. — ampak na kratko. Tačas se je Pavliha, okrenil proti sivcu rekoč -. — Snemi si brado! Prteej se je modrijanov obraz nakremžil, oči se zbegale in pokleknil je kralju k nogam. — Milost! — je vckal. — Kaj je to! — je jeknil kralj. O d režite mu brado! Ni pa bilo treba škarij ali brit ve, zakaj brada, ki je bila umetna, se je odluščila sama po sebi in spoznali so presenečeni razu pitega razbojnika, ki je bil izgnan iz kraljestva, a ki se mu je posrečilo pod to krinko vrniti se ter napraviti novih sleparstev. Obesili so ga. Kralji je nameraval biftrkeža r a gradit i, vendar je ta odločno odklonil; prosil je edino, da sme se je plemič pokoril. Tedaj pa so spoznali bornega siromaka, ki je prideljen vladnemu polku, v zadnji vojni zbežal brž oh prvem spo padu s sovragom. TVetji je bil učen računoslo-vec. Brez težavo je dokazal kralju da je matematika neobhodno potrebna za vzgojo kraljeviča in da zbor likov, krogov, eetverokotov in trikotov obsega vse vednosti pa vse čednosti; pri tem pa je gledal skozi neznanske črne naočnike. Takrat se oglasi dvorski smeš-než: — Snemi svoje naočnike! Ko je odstranil očala, je veda odprhnila, in prepoznali so glu-mača, zelo ročnega v svoji umetnosti, a močno nevednega. Prepričan, da so na dvoru dosti manj prevejani, je bil nakanil. pritiho- — Mislim, da sem te razumel. Lodi učenik mojemu sinu. • — Lahko bi slabje izbral. — se je odrezal še enkrat Pavliha in pozdravil do tal. Prepuščam vam. da sf predstavljate skrite opazke in ]»osuiehe. l;i so sledili kraljevi izjavi. Toda dvorjani so pričeli povešati nosove in skušati dobiti odpuščenje za neštete dovtipe. ki so bili ž njimi obmetavali kljukca. ko so r.a pergainentu. kjer je bila napisana pogodba .vzrli pod kraljevim pečatom podpis: Sepher-elBabbi, Avicenov uče- Avieen. glasov it Arabec, s priimkom "Prvak zdravnikov", izmed najpomembnejših jutrovcev. HARDINa JE PODPISAL PREDLOGO. Wasington, D.' C . 23. dee. — Predsednik Harding je podpisal rusko pomožno predlogo, ki določa svoto dvajsetih mil jo no v dolarjev, katero bo razdelila Ameriška pomožna administracija med stradajoče Ruse. ADVERTISEMENTS. POZOR, ROJAKI! Spodaj podpisani želim dobiti pomočnika na farmo. Ako katerega veseli delat na farmi, naj se oglasi na naslov: Leopold Zupane, R. F. D. No. Worcester, Otsego County, N. V. (24-27--12) Proti mravljam. Namočite gobo v vodi. v kateri, ste razstopili nekaj sladkorja. Na-i to goi>o stisnite in jo j»oložite na prostor, kjer se mravlje najraje zbirajo. Cez nekaj časa se bodo zbrale vse mravlje na gobi. Takrat pa vrzite gobo v vrelo vodo. Na ta način se mravlje najlažje pokončajo v stanovanju. ZAKAJ SE STRtriTE S SLABIM TOBAKOM, POSKrSITE NAŠ LMPORTIRAX pravi trrški tobak, boksa en funt 53.00, pol funta $1,50 s papirjem hercegovski mešani, boksa i funt 12.00; pol funta J1.0C s papirjem Boksa hilsnov loc. in mažina za delati cigarete 15c. Z naročilom pošljite ..........................75 rr.: P. Coloma: Juan Mlseria. Poresti iz Španskega življenja .73 110. zv. ATe v Ameriki. p0 resnlCnik I dogo£bat........................ Knjiga o lepem vedenja Urban«, (Trdo rezano) ..............JJG Mladeničem, An t. B. JegliS I. zvezek, .................. „03 II. fvezek ....................6t Nasvet: sa Mfto is dom. Kortutna knjiga za vsako h Igo ........l.Oo Pravila n olika Dr. J. Dostojen .65 Varčna ku-b.--.rica, za slube in «lob-re face ......................1LM RAZNE POVESTI IN ROMANI. «foa. Joriii, 4. zv.: Cvet In sad. Hči mestnega soonika itd. .. «75 Jo*. Jurčič, 5. zv: Sosedov no. Sin kmetskega cesarja itd. ........ .75 Jos. Jurčič, 6. zv.: Doktor Zober, roman. — Tugoraer, tragedija .TJ Dve sliki — Ksavei Mefto...... .40 Huda breadno. Ni tu zlato, kar se se sveti itd. .................. .35 Patria, povest ls irske junaške do- "od svebednim solneem, zgodovinska povest, 1. zv. ............. 1.25 od svobodnim solncem, zgoaavln- .35 .60 .35 .35 »•••••si ska povest, 2. *y............ Povesti slovenskemu ljudstvu poduk In zabave, Kalan ..... Bomariea. povest ............. Sisto e Šesto, povest is Abracev Slike fa povesti, Ksaver MeSko Študent naj be, — Naš vsakdanji •••••••••••••••••••••••^ Veselo posesti: Za malem, — V pustiv je Sla. — Pravda med bratoma ..................... •ojnimir aH poganstvo in krst, povest ..... eter Zgaga Doli s orojjem ................ Knjige družbe Sv. Mohorja Duhovni boj str.) ...... Menija (1. zv.) .............. Mesija (2. zv.) .............. ■ Podob« lz narave ............ Svetloba in senca .......... Trojka ...................... Zgodovina slov. zaroda (5. zv.) Zgodovina slov. naroda (0. sv.) Mladim srcem (2. 37.) Spisal K. Moško knjiga za jahfcoiiTefre ijoffl. Spisal L Cankar ..............1.75 *et tedsM v zrakoplovu ........ 2.00 tmerika It Amerfkanei.......... 5.00 Mala sanfska knjige a podobami .................. £0 JDD8KA KNJIŽICA — POVESTI. 1. sv. Znamenje Mrik Povest i» . tektKa Sherlock Holmes .... £0 2. sv. Darovana. Zgodovinska po-povest is dobe c*oTauskih spoo-tolor. ........................ M 3. sv.: Jrtaai Zmagoval, povest — Med Plazovi, tirolska povest. .M i sv. Malo fevljeaje, povest .... M 5. sv.: ZaAiJa kmeeka vojska, zgodovinska povest .......... .75 6. mw. Gozdarjev sin — flnžtfar. 2 zv.: Maron, krfianski deček iz Ijibanoa*\ .................... 3. zv.: Marijina etrefca, povomt ia kavkašklh gora ............... J55 4. zv.: Praški Judek, povevt, LL »a«« ........................ J8* L zv. :Trl indijska povesti...... J50 9. zv.: Kraljičin nt£mk. Zgodovinska poveaf lz Japonskega .... JtS 10. zv.:Zvomi sin, povest is v 1« do Akbarja Velikega ............ JU 11. sv.: Rdeča in bela vrtnica, po-▼est .......................... Ji 12. rr.: Korejska Vrata. Črtica is misijonov v Koreji.............30 13. zv.: Boj la zmaga, povest iz Amata ....................... 14. zv.: Prisega hnrosskega glavarji, povest is zgodovine ka> nadske ...................... jt* 15. zv.: Angelj srrfnjer — Brazilske. povest .................. j® zv.: Zlat okopi, povest ...... JSŠ 17. sv.: Prvič cvd Indijanci ail vožnja v Nikaragno .......... M 1.25i 18. zv.: Preganjanje indijskih ml- J55 JI M <50 M .3* JtO .so .30 Ji .30 sijonarjev ....................SO & zv.: Iffiaia mornarja, povest JO SPISI ZA MLADIKO. Bob za mladi zob, pesmice...... .30 Dedek je pravil, pravljice.......tt MOLITVZNIKL Skrbi za čuio: v usnjs vezanu ..............i.80 v jiletno vezano ............ £0 Kajstt glasovi: v platno vezano .............. .tO » kost vezano ............... 170 v usnje vezano ..............U*0 Sveta nra: v platno vezano .............. LM ZEMLJEVZDL Združcaik držav................ J3 Zemljevid oicrenlje .......... JO Zeadjevkj Evropo .............. Jt$ Velika stenska mapa ..........2J0 Žeadjevkši: New Tork, Illinois, Colorado, Tjnasa, Metana, Minna* sots, Wy ara Ins iu ;— vsaki po .25 Pennslyvauia ................. £0 West Yirgln Ija ...............40 RAZGLEDNICE: Cožlčca, raill&io, ducat J9 .20 JtO JO Naročilom Je priloiitl denar, bodisi r gotovini, mooey order all inilmj znamke po 1 ali 2 eesša. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo, Ne naročajte knjig, katerih živce-ngjO. Novolrtne, različne, dcsut Zabavne, različne, ducat Newyorške, r-^lčne, ducat. Panorama mesta New ¥<*k, 25 slik .20 Panorama mestu Celje, 21 pal. cev dolge ................ 25«. Slovenje Publishing Co., 82 Gortlandl St., New York Oplenjenje prostozidarskega templja. Poroča Edvard H. Smith. Eno najbolj zanijiiivih poslopij v celi Ameriki in obenem tudi eno najgrših je tempelj prostozidarjev v Chieagu. To je bil najbolj proslavlejni nebotičnik pred tridesetimi leti ter je ostal do današnjih dni spomenik izginule ambicije Chic&ga, da prekosi New ^ ork v zadevi visokih poslopij. Narava, ki je postavila pesek in gramoz pod C kicago in živo ska-1j pod Manhattan otok, je skle-rila tekmo proti zapadnemu me-fctu. Ni pa višiiia templja, ki znaša 354 čevljev proti 790 Wool-v. orth poslopja v New Yorku in tudi nt* pretekla ambicijo',most, 1 i dela ta tempelj značilnim. To poslopje je bilo pozor išče tako rudnih in včasih celo tragičnih okolišču v kratkem času svojega obstoja, da si lahko splete celo zgodovino krog njega Ravnokar je bilo priča nadaljnega pustolovstva, ki je mogoče najbolj iz-"biano med vsemi. Vlomilci so pred kratkim udrli^ v banko prostozidarskega svetišča ter ukradli tam skrite zaklade drugih tatov, ki so se posluževali te banke. Poslopje je priča vedno bolj čudnih prizorov. Bjtioklvnsk: most in tempelj prostozidarjev v Chieagu lahko tekmujeta med seboj v eni po-hebnosti. Obe zgradbi sta bdi namreč deležni take reklame po celi deželi, da sta predstavljali cilj želja številnih kmečkih jo-kelnov. Nikdo, ki je prišel v New-York, ni pozabil ogledati si J^rooklynski most in isto velja tudi glede prostozidarskega templja v Chieagu. (tospoda, ki zna izrabljati javno zatelebanost in radovednost, je kmalu pričela prodajati tako most kot tempelj lahkovernežem, ki imajo navado sesti na take li-manice. Pred nedavnim časom je nekdo prodal prostozidarski tempi Ij nekemu živinorejcu z zapa-«a, za par tisoč dolarjev, plačanih v gotovini ter napotil nato svojega kupca, da je najel cel du-cat detektivov, ko jih naloga je lila stražiti tempelj. Isto se je ygodilo tudi z Brooklvnskem mostom, katerega je nekdo prodal nekemu drugemu za sto dolarjev cash ter mu rekel, da se mora postaviti na konec mosta ter pobirati mostnino od vsakega pešca, voza ali avtomobila. Most in temj>elj sta postala oba tudi znana kot pozornici številnih samomorov. Veliko je števil« luo/kih in žensk, ki so skočili z visokega mostu v zaželjeui grob Last River ja, a še večje je mogo-č" število onih. ki so si izbrali rot undo prostozidarskega templja kot mesto, odkoder so planili v svoj grob. Tempelj je namreč zgrajen krog velikega cilindra, ki sega od ceste pa do najvišjih radstropij ter predstavlja s tem globok vodnjak, v katerega gledajo 7. najvišjih nadstropij razburjeni jxisetiiiki z dežele. Zna-»•a stvar je namreč, d«, se loti t loveka silna želja planiti v globino, če se nahaja na kakem visokem mestu. Skozi več let so skakali ljudj? v ta vodnjak ter vsakih par mescecev obračali po z orno« t zopet na poslopje, a ko nečno so postavili mreže preko te cevi in skoki v globino so prenehali. Sedaj pa je imel prostozidarski tempelj še nadaljni doživljaj, k je tem fcolj pomemben, ker je izključno omejen nanj. Med zavodi, ki so nastanjeni že dolga le t« v prostozidarskem templju, se nahaja tudi Safety Deposit Vault, ki ima svoja vrata odprta skozi »tjri in dvajset ur na dan ter sedem dni na teden. Ta zavod ni dejanski nikdar zaprt in kdor ima shranjene v njem svoje vrednostne predmete, jih ob vsaki uri lahko vzame ven ali jih nanovo deponira. Tak zavod se je v zad-r.jem času zahtevalo tudi v New "V orku in sicer radi zločinskega vala ter Številnih napadov, katere se je vprizorib* na blagajne, v katerih so bili spravljeni dohodki tekom sobote in nedelje. « Prvi kHjenti, ki so se posluži-li varnostnih blaga jen v prostozidarskem templju, so bili trgovci in podjetniki, kojih prostori so bili odprti zvečer v sobotah ter v nedeljo. Zelo prilično je bilo zarje stopiti navzdol k templju, ki se nahaja nedaleč od središča či-kaškega Loop okraja ter shraniti tam svoj gotovi denar. Kmalu potem so postali klijenti tega zavoda tudi profesionalni igralci, sa-lonarji in drugi ljudje bolj sumljivih življenskih navad. Kmalu nato se je precej splošno priznavalo. da spravljajo v varnotsne bakse tega zavoda svoj denar in mogoče tudi svoj plen številni ljudje, o katerih se je vedelo, da so v zvezi z zločinom. Da se prizna to. je treba seveda opustiti stari poj m, da je zločinec vedno preganjana in plaha žival, ki beži pred postavo, ter priznati dejstvo, da je bolj pogosto človek, katerega protežirajo pri njegovem delu javni uradniki, ki imajo dobiček od njegovega počenjali ja. Naj bo stvar taka ali taka, — o varnostni blagajni v — prostozidarskem templju je bilo znano, da imajo tam spravljen denar in dragocenosti številni (značaji iz takozvanega under-Jworlda. trgovci s človeškim blagom in slični. Na prvi pogled je vsakemu jasno, da je za take ljudi kaj primerno in prilično imeti mesto, kjer lahko vsak trenutek spravijo svoj rop in svoje zaklade ali jih pa dvignejo. Tekom celega preteklega leta je bilo opaziti v (Jikagu in New Yorku neobičajno veliko število velikih zločinov proti lastnini, — tatvin, ropov :n vlomov. V vzgled hočemo navesti Dearborn Stati-< nu dop, ki je prinesei roparjem $350.000 in slični rop v Pullman rekoliko izven mest«, ki je stal prizadete 100.000 dolarjev. Veliki plen, ki je bil posledica teh š.evilnih ropo>* in tatvin je bilo treba nekam skriti, in povsem naravno je, da so domnevali zločinci izven srečnega kroga, ki je izvršil te tatvin 2 in vlome, da je šel ta plen v varnostno blagajno prostozidarskega tenipla. Svojega denarja ne morejo zločinci več vlagati v banke na redni način. Vsled tega so postalo varnostne blagajne v zadnjem času skrajno priljubi jene pri dobrostoječih zločineih. Ko smo pojasnili to, si hočemo ogledati nedeljo popoldne dne 23 septembra tekočega leta. Ernest "Weber, zaupni uslužbence kompanije je sedel za svojo pisalno mizo poleg velikih železnih vrat naprave, sredi po poldneva. ko so vstopili štirje mladi mož je ter se mu približali. Weber je človek, ki ima zelo dober spomin za obraze in ki je vedno pripravljen koga osumiti. To je njegov po»v«"l, kajti njegova naloga je, sedeti poleg onih težkih vrat ter spoznavati lastnike baks, predno se jim dovoli vstopiti ter dobiti dostop do njih lastnine. Webex ni spoznal nobenega izmed četvo-nee, ki se mu je približala. Videl pa tudi ni nobenega vzroka, zakaj bi kaj sumil. Vprašal jih je, kaj hočejo in prvi «Ja je takoj raz orožil z izjavo, da hočejo vzeti v najem eno bakso. Rekel je. da ima več denarja, kot ga je varno nositi seboj. Posel Mr. Weberja je bil, da oddaja take bakse v blagajni. Posadil je svojega novega znanca k svoji pisalni mizi, mu dal podpirati neko karto, — sprejel ter potrdil sprejem svote za bakso, dal nato dotičnemu — ključ ter mu rekel, naj mu sledi. Odprl je nato ona velika vrata In roter so odšli Weber, njegov novi znanec in trije prijatelji slednjega. V notranjosti prostora se je nahajal nadaljni uslužbenec, po imenu Milton Jones. Vsi so šli mi mo Miltona ob vrstah baks ter zavili krog nekega vogala, kjer jih Milton ni mogel videti. V istem trenutku pa je čutil Weber, kako mu je nekdo nastavil pištolo na hrbet. Udal se je brez šuma ali boja, nakar so ga zvezali, mu zamašili usta ter odvzeli ključe. Nato so se vsi štirje obrnili ter planili po Jonesu s tako naglico, da ni mogel niti malo protestirati. Tudi njega so zvezali ter mu zamašili usta. da bi ne pričel pe-ti. _ Roparji so se nato brez vsakega obotavljanj* lotili dela ter pri čeli na metodičen način odpirati bakse, drugo za drugo. Njih voditelj je stal na strani, z uro v roki ter vodil delo tovarišev. Kon čno je dal svojim ljudem kratko povelje. Slednji so takoj zbrali GGKS SfAHftgX, ST. EEC. 1521 skupaj denar, dragocenosti in celo _ par stcklcnic žganja, katero so našli v eni izmed baks. Vse so odnesli k vratom, katera je voditelj odprl z enim izmed ključev Mr. Weberja m skozi ta vrata so mirno odšli na prosto. Nekoliko pozneje se je cbema stražnikoma posrečilo napraviti toliko kravata, da sta privabila čuvaje v poslopju in ta vse časti vredni mož je končno oddal velik alarm. —-Roparji pa so bili med tem že daleč proč in na varnem. # * * Ko je bilo treba sestaviti seznam izgub, je zadela policija na precej težkoč. Dosti lahko je bilo izvedeti, da je izgubita German Hod Carriers Union $34.000 v gotovini vsled tega vloma, — a kdo na svetu je že kedaj čul o kakem nemškem podajalcu opeke in mal te, katera častna služba je bila dosedaj še vedno rezervirana za rojake Eamon de Valere? Tudi drugi so prišli ter prijavili svoje izgube, ki so znašale več kot sto-tisoč dolarjev, a policija je oči-vidno duhala podgano. Naziranje slednje je, da so namreč lepo molčali ter ostali v ozadju oni, ki so največ izgubili vslci tega ropa. Domneva s? celo, da je imela ia ganga štirih mož natančne informacije. d< bi jene v zločinskih krogih, glede gibanja depozitov velike in mogoče zavarovane gange, ki je vprizorila par največjih ropov, vlomov in tatvin v Čikagu Detektivi domnevajo, da je kak član te večje gange zaupal kakemu drugemu kriminalcu, stoječemu izven kroga velike gange, da se nahaja plen kakega velikega r >pa v eni izmed varnostnih kaks v prostozidarskem templu. Stvar je enostavno ta: tolpa čikaških tatov in vlomilcev je navalila na varnostno "blagajno v prostozidarskem templu ter oropala bakse klijentov. med katerimi je bilo brez dvoma dosti but-legarjev ter drugih tipov iz nižin življenja — mogoče par takih, ki so izvršili tekom preteklega leta v Čikagu par največjih vlomov proti lastnini. To je že samoposebi dosti zapleteno. Silna btirja v Trstu. Tržaško časopisje poroča o silni burji, ki je divjala v Trstu. Navaja s** nad 30 slučajev, da je burja vrgla starejše in mlajše ljudi ob tla, pri čemer so bili ranjeni do krvi. Zdravniška služba je bila v permanenei. S streh je padala Kaj pomenja 'dry cleaning'. Drv cleaning pomenja čiščenje tega ali onega blaga v tekočini, ki ne vsebuje nobene vode. Tekočina, katero ponavadi uporabljajo v ta namen, je gazolin. Madeži in dmge pege v blagu so predvsem dveh vrstev. V prvo vrsto spadajo madeži, povzročeni od tvarin, katere je mogoče raztopiti v vodi. Makra pega se posuši in sladkor ali kak drug materijal se strdi ter stvori skorjo. Nadaljna važna vrvzroča lagije čl janje in pomaga pnrorM povrniti normalne stanje. Vefje steklenice 60 centov, manje Sčc. Pri lekarjih. ADVERTISEMENTS. KRETANJE PARNIKOV Kedaj približno odplujejo ix New Yorka. jo s tem, da segrejejo obleko s, ANTON JANKOVIČ, podfcovski pomočjo pare. Pri postopanju z gazolinom je vedno nevarnost, da se kaj vname ali eksplodira. So še druga sredstva, ki so prav tako dobra kot gazolin, a so veliko dražja. Eno toh sredstev je ogljikov tetahlorid. Ta tekočina ne gori, pač pa ima lastnost, da pogasi ogenj in vsledtega jo uporabljajo pri številnih ročnih gasilcih ognja. Če bi imele pralnice na razpolago primerne stroje, ki. jih pa ponavadi nimajo, bi se lahko posluževale te tekočine prav tako poceni kot gazolina. kajti vso tekočino se da neštetokrat uporabiti ter je obenem tudi izključena vsaka nevarnost požara. Za domačo uiporabo pa je to sredstvo edino varno čistilo. Ni-kake nevarnosti ni, da bi se tekočina vnela, in vse čiščenje se izvrši prav tako varno in uspešno kot s pomočjo gazolina. Pege in madeži, ki se upirajo gazolinu ali tetahloridu, pa ponavadi odpravi čista voda, Vsledtega je mogoče vse madeže očistiti s pomočjo navadne vode in teta-hlorida ter -preprečiti vsako nevarnost, da bi prišlo na doanu do eksplozije vsled neprevidne uporabe gazoliua. kovač, brat gotove Tereze Stok iz Maribora, zadnji njegov naslov: Camp 56, Cheat Bridge, W. Va., naj se sam javi, ali pc. ee kdo rojakov ve za njegov sedanji naslov, naj ga. posije na: Joe Kosec. 629 Milwaukee Ave., Chicago, 111., ker mu imam nekaj važnega za poročati. (4x 22.23,27,29—12) ANTON LEtoTIK, poprej stanujoč na 92 Tenth St.. Milwaukee, Wis., je zahteval od vlade povračilo preplačanih davkov. Pismo, ki ga je zakladniški oddelek (Treasury Department) poslal v tej stvari na zgornji naslov, je bilo vrnjeno nedostav-ljeno. Naj se sam oglasi, ali pa če kdo drugi ve za njegov sedanji naslov, naj sporoči istega navedenemu uradu: Jugoslav Section, Foreign I>anguage Information Service, 15 West 37. Street, New York. N. Y. (24-27—12) RYNDAM BARMAN IA i*01 OVAC LA LORRAINE OLYMPIC AMERICA N. AMSTERDAM ITALIA LA TOURAINE OROPESA ADRIATIC LAPLAND MONGOLIA G. WASHINGTON ROCHAMBEAU PARIS ORD'.JNA SAXON IA ARABIC KROONLAND •400RDAi4 PRES. WILSON .A LORRAINE CARONIA 7EELAND FINLAND Glede een za vozne lLitke in m. dtagw p^jaai?«*, eVnttr ee 29 dec. — Boulogne UA TOURAINE 4 febr. — Havre 31 dec. — Cherbourg RYNDAM 4 febr. — Boulogne ti dec. — Bret, en AQUITANIA 7 febr. — Cherbourg t1 doe. — Hrvre LAPLAND 11 febr. — Cherbourg SI dec. — Cherbourg LA SAVOIE 11 feb. - Havre 3 Ja.i, —- Bremen CARMANIA 11 febr. — Rek« 4 Jan. — Bor'ogne FRANCE 16 febr. - Havre 5 Jan. — Trst ADRIATIC 18 febr. - Genoa 7 Jan. — Havre OLYMPIC 18 febr. — Cherbourg 7 Jan, — K'smburg N. AMSTERDAM 18 febr. — Boulogne 7 Jan. Genoa PARIS 21 febr. — Havre 7 Jan. — Cherbourg AQUITANIA 23 febr, — Cherbourg 12 jan. — smburk MONGOLIA 23 febr, — Hamburg 17 Jen. — Bremen KROONLAND 25 febr. __ Boulogne 17 ■an. — H avrs MINNEKAHDA 26 febr. — H imburg 18 Jan. — H i vre NOORDAM 25 febr. — Cherbourg 21 Jan. — Hamburg ARABIC 4 marca — G Jnoa 21 J«in. — Hamburg ZEELAND 4 marca — Cherbourg 21 jan. — Genoa wA LORRAINE 4 ma-cj — Havre 21 JZ.l. — Cherbourg LA SAVO" E 11 marc« — H-vre 21 San. — Boulogne FINLAND 11 narca — Cherlour M Ian. — Tret RYNOAM 11 mara -— Bomogne m Jan. — H av» , PAPiS 15 marca — Havre 28 Jan, — Reka LAPLAND 18 marca -- Cherbour«, 28 jan. — Cherbourg N. AMSTERDAM 25 marci — Boulogne 4 febr. — Cherbourg FRANCE 23 rr area — Hivre PRANK 8AKSER STATE SANrf, na t7>ike: Zl Cortlardt fT- New Yerk COSULICH ČRTA Direktno potovanje v DUBROVNIK (Gravosa), TRST. PRESIDENT WILSON 24. januarja 1932. Cene za Trst it Reko so: Pres. Wilson $102.50 in $5. davka. Potom lla*kov ttdanlh m m kraje T Jugoslaviji In Bukr4na usodnosti Drvifa, tm- gega. tn tretje*« lazreda. Potniki tretj**a razreda dobivajo brezplačno vino. PHELPS BROTHERS & Co. Passenger Department 2 West Street New York pmmn line; B COMPAGHI? GtHRWlX THAKjATUN.'IQ JI H tvi»rf>» h«t*l S«rvm HI Direktna služba v Jugoslavijo preko Havre t velikimi parnlkl nr\ 2 In 3 vijake LORRAINE ............ 31. dec. TOURA1NE..............7. jan. ROCHAMBEAU ........ 17. jan. PARIS ................. 18. jan. Za družine nudimo Izboru« ugod-aostl tretjega n*r»da — kabine s dvema. Štirimi, fteatlmi ln oemlinl pnetelJumL Val taki potniki bodo leleZnl Ur*« lxborne službe ln lua-ae, vsled katere Jo »nana FranooMa trta. Jla nadalje •nformadle vprašajte prt lokalnih Fantih FRENCH LINK. opeka in rai»ila mnogo oseb. V Ciuardieli je vihar odkril 60 metrov eternit.ske strehe in raz met al ploščice v bližnji okolieL GROZDJE! GROZDJE! PO ZNIŽANI CENI Grtko, male jagode $6.50 boksa 50 funtov. Malega, velike Jagode $3.25 boksa 25 funtov. Floe (reSte) letoSnje 15c, funt. boksa po 14c. funt. Čeiplje $2-50 boksa 25 funtov. Brinje 10c. funt. na debelo po 8e. Z naročilom, pošljite $2.00 za vaako bokso. ADRIATIC IMPORTING CO., 606 - 11th Avenue, New York, N. Y. Slovensko - Am erikanski KOLEDAR za leto 1922 Poleg koledarskega dela vsebuje obilico poučnih člankov, zanimivih povesti, nasvetov za zdravje in dom, raznoterosti, šale itd. Nad vse zanimiv je članek "Proti delavska špijonaža v West Virginiji". v . Ko bodo delavci to prečitali, jim bo marsikaj jasno, o čemur dosedaj niso niti pojma imeli. Koledar krasi cela vrsta krasnih slik. >- i i Čtivo je tako izbrano, da mora zanimati vse sloje našega naroda. Cena je 40 centov s poštnino vred. a , Za Jugoslavijo je poštnina ista. Naročite ga za svoje sorodnike in znance v stari domovini. Vsakdo bo vesel tega božičnega daru. Naročite ga še danes! Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE in vseh njenih podružnic. JUGOSLAVIA Beograd, Celje, Dubrovnik, !4 Brezplačne cenike dobite pr!: VICTOR NAVINŠEK, 331 Sreeve St., Conemangl), Pa, DR. LORENZ 614 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. EDINI IlOVCNSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJALIST MCftKIH BOLEZMI. Meja atroka Je zdravljenje akutnih tn kronifinlh bolezni. Jaz eam ie zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih In ker znam alovenako, zato vas morem popolnoma razumeti Ir: spoznati vaio bolezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. 8kozl 23 let sem pridobil posebno akuinjo pri ozdravljenju moiklh bolezrl. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa Je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlaiajte, ampak pridite ilmpreje, ozdravim zastrupljeno kri, m as ulje In lise po telesu, bolezni v grlu. Iz. padanje las, bolečine v kosteh, stare rane ;osla be I ost. živčne In bolezni v mehu. Juledtcah, jetrah, želodcu, rmenico revmatizem, katar; zlat? lile, naduha itd. Uradne ure: V ponedeljek: sredo in petek od dopoldne do 5, popoldne; v torek, četrtek In sobota od 8. dopoldne do 8. zvečer; v nedeljah ln praznikih od 10. dopoldne do 2, popoldne. BOJAXL NABOGAJTE SE NA "GLAS NARODA". HAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. L