©YIN ft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME 8LOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 55 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 8TIT, '1937 LETO XL — VOL. XL. Roosevelt drli svojo obljubo, da se bo boril za ljudske pravice. Zanimiva politična in gospodarska borba v prihodnjih mesecih Washington, G. marca. Predsednik Roosevelt je pred nekaj tedni povedal kongresu, da je šele začel z borbo, od katere ne bo odnehal prej, dokler ne doseže svojih ciljev in izroči predsedniški urad svcfiemu nasledniku v najboljšem imenu. Ko je predsednik Roosevelt pred štirinajstimi dnevi naznanil, da zahteva od kongresa reformo in reorganizacijo najvišje sodnije, so planili po njem njegovi najboljši pristaši in mu očitali, da izdaja ustavo Zedinjenih držav. V svojem zadnjem govoru je pa pozval predsednik te nasprotnike v svojih lastnih vrstah, da če niso za njegove reforme, naj naavetujejo kaj boljšega, in če ne vedo kaj boljšega ustvariti za napredek naroda, naj mu sledijo. Izdaja napram Rooseveltu je šla tako daleč, da se je 42 izmed 9G senatorjev že priglasilo, da bodo glasovali proti načrtu predsednika za reorganizacijo najvišje sodnije. Nasprotniki potrebujejo samo še sedem glasov, da porazijo predsednika. To je bil vzrok, da je predsednik ponovno vstal v javnosti in povedal, da ne bo odnehal od boja in da bo v slučaju potrebe direktno apeliral na narod, ki ga je pri zadnjih volitvah s tako ogromno večino poveril z nadalj-nim vodstvom vlade. V torek 9. marca bo imel Roosevelt radio govor, ki bo oddajan po vs6j Ameriki. V tem govoru bo Roosevelt skušal pojasniti narodu na poljuden način kaj sc njegovi cilji in zakaj namerava spremembo pri najvišji sodniji. Pričakuje se, da bo torkov govor predsednika defi-nitivno obrnil večino kongresa v predsednikovo smer. Sweeney napada predsednika Roosevelta Cleveland. — Preteklo soboto se je ponovno oglasil kongres-man Martin Sweeney in je tekom govora napadel predsednika Roosevelta. Je dejal Sweeney: "Najbolj strahotni fakt v ameriškem življenju je danes, ker mora kongres slediti dikta-tom administracije, ki vodi kongres za uzdo in mora kongres slediti predsedniku ali pa izgubi ves svoj prestiž. V nekaj dnevih bom govoril po radiju in povedal svoje mnenje o boju med predsednikom in najvišjo sodni-jo. Po mojem mnenju je vmešavanje predsednika v najvišjo sodni j o, najbolj nevarna stvar za Ameriko." To ni prvič, da je kongresman Sweeney napadel predsednika. Očividno je, da govori Sweeney bolj za publici-teto kot pa iz prepričanja. --o- Divja gonja Dva mlada fanta, 17-letni John Zoroc in 19-letni Jos. Ko-lingovski, 2339 Hamilton Ave., sta včeraj zjutraj ukradla neki truk in odpeljala iz mesta. Vo- Anglija na predvečeru mnogih štrajkov London, 6. marca. Angliji pretijo štrajki, delavski nemiri. Nezadovoljstvo med delavci narašča. Nevolja se je še povečala, odkar j« angleška vlada naznanila svoj oborožitveni program, ki bo zahteval nezaslišano visoke svote za "narodno obrambo." Delavski voditelji se že oglašajo in zahtevajo krajši delo-vnik in višje plače. Iz več krajev se poroča o sabotaži zlasti v tovarnah za zrakoplove, katerih namerava Anglija tekom prihodnjih pet let 5,000 zgraditi. Včeraj je nastal štrajk v tovarni Rolls Royce avtomobilov v mestu Derby. 7,000 delavcev je zaštrajkalo. -o- Delavski spori Organizatorji American Federation of Labor, ki so hoteli zadnji teden privabiti delavce pri Fisher Body tovarni v svojo unijo, so izjavili, da ne bodo več poskušali z organizacijskim delom, pač pa bedo imeli danes večer zborovanje, pri katerem bodo sklenili o načrtih za bodoč- Odlikovani Čehi Čehr.slovaška republika je pretekli teden odlikovala z visokimi redovi šest Cleveland ski h Čehov, ki so si pridobili v Ameriki zasluge na kulturnem in vzgojnem, polju kar se tiče. njih domovine. Odlikovanja je podelil čehoslovaški konzul dr. Gar-davalnki. Sledeč i odlični Čehi v Clevelandu so bili odlikovani z redom "Belega leva": odvetnik Harry Payer, bivši pomožni državni tajnik vlade Zed. držav, velik prijatelj Jugoslovanov v Clevelandu. Mrs. Marie Ruzicka, predsednica Češke Ženske Zveze., Fred Jirsa, načelnik Češkega Sokola, Frank J. Vlchelc, češlci izseljenec, ki je ustanovil znamenito tovarno orodja v Clevelandu in Louis Krch, predsednik Slovaške sokol-( ske zveze. Odlikovanja, ki so dospela v Cleveland, bodo na slovesen način izročena omenjenim dne 28. maja, ko bodo Čehi obhajali rojstni dati predsednika republike Benešu. -o- Francija išče ogromno posojilo v Ameriki Paris, 6. marca. Francoska socialistična vlada se nahaja v silovitih finančnih škripcih. Zadnje čase si silovito prizadeva, da dobi večje posojilo v Ameriki, ki naj bi rešilo Francijo ekonomskega pogina. Vendar obstoji napram francoskemu po-sejilu v Ameriki silna ovira, ta-kozvana Johnson postava, ki prepoveduje posoditi kaki tuje-zemski državi denar, ako slednja ni dosedaj redno odplačevala starih dolgov. Francija namerava dobiti v Zedinjenih državah 10,000,000,000 frankov posojila, kar znese v ameriški veljavi $327,000,000. Baje je ameriški zakladniški tajnik Morgenthau že dal francoskemu poslaniku v Boj med kompanijskimi unijami in Lewisom Pittsbrugh, Pa., 7. marca. V, kratkem bo prišlo do odločilne-' Iga boja med privrženci kompa-Jnijskih unij in med Lewisovo ! C. I. O. organizacijo glede kontrole jeklarskih delavcev, ki so ravnokar dobifi milijone v boljših plačah. Lewis je odredil mnogo konferenc v raznih mestih v osrčju jeklarske industrije, dočim se privrženci kompa-nijskih unij pritožujejo, da je Lewis tujec, vta se sploh lie more vmešavati v njih zadeve, ker ne dela za jeklarsko industrijo. Jeklarska industrija ima danes; zaposlenih kakih 550,000 ljudi, i kar je največje število v zgodo-i vini industrije. Izmed teh jih jej mogoče 25,000 pri American! Federation of Labor, nekako 150,000 jih spada k C. I. O. organizaciji, a ostala ogromna masa delavstva ni organizirana. Iz Detroita se poroča, da je' bil tam v nedeljo ubit neki Arthur Hansen v spopadu, ki se je vršil po linijski seji avtnih delavcev med slednjimi in med pristaši kompanijske unije. --o-- Lahi koljejo , London, 6. marca. — Iz jako zanesljivih virov se poroča, da so včeraj vdrli laški vojaki v po.slop.je ameriškega poslaništva kjer so pomorili 160 Abesincev, ki so zagnali proti laškemu pod-1 kralju Grazianiju bombe pred j dvema tednoma. Nadalje se poroča, da je državni oddelek ameriške vlade v Washingtonu že poslal oster protest laški vladi. Poroi&ilo je alasiti zanimivo, ker se danes poroča da je ameriška vlada odpoklicala, svojega poslanika v Addis Ababi. -o- Plače councilmanov Odvetnik Charles Hubbell, ki je pobiral podpise proti odredbi mestne zbornice, da se zvišajo žila sta kot blazna. Vaški mar-j nest. Pri Fisher Body je le ma-šal v Bay Village je opazil divjo i (o delavcev, ki spadajo k A. F. vožnjo in se je podal za trukom. j nf L., a velika večina jih je, ki V Lorainu je počakal toliko ča- spadajo k Automobile Workers plače mestnih councilmanov od Washingtonu zagotovilo, da bo $1800 na $3000 na leto, in ki ni mogel dobiti dovolj podpisov, da bi se vršile tozadevne volitve se bo sedaj obrnil kot davkoplačevalec na sodnije in zahteval, cla sodnije odredijo tozadevne volitve. Toda Charlie ima že večno smolo, še povsod je propadel, kamorkoli je vtaknil svoj nos. sa, Aa je dobil še enega policista, nakar sta oba zopet začela s pogonom. V bližini Vermilliona se je policistoma končno posrečilo ustaviti truk, ki je vozil 70 milj «a uro. Truk se je pri tem prevrnil. Zoroc je bil na mestu ubit, Konligovskemu pa, ki je bil močno pijan, se ni nič zgodilo. Tekom divje vožnje iz Clevelanda Proti Vermillionu sta mlada divjaka poškodovala štiri truke in prisilila šest avtomobilov v cestne jarke. Bo deportiran Andrew Ganter, ki je bil radi r°Pa obsojen v deset let ječe, in je preživel v zaporih že šest let, bo te dni izpuščen iz državnih zaporov, toda bo takoj izročen zveznim oblastem, ki ga bodo deportirale v domovino, ker ni ameriški državljan. Pogreb Cerarja Pogreb pokojnega Petra Ce-rarj a se bo vršil v torek zjutraj 8:15 iz August Svetek pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebvozete in na Calvary pokopališče. of America uniji, dočim jih je; več tisoč brez vsake unije, štrajk brivcev Med lastniki brivcev in med unijskimi pomočniki se vršijo te dni pogajanja radi boljše plače. Brivski pomočniki, ki so v uniji, dobivajo sedaj $17.00 na teden, a zahtevajo $25.00 garanti-ranih. Lastniki brivnic trdijo, da jim je nemogoče plačati tako visoko plačo. Dekleta nosijo baje dolge laise, varnostne britve go v milijonih izvodih na razpolago in ljudje strižejo eden drugemu lase. Brivska obrt je ubita. Pogajanja se bodo nadaljevala. Samostojna Zarja Uradniki samostojnega pevskega zbora Zarja so: predsednik Frank Bradach, 1051 E. 70th St., podpredsednica Olga Marn, korespondenčni tajnik John Simčič, 1090 E. 68th St., blagaj-ničarka Jean Petkovšek, pomožna blagajničarika Mary Rožanc. Nadzorni odbor: Eddie Bradach, Louis Belle in Frances Petkovr šek. "šla Amerika do skrajnosti," da pomaga Franciji iz finančne zagate. -o- Delavska pogajanja The Republic Steel Co., v Clevelandu je sklicala za danes in za jutri delavske zastopnike na zborovanje, tekom katerega se bodo vršila pogajanja glede bodočih plač in delovnih ur. Kom-panija je pri volji izboljšati plače. Gre. le za nekatere po- Svarilo Iz Pittsburgha nam sporoča prijatelj, da hodi tam in v okolici neki mlad rojak, ki se izdaja pod imenom Frank Lenzel in ki pobira naročnino za nov slovenski mesečnik "Ženski s vel." Je jako zgovoren in pripoveduje, kako bo novi mesečnik prinašal pouči jive članke za naše ženske, kar se lice zdravja, šivanja, kulie, hišnih opravil itd. Za naročnino zahteva $2.00 za tri leta in en dolar za eno leto. In končno povsod pripoveduje, da se bo ta mesečnik "Ženski svet" tiskal v tiskarni "Ameriške Domovine." Uprava našega podjetja izjavlja, da ji je dotični Frank Lenzel popolnoma neznan, da sploh nima nobenega pooblastila in če pobira pod to pretvezo naročnino, je navaden slepar. Opozarjamo vse naše ljudi, da kakor hitro pride dotični v njih hišo ali naselbino, da ga primejo in izročijo policiji ali pa poštnim oblastem. -o- 150 ubitih radi enega samega umora v Moskvi Moskva, 6. marca. V zgodovini modernih časov se ni še nikdar prelilo toliko krvi radi umora enega samega človeka, kot se jc to zgodilo v slučaju umora|V jeco Serge j a Kiroya, najožjega prijatelja ruskega boljševiškega diktatorja Stalina. Odkar je bil Kirov ubit od morilcev je dal Stalin pomoriti že 150 odličnih Rusov, ki so bili direktno ali in-direktno pronajdeni krivim, da so povzročili umor. 49 oseb so poslali v koncentracijska taborišča in 29 jih je bilo izgnanih v Sibirijo. Nad 300 ljudi se še vedno nahaja v zaporih. Stalin sc jo tako strašne maščeval radi umora Kirova, ker je bil Kirov njegov ljubljenec in ga je hotel imenovati za svojega naslednika. Kirov je bil načelnik komunistične stranke v Leningradu. --o- Bitka v jeklarski industriji sve ni končana. Nastalo je premirje, toda boji bodo po» novno na dnevnem redu v prihodnjem letu Pittsburgh, 6. marca. Organizirano delavstvo Amerike je sicer dobilo začasno zmago od jeklarskih magnatov, toda kdor misli, da bo sedaj mir, se zelo moti. C. I. O. organizacija nima vseh delavcev za seboj, notranji spori med C. I. O. in Ame-l 'can Federation of Labor so se šele razvili. Poleg vsega tega pa je tisoče delavcev, ki pod nobenim pogojem nečejo v linijo. To so nezavedni ljudje, tajno nahujskani po kempanijskih priganjačih. In končno jeklarske družbe nikakor ne mislijo, da so prenehale z bojem. Philip Murray, načelnik pro- panijskih unij in je naročil svojim zastopnikom, da organizirajo slehernega jeklarskega delavca v C. I. O. uniji. Toda tisoče delavcev se temu upira. Včeraj se je oglasilo pri predsedniku Carnegie - Illinois Steel korporacije v Pitts-burghu mnogo zastopnikov delavcev, ki so dosedaj pripadali h kempanijski uniji. Vprašali so ga, kako naj ustvarijo neodvisno unijo da začnejo boj proti Lewisovi organizaciji. Toda Lewisovi pomočniki so neumorno na delu. Sedaj je boljša prilika, da razorožijo nasprotnike in organizirajo vse pagancle za organiziranje jeklar-! jeklarske delavce, predno se na skih delavcev je sicer izjavil kak tajen način posreči nare-včeraj, da je prišel konec kom-' eliti spor v delavskih vrstah. -o---- Nemci ne morejo razumeti zakaj Amerika ne zapre newyorikega župana LaGuardlo Berlin, 6. marca. Nemška jav- sledeče slike: nost kar ne more razumeti zakaj j Prva slika prikazuje ameri-predsednik Roosevelt ne odredi, akega bančnega roparja, ki je da se pošlje newyorškega župa- vklenjen s policistom. Nad slina LaGuardio v norišnico ali pa jj0 je napis, da je dotični ropar Nemcem je seyeda nepo-1 bivši prijatelj in tovariš new-I znana svoboda govora v Ameriki.1 y0rškega župana, ki se je hotel Ves nemški narod je še vedno maščevati z ropom, ker ni trii iz- razburjen radi zadnje izjave župana La Guardie, ki je rekel, da bi morali Nemci svojega voditelja Hitlerja postaviti v "sobo grozote." "La Guardia bi si lahko osvo- voljen za župana. Druga slika kaže vojake narodne garde, kako napadajo sedeče štrajkarje s plinskimi bombami. štrajk je bil vprizorjen . . , , , ,radi hujskanja židovskih delav- jU nekaj principov, katere zasto- uradnikov> pravi nemški pa Hitler," se je izjavil visok ^^ ^^ yropada m vseh konceh in krajih radi ne- Boljša postrežba Komisar za cestno železnico Schweid je poslal vodstvu cestne železnice v Clevelandu pove- nemški uradnik, "če bi bil La Guardia v Nemčiji, bi bil že zdavnej v zaporih. Nemško časopisje imenuje newyorškega župana kot "načel prestane zlohotne .židovske agitacije. Tretja slika kaže skoro gola nika ameriških gangežev." Ob-'dekleta, katerim moški merijo enem pa prinaša članke in slike,1 hrbte in noge. To so židovski iz-ki osvetljujejo ameriško življe- koriščevalci ameriških deklet, ki nje. Glavno nazijsko glasilo, taka dekleta pod pretvezo "zaba-"Der Angriff," prinaša včeraj ve" prodajajo v belo sužnost. . . -o-- drobnosti, ki morajo biti reše ne. Pričakuje se da bodo uslužbenci dobili po novem načrtu tudi letne počitnice. Kompani-ja ima v Clevelandu zaposlenih kakih 6000 ljudi. Med njimi je mnogo Slovencev; Okradli slepca Trije oboroženi lopovi so prišli v soboto v gostilno Paula Funtasha na 2818 Harvard Ave. Funtash je slep. Roparji so ustrahovali lastnika, njegove 4 uslužbence in nekaj pivcev v gostilni, nakar so odnesli $1,750.00, katere je imel Funtash pripravljene, da izmenja čeke delavcem, ki so zaposleni pri Co-Ope-rative Stove Co. Predno so roparji zapustili gostilno, so oddali tri strele, nakar so se od-oeljali z avtomobilom. Zadušnica V torek 9. marca se bo brala v cerkvi sv. Vida ob 8. uri zjutraj sv. maša za pokojno Heleno Simončič. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Priznanje Glavni tajnik J. S. K. Jednote nam sporoča sledeče : Priloženo vam vračam nepotečeno poroštvo za $5,000.00, katerega ste bili položili za tiskanje našega uradnega glasila. Tiskanje glasila je bilo od 1. marca oddano nekemu drugemu podjetju, in sicer ne zato, ker z vašo postrežbo nismo bili zadovoljni, pač pa radi cen. Podpisani smatram za umestno, da se vam v svojem imenu prav lepo zahvalim za postrežbo, katere smo bili deležni od strani vaše tiskarne tekom celih 10 let, ko se je Nova Doba tiskala pri vas. Bili ste vsaj kolikor je meni znano v vseh ozirih točni in pošteni in zato ni več kot prav, da se vam da priznanje za vaše dobro delo. Z bratskim pozdravom — Anton Zbašnik, glavni tajnik. Državljanska šola Pouk o ameriškem državi j an-Ije "da se postrežba na St. Clair'stvu se bo vršil še v četrtek 11. Ave progi in po Lake Shore bu-! marca, mogoče v sredo 17. mar-levardu nemudoma izboljša, in'ca, (kar se bo pozneje naznani-ne kasneje kot na dan, ko bo po- le) in gotovo v četrtek 18. mar-pravljen most preko E. 152. če-j ca. Petem se s poukom prekine ste Most bo odprt za promet1 v vseh državljanskih Šolah v okoli 1. aprila. Busi po Lake' Clevelandu radi vdikOnočnlh po-Shore bulevardu, med 156. in čitnic. S poukom se bo nadalje-J185 cesto morajo zanaprej vo- valo zopet 8. aprila in bo trajala žiti vsakih 15 minut namesto državljanska šola do prvih ted-vsaldh 30 minut kot je sedaj! nov junija meseca. Kdor se želi vpisati bo imel lepo priliko 8. aprila, ko se bo sprejemalo začetnike. običajno. Plače v Warrenu, O. The Youngstown Pressed Steel Co., ki ima tovarno v War-' Bankirji in Lewis ren, Ohio, je naznanila, da je] l2 New Yorka se poroča, da | zvišala vsem svojim 700 usluž-|ge ye- "ociličnili bankirjev" bencem plačo. Zvišanje plač izjavi]0 skrajno ugodno o orga-bo znašalo $15,000 na mesec, j njz,acijskem delu John Lewi«a na Zvišanje stopi v veljavo 16. mar- int},,atrijskem polju glede masnega organiziranja delavcev ene industrije. Dotični bankirji so Co" i baje v ozki zvezi z Morgan inte- ca. V Permanentni relif Državna postavodaja v lumbusu je na delu, da ustvari stalno komisijo, ki bo vodila in nadzirala relif v državi Ohio. Dosedaj je bilo vse samo začasno, in je morala državna zbornica na vsake tri mesece delati nove postave glede relifa. Prodajalci sadja Med prodajalci sadja in njih uslužbenci je prišlo do sporazuma. Štrajk je preklican in v soboto so se vsi uslužbenci vrnili na delo. resi. Industrijske unije imajo mnogo več prednosti kot pa sta remodne American Federation of Labor unije, pravijo bankirji. Ognjčgasci na pomoč Eno leto star sinček poročnika ognjegasnega oddelka John Flojsmana, 6400 St. Clair Ave., je dobil včeraj silne krče. Na pomoč so prišli ognjegasci z in-halatorjem, in posrečilo se jim je v 15 minutah bolečine ustaviti. Jeklo se draži Pittsburgh, 7. marcca. Carne-gie-Illinois kcrporacija je podražila cene jeklu od $3.00 do $8.00 pri toni. Ravnateljstvo korporacije pravi, da je podražitev morala priti, potem ko so bile , dovoljene zvišane plače in vpeljan 40-urni delovnik. Zvišane cene jeklu gredo takoj v veljavo kot tudi zvišanje delavskih plač in skrajšanje delovnih ur. Nove cene ostanejo v veljavi do 30. junija, če se bodo po tem dnevu še zvišale, je odvisno od poslovanja korporacije. Kompa-nija trdi, da je upravičena do višjih cen. Leta 1926 je plačevala delavcem na uro 44 centov, danes je plača 62 in pol centa na uro. -o-- Važna seja V torek 9. marca ima društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ zelo važno sejo. Pridite vse članice gotovo. Lorain raste Iz mesta Lorain, Ohio, se poroča, da je število prebivalstva tam narastlo na 50,000 ljudi. To je za 6,000 več kot je izkazalo zadnje ljudsko štetje. Iz bolnice Iz bolnice se je vrnila Miss Julia Keržič, 1189 Addison Rd. Prijateljice jo lahko obiščejo. 2 AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 8 T H, 1937 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by matt, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year. Single copies, 3 cents. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 55, Mon., March 8, 1937 Kralj ameriških stavko-kazov John L. Lewis Kdo je prav za prav ta človek, John L. Lewis, neustrašni voditelj ameriškega delavstva, ki ne pozna cincanja in ve, kaj hoče? Lewis se je povzpel do splošne narodne prominince lansko leto. On je "self-made man," ki se je sam izobraževal ter je vodja delavskih vrst že izza leta 1906. Lewis se je boril proti prosluli 1. W. W., in proti rdečim elementom v delavskem gibanju ter je tako rekoč rojen borec. Zdaj ima Lewis polne roke dela ter je razporedil svoje energije v trojno smer: v skorajšno konferenco s premogar-skimi baroni, v predsednikov načrt za izpremembo v najvišjem sodišču, in v zadevo Williama Greena, predsednika American Federation of Labor. Lansko leto so bile unije, ki so podpirale Lewisov Odbor za industrijsko organizacijo, suspendirane od Ameriške federacije dela. Zdaj pa je vrsta na Lewisu. Premogarska unija United Mine Workers je namreč sklenila, da bo suspendirala iz svojih vrst William Greena kot "izdajalca." William Green je izjavil, da je sodelovanje Lewisove G. I. O., v štrajku General Motors korporacije, "žalostna izjalovi-tev." Lewis pa je ponosen na to, kar je dosegel pri General Motors družbi in zdaj pri jeklarski industriji ter je zdaj na tem, da organizira še vse premogarje, potem pa delavce na oljnih poljih in v rafinerijah. Za premogarje zahteva Lewis 30-urni delovni teden, minimalni dohodek $1,200 na leto ter dvotedenske plačane počitnice v letu. Stara pogodba med operatorji premogovnikov ter člani United Mine Workers unije poteče dne 31. marca. Pri tem je prizadetih 400,000 delavcev. j john L. Lewis se bori za pravice premogarjev že trideset let. Njegov oče, Thomas Lewis, je bil premogar v Walesu. Njegov sin, John L. Lewis, je dorasel v mladeniško in moško dobo kot premogar, nato .pa je že pred desetletji postal priznani delavski voditelj. Delavske unije v tej deželi datirajo nazaj v čase, ko so se vršile vojne med državami. Depresija leta 1873 je skoraj uničila one maloštevilne večje unije, ki so se do takrat že bile uveljavile. Delavci so namreč pričeli opuščati idejo svojih lokalnih unij ter se pričeli bolj zavzemati za idejo narodne unije, ki bi branila njihove pravice. Leta 1885 je bilo 110,000 članov včlanjenih v organizaciji "Knights of Labor," katera unija je bila skrivaj ustanovljena leta 1869. Leto pozneje je štela ta organizacija^že 730,000 članov. Toda vsepovsod so se vršili štrajki in pri železnicah izpori. Leta 1881 se je združilo nekaj strokovnih unij, ki so pet let na skrivnem delovale in poslovale. Ko se je leta 1886 organizacija Knights of Labor izkazala nezmožno v delavskih nesporazumih, so se združile manjše organizacije pod vodstvom Samuela Gompersa pod imenom American Federation of Labor. Pol stoletja pozneje pa je prišlo do preloma med A. F. of L. in C. I. O., ker John Lewis in njegovi tovariši so mnenja, da American Federation of Labor ni pokazala dovolj zanimanja za unioniziranje delavstva v avtomobilski, premogovni in jeklarski industriji. Lewis je s svojim delom upravičeno lahko zadovoljen. Poleg zmag, ki jih je dosegel v avtomobilski in jeklarski industriji, pa je dosegel še nešteto zmag v manjših industrijah; njegova konferenca, pri kateri je zastopal Amalgamated Clothing Workers unijo pri pogajanju z delodajalci, je dosegel, da so slednji podpisali triletni kontrakt, ki določa 36-urni delovni teden in 12-procentno povišanje mezde. Vidimo torej, da je Lewis res vodja, ki si ga delavstvo boljšega ne more želeti! V Newburških novicah smo brali, da so šle žemske nabirat za novo cerkev ekrog trgovcev po Broadwayu, kjer kupujejo naši ljudje. In koliko so nabrale? Gotovo veliko vsoto, saj Slovenci dosti znosijo v tiste trgovine, čudili se boste. Eden je dal 10c, par po 25c in par celo po pol dolarju. Kaj res še ne vidite, da je škoda vsakega ccnta, ki ga nesete tujcu? # * * Sliši se, da je že pripravljenih $25,000.00 za kampanjo, če bo De M.irioribus kandidiral za župana v Clevelandu. Kar korajžo, sinko, ampak ta vsota ne bo zadostovala, če kaj vemo. * * * Anglija se je odločila, da bo povabila h kronanju angleškega kralja tudi abesinskega prestolonaslednika. To se je Italijanom zelo pokadilo, ker s tem je Anglija pokazala, da ne pri pozna Abe-sinije Italijanom. Italijanski vladni zastopnik pri kronanju bo gotovo gledal, da ne bo prišel preblizu Abo-:incu, da ne bo kake pometo. £ S: Neki moški iz lirooklyna, N. Y., katerega je žena zatožila na sodni j i, da jo vsak dan nušeška, je bil obsojen od sodnika, da mora zanaprej vsak dan najmanj enkrat poljubiti svojo ženo. Žena . Clri5flfežita7 da'j'e tO zanjo prevelika kazen. Znano je, da so v vseh stavkah, ki so jih pričeli ameriški delavci, igrali veliko vlogo razni skebi in raketirji, katerim je stavkolomstvo tako rekoč njih poklic. Torej oglejmo si nekoliko bliže človeka, ki je sma'tran, ali je vsaj bil smatrali za kralja ameriških stav-kolomcev. * Recimo, da ste predsednik te ali one družbe ali korporacije. Vsaj tako je zapisano na vratih vaše pisarne. Zdaj premišljujete in tuhtate, kajti vaši delavci so vas postavili pred alternativo, da jim zvišate mezdo od $4 do $4.50 na dan, ali pa. . . Po glavi vam gredo številke: 50 centov na moža, 1000 mož — $500.00 na clan, $130,000 na leto. Po glavi ^ podi predsedniku misel za mislijo. Koliko je že rekel oni lumpacij, da hoče imeti za svoj "džab?" — Za $50,000, je rekel, vam da absolutno jamstvo, da bo zlomil štrajk vaših delavcev, razbil njih unijo ter vas pustil neomejenega gospodarja v vaši tovarni. Za $50,000 — in koliko razbitih lobanj? . . . Gori navedeno bo dalo pri-lično idejo čitatelju, v kakšni mentalni konfuziji vse nahaja povprečen tovarnar, ko se pojavi pred njim pošast štrajka. Končno se tvorničar odloči, da se ne poda, marveč se bo boril ter telefonira tvrdki Pearl L. Bergoff, Bergoff Service, v New Yorku. In kako ne, saj je vendar Mr. Bergoff v bizne-su že celih 27 let ter je poznan kot eden najuspešnejših stav-kolomcev v tej časti vredni profesiji. Ako želite vstopiti v njegovo pisarno, morate javiti svojo identiteto skozi malo zamreženo odprtino vrat,1 ki vodijo v njegov urad. On je pripravljen, da posluži svoje delodajalce - tvorničar je, kadarkoli nanese potreba, tudi s 5,000 skebi, pri čemer se pošteno obveže, da bo sam prehranjeval, nastanjeval in financiral svojo gango. Bergoff je nizek, čokat človek z rdečkastimi lasmi. Nje-kov govor je sekajoč in profan. Njegova mati je bila katoličanka iz države Michigan, oče mu je bil "Dutch" protestant. Rojen je bil pred 52 leti. V mladih letih njegovega življenja ga najdemo že v New Yorku, kjer je bil telesni stražnik znanega arhitekta in milijonarja Stanforda White-ja. Po smrti White j a, katerega je ustrelil znani in notorični Harry Thaw, je Bergoff ustoličil samega sebe kot privatnega detektiva. Tak poklic pa zahteva med drugim tudi dokajšen delež umazanega početja. Špionira-nje in vohunstvo je bilo že delj časa kaj dobičkanosno o-pravilo v delavskih izgredih štrajkih in izprtjih, zato se je tudi Bergoff obrnil na to po-prišče. Bergoff je nasilen človek, vendar pa ne more nihče reči, da je hinavec. On sam priznava, da je denar pogonska sila vsega njegovega prizadevanja in udejstvovanja. V njegovem poslu je sicer dokaj kompeticije, toda kar se tiče debelokožnosti in velikopotez-nosti tozadevnih operacij, se ne more nihče meriti ž njim. Njegova "pisarna" je "hendla-la" že 172 štrajkov, in med njegovimi delodajalci ali klien-ti je bilo že lepo število naših vodilnih železniških magnatov. Pred vsem si je treba zapomniti to: Bergoff je v bizni-su, ki ni dovoljen in toleriran nikjer drugje na svetu, razen v Zed. državah. Mesto New York samo je pomagalo ustvariti Bergoffovo kariero. Leta kov. Trpeče od nezdravega in zavdajajocega vonja, ki so ga širili gnijoči odpadki, se je mesto v svoji stiski zateklo po pomoč k Bergoffu. Ta je nemudoma rekrutiral skupino zamorcev, jih nastanil na nekem parniku, in ž njihovo pomočjo je bil štrajk po tednu dni zlomljen, za kar je prejel Bergoff ček za $24,000. Istega letai je dovršil Bergoff še dvoje dobrih zadač. — Zlomil je stavko tisoč parni-ških nastavi j encev pri Munson Steamship Line, kakor tudi večino stavk kovinarjev in strojnikov pri Erie železnici. Zgledi vlečejo, in poslej so se tudi druge železniške družbe izkazale za njegove dobre klienti-nje. Tehnika. — Kdor hoče biti dober stavkolomec, mora biti tudi dober eksekutiven genij. Ko je nastal štrajk pri Philadelphia Rapid Transit Co., — (družba cestne železnice), je dobil Bergoff od omenjene družbe "delo" v prvi vrsti zato, ker je družbi garantiral, da ji bo dal v 24 urah na razpolago 1500 mož. In svojo obljubo je tudii zpolnil. Odposlal je iz Philadelphije dvajset brzojavk svojim lajtnantom v New York, v katerih jim je naročil, naj razneso po vsem New Yorku med brezposelnimi glas, da je v Philadelphiji na razpolago mnogo stalnih, dobro plačanih del. In preden je odšel iz mesta, je imel že dovršene načrte za prehrano in stanovanje 2500 do 5000 ske-bov, ki naj bi bili nastanjeni v področju lop omenjene družbe. Čim je dospel v New York, je takoj mobiliziral svojo armado in do polnoči je imel udinjanih že 2000 mož. Te je spravil v 14 vagonih na vlak, ki jih je nemudoma odpeljal v Philadelphijo, ko pa se je zdanilo, je imel že dovolj ljudi na prvih in zadnjih platformah pouličnih kar cestne železnice v Philadelphiji, kjer so za-štrajkali konduktorji in motor-mani, da je pričel s karami obrat. Filozofija stavkolomstva. — V skebstvu ni mnogo filozofije. S kratkimi besedami rečeno, je obstojala Bergoff ova zadača v Philadelphiji v tem, da je zbral; nahranil in nastanil armado sirovežev in prida-ničev, ki so morali od svoje strani spet skrbeti za to, da so se vrtela kolesa voz poulične železnice, kjer so zaštrajkali pošteni delavci. Postrežba in služba obratovanja je bila seveda taka, da se Bog uusmili, ampak za to ni šlo. Bergoffov cilj je bil povsem drug, psiho-logičen: prepričati štrajkarje in jim dokazati, da je njihov štrajk žalostna izjalovitev in da bo zanje najbolje, če obrnejo hrbet svoji uniji in gredo nazaj na delo. In njegov umazan trik je uspel. Pa saj so taki triki takrat večinoma zmerom uspeli. Ko so leta potekala, je Bergoffov biznis stalno naraščal. Produkcija, tvornic se je večala, in posledice so bili industrijski konflikti; in njegov posel se je znižal, kadar ni bilo velike zahteve po delavcih in je delavstvo vedelo, da bi bil vsak štrajk brezuspešen. Od leta 1929 pa do 1934 je bil njegov biznis pod ničlo, kakor sam pravi, tako da je bil prisiljen prodati svoj "arzenal," v katerem so bile "potrebščine" za njegove komisarje. Na vrhuncu svoje organizacije je stal sam Bergoffff, ki je bil vrhovni poveljnik. Pod njim pa so bili njegovi "kapitani" in "lajtnanti." Kapitani so bili ljudje ostrega razuma in velike prekali j enosti, zmožni delati po svoji lastni iniciativi ter so bili pri- njem stalno zaposleni. "Lajtnante" pa je dobavljal potom telefona, kolikor in kadar jih je potrebo-Le-ti so se v splošnem 1907 je zastavkalo v New Yorku 200 mestnih pobiralcev in'val. prevažalcev smeti in- odpad- rekrutirali iz sveta nižin ter. so bili to ljudje, ki jih pozna gangsterstvo pod označbo "gorile." Oni so se izborno razumeli na rabo strelnega in drugega orožja ter na vihtenje "blackjackov." Kar se pa tiče skebov samih, pa se rekrutira največje število Bergoffovih ljudi iz voznikov taksijev. Slabo plačani, kakor so, po $2.50 na dan, so le presrečni, če morejo nekaj tednov dobro zaslužiti poleg prostega "borda." Prihodnja največja skpina njegovih skebov se rekrutira iz ljudi, ki jih vzdržujejo razne dobrodelne ustanove, ostanek pa je pobran med postopači na cestnih vogalih — razvaline življenja. . . Vsi ti ljudje pa morajo biti krepki in srčni. Pri vstopu v "službo," morajo podpisati pogodbo, ki odvezuje Bergoff a vsake obveznosti v slučaju, da so tekom svojega nečednega posla ranjeni ali drugače poškodovani. Bergoff plačuje svojim stavkokazom $5 do $10 na dan, od svojih delodajalcev pa zahteva najmanj še enkrat tako visok znesek za vsakega moža. Če se pojavi potreba, da morajo biti njegovi falot-je oboroženi, zna najti Bergoff pota in sredstva, da so slednj' imenovani za pomožne šerife. Pri vsem tem pa ne smemo izpustiti iz vidika, da v resnici prevejan stavkolomec zna igrati vlogo skeba tako rekoč zf eno roko, dočim z drugo roko igra vlogo linijskega organizatorja. To se je pokazalo posebno pri nedavnem štrajku operatoriev dvigal v New Yorku. Ali bi radi. vedeli, kako se to naredi ? Takole: Naj prvo morate pričeti z organiziranjem operatorjev lif-tov ali dvigal (elevators). To dosežete s tem, da pošljete v nekatera poslopja par gangsterskih "goril," ki bodo tam neusmiljeno pretepli nekaj o-peratorjev, s čemer bodo dosegli, da bodo še ostali "padli v linijo." Ko ste prišli s tem procesom dovolj daleč, bo vaša unija proglasila štrajk. — Tedaj pa si boste tako rekoč sneli z obraza svojo umetno brado unijskega organizatorja ter se pojavili v vlogi stavko-lomca. Ponudili boste svojo službo lastnikom poslopij, kjer se je prenehalo z obratom dvigal, pritirali boste tja skupino svojih skebov ter pričeli ž njimi ob ogromnem profitu z operiranjem dvigal. Tako, vidite, delajo ti "veleumi!" In baš to je najžalostnejši moment v delavskih štrajkih. Vsakomur, kdorkoli želi igrati vlogo "agenta provocateurja" ali po domače rečeno špiceljna in špijona, se nudi tu sijajna prilika. Dalje ima Bergoffff na razpolago tudi tako zvano stavkovno preprečevalno službo, ki je tudi produkt njegovega duha in katere važnost stalno narašča. Tu obstoja njegova tehnika v tem, da pošlje v kraje, kjer grozi izbruhniti štrajk, može in žene "z veliko privlačno silo." Ti se izdajajo za člane Trgovske ali Delavske zbornice, stopijo tu in tam v hišo kakega delavca na "prijazno pokramljanje" ž njegovo ženo, kateri kar tako mimogrede o-menijo, če je že pomislila na to, da se utegne zgoditi, da prineso v slučaju štrajka njenega moža na nosilih domov; ali pa gredo po salunih, kjer "tritajo vso hišo." In tukaj skušajo prepričati delavce, da so njih agitatorji prav za prav čisto navadni komunisti in ra-dikalci. Dalje diskreditirajo agitatorje s tem, da jih pretepajo. V devetih slučajih izmed desetih, trdi s ponosom genij Bergoff, take metode preprečijo grozeči štrajk. Bergoff se je izrazil, da upa, da bodo zdaj, ko se je začela depresija počasi poslavljati, napočili zanj zlati časi. Ampak če kdaj, se je zdaj enkrat. v polno delavskih nemirov, iz-prtij in štrajkov, vendar so nastale toozirno drugačne razmere, ker so se izpametovali i delavci i kompanisti. V ameriškem industrijskem življenju je nastala nekaka nova industrijska prosveta kar je bilo dokazano zlasti pri ogromnem štrajku avtomobilskih delavcev General Motors korporacije, katerega so delavci inte-ligetno, mirnim in dostojnim potom izvojevali. V tem štrajku bi bile Bergoffove gorile popolnoma' "out of place." Z inteligentnim delavstvom, uvidevnimi korporacijami, ki vidijo, da ne morejo z glavo skozi zid, jn z našim velikim predsednikom Rooseveltom na čelu, ki je izposloval delavstvu pravico unionizma in kolektivnega pogajanja, je videti, da je dobe zlatih dni tega lopova in njegovih "goril," ki so bogatele na račun delavskih sirot, za vedno konec. . . -o- Konsolidacija Jugoslavije na zunaj Bolgarsko - jugoslovanska pogodba o večnem prijateljstvu dveh bratskih slovanskih narodov je vzbudila v Bolgariji kot v Jugoslaviji, posebej še v Sloveniji navdušen odmev. Povsod v Jugoslaviji se vršijo slavnostna zborovanja na čast novemu prijatelju. Vso zaslugo za izvedbo te pogodbe nosi sedanja vlada, z dr. Sto-jadinovičem na čelu. Balkanska zveza je začela zdaj novo politiko, katere prvi uspeh je turško - italijanski prijateljski pakt. Turški zunanji minister Rudži Aras je imel že sestanek z grofom Ci-anom v Milanu. Od tam se je Aras podal naravnost v Bel-grad, kjer je imel s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem dva daljša razgovora o milanskem sestanku. Zadevna vprašanja pridejo na dnevni red sestanka Balkanske zveze, ki bo v Atenah, kjer bo sestanku predsedoval dr. Stojadinovič. Gre namreč za priznanje italijanskega imperija v Afriki, za naslov "cesarja" kralja Ema-nuela. Po konferenci v Atenah naj bi se vršila) konferenca z Italijo v Beogradu. Od teh čestaankov se pričakuje ureditev italijanskih odnošajev z Jugoslavijo in Grčijo, verjetne so celo prijateljske pogodbe. S tem bi si Jugoslavija uredila razmerje s sosedom, kar bi ji v gospodarskem oziru bilo samo želeti, saj je n. pr. velik del krize v Sloveniji povzročil ravno zastoj lesne trgovine. Sestanek zastopnikov Italije, in Turčije torej, ki nikdar nista bili prijateljski med seboj, ampak sta imeli samo nasprotne si interese, je treba razumeti v tem smislu, da pomeni prvi člen v verigi balkanskih sporazumov. Italija, ki se je nasitila z Abesinijo, hoče zdaj svoj evropski položaj proti Angliji utrditi s prijateljskimi pakti s sosedi. Zato je razumljivo popuščanje med našo narodno manjšino v Italiji in prijazno pisanje italijanskih listov o Jugoslaviji Zato Italija tudi Madjarski svetuje zmernost. Italija, ki gre trenutno redno ob rami z Nemčijo, se bo nekoč z Nemčijo baš v srednjeevropskem vprašanju razšla, ki postaja vse važnejše. — splošno znano po vsej Indiji, zakaj si on tega novega svojega bivališča želi. 27 letni milijarder Proful, ki je dal v časopise omenjeni oglas, je nedavno izgubil svojo ženo. Pobrala mu jo je neizprosna smrt še v njenih najlepših letih. Ta udarec, ki mu ga je zadala usoda, ga je tako potrl, da je sklenil umakniti se iz hrupnega življenja in oditi nekam v samoto, kjer bi preživel še ostala svoja leta. Ta njegova ljubezen spominja na ono iz kakšnega romana. Vanj se je zaljubila hčerka nekega indijskega maharad-že, ki bi postala naslednica te vladavine. Smatrali so jo za najbogatejšo princezinjo na vsem Vzhodu. Tudi Paul se je vanjo nesmrtno zaljubil, vse je kazalo, da ne bo nikakšne zapreke, da bi se vzela. Toda takrat, kadar je na videz vse lepo, takrat že pride kaj vmes. Tako je bilo tudi tu. Njeni roditelji so bili proti temu, da bi se hčerka poročila s kom drugim kot s kakim bogatim ma-haradžem. Hčerka pa je bila že toliko zaljubljena, da je vse materine predloge zavrnila in ni hotela nič slišati o kom drugem kot o svojem Profulu. — Starši so jo od tedaj naprej držali pod strogim nadzorstvom in jo imeli takorekoč zaprto. Vendar pa se je hčerki posrečilo, da je obvestila Pro-fula po neki svoji prijateljici, v kakšnem položaju se nahaja, in ga prosila, naj jo osvobodi. To se je mlademu milijarderju tudi posrečilo, saj je imel dosti sredstev na razpolago, da je lahko tudi koga podkupil, da mu je pomagal izpeljati njegov načrt. Ko jo je osvobodil, sta se takoj podala k prvemu duhovniku, ki ju je poročil. Ko so starši videli, da, ne morejo ničesar več ukreniti, ker je bilo že vse prepozno,, so privolili v zakon, ki je bil od tedaj naprej še bolj srečen. Prepovedano je bilo samo Profulu, da bi se pojavil kdaj na indijskem dvoru. Preteklo leto je mlada žena nenadoma zbolela. Mož je žrtvoval vse, da bi jo ohranil pri življenju. Zato jo je peljal tudi v London, da ji preskrbi najbolj veščih evropskih zdravnikov. Toda, vse ni nič pomagalo. Morala je umreti. Govorilo se je dosti o tem, da je umrla zaradi nekega strupa, ki so ji ga zavdali njeni starši, Kaj je v resnici bilo, je težko reči. Ko so mlado ženo v Londonu pokopali, se je Proful vrnil nazaj v Indijo. Ker pa nima več namena družiti se z ljudmi, ki jih dolži, da so povzročili smrt njegove ljubljene žene, se je odločil za samotno življenje! ki ga namerava preživeti do zadnjega na osamljenem otoku kjerkoli, samo da bo daleč proč od ljudi, posebno pa daleč proč od Indije. Zaradi smrti žene v samoto sredi morja V nekaterih večjih indijskih časopisih je pred dnevi izšel oglas, ki je vzbudil posebno pozornost čitalcev. V njem namreč piše, da si nekdo želi odkupiti osamljen otok, po možnosti nekje daleč sredi morja. Ni dolgo ostala tajnost, kdo je ta človek, ki si išče mir- svojem življenju ta prevejani [nega življenja sredi oceana, lisjak -zmotil,—Dasi je res vse pač pa je kmalu tudi postalo —Žrtev pijanosti. 72 letni zidarski mojster Jakob Rozman v Koprivnici je šel ob železniški progi. Ker je bil pijan, se ni zmenil za osebni vlak, ki se je bližal. Zaletel se je v lokomotivo, ki ga je odbila v stran. — Rozman je obležal mrtev. —V Ljubljani je umrla Jerica Stopal'. Če verjamete al'-pa ne Zamorski duhovnik se je bas pripravljal na verske obrede, ko stopi k njemu mlad par m ga prosi, da bi ju poročil. Pr]~ digar jima pove, da zdaj^ nl" ma časa, ampak naj počaka do konca običajnih obredov, Pa jima bo ugodil. Ko je pridigar končal svoj-opravilo, je rekel: . "Prosim, naj tisti, ki bi ^ radi poročili, stopijo tukaj meni." . . In prišlo je trinajst žensK en moški. s KRIŽEM PO JUTROYEM Po o«mftk«m livlrnlltn K. Mmr* "Ker tako želiš, pa bodi!" Nadel si je resen, dostojanstven, uradni obraz in začel: "Tvoje ime je Ali Manah ben Barud el-Amazat?" "Da." "Tvoj oče je torej Barud el-Amazat?" "Da." "Tisti, ki nam je ušel?" "O tem ne vem ničesar." Zavzet ga je gledal kadi. Tudi mene je iznenadila derviševa predrznoist. "Še lagal boš?" ga je nahrul. "Bastonado dobiš, pa boš že resnico govoril! Ali poznaš nekdanjega davkarja Manah el-Bar-šo?" "Ne." "Ti si dal sinoči tegale effen-dija v neko hišo zvabiti in si ga napadel?" "Ne." "Pes! Ne laži! Effendi sam .je pravil!" "Moti se!" "Pa ti sam si ga dal zvezati in dal sinoči z vozom odpeljati iz na! i" Odri "Tudi to ni res!" "Kako pa si mu torej prišel v roke?" "Jezdil sem po cesti. Došel sem neki voz. Ne vem, kam je bil namenjen in ne, kaj je bilo v njem. Govoril sem s kirad-žijem, ki je bil lastnik voza. Hipoma pa me je nekdo udaril po glavi, onesvestil sem se. In ko sem se spet zbudil, sem bil ujetnik tegale človeka, kateremu nisem ničesar storil. Še Poznam ga ne." "Tvoj jezik se cedi laži! Pa s svojimi lažmi si položaja ne boš izboljšal, le poslabšal si ga. boš! Vsi vemo, da si en-Nasr." "Še vem ne, kaj ta beseda Pomeni!" "Saj si vendar v samostanu Plešočih dervišev v Stambulu s temle effendijem govoril o neki družbi en-Nasr!" "Nikdar nisem bil v samostanu plešočih dervišev v Stambulu." Mladič je lagal naravnost izzivalno nesramno! Mislil je, da se bo s svojim predrznim nastopom izrezal. Čisto kakor njegov oče! Ti ljudje so bili Pravi poklicni lažniki! Jezen ga je nahrulil kadi: "Pri Alahu! Dobil boš bastonado, če ne boš govoril res>-nico! Ali pa si morebiti tudi ti angleški podanik, kakor je Pravil tvoj oče, da je?" "Nimam očeta, ki bi bil angleški podanik. Poudarjam, da je .tisti Barud el-Amazat, ki 0 njem govorite, čisto drug, ftieni nepoznan človek." "Če pa mu je prav. tako ime kakor tebi!" "Si je pač to ime po krivici nadel." "Kaj pa si torej, če nisi der- viš?" "Ribič sem." "Odkod si?" "Iz Inade." "Kaj pa torej počenjaš v Odrinu?" "Na potovanju sem." "Kam potuješ?" "V Sofijo." • "Pokaj? Ribarit?" "Na obisk k sorodnikom. . . ^drina vobče ne poznam. Niti eno uro nisem bil v mestu. Po-noči sem prišel in koj jezdil dalje. In potem sem srečal ^sti voz." "Nisi ribič, Iažnik si! Ali m<^eš dokazat, da si iz Inade?" "Pošlji v Inado, pa boš zvedel." Njegova predrznost .je res spravila kadi j a iz ravnotežja. Kadi se je obrnil k meni: "In, ti, Kara ben Nemsi, tudi ti si ga videl v samostanu?" "Da, — celo govoril sem ž njim." "In trdiš, da je tale človek prav tisti derviš?" "Da. On je! Celo sam mi je to priznal sinoči in tudi danes na potu v Odrin. Laže, da bi se rešil." "Še večjo kazen si bo nakopal, ne pa da bi se rešil." Nato je pripomnil: "Ampak — kako mu bomo dokazali, da je res, kar pravite?" Čudno vprašanje! "Dokazano je z našimi trditvami. On pa mora dokazati, da ni res, kar pravijo priče." "Da, da, tako je! Pa v Inado moram poslati. . ." "Ali dovoliš, da ga nekaj KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV vprašam "Vprašaj ga!" "Najprvo tebe, effendi! Ali si videl tisti listič, ki smo ga sinoči našli v Doksatijevem hlevu?" "Da." "Bi ga spet poznal?" "Čisto gotovo." "Ali je tale?" Vzel sem listič iz mošnje. •— Natančno ga je pogledal, pa priznal: "Ta je. Pa zakaj vprašaš?" "Koj boš zvedel, Hadži Ha-lef Omar, ali poznaš mojo mo- šnjo Ki S1 vedel pomagati. ^prašal je Islo . "Isla ben Maflej, povej, ali ^ tega človeka res videl v samostanu plešočih dervišev v "tambulu?" , Da! On je! Prisegam pri radi Prerokovi in pri bradi °jih prednikov." "Da." "Ali je tale?" "Da." Sedaj sem moral derviša u-jeti. Vprašal sem ga: "Ali Manah, povej, čigavi so zlatniki, ki se nahajajo v tejle mošnji?" "Zlatniki so mo —, so seveda tvoji, če je mošnja tvoja last," je odgovoril. Skoraj bi se mu bilo zareklo, pa še med odgovorom je opazil past, ki sem mu jo nastavil. "Torej nimaš nobenih pravic do teh zlatnikov?" "Kake pravice naj imam do fvojega denarja?" Kadi je zmajal z glavo. "Elfendi, če ga jaz ne uja-mem, se tudi tebi ne bo posrečilo! Vtaknil bom lopova v ječo in ga že naučil resnico govoriti." '"Pa nimamo časa. Peljimo ga v hišo, kjer so me napadli. Ljudje, ki tam stanujejo, ga gotovo poznajo in nam bodo že povedali, kdo da je." "Prav! Vse tiste ljudi bom dal zapreti!" In nato k obtožencu: "Ali Manah, v kateri ulici je tista- hiša?" "Ne vem, o kaki hiši govoriš. Nikdar še nisem bil v Odrinil." "Njegove laži so vse debelejše. Effendi, ali boš našel sam tisto hišo?" "Da. Dobro sem si jo zapomnil." "Torej, pa pojdimo. Poslal bom po kawwase, da mi polovi-jo vse ljudi, ki tam stanujejo. Pa še nekaj: tvoj prijatelj je obljubil nagrado tri sto pi-astrov tistemu, ki te najde. Tale dva kawwasa sta te našla. Ali dobita nagrado?" "Seveda. Koj jo bom izplačal." Vzel sem mošnjo, pa Hulam me je zadržal in užaljen rekel: "Stoj, effendi! Moj gost si, pa boš zame plačeval? Ali hočeš osramotiti čast moje hi-!še?" 1 Moral sem se ukloniti. Poiskal je denar in poklical j oba kawwasa, ki sta žarečih i oči stala ob vratih in čakala j na nagrado. Že jima je hotel 'denar našteti, ko je kadi vtak-1 nil vmes svojo roko. (Dalje prihodnjič) MARC 14.—Mlajši Baragov zbor, mladinski koncert, v dvorani šole sv. Vida. 21.—Jugoslovanski Pasijon-ski klub, predstava v avditoriju S. N. Doma. 28.—Prosvetni klub S. N. Doma, šolska prireditev v avditoriju S. N. Doma. APRIL 3.—23d Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma. 3.—Društvo Strugglers ima ples v S. D. Domu na Waterloo Rd. 4—Podružnica št. 10 SŽZ proslavi desetletnico svojega obstanka v obeh dvoranah Slo. venskega Doma na Holmes Ave. 4. — Koncert mladinskega zbora škrjančki v Slovenskem društvenem domu v Euclidu. 4.—Društvo sv. Kristine št. 219 praznuje 10-letnico v šolski dvorani sv. Kristine. 4.—Društvo Strugglers SNPJ praznuje desetletnico z obširnim programom v S. D. Domu na Waterloo Rd. 4.—Slovenska delavska dvorana na Prince Ave. obhaja 9-letnico in otvoritev novega za-storja z velikim programom. 10.—Društvo Marije Magdalene, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 11.—Svetovidski oder: predstava v dvorani šole sv. Vida. 11.—Samostojni pevski zbor Zarja, spomladanski koncert v avditoriju S. N. Doma. 11.—Iliria Junior in Iliria High priredijo koncert v Slovenskem domu na Holmes. 17.—Društvo Srca Marije (staro) praznuje 40-letnico svojega obstanka z banketom v spodnji dvorani S. N. Doma. 17.—Jugoslovanski kulturni vrt, okrožje Euclid, priredi zabavo v dvorani sv. Kristine. 18.—Pevski zbor Cvet priredi pomladanski koncert z igro v Slov. del. dvorani na Prince Ave. 18.—Radnička organizacija, predstava v avditoriju S. N. Doma. 18.—Pevski zbor "Lira" ima igro in ples in domačo zabavo v prostorih nove šole sv. Vida. 24. — International Auto Workers' Local 32, ples v avditoriju S. N. Doma. 25.—Društvo Spartans, proslava 10-letnice v avditoriju S. N. Doma. 25.—Pomladanski koncert pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti. MAJ 1.—Častna straža SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma. 1.—Klub Slovenskih vdov priredi proslavo 10-letnice v Knausovi dvorani. 2.—K o n c e r t Mladinskega pevskega zbora S. D. D. v S. D. Domu na Waterloo Rd. 8.—Pevski zbor Slavčki, spevoigra "Desetnik in Sirotica," v avditoriju S. N. Doma. 9.—Podružnica št. 41 SŽZ, proslava Materinskega dne in sedme obletnice obstanka. 9.—Materinska proslava mladinskega zbora škrjančki v Slovenskem društvenem domu v Euclidu. 9.—Svetovidski oder: materinska proslava, v dvorani šole sv. Vida. 9.—Mihaljevič radio koncert, v avditoriju S. N. Doma. 9.—Pomladanski koncert mladinskega pevskega zbora črički v S. N. Domu na 80 cesti. 15.—"Kanarčki" priredijo spomladanski koncert v počast vsem materam v S. D. Dvorani na Prince Ave. 16.—Clevelandska federacija SNPJ, prireditev za delegacijo konvencije SNPJ v avditoriju S. N. Doma. 29., 30 in 31—Desetletnica obstanka skupnih društev fare sv. Vida. Praznovanje na prostorih stare cerkve na Norwood in Glass. JUNIJ 6.—Piknik društva sv. Vida št. 25 KSKJ na Pintarjevi farmi. 6.—Piknik pevskega društva Zvon na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 6.—Slovenska godba Bled priredi piknik na Stuškovi farmi. 13—Piknik društva Na Ju-trovem št. 477 SNPJ pri Joseph Zornu. 13.—Društvo Združeni bratje št. 26 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi. 13.—Društvo sv. Rešnjega Telesa fare sv. Lovrenca priredi piknik v Maple Gardens. 13.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ ima piknik. 20.—Svetovidski oder: očetovska proslava, v dvorani šole sv. Vida. 20. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ ima piknik na Stuškovi farmi. 27.—Društvo Prijatelj št. 215 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi. 27.—Društvo Kranj priredi piknik na Močilnikarjevi farmi. 27.—Društvo Danica št. 34 SDZ priredi piknik na Zornovi farmi na Bradley Rd. JULIJ 11.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi piknik na Stuškovi farmi. 18. — Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ ima prvi piknik na Zornovi farmi na Bradley Rd. 25.—Baragov dan, ogromna prireditev v Puritas Springs parku. 25.—Društvo Washington št. 32 SZZ priredi piknik na Stuškovi farmi. AVGUST 8.—Piknik združenih društev fare sv. Vida na Pintarjevi farmi. 15.—Društvo Slovenski Napredni Farmer št. 44 SDZ priredi piknik v proslavo 10-letnice obstanka pri Antonu Debev-cu v Madisonu, O. 29.—Podružnica št. 32 SŽZ praznuje 8. obletnico. SEPTEMBER 4.—Skupna društva SSPZ, Olimpiada, tri dni, v avditoriju S. N. Doma. 11.—Društvo sv. Janez a Krstnika št. ■ 37 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. , 25.—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. OKTOBER * 2.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 9.—23d Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma. 17.—Radnička organizacija, koncert v avditoriju S. N. D. 23.—Društvo Clairwood št. 40 SDZ, ple& v, avditoriju S. N. Doma. 24.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma. 30.—Društvo Carniola Ilive št. 493 TM, ples v avditoriju S. N. Doma. 31.—Dramatično društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma. NOVEMBER 13.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 14.—Jesenski koncert mladinskega pevskega zbora črički v S. N. Domu na 80. cesti. 14.—Samostojni pevski zbor Zarja, opera v avditoriju S. N. Doma. 20.—Društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. D. 21.—Pevsko društvo L:'ra, koncert v avditoriju S. N. D. 27.—Variety Club, ples v avditoriju S. N. Doma. 1938 JANUAR 1.—Proslava 25 letnice obstoja društva Glas Cleveland-skih Delavcev št. 9 SDZ v avditoriju S. N. Doma. 30.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ obhaja 10-letnico obstanka v S. N. Domu. iz domovine —Nedavno je v Ljubljani u-mrl nagle smrti polkovnik Alfonz žerjav, brat pokojnega politika dr. Gregorja žerjava in varuh njegovih nedoletnih otj-rok. Pokojnika, ki je bil v domovini spoštovana osebnost, je že nekaj let mučiLa arterioskleroza, nato pa ga je zadela kap, kateri je podlegel. Pokojnik se je rodil leta 1876 v Ložu ter je bil takoj v mladosti določen za vojaško kariero. Služboval je tudi pri 17. pešpolku, pri kranjskih Janezih, še kot avstrijski častnik je bil vedno narodno zaveden. Po prevratu se je udeležil skoro vseh koroških bitk, nato pa je služboval pri 39. pešpolku. Bil je komandant celjskega vojnega okrožja in nato poveljnik vojnega okrožja v Go-spiču, dokler ni bil leta 1938 upokojen. Poročen je bil z go. Ivo roj. Žagarjevo. Otrok ni imel. —Huda nesreča se je pripetila Reparjevi družini na Velikih Blokah. Nedavno dopoldne je vol domačega gospodarja Jurija llitija tako nesrečno pritisnil v treušno kotlino, da mu ni mogel takoj poklicani okrožni zdravnik dr. Mejač iz Loža nič več pomagati. Umrl je vsled notranjih poškodb. Reparjeva družina je hudo prizadeta, ker je pred par leti hiša pogorela in je velika revščina pri hiši. —V Ljubljani je po daljšem bolehanju umrl č. s. Angela Marija Gregorčič. Pokojna sestra je1 bila rojena v vasi Dolenje pri Št. Ru,pertu ter je pred 34 leti vstopila v Družbo Marijinih wester ter ves čas posvetila le postrežbi bolnikov. —Notranjec obsojen zaradi vohunstva. Državno sodišče za zaščito države v Beogradu je obsodilo Novaka Josipa, rudarja iz Rovt v logaškem srezu, zaradi zločina vohunstva v korist tuje države, na 20 let ječe in na trajno izgubo častnih pravic. —Zlato v Dravi. Industri-jec Braun v Gjurgjevcu je pred dvema letoma vzel v zakup izpiranje zlata iz Drave od Legrada do Barča. Na tem področju se je ukvarjalo z izpiranjem zlata okrog 150 prebivalcev. Pri preprostem izpiranju pa je ostal znaten del zlata v pesku. Braun je svoje naprave že precej moderniziral. Za pridobivanje zlata iz peska Drave se zanimajo razni tuji podjetniki in je Braun zdaj iz Londona dobil ponudbe za soudeležbo pri podjetju. dnevnThesti "Banket zmage" Slišali ste in čitali, da so imeli pretekli četrtek v Washingtonu demokrati "banket zmage," Vstopnica k banketu je veljala $100.00. In kaj se dobi na banketu za hrano, če plačate $100? Poslušajte! Ta-le stvari so bile pri ne še ne gostom na mizo: "Diamond back terrapin au ma-dre." Temu se reče slovensko — župa. "Pompano belle meu-niere aux amandes." Po naše je to kos slanika z mandeljni. "Croute au chaud farci." Tega ne moremo raztolmačiti. Nadalje "kapunovo oprsje pretaknje-no s šunko." Artičoka in grah. Sladak krompir z oranžami. "Zmagoslavna solata." Potem pa "Pert salute sandwich." In "Coupe nougat guarante-six," kar je neke vrste slaščica, ki je značila 46 držav, ki so glasovale za predsednika. Kava in sladoled. Gostje so dobili tudi fino vino, nekaj cocktailov in sveže pivo, kdor se je zmenil za te vrste pijačo. Prodajalci avtomobilov V Clevelandu smo dobili novo organizacijo, kateri so se pridružili prodajalci avtomobilov, ki želijo izboljšati svoj položaj. Zaenkrat se ne bodo pridružili nobeni delavski organizaciji. MALI OGLASI Zahvala Zahvaljujem se Mr. Jos. Grdi-ni za spominek na sv. misijon. — Frank Okički. Išče se! Kje se nahaja Franc Toma-žin, doma iz Gmajne, Raka pri Krškem, če dotični bere to notico ali če kdo drugi ve zanj, je prošen, da sporoči naslov sestri gori omenjenega, ki se nahaja v Belgiji. O Tomažinu se ni slišalo že od leta 1917. Naslov sestre je: Marie Tomažin, Asch, No. 83, Limberg, Belgie. (56) Naprodaj je Grand peč, na premog in plin. Za naslov sef vpraša, v uradu tega časopisa. (55) Delo dobi dekle ali ženska, ki bi pomagala v restavrantu. Plača po dogovoru. Zglasite se na 7513 St. Clair Ave. ' (55) Popravila! Mi popravljamo vse različne pralne stroje in radio aparate. Imamo tudi vselej polno zalogo "radio tubes." Norwood Appliance & Furniture Co. 6104 St. Clair Ave. ENdicott 3634 (Mon. X). čevljar JOE SERCEL 6214 St. Clair Ave. Priporoča sc Slovencem in Hrvatom. Popravimo obuvalo dobro in l»o zmerni ceni. Mussolini se vežba v metanju bomb iz zrakoplova Rim, 6. marca. Mussolini se je včeraj odpeljal z zrakoplovom "81" nad jezero Bracciani v bližini Rima in se je vežbal v metanju bomb iz zrakoplova. Mussolini je pri tem sam vodil zrakoplov. Vse bombey katere je Mussolini zagnal, so zadele svoj "cilj, kot poročajo očividci. LOUIS OBLAK TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. HEnderson 2978 H H M M M N X N i, * H M M t< »t Cimperman Coal Co. 1261 Marquette Rd. HEndersun 3113 dobek premog in točna postrežba Se priporočamo P J. CIMPERMAN J. J. FRERICKS Velik zrakoplovni polet iz Evrope v Ameriko Paris, 6. marca. Nad 30 zrakoplovov je sedaj priglašenih, da se udeležijo velikega mednarodnega poleta iz Evrope v Ameriko. Polet bo prirejen avgusta meseca. Priglasili so se zrako-plovci iz Francije, Anglije, Italije, Nemčije, Nizozemske in Rusije. Kdor pride prvi na mesto dobi $25,000 nagrade. » j AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Dojnu PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevpUi cenali; OPRAVLJA notarske posle. • Kollandqr Inja v zalogi tudi jugoslovanske znamke lil «§ Roman ameriškega Jugoslovena Žalostnim srcem naznanjamo bridko vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je za vedno preminul naš preljubljeni soprog in oče FRANK KODEK Za vedno je zatisnil svoje oči 5. februarja ob 8:30 zvečer v starosti 60 let. Doma je bil iz fare Škoc-jan pri Mokronogu. K večnemu počitku smo ga položili dne 9. februarja 1937 na Calvary pokopališče. V dolžnost si štejemo se zahvaliti vsem tistim, ki so nam bili v pomoč in tolažbo v tem žalostnem času. Ravno tako tudi vsem tistim, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so culi ob krsti, ter vsem, ki so se udeležili pogreba. Iskreno se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev, ki so v zadnji pozdrav okrasili krsto ranjkega in sicer: Družina John Daničič, družina Anton Stepič, Mrs. Vrček, Sophia in Mary, Mr. in Mrs. John Kodek, Mr. in Mrs. Jos. Blatnik, Mrs. Fabjančič, Pittsburgh, Pa.; Mr. in Mrs. Math Fabjančič, Mr. in Mrs. Andrew Jan, Mr. in Mrs. Frank Jan, Mr. in Mrs. Martin Mirtel, Mr. Joseph Strainer, Mr. in Mrs. Andrew Bodnar, družina Zaitz, družina Anton Traven, društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ., društvo Zvon, društvo Mir, društvo Slava društvo Cvet, pevski zbor "Kanarčki," Employees of Sterling Brass in Sherman Clothes Factory. — Lepa hvala za darilo darovano od Sherman Clothes Factory, in od Sterling Brass Company. Prisrčna hvala sledečim, ki so darovali za sv. maše za pokojnega: Emerald's Girls Club, družina John Kodek, družina Mike Vrček Sr., Mrs. Josephine Stepič, družina Louis Hočevar, družina Mike Vrček Jr., Mr. in Mrs. Anton Ponikvar, Mr. in Mrs. Frank Sadar, Mr. Joseph Strainer, Mr. in Mrs. Frank Jan, družina Andrew Jan, Mr. in Mrs. Frank Globokar, Mr. in Mrs. Jos. Strekal, Mrs. J. Glivar, družina Go-rišek, Mrs. Ross Možic, Mr. in Mrs. Martin Hren, družina Silbitzer, Mrs. Fabjančič, Pittsburgh, Pa.; družina Srebernak, družina Anton Unučič st., družina Korančin, Miss Anna Magdalene in Miss Imelda Fink, Mr. in Mrs. Martin Mirtel, Randall, 0.; Mr. in Mrs. John Cvet, Miss Mildred Zaitz, Mr. in Mrs. Anton Strainer, Mr. in Mrs. Francis Trlep, Mr. Jos. Bubnič, Elizabeth St.; Mr. Jos. Kožel, Mr. Ignac Godec, Mr. in Mrs. Adolph Pobuda, Warrensville, 0.; Mr. Anton Kordan, Mr. Frank Stopar, Mr. in Mrs. Anton Strainer Jr., Mr. in Mrs. Anton Erjavec, Mr. in Mrs. Louis Daničič, Miss Sophie Magdalene, Mr. Louia Simončič, družina Frank A lesnik, Mr. in Mrs. Frank Kenik, Mr. in Mrs. Frank Frank, Mr. in. Mrs. Rudolph Košak, družina Anton Železnik, Mr. Anton Gorenc, Mr. in Mrs. Frank Legan, Miss Albina Smre-kar, družina Anton Meljač, Mr. Jos. Vrček, Mr. John Taucher Jr., Mr. Louis Perhavec, Mr, in Mrs. Ignac Stepič, Miss Anna Pobuda, Mrs. Louise Nosse, Mr. F. Chesnik, Mr. Math Dulc, Mr. John Simončič, družina Sever, družina Cvelbar, Miss Mary Tomažič in Mrs. Frances Stopar. Lepa hvala vsem tistim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Srčna hvala pevskemu društvu Zvon pod vodstvom g. Ivan Zormana in "Kanarčkom" pod vodstvom g. Louis Šeme za zapete žalostinke v slovo pokojnemu. Najlepša hvala Rev. Julius Slapšaku za obiske ob času bolezni in za podeljene sv. zakramente in za molitve ob krsti. Prisrčno se zahvaljujemo Rt. Rev. John J. Omanu, Rev. Julius Slapšaku in Rev. L. Baz-niku za opravljene cerkvene obrede za pokojnim in za spremstvo na pokopališče. Hvala Mr. Ivan Zor-manu za petje v cerkvi. Lepa hvala pogrebnemu zavodu Louis Ferfolia za vso postrežbo in za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba. Še enkrat prisrčna hvala vsem skupaj. Ce bi pomotoma bilo ime kakega izpuščeno, se ravno tako zahvaljujemo. Ti, dragi in preljubljeni soprog in oče, počivaj mirno v ameriški zemlji. Spomin na Tebe nam bo vedno svet. Hudo nam je po Tebi, a si ne moremo pomagati.' Le ena misel nas še tolaži, namreč ta, da se zopet enkrat združimo v boljšem življenju. Počivaj v miru in večna luč naj Ti sveti. Žalujoči ostali: Uršula Kodek, soproga; Frances in Albina, hčere. AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 8TH, 1937 Okoli treh popoldne je plul parnik že med pečinami, ki so visele, kakor bi se hotele pravkar strmoglaviti v morje, in med gostim drevjem. Soteska med visokim hribovjem se je včasih zožila, včasih razširila. Vedno enako na obeh. straneh — simetrično kakor gledališke kulise. A povsod čudovito zelenje. In povsod vonj cveti j ic. že so se pojavile trope belih velikih džunk z belimi jadri. Počasi so plule mimo. Veslali so jih majhni, polgoli moški črnih las, razdeljenih z ravno prečo, da so jim padali široko in gladko po obeh straneh glave. Vonj cvetlic je postajal močnejši, drevje bujnejše; tu pa tam je štrlela kvišku pečina, kakor bi bila umetno obsekana, tu pa tam je ležal okrogel hribec, ves pokrit z bujno zeleno travo, kakor bi ga bili nalašč zavalili tja kot bizarno dekoracijo. In tam in ondi mala, lična pagoda, svetišče duhov malikov . . . "Evo, Nagasaki!" je vzkliknil kapetan. Jack pa je bil razočaran. Dolgočasna luka, čisto mednarodna, brez originalnosti. V luki je mrgolelo džunk in ležalo neštevilo ladij in parnikov; dvigal se je cel gozd jamborjev in dimnikov ter je frlelo prapor-jev vseh držav. A na obrežju so stale tovarne s črnimi visokimi dimniki, dolga skladišča, carni-narnice — vse pravtako puščobno in vsakdanje, kakor po vseh lukah sveta. In za vsem , tem mesto: evropske hiše, vile, različni konzulati, krčme, prodajal ne, a globlje v kopno tisoči in tisoči majhnih temnih hiš in koč z zveriženirni strehami, pobarvanimi rdeče, modro, rumeno ter v vseh modnih barvah. A povsod drevje in gosto grmovje; od povsod vonj rož, opojen, zagoneten. Resnično je bilo okoli šestih, ko je parnik pristal ob levi obali pred skladiščem za premog. "Samo pet minut še potrpite!" je dejal Kangoru. Jack je torej počakal, da je kapetan izročil japonski komisiji papirje in sezname o premogu; natq sta sedla v lično džunko, ki sta jo veslala dva Japončka na desno v glavno luko. Pravkar je ondi pristal francoski potniški parnik. Džunka s Kangorum in Jackom je morala napraviti ovinek okoli Francoza. Na krovu je bilo slišati živo vrvenje, klicanje in smejanje. Nenadoma se je začel klic; "Kangoru! Kangoru!" In neka roka je mahala pozdrav. "Oh, Buteau! Zdrav, zdrav!" je klioal Kangoru navzgor in mahal z roko. "Moj francoski prijatelj, poročnik iz Lyona," je razložil Jacku. "Oh, oh, klifie naju gor . . . Hajdiva, hajdiva! — Evo, spušča že lestvo: takoj se vrneva!" Hitro sta bila na francoski ladji. Kangoru se je do tal poklonil poročniku, ki pa je Japonca prisrčno objel in poljubil. "Kolika sreča, Kangoru! Prvi znanec, ki ga zagledam tukaj, si ti, draga duša!" je vzklikal Buteau. Kmalu bo leto, odkar sva se ločila v Tokiu. No, in tvoja Aprikoza?" "A gdč. Jasmin? Vzel si mi jo izpred nosa, bratec!" se je smejal kapetan. "Evo, moj novi prijatelj: profesor Jack Bell — strašno učen. in vendar zabaven German!" je . predstavljal urno. Francozu se je zmračil obraz, a kavalirski se je poklonil in sa-lutiral. Jacku ni ušla Francozo-va nevolja, zato je hitro popravljal japonskega prijatelja; Iz Germanije, a Slovan, Ju gosloven sem, gospod poročnik Germane pa mržim pravtako, kakor najboljši Francoz." Tedaj se je zasmejal poročnik in iztegnil desnico, ki jo je Jack stisnil v pozdrav. "Ali me počakata par trenot-kov?" je dejal Francoz. "Potem grem z vama večerjat . . . Saj gremo v Cvetlične dvorane? Mar ne? Morda si najdemo lepe gej-še, he?" "Tudi vi? Vraga, vse se ženi tu!" se je čudil Jack. "Pa dobro; grem z vama za pričo." V tem hipu so vrgli s kopnega na ladjo mostič in kakor blisk je bil parnik okupiran. Okupiran po japonskih možičkih in ženskah. Kar vsipali so se preko mostiča na parnik. Toda brez kričanja in meteža. Na hrbtih so nosili majhne kope, zabojčke in vreče. Kakor mačke so smuknili okoli vseh napotij in hitro na vseh mogočih in nemogočih točkah po ladjinem krovu razstavljali svojo kramo na prodaj. Tu so bile svilene,in papirnate poslikane pahljače sončniki, svilena naslonila, pa pirnate svetilke, porcelan, žare ročke, čaj-niki, krožniki, igrače, milo, sandale iz vlakna, čevlji iz usnja, a z lesenimi petami, pa bele miške in cikade in še marsikaj. In kakor bi trenil, so, možički in ženske čepeli in sedeli za svojo kramo, iztezali roke, se neprestano, snihljali ter se klanjali, klanjali. . . Poročnik je izginil. Jack je ogledoval (improvizirani bazar, po katerem iS.o se gnetli potniki in kupovali spominčke ter jih sproti odnašali v svoje kajute, Kangoru pa se je šalil z dvema na videz še čisto otroškima prodajalkama. "Kje je moja Polly?" je razmišljal Jack. "Tiste bele miške bi ji kupil, ki tako komično poganjajo papirnati mlin. . . pa tole cikado, ki tako vztrajno in neprestano cvrči, da se sliši kakor zvenčanje kristalne čaše. . . Sporočiti ji moram kje sem., — Dodd je menda zdaj že zopet svoboden in pazi nanjo. Dogovorila sva se, da ji takoj, ko do-spem na Japonsko, sporočim svoj naslov." In šel je za kapitanom, ki je pravkar lepo prodajalko skrivaj pobožal po licu. "Ali bi ne šli najprej na brzojavni urad?" V tistem trenutku se je vrnil poročnik Buteau. "Bozojaviti želite, gospod profesor? Izvolite morda v jedilnico? Takoj vam prinesem brzojavno tiskovino, in brzojav vam zanesljivo oskrbi naša pisarna tečejo v. najhujšem diru drug za drugim iz lilice v ulico. . . dolgo, neverjetno dolgo, brez pre-stanka in odmora, živi motorji so jti japonski vozači. Končno se ustavijo, plačajo po 12 sou in stopajo v kreber, mimo hišic, vrtov in ograj iz bambusa. Od povsod diši po rožah, a tiho je, nikjer žive duše. Hipoma postoje pred velikim lesenim poslopjem brez oken, in Kangoru potrka na vrata. Skoraj takoj se odpro, na pra-sru pa se pojavita dve komični ženski, majhni, drobni, starika-vi,'a z nožicami in ročicami malih otrok. V trenutku ležita obe na obrazih, v trenutku sta zopet na' nogah ter se klanjata in neprestano smehljata. In sezuje-ta vsem trem čevlje, jim obuje-ta vlaknate opanke ter jih med neprestanimi pokloni vedeta po stopnicah v prvo nadstropje. — Povsod gladke, enobarvne rogo-zovine, vse čiste in snažne, brez gube in madeža. A stene bele, brez vsakršne slike ali dekoracije. Vstopijo v dvoranico, pokrito z lepo rogozovino, a brez vsakega pohištva. Stene so iz papirja in ženski jih razmakneta, da se pojavi v daljavi hrib, po katerem mrgole luči v vseh bo-jah in velikostih, ženski prine-eta nato-velike blazine iz črnega baržuna ter jih položita v krogu sredi dvoranice. "Večerjo!' je namočil Kangoru in počenil na blazino. "In potem želimo videti in slišati kaj lepega." Za papirnato steno se je slišalo mrmranje več glasov, žen ski sta klanjaje se odstopicali, B'uteau je prisedel. "Presneto nerodno!" je dejal Jack in ogledoval blazino na tleh. "Na tleh sedi le majhen človek. Ako bi si mogel noge odvili ali če bi bil Turek z vrečastimi hlačami." Tedaj se je oglasila za steno kitara in zapela je ženska otožno pesem. Jack je stopil tja in gledal skozi špranjo, ki sta jo tvorila okvirja obeh stisnjenih sten. Večja družba Japoncev je sedela ondi v krogu v širokih kimonih z mahadravimi rokavi. — čisto kakor ženske, črni lasje so se jim svetili od pomade, obrazi so jim bili bledi, široki, a tako slični, da bi jih ne razločil. V krogu so bile tri dame v svetlih svilenih kimonih z vezenimi zlatimi netopirji, rožami, metulji, zmaji, gosti črni lasje so jim bili ob straneh kakor prilepljeni, a vrhu glave nakopičeni v debelih zavojih, polnih cvetlic in dolgih igel. — Vse tri so majhne, drobne, nežne igračke. Sede; ena brenka, druga poje, tretja se smehlja in si pahlja. (Dalje prihodnjič) v Ni ga bolj primernega darila za PIRHE za vaše drage v starem kraju, kot je darilo v denarju. Za točno izplačitev denarnih naročil za v Jugoslavijo, Italijo in v druge kraje, se takoj obrnite na tvrdko: AUGUST HOLLANDER CO. 6419 St. Clair Ave. V Slovenskem Narodnem Domu. CLEVELAND, OHIO Pri Hollander j u lahko kupite Jugoslovanske in Italijanske znamke. Odšli so torej po stopnicah navzdol v velik, razkošno opremljen salon, popili buteljko vina in prigriznili; Jack pa je napisal brzojavko: "Polly Bell, Due. Traktir carja Nikolaja Velikega. Nagasaki. Hljestakov." Ko so odhajali s parnika, se je mračilo. V Nagasaku so se prižgale luči, neštevilo luči, neštevilo latern; kakor kresnice so se svetlikale po dolini v ogromni širini mesta ter se vzpenjale v mirijadah po vseh okoliških hribih od vznožja do vrhunca. — Bila je bajna slika to mesto mi-gotajočih luči, slično velikanskemu amfiteatru, ki sega od zemlje visoko gori k zvezdnatemu nebu. In najeli so tri jinrikše, vozičke na dvoje visokih kolesih, ki jih vozijo džini, do pasu goli Japonci bosih nog. In džini Na sliki vidite člane vrhovnega sodišča Zed. držav, ki so stari nad 70 let in katere In rad predsednik Roosevelt poslal v pokoj. Trije pa še niso dosegli to starost. Roosevelt jim je zagrozil, če ne bodo stopili v pokoj, b o dodal pa šest novih sodnikov, da jih bo potem petnajst. O tem se vrši zdaj silna debata po deželi. mmmmmmmmmmmmmmurn——------- I- morja vlečejo razbito ameriško letalo, ki je pri San Franciscu padlo v morje, pn čeme- i e izgubilo življenje enajst oseb. V letalu so našli samo tri osebe, drugi so bili pa vrženi pri padcu v morje skozi streho in s« utonili. Vzroka nesreče še niso pogruntah. NAZNANILO iN ZAHVALA Pri vseh drupristih Chicago 111. — "Uživam Trinerjevo grenko vino, kadarkoli trpim na želodčnih ali neprebavnih nerednostih, m priporočam ga lahko vsakomur iskreno. — Mrs. Susanna Pavlus. Ne preizkušajte s kakimi drugimi odvajalnimi sredstvi. Uživajte Trinerjevo grenko vino, ki je v zadnjih 45 letih dokazalo, da je najbolj zanesljivo zdravilo proti zaprtju, plinom, slabemu teku, glavobolom, nemirnemu spanju in podobnim težkočam. i _ _ _ -Pišite po brezplačni vzorec— — — . 1 Triner's Bitter Wine Co.. 544 S. Wells St. Chicago, EL I Send me a free semplc. I 1 Name .................................... .....................................— ' I Address ................................................................... |