Poštnina plačana * goforlal SpedLzione in abbonamento poslala Prezzo Štev. 122 F "Ljubljani, v soboto, 20. maja 1043-XXI Leto VIII. Izključna pooblalSenka ta oglaševanja italijanskega la tujega § Uredništvo to epravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Coocessionarla eselarira per la pnbblielU ai proveaienza Itallana trvora: llnlone Pnbblicitd Italiana & A«, Milana I Bedazion«. Amminlstrazionei Kopitarjeva K Lnbiana. § ed esteraj Uniona PubblicUA Itallana 8. A, Milana , , Bollettino n. 1098 Biserta e Susa - obiettivo degli attacchi dell’Asse 10 velivoli nemici distrutti U Quartier Generale delle Forzc Armate co-munira: Velivoli italiahi e gcrmanici hanno agito sui porti di Biserta e di Susa ceutrando con bombe niezzi da sbarco ed una piccola petroliera. Nel corso di ripetute incursioni ellettuate dal-1’aversario sulPisola di Pantelleria, che non causa-vano vittime ne danni, le artiglierie della dilesa distruggevano cinque apparecchi. Altri attacchi aerei compiuti sn localita della Sardegna e della Sicilia danneggiavano qualche fabbricato. La nostra caccia abbatteva in combat-tiinento due aerei nientre due bombardieri pre-cipitavano raggiunti dal tiro delle batteric della difesa nei pressi di S. Antioco e di Decimomannu. Due nostri cacciatori non sono rientrati alla base. Vojno poročilo it. 1098 Biserta in Susa - cilj osnih letalskih napadov 10 nasprotnikovih ietai uničenih Italijansko uradno Tojno poročilo štev. 1098 pravi: Italijanska in nemška letala so nastopala nad pristaniščem Bizerto in Snso ter z bombami zadela izkrccvalne naprave ter majhno petrolejsko ladjo. Med pomembnimi napadi, ki jih je nasprotnik izvedel na otok Pantellerijo in ki niso povzročili ne žrtev, ne škode, je obrambno topništvo uničilo 5 strojev. Drugi letalski napadi na kraje po Sardiniji in S i e i 1 i j i so poškodovali nekaj poslopij. Naši lovci so v boju zbili 5 letal, 2 bombnika pa sta treščila na tla v okolici S. Antioca in Deci-momanna, ko so ju dosegli streli obrambnega top-, uištva. Dva naša lovca se nista vrnila v oporišče. Nemške čete zavrnile silne sovjetske napade ob Kubanu Hudi boji so divjali ob mostišču, nemško letalstvo pa je odločilno posegla vmes - Na drugih odsekih mir - Angleži izgubili 24 bombnikov pri napadu na Essen - Hud letalski napad na Biserto in Sušo Hitlerjev glavni stan, 29. maja. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na vzhodnem odseku kubanskega mostišča ie sovražnik včeraj ves dan nadaljeval svoje z oklepnimi in letalskimi silami podprte napade. Po hudih izmenjajočih se borbah, v katere je naše letalstvo odločilno poseglo z močnimi silami, so bile sovjetske čete odbite s krvavimi izgubami. Na ostalem vzhodnem bojišču je bilo mjrno, razen pri nekaterih uspešnih nastopih nemških oglednih in napadalnih oddelkov. Nekaj lahkih angleških bombnikov je priletelo v snočnjih večernih urah pod zaščito oblakov nad nemško državno ozemlje in metalo na nekatere kraje rušilne bombe. Sestreljena so bila tri letala. Preteklo noč je angleško letalstvo napadlo zahodno nemško ozemlje, kjer je posebno v Essenu zaradi odvrženih rušilnih in zažigalnih bomb nastala večja škoda v stanovanjskih okrajih in na dveh bolnišnicah. Prebivalstvo je imelo izgube. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so uničili po začasnih poročilih 24 sovražnih bombnikov. Težka bojna letala so bombardirala pristanišči Biserto in Suso ter dosegla zadetke na ladjah in pristaniških napravah. Zlaia kolajna za brezprimerljivo junaštvo italijanskega poročnika v črni gori Rim, 29. maja. s. Bersalj-erskemu poročniku Giuseppu Linas6iju iz Palerma, civilnemu komisarju v Savniku v črni gori, ki so ga uporniki ustrelili, je bila podeljena zlata spominska kolajna. Zgodovina zasedbe balkanskega ozemlja bo vsebovala, ko bo napisana, stran slave in junaštva, ki krasita ves narod, prav tako kakor je slavna in junaška stran tista, ki jo je zapustil poročnik Libassi. Odšel je iz svojega bivališča v Žabljak po službenih poslih. Ko se je mudil v stražnici finančnih straž, so ga napadli uporniki, ki so v velikem številu obkolili poslopje ter zahtevali od posadke, naj se vda. Poročnik Libassi je na to zahtevo odgovoril s streli iz samokresa. Pametno je razpostavil tistih nekaj mož, ki je z njimi razpolagal, ter organiziral obrambo do zadnjega naboja. Ko jo bil potem ujet, je dvakrat 6kušal pobegniti. Toda njegova drznost ni uspela in moral je še •v Slovesna prisega profiboljševiških legionarjev Berlin 29. maja. s. Medtem ko se nasprotujoči 6i sili vzdolž cele bojne črte na vzhodnem bojišču mrzlično pripravljata za prihodnji veliki poletni spopad, v nemškem zaledju naglo uvrščajo nove legije bojevnikov ruske in ukrajinske narodnosti, ki bodo ob strani nemških bojevnikov okrepili vrste velike protiboljševišUe vojske. V glavnem mestu neke ukrajinske pokrajine so imeli včeraj slovesno prisego več desettisočev prostovoljcev, ki so te dni prišli iz vseh okrajev zasedenega vzhoda in se priključili nemški vojski. Pri slovesnosti 60 bili zasedbeni oblastniki, velika množica zastopnikov novo ustanovljenega ruskega odbora za osvoboditev, skupina višjih častnikov in nekaj duhovnikov pravoslavne vere, med njimi tudi pravoslavni škof nekega velikega ukrajinskega 6redišča._Okrog velikega trga se je nabrala ogromna množica iz mesta ali bližnjih središč, ki je navdušeno prisostvovala ganljivemu obredu. Na prostornem trgu, kjer eo biU v obliki pravokotnika razvrščeni razni bataljoni pod poveljstvom svojih poveljnikov, je nenadoma trikrat zatrobilo. Vojaki so stali mirno, slišalo se je suho vojaško povelje, nakar je višji častnik stopil na oder, ki je stal sredi trga, ter s svečanim glasom izgovarjal besedilo prisege, e katero so se vojaki novih osvobodilnih legij obvezali, da se bodo odločno bojevali do smrti, da bi osvobodili ruski narod - boljševiškega jarma. Potem je bil kratek verski obred, nakar je pravoslavni škof vojakom dal blagoslov. Nato je spregovoril neki višji častnik, ki je dejal, da je s svojimi tovariši vred ponosen, da se končno lahko bojuje proti smrtnemu sovražniku omike ob strani čet, ki jim je usoda dala nalogo, da rešujejo dvatisočletno evropsko omiko pred divjaštvom. »Ne strašimo se težav, nevarnosti in žrtev, ki nas čakajo v tem boju,c je rekel govornik. »Preveva nas gorečnost in krepi nas granitna volja, ker vemo, da se borimo za pravično stvar, ker vemo, da je od tega velikanskega boja odvisno tudi življenje in svoboda ruskega naroda pred boljševiškim jarmom. Od njega je tudi odvisen preporod ruskega naroda, ki bo na svojo slavno preteklost spet lahko navezal narodno usodo na varno bodočnost.« Po govoru so dali z značilnimi dolgimi huzarskimi trobentami znamenje in vsa množica je pokleknila, se odkrila/in zapela staro stepsko pesem. Resni in spodbudni obred se je končal z lepo vojaško parado. dalje ostati v uporniškem ujetništvu. Večkrat | so ga zasliševali, a on je na sovražnikova vprašanja odgovarjal tako, kakor je lastfio italijanskemu vojaku, ki je trdno prepričan v uspeh in svetost stvari, za katero se bije. Posrečilo se mu je po neki telefonski napeljavi priti v zvezo s poveljstvom nekega našega polka, katerega je takoj prosil, naj bombardira kraj, kjer imajo zdaj njega ujetega, da se razčisti položaj in olajša nadaljnje napredovanje. Ko je 6. avgusta 1941 osvobodilna prednja straža bila že v bližini, se je v prepričanju, da bo njegova usoda zapečatena, preden bodo prispeli rešitelji, resno poslovil od svojih vojakov in jim dejal: »Zmenoj je konec. Prosim, sporočite na višja mesta, da sem do zadnjega izpolnil svojo dolžnost. Povejte mojim doma, da sem se vedel kakor pravi Italijap.c Temn blestečemu junaku je bila podeljena zlata kolajna z naslednjo utemeljitvijo: »Kot civilnega komisarja na odrezanem področju so ga zahrbtno napadle uporniške sile in ga po srditem in junaškem odporti ujele. V ujetništvu je dajal svetel zgled poguma in vojaške jjasti, vzpodbujal svoje tovariše ter odklanjal sovražnikove obljube, da bodo njegovemu življenju prizanesli. Vedel se je kot hraber vojak in cel Italijan in si je bil v svesti vseh posledic, ki bi iz tega lahko izvirale. Ko mu je bila dana možnost stopiti v stik z našimi četami, ki so napadle pokrajino, da bi pregnale upornike, je odločno zahteval bombardiranje poslopja, v katerem je bil tedaj tudi sam z. drugimi ujetniki vred, da bi olajšal prodiranje, čeprav se je zavedal nevarnosti, v katero bi ga ta zahteva spravila. Ko so ga ločili od njegovih vojakov, da ga odpeljejo v smrt, mu je šlo le za to, da jih je prosil, naj sporoče predstojnikom in njegovim svojcem doma, da je do konca izpolnil svojo dolžnost. To je primer najčistijše vere in nad vse vzvišenega junaštva. — Savnik (Črna gora), avgusta 1941.« Strah pred morebitnim sporom med demokracijami Buenos Aires, 28. maja. Januarja 1942 sta se Anglija in Amerika odločili, da bosta premagali najprej Evropo, nato pa prenesli vojno v Azijo. Takrat so Združene države prevzelo obrambo lihega morja. Ta obramba je po padcu Singapooreja dovedla do izgube Indokine. Churchill še danes vzdržuje takratno stališče, da je najprej treba ukloniti Nemčijo, kajti poraz Nemčije bi pomenil tudi ■ •v švicarski list zahteva prepoved komunistične stranke še za naprej Bern, 29. maja. s. List »Journal de Genevec pravi, da švica nima diplomatskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo, ker se drži svojega načela, da ne bo imela stika z vlado, ki je istovetna s tretjo internacionalo. Zvezni svet je zato že pred leti prepovedal komunistična ali komunizmu sorodna gibanja, ker so pač podrejena tuji vladi in ker skušajo z nezakonitimi sredstvi podreti švicarske narodne ustanove. Zdelo bi se komu, da bo razpust kominterne prinesel tudi odpravo te prepovedi, toda to se ne sme zgoditi in švicarska komunistična stranka se ne 6ine dovoliti. Ostane naj v veljavi dosedanji sklep. Takšnega mnenja pa ne izreka samo navedeni list, temveč vsi švicarski dnevniki. »Mi vemo,« pravi list dalje, »da 6e bodo komunistični prvaki ob prvi priliki spet podvrgli ukazom tistih, katerih so se znebili le navidezno. Za danes in za jutri velja, da so švicarski komunisti skrajneži, ki nočejo spoštovati izročil švicarskega naroda. Ker gre za podtalno gibanje, je treba z njim kot s takšnim tudi ravnati. Švicarsko javno mnenje je trezno in se ne da premotiti po .sklepu, ki je brez prave veljave, zato pa naroča svoji vladi, naj še naprej dosledno izvaja švicarsko narodno politiko. Prof interna - Stalinov nadomestek za razpuščeno kominterno Stockholm, 29. maja. s. Potrtost, e katero so v moskovskih komunističnih krogih sprejeli novico o razpustu kominterne, potrtost, ki so jo kazali vsi prvaki komunističnega uradnjakarstva, ki so se začeli bati odpustov in izgube mastnih dohodkov, je dovedla Stalina do tega, da je svoj sklep do neke mere popravil. V veljavi ostane razpust kominterne, na njeno mesto pa stopi »Profiterna«, nfke vrste mednarodna strokovna zveza, podrejena Moskvi. Ni težko uganiti, da .bo imela nova organizacija, zakrinkana s sindikalizmom, i6te cilje in bo morala služiti istim namenom kakor kominterna. Sedaj so vodniki revolucije lahko mirni. Igra se i nadaljuje. Položaj se je le navidezno spremenil, le v oči sanjačev in zanesenjakov je bilo vrženega nekaj prahu. Zahteve po ustanovitvi nove internacionale Lisbona, 29. maja. s. Iz Londona poročajo, da je angleška neodvisna delavska stranka predlagala, naj se ustanovi nova internacionala, ki naj bi bila bolj reprezentativna, kakor pa je bila kominterna. Glavni razlog za razpust kominterne leži po mnenju neodvisne delavske stranke v dejstvu, da je Sovjetska zveza videla v njej oviro pri sodelovanju in zvezi z vladami Anglijo in Amerike. Z8>nesljiv propad Japonske, dočim poraz Japonske sam po sebi še ne bi dovedel do poraza Nemčije. Toda Churchill je pripeljal v \Vasbington tudi W a-vvella, kar pomeni, da še vedno razpravljajo, ali naj se da prednost Evropi ali Aziji. Tudi Anglija priznava, da je treba okrepiti azijsko bojišče. Zakaj? Japonska ofenziva na mejah Birme zaradi neugodnega letnega časa ni verjetna, pač pa sunek proti jugu. Bojazen za Avslialijo sta izrazila ameriški general Mac Arthur in avstralski ministrski predsednik Curtin. Japonci so se tudi zelo izurili v bojih po džungli in imajo tudi številčno premoč proti Kitajski. Angleže to najbolj žuli. Vsekakor je treba takoj pomagati čungkinški Kitajski, kajti tamkajšnji položaj je obupen. Angleška indijska armada ne more pomagati Kitajski, kar Churchill utemeljuje z izgovori na zemljepisni položaj, pač pa napoveduje povečanje letalske vojne v Vzhodni Aziji Letalska vojna proti Japonski pa je mogoča le s sibirskih letališč. Za to rešitev pa obstajata samo dve možnosti: ali je treba najprej likvidirati Evropo, tako da bi imela Sovjetska zveza varen hrbet in bi lahko dala na razpolago svoja sibirska letališča, ali pa je treba istočasno voditi močno letalsko vojno v Evropi in Vzhodni Aziji. V tem primeru morajo Sovjeti prav tako prepustiti svoja letalska oporišča anglosaškim zaveznikom za napade na Japonsko. Churchillov govor pa vsebuje še neko drugo pripombo: Churchill je dejal, da je vojna polna skrivnosti in presenečenj, tako da brezkončno zavlačevanje vonje vsebuje nevarnost vedno novih zapletljajev. Nadaljevanje vojne nad pet let z velikanskimi izdatki bi po Churchillovem mnenju dovedlo do izčrpanja demokracij ali celo do spora med njimi. Rooseveltova in Churchillova želja je, čimprej se sestati s Stalinom Davies in Litvinov »ta potovala v Moskvo zato, da bi pritisnila na rdečega caTja. Še preden je Churchill namignil na nevarnost razdora med demokracijami, je ameriški senator Changler opominjal, naj se hitro začne ofenziva proti Japonski, »dokler bomo imeli še zaveznike; kajti Sovjetska zveza ne kaže nikake volje za vojno proti Japonski, in če bi Anglija zmagala v Evropi, bi demobilizirala in pustila Združene države same v vojni«. (»Le Ultime Notizie«.) Brazilskega vojnega posojila, ki so ga razpisali lani oktobra v znesku 3 milijard, je bilo do | zdaj vpisanega samo ena tretjina. Italijanski mornariški poveljnik čestital japonski mornarici , Rim, 29. maja. s. Za 32. obletnico pomorske zmage pri Cušimi in obletnico japonskega pohoda je admiral Arturo Riccardi, državni podtajnik italijanske mornarice, poslal poslanico toplih čestitk japonski mornarici. V njej je najprej pohvalil vztrajnost japonskih mornarjev, ki se borijo ramo ob rami z italijanskimi in nemškimi tovariši v tej strahotni vojni, od katere je odvisna 6voboda narodov, ter se potem spomnil junakop pri Pori Arthurju, Cušimi, Peairl Harbourju in Filipinih. Iz njih vstaja kakor v bajki admiral Jamamoto, ki je kot junak padel v prvi bojni črti. Ganljiva poslanica italijanske mornarice pravi ob koncu, da se japonski mornarji bojujejo z italijanskimi in nemškimi mornarji za nov, plodovit svetovni red blagostanja in omike 'vseh narodov. Izročitev italijanskega odlikovanja za japonskega padlega admirala Tokio, 29. maja. s. Italijanski veleposlnik se je v spremstvu kr. mornariškega dodeljenca Siuia podal v mornariško ministrstvo, kjer ga je sprejel minister feimada. tega je obvestil o visokem vojaškem odlikovanju, ki ga je italijanski vladar podelil japonskemu velikemu admiralu Jamnmo-tu. Veleposlanik je izrazil potenr v Ducejevem imenu sočustvovanje nad udarcem, ki je s smrtjo admirala Jamamote zadel japonsko mornarico. Minister Šimada je izrekel zastopniku Italije zahvalo japonske mornarico za visoko čast, ki je bila podeljena velikemu admiralu Jamamoti. ter je veleposlanika prosil, naj izreče globoka in hvaležna čustva cesarske mornarice za Ducejeva voščila. Italijanski veleposlanik se je potem šel poklonit zemeljskim ostankom velikega admirala v lepo okrašeno dvorano mornariškega krožka in se ustavil pred žaro, v kateri je shranjen pepel pokojnega admirala. Pred važno sejo japonske vlade Tokio, 29. maja. s. Za posebno zasedanje japonske zbornice, ki bo 15. junija, je japonska vlada pripravila razne zakonske osnutke, nanašajočo se na vojno. Ore za zakonski osnutek o vojnem posojilu, o uporabi posebnih kreditov, namenjenih za industrijska podjetja, o povišanju prodajnih cen za riž, o pridelovanju živil in organizaciji industrijskih podjetij. Računajo, da bo vlada na tej seji, ki bo trajala tri dni, podala tudi izjave .o vodenju vojne. Pofres v jugozahodni Nemčiji Stuttgart, 29. maja. a. O potresnih sunkih, ki so jih v prvih včerajšnjih urah čutili "po jugozahodni Nemčiji, poročajo, da je bila najbolj prizadeta vas Ostmettingen v okraju Balingen. Med potresom so opazovali nekaj čudnih svetlobnih prikazni. Glede omenjenega zemeljskega premikanja pravijo, da gre prej za premike obsežnih kamnitih skladov kakor pa za prave potresne sunke. Ti premiki se ponavljajo zdaj pa zdaj v krogu nekaj kilometrov. Angleška delavska stranka ne verjame v razpust kominterne Lisbona, 29. maja. s. Angleška delavska stranka je prva, ki ne verjame namenom in nagibom, s katerimi je Stalin hotel razložiti rnzpust kominterne. Po novicah, ki so prišle v Lisbono iz Londona, jo izvršni odbor angleške delavske stranke razpravljal o Stalinovem sklepu ter se odločil, da ne bo spreminjal svojega sklepa glede prošnje angleške komunistične stranke, ki bi rada vstopila v delavsko stranko. Vesti 29. maja Zadnji uspehi osnih letalskih sil ob obali Severne Afrike povzročajo zaveznikom prav resne težkoče v pomorskih zvezah med zahodnim in vzhodnim Sredozemljem. Sicilski preliv'je še vedno skrajno nevaren za zavezniško plovbo, ker ga osna letala stalno nadzorujejo, piše marokanski list »Baricl-di Esabah«. Z 31. majem bo odprta redna zveza med Buka-■ rešto, Belgradom, Zagrebom in Benetkami. S 1. junijem pa med Bukarešto, Sofijo, Solunom in Atenami. V Madridu so odprli protibol jševiško razstavo pod geslom »Takšni so bili rdeči«. Organiziralo jo je podtajništvo ministrstva za narodno vzgojo. Španski listi še vedno obsojajo teroristične letalske napade. Dnevnik »Ja« piše, da ho nadaljeval s tem, kar mu narekuje krščanska zavest. _ « Z nekega japonskega oporišča poročajo, da so japonske čete obkolile 30.000 Čangkajškovih vojakov v odseku južno od Ikanga ob izlivu reke Jangceja. Usoda majhnih evropskih držav po vojni je predmet številnih razprav v VVashingtonu. »New York Telegram« piše, da bi ob zavezniški zmagi Moskva, ne pa Anglija, obvladovala politični položaj v Evropi. List nadaljuje: če bi si Rusija priključila ali delila katero svojih manjših sosed ter prisilila druge države, da sprejmejo filosovjct-ske vlade, katerih nočejo imeti, bi se spro-žiilo tako sovraštvo, da bi nast&la nova vojna. V Parizu jo umrl tamošnji pom. škof msgr. Chat- laz, zelo znana osebnost v francoskih cerkvenih krogih. Star je bil 83 let. Zaradi pomanjkanja premoga, ki iz tujine nič več no prihaja, je egiptovska vlada sklenila zmanjšati železniški promet za 30%. Ta nova omejitev pomeni, da bodo odslej egiptovske železnice vozile zgolj za angleške vojaške potrebe. Poglavar albanske samostojne pravoslavne cerkve je sklical v Tirano sveti sinod na izredno sejo. Na seji bodo razpravljali o upravnih in duhovnih vprašanjih albanske pravosl. cerkve. cm Dr. A. Kramer na zadnji poti Ljubljana, 29. maja. Z Žal je včeraj popoldne krenil na poslednjo zadnjo zemsko pot mož, ki je s svojim 40-lctnim javnim delom med našim ljudstvom tesno povezan z našo kulturno in politično zgodovino najnovejšega časa, mož, ki je posvetil svoje življenje in svoj talent delu za druge — za ljudstvo. Zahrbtna bolezen je dr. Alberta Kramerja iztrgala njegovim prav v času, ko bi ga zelo rabili in potrebovali njegovih stvarnih nasvetov in navodil. Ve« včerajšnji dan so se zemskim ostankom pokojnega dr. A. Kramerja prihajali klanjat prebivalci, Ljubljane, ki so bili tako ali tako povezani z njegovo osebo, delom in idejo. Zasuli so njegovo krsto z venci in cvetjem. Kropljenje, za katero je bil. žal, odmerjen le kratek čas, je trajalo vse do početka pogreba. II grobu, kjer bo počivalo zmučeno pokojnikovo truplo, so včeraj ob 5 popoldne spremili dr._ Kramerja številni njegovi prijatelji, častilci in znanci. Pokojnikovo truplo so prinesli iz kapelice sv. Nikolaja na katafalk, kjer je spregovoril pokojniku v slovo njegov prijatelj in sodelavec bivši minister in senator g. Ivan Pucelj. Njegove poslovilne besede so naredile najgloblji vtis in so izzvenele kot prisega zvestobe delu, nalogam in ciljem, ki jih ,ie začrtal pokojnik in ki jih zahtevata čas ter korist ljudstva. Ko je moški pevski zbor Glasbene Matice odpel žalostinko ■»Človek, glej življenje svoje.. .«, se je začel pomikati dolg sprevod na pokopališče, V njem smo opazili med številnimi odličniki in zastopniki uradov in vseh vrst ustanov škofa dr. Gregorija Rožmana 6 tajnikom, vseučiliškega rektorja dr. Kosa s profesorji, bivšega podbana Majcna, predsednika Narodne galerije dr. Windischerja, predsednika apelacijskega sodišča dr. Goljo, predsednika Novinarskega društva glavnega urednika »Slovenca« g. Jurčeca z glavnim urednikom »Slovenskega doma« ter odbornike Novinarskega društva, predsednika Katoliškega starešinstva ravnatelja Remca s članstvom, zastopnika Trgovske zbornice dr. Mohoriča in Plessa, več bivših poslancev, ministrov in senatorjev, zastopnike književnikov, vse urednike in uslužbenstvo »Jutra« in »Narodne tiskarne«, nešteto zastopnikov drugih ustanov, katerim je bil "pokojni dr. Kramer podpornik in prijatelj. Pogrebne slovesnosti je opravila duhovščiua trnovske fare. V cerkvi sv. Križa je po opravljenih molitvah zapel moški zbor Glasbene Matice žalostinko »Usliši nas, Gospod«, nakar se je sprevod nadaljeval nn pokopališče h grobu. Tu se je poslovil od dr. Kramerja glavni urednik »Jutra« g .Virant v imenu uredniškega zbora in tiskarne ter v imenu Novinarskega društva, katerega delovni član in pionir je bil pokojnik skoraj do svoje smrti. Po končanem govoru je pevski zbor zapel še žalostinko »Blagor mu, ki se spočije«, nakar sc je zbrana množica otožno začela razhajati. Nova oprema za vseueiliško knjižnico Ljubljana, 29. maja. Velika, svetla in v vsakem pogledu najmodernejša čitalnica vseučiliške knjižnice je pred tednom dobila nov inventar. V knjižnico so mesto prejšnjih miz postavili 38 novih, primerno nizkih, politiranih miz, ki so razvrščene v dveh skupinah, na levo in desno od knjižničarjevega odra, ki ima s svojega sedeža najboljši pregled nad vsakim bralcem in bralko. Mize so razvrščene tako, da je na desni strani od vhoda v dvorani postavljeno 22 miz, po 11 miz v eni vrsti, na levi strani pa 16 miz, po 8 v vrsti. Pr'i vsaki mizi so trije sedeži tako obrnjeni, da bralci nemoteno brez nasprotne strani posvete svoje misli knjigi in študiju. Res so te mize zelo udobne. Pa tudi sedeži so udobni, jma-jo obliko lesenega naslonjača. Ilkrati knjižnica sprejme do 114 bralcev. Reporter je zvedel, da so bile te mize. s sedeži izdelane od neke mizarske tvrdke v Comu ob Gardskem .jezeru, Italija. Na prizadevanje Visokega komisarata je prosvetno ministrstvo v Romi dovolilo iz izrednega proračuna primeren kredit za nabavo teh miz in še -ostalega inventarja odnosno raznih mobilij in pisarniških miz za knjiž- Dontača cvetača in kumare < na trsu Ljubljna, 29. maja. Že prav zgodaj je danes živilski trg oživel. 1'rvj ljudje, branjevci in prodajalke so prihajali zp okoli 6 na trg in začeti postavljati svoje klopi. Ob 7 pa je bil trg že dobro zaseden od Trnovčan k in Krakovčank. Danes je bil trg izredno založen z glavnato solto, za katero je bilo še pred dobrim "tednom, prav preteklo soboto, veliko povpraševanje in so se gospodinje kar gnetle okoli vsake dvokoluice, kjer je bila mehka glavnata solata naprodaj. Danes lahko gospodinje izbirajo solato. Pa jo tudi pridno nosijo domov! 2e prejšnje dneve je bila novost — domača cvetača, vzgojena deloma po gredah, deloma pa že tudi na prostem. Tam pri Vodnikovem spomeniku je domačo cvetačo prodajala ga. Rizovičarjava,. ki ima tudi lepo izbiro rož in raznih sadik, (lospa je prinesla na trg tudi že letošnje kumare. Vrtnarji s>o se zadnja leta pač intenzivno oprijeli gojenja zgodnjih pridelkov, tako kumar, kakor tudi cvetače, paradižnikov in paprike. S cvetačo inia človek velike križe in težave. Cvetačo rad napada posebne vrste črv. lakozvana »struna«', črv, ki je zelo trdoživ in odnoren. Boji se le senca, drugače pa ga človek težko pokonča, treba je kamen, da ga zdrobite. Črv živi po več let, nakar se zabubi in iz te pride na svetlo hrošč-brzec. Danes je prispela na trg že tudi večja pošiljka češenj, ki so se primerno pocenile. Na drugem zelen,jadnem otoku je neka prodajalka ponujala italijanski poseben pridelek, ki je po voniu podoben našemu jamežu, takozvane »finochk. To blago, kakor je soditi, ne gre dobro v prodaj, ker se za »linoche« naše gospodinje toliko ne zanimajo in jih ie treba tudi poučiti, kako se pripravljajo. V Italiji jedo ta pridelek tako kakor pri naš otroci repo in korenje, kar surovo. nico. Bilo je predloženih več ponudb od strani raznih mizarskih podjetij, tudi od strani nekaterih ljubljanskih mizarjev, katerih ponudbe so bile razmeroma visoke in ker je bila tvrdka v Comu najnižja, je ona dobila naročilo. Omenili smo že, da ima v sredi čitalniške dvorane svoj oder ali bolje visok sedež knjižničar, od koder ima razgled po vsej dvorani. To je potrebno iz praktičnih in tudi drugih vidikov. Knjižničar vsak trenutek lahko nadzira bralca, kaj dela, ali bere, ali v knjigi kaj podčrtava, ali prepisuje ali pa trga iz knjige liste, ker se mu ne ljubi prepisavati. Znano je, da se dobe po velikih knjižnicah ljudje, ki imajo to strast, da važne odstavke v knjigi neusmiljeno podčrtavajo. Toda ti ljudje Še niso največji škodljivci drage, dostikrat izredno redke knjige. Hujši so oni, ki iz knjige trgajo važne liste in jih odnašajo domov, kjer jih porabljajo v svoje namene ali pa jih celo skušajo 6praviti v denar kot kako redkost. V Ljubljani kronika doslej še ni zaznamovala kakega takega škandala, da bi kdo trgal iz knjig liste, slike ali kaj podobnega. Naposled še nekaj statistike. Kako je vseuči-liška knjižnica bogata in kako se je razvijala, o tem je »Slovenski dom« že pisal, ko se. je knjižnica selila v svojo novo palačo. Kakšen je dnevni obisk knjižnice? Je tudi zanimivo vprašanje. Kolikor je mogel reporter izvedeti, se giblje dnevni /Obisk povprečno, okoli 120 oseb, Lani je knjižnico obiskalo okoli 50.000 oseb. Naj bi vsaka,-,oseba v knjižnici presedela le 3 ure, bi to zueslo skupaj 150.000 ur.,ali točno 6250 dni. BaBBBBBBflBaaBBaBBaflBBBBBBBBBBBBB Tečaj za električno varjenje na Drž. tehniški srednji šoli v Ljubljani bo pričel v ponedeljek, dne 7. junija t. 1., ob 14 v šolski varilnici (de-lavniško poslopje). Ker je še nekaj prostih mest, sprejema šolska uprava naknadno prijave še do 4. junija t. 1. BI <1 mlgllor lassativo najboljša odvajalno sredstvo Jutri, v nedeljo, zvečer OZNANJENJE MARIJINO Frančiškansko gledališče Predpisi o pobijanju kužne malokrvnosti pri kopitarjih , Člen 1. Javni in zasebni veterinarji, ki zvedo za kopitarja (konja, osla, mulo, mezga), obolelega' za kužno malokrvnostjo (infekciozno anemijo) ali sumnega take okužbe, morajo vsak primer prijaviti pristojnemu okrajnemu veterinarju, ki takoj obvesti o tem veterinarski odsek Visokega komisariata in državni veterinarski bakteriološki zavod. Člen 2. Veterinarski odsek Visokega komisariata sporoči po opravljenih ugotovitvah vsak prijavljeni in ugotovljeni primer vojaškim oblastvom, žrebčarnam in središčem za vzrejo kopitarjev v Ljubljanski pokrajini in v sosednih pokrajinah. Člen 3. Državni veterinarski bakteriološki zavod odredi po prejemu obvestila iz člena 1., da se odvzame na kraju samem obolelemu ali okužbe osumljenemu kopitarju kri in morebitna drupa tvarina, potrebna ali koristna za laboratorijsko preiskavo; o izidu preiskave mora takoj obvestiti veterinarski odsek Visokega Jutri, v nedeljo, zvečer OZNANJENJE MARIJINO Frančiškansko gledališče komisariata in pristojnega okrajnega veterinarja. Člen 4. Bolne in okužbe sumne kopitarje je prepovedano goniti na skupne pušuike in k javnim napajališčem. t Ob nujni in posebni potrebi se sme dovoliti njih dostop na te pašnike po poteh in s pogoji, ki jih določi pristojni okrajui veterinar. Na pašnikih, na katerih so se pasli ali se pasejo bolni ali okužbe sumui kopitarji, je za eno leto prepovedano pasti kopitarje. Člen 5. Nabava novih kopitarjev in njih prevzem v zakužene ali zakužbe sumne dvorce in hleve se morata prijaviti v naslednjih desetih dneh okrajnemu veterinarju pristojnega okrajnega civilnega komisariata. Člen 6. Prepovedujeta se tudi le začasna prodaja in prepustitev po kakršnem koli naslovu kopitarjev, ki so bili izrečeni za bolne ali okužbe sumne, razen zaradi zakola; klati pa se sme samo v rednih klavnicah ob nadzorstvu pristojnega veterinarja, ki mora dati potrebna navodila, da se zagotovi uničenje kali, raztro- Jutri, v nedeljo, zvečer OZNANJENJE MARIJINO Frančiškansko gledališče šenih v prostoru, in določili, kaj je napraviti z mesom; ........ Člen 7. Bolne ali okužbe sumne kobile in oslice sp ne smejo pripuščati iu prav tako' žrebci ne uporabljati za oplemenjevauje. Člen 8. Vsak pogin kopitarja ali njega zakol v sili se mora takoj javjti krajevno pristojnemu okrajnemu veterinarju. Člen 9. Za kopitarje se smejo izdati živinski potni listi po členih 11., 12., 13. in 14. zakona bivše kraljevine Jugoslavije z dne 14. junija 1928 o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni samo po natančnem veterinarskem nadzornem pregledu. Člen 10. Za pokrivanje stroškov za ukrepe zoper kužno malokrvnost kopitarjev veljajo predpisi člena 107. zakona bivše kraljevine Jugoslavije z dne 14. junija 1928 o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni. Člen tl. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 z zaporom do dveh mesecev ali v denarju do dva tisoč lir. V hujših primerih se sme izreči denarna kazen poleg zaporne. Člen 12. Ta naredba, s katero se razveljavljajo vse njej nasprotujoče ali z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo od dne objave v Službenem listu zu Ljubljansko pokrajino. Jutri, v nedeljo, zvečer OZNANJENJE MARIJINO Frančiškansko gledališče Koncert vojaške godbe v nedeljo v Tivoliju V nedeljo, dne 30. t. m. priredi ob 18 godba XI- Armadnega zbora, ki jo vodi kapelnik G-A. Misasi, javen koncert v tivolskem parku z naslednjim sporedom: t- Misasi: Vojaška koračnica; 2. Bach: Preludij in fuga (priredil Misasi); 3. Perosi: Kristovo vstajenje; 4. Rossini: Sraka-tatica, uvertira v opero (priredil Misasi). S štajerskega Odlikovan Trohvcljfau. V prizuanje za juna štvo na vzhodnem bojišču je prejel železni križec II. stopnje Karel Kamnikar, sin rudarja Henrika Kamnikarja z Lok pri Trbovljah. Huda prometna nesreča Minulo sredo ee je zgodila na cesti, ki vodi iz Kamnice proti Trester-nici, huda prometna nesieča. Po cesti je peljal tovorni avto nekega mariborskega podjetja, naložen z lesom. Nesreča je hotela, da so blodi oplazili dva delavca. Hude poškodbe je dobil 39 letni zidar Franc Škerjanc iz Ilovice pri Vojniku, katerega so prepeljali z ranami na glavi in z nalomljeno hrbte-n'co y mariborsko bolnišnico, medtem ko je njegov tovariš dobil le manjše poškodbe, tako da je lahko odšel v domačo oskrbo. Krajevna skupina »Stnra štajerska«. Pod tem naslovom prinaša poseben članek torkov mariborski tednik in omenja, da le malo Spod-nještajercev ve, da je razen krajevnih skupin štajerske domovinske zveze na Spodnjem Sta-terskem še ena krajevna skupina, ki se imenuje Stara btajerska. Sedež te skupine je v Gradcu in je njen vodja dr. Helmut Carsta-nien. la krajevna sknpina ima nalogo združevati vse Spodnje Štajerce, ki so prebivali pred 1. aprilom 1941 v Spodnji štajerski, a prebivajo danes izven njenih meja, kjer koli • v državi. Prvotno je^ ta krajevna skupina združevala le Spodnje Štajerce v območju štajerske pokrajine. Šele kasneje pa je zajela prav vse Spodnje Štajerce in jih organizirala. Sedaj prihajajo prošnje za sprejem v štajersko domovinsko zvezo od vseh Štajercev, raztresenih po državi, naravnost v Graz, kjer jih v tej krajevni skupini obravnavajo prav tako kakor krajevne skupine drugod po Spodnjem Štajerskem. V različna mesta v državi odhaja celo posebna sprejemna komisija, ki potem poroča v Gradec, kjer pade odločitev o sprejemu. Članske izkaznice izdaja nato zvezno vodstvo v_ Mariboru. V zvezi z delom te krajevne skupine so pred nedavnim razdelili članske izkaznice krajevne skupine Stara Štajerska novo sprejetim članom, ki prebivajo v Monakovem. Na tovariškem večeru, katerega se je udeležil vodja SA brigade in monakovski župan Maks Zanki, je ta izročil izkaznice in ob tej priliki govoril 800 udeležencem tovariškega večera o pomenu tega dogodka. Kakor na Sp- Štajerskem, tako so tudi drugod po državi po posameznih podjetjih bili prirejeni za Spodnještajerce jezikovni tečaji, ki jim omogočajo, da se čim hitreje nauče jezika. Vse to je zasluga krajevne skupine Stara Štajerska, ki skrbi za vse raztresene Spoduještajerce. Z Gorenjskega Dekleta iz vzhodne Tirolske na obisku na Gorenjskem. Ko so bila minulega decembru gorenjska dekleta na obisku v okrožju Lienz na vzhodnem Tirolskem, so članice tamošnjih mladinskih organizacij obljubile, da bodo prišle na obisk na Gorenjsko. Te dni so v resnici prispela dekleta pod vodstvom državne mladinske voditeljice na Gorenjsko. Doma so iz Hubnn, Kalsa, Lienza in Nussdorfa. Prisrčno so bila sprejeta v Kranju. Popoldanske prireditve pa so priredila dekleta nato v Predosljah pri Kranju in v Loki, v krajevnih skupinah Medvode, Smlednik pa so nastopila z enodejankami z lutkovnim gledališčem in petjem tirolskih narodnih pesmi. Sodbe vojaškega sodišča Pred vojaškim vojnim sodiščem v Ljubljani so bili obsojeni: Logar Janez, rojen v Zaklancu 8. maja 1916. po poklicu mizar, na smrt; Logar Stanislav, rojen v Zaklancu 12. februarja 1920. po poklicu delavec, na dosmrtno ječo; Erjavec Jaiiez, v Podniku 7. oktobra 1909, na dosmrtno ječo. Logar Janez in Stanko sta bila obtožena pripadnosti prevratni in nasilni organizaciji, ki je imela namen prevreči sedanji red v državi, dalje da sta v letu 1942 in 1943 bila člana k»muni-stičnega »Dolenjskega odreda.«; Logar Janez pa še posebej, da ee je dvakrat udeležil oboroženega napada na vojaške sile. Obsodba ima vse običajno pravne posledice in okoliščine. S. S. VAN Dl NE: KRIMINALNI ROMAM »Vprav to moramo zveejeti, gospod narednik. Povem, da imam glede tega dovolj točno predstavo. Dobil sem jo, čim sem videl lego Kvlejevcga trupla in sem zvedel, da je liani postavil kip tu" zgor na tole polico. Na pol odgrnjemi zavesa iu staknjeni obroček sta tisto mojo domnevo potrdila.* »Zdi se mi, da že vem, kaj misliš, Vanče,« je počasi pripomnil Markham. »Zato si torej tako natančno pregledoval predal na tej polici in hotel, naj ti Hani čisto točno pokaže, kam je bil postavil kip?« »Da, vprav tako je. Pa nisem našel samo tega, kar sem iskal, pač pa mi je liani potrdil mojo domnevo tudi s tem, da mi je točno pokazal, kam jc bil postavil kip, t. j. precej proč od robu police. Našel pa sera dobro vidno znamenje prav ob robu police in še druge sledove na prašni polici ob kipovem podstavku. S tistega mesta, kamor je bil kip postavil liani, ga je nekdo premaknil naprej.« »Toda, saj je vendar dr. Bliss sam povedal, da ga je on prestavil snoči, preden je šel spat,« je pripomnil Markham. »On je dpjal, da je kip le naravnal,« je odvrnil Vanče. »Oboji sledovi, ki se poznajo na prašni polici tam, kjer je stal kip, so popolnoma vzporedni... Če ga je dr. Bliss samo malo naravnal, gu vendar ni prestavil kar za več centimetrov naprej.,« »Razumem, kaj hočeš reči-.. Domnevaš, da je nekdo prestavil kip čisto na rob police še po tistem, ko ga je dr. Bliss naravnal. In ta domneva ni ravno tako nespametna.« Heatli, ki je precej slabe volje poslušal ta razgovor, je nenadno skočil na stol, da pogleda na polico. »Hočem videti,« je pogodrnjal, potem pa se obrnil in zasukal svojo debelo glavo proti Markhamu. »Ze res, da je tako, kakor pravi Vanče..., toda, kaj nas brigajo vse te malenkosti?« »Vprav to si skušam razložiti, gospod narednik,« se jc nasmehnil Vanče. Mogoče je res, da jc vse to brezpomembno. Toda uu drugi strani...« Nekam težko se je sklonil ter dvignil Saldimetin kip. (Kakor sem dejal, je bil kip visok nekuj nad pol metra. Bil je masiven in je imel zelo težek podstavek. Pozneje sem iz radovednosti tudi sam potežkal kip in lahko rečem, da je moral tehtati najmanj petnujgt kilogramov.) Vanče je stopil potem na stol in postavil kip na rob police v tisti skrajni predal. Podstavek je poravnal točno s sledovi, ki so se videli na prašni polici in zagrnil zaveso. Potem je v levo roko prijel bakreni obroček, ki je visel navzdol, zasukal rob zavese, da je obroček prišel na levo stran kipovega podstavka, privzdignil desno stran tega podstavka ter podenj na »prednji strani položil tisti bakreni obroček. Ko je bilo to narejeno, je vzel iz žepa tisti predmet, ki ga je bil našel na polici in nam ga pokazalp »Tale košček svinčnika, Markham,* je pojasnil, »jc tisto, kar sem našel na tejle polici. Dolg je nekaj centimetrov, gladko odrezan in natunčno tak, kakor mora biti za to stvar. Zazdelo se mi je, da je bil narejen nalašč za strašno past... Bomo videli-« Privzdignil je nekoliko kip in pod njegov podstavek vtaknil tisti kos svinčnika. Potem je roko odmaknil in kip se je nevarno nagnil- Zazdelo se je, da bo izgubil ravnotežje, a svinčnik je bil tako dobro prikrojen, da je Sakhniet ostala na svojem mestu. »Doslej se še vse ujema z mojo domnevo-« Vanče je stopil s stola. »Zdaj pn nadaljujmo s poskusom.« Odmaknil je stol ter položil tisti dve blazini, ki jih je prinesel iz dr. Blissovc delovno sobe, k nogam Anubijinegu kipa, točno na tisto mesto, kjer je. z glavo ležal umorjeni Kyle. Potem je spet vstal in se obrnil k Markhamu. »Markham,« je spregovoril resno, »zdaj pazi. Poglej, kako stoji zdaj ona zavesa in ne pozabi na tisti obroček pod sprednjim robom kipoveea podstavka. Opazuj našo boginjo maščevanja. Potem pa si predstavljaj, kako je davi prišel sem Kyle. Bil je obveščen, da so njegovi dragoceni predmeti v tem zadnjem predalu na polici, v tistem, ki je zagrnjen z zaveso. Dejai je Brushu, naj ga ne moti, ker da gre v muzej, da si ogleda tele stvari.« Vanče je utihnil in si prižgal novo smotko. Po njegovih počasnih gibih sem spoznal, da so njegovi živci precej napeti. »Nočem reči,« je nadaljeval, »da se je Kvle ujel v past, kakršna je tale. Saj v resnici še niti ne vem, kako se bo sprožila. Smatram pa svojo domnevo za verjetno, zakaj če se Blissovim zagovornikom posreči dokazati, da je Kyleja lahko ubil tudi kdo drugi, to se pravi človek, ki ga ni bilo zraven, potem bo vaša obtožba proti Blissu izgubila vso podlago.« Stopil je k Anubijinemu kipu, privzdignil spodnji levi rob zavese ter se vstopil k izhodni steni muzejske dvorane. »Vzemimo, da je Kvle po svojem prihodu semkaj skušal odgrniti zaveso. In kaj bi se bilo tedaj zgodilo, če pripustimo 3 jc kilo vse pripravljeno tako, kakor smo mi zdaj storil ir...« Potegnil je zaveso proti desni. Nenadno je ta zavesa, katere zadnji obroček je bil položen pod podstavek Sakhmitinega kipa, vrgla kip iz ravnotežja, da jc padel na tla, in sicer točno na blazini, ki ju je bil Vanče položil na mesto, kjer je bila ležala glava umorjenega Kylcja. Nekaj trenutkov ni nihče spregovoril. Markham jc kadil dalje svojo smotko in strmel v kip, ki je padel s police. Bil je globoko zamišljen, lleath pa je bil naravnost osupnjen. Očividno prej ni bil verjel, da bi bila možna takšna past, zdaj pa je Vancejev poskus čisto ovrgel njegovo domnevo. Začudeno je zrl v Snkhmetin kip ter z zobmi držal v ustih svojo smotko. »Kaže, da se je poskus posrečil, ne?< je spregovoril Vanče. »Res mislim, da sem vam prikazal možnost, da je bil Kyle umorjen, ne du bi bil tedaj kdo v muzeju... Kyle je bil po postavi precej majhen in razdalja med tole polico in njegovo glavo je bila puč zadosti velika, da je kip lahko ubil Kvlej«, ko mu je padel na glavo. Polica je široka le nekaj nad pol metra in je zato kip nujno moral pasti Kvlejti na glavo, če je ta le stal tu ob polici. Jasno pa je. da je moral stati na tem mestu Če je hotel odgrniti zaveso. Kip je zadosti težak, da je lahko Kyleju razbil lobanjo. Njegova lega pa jasno kaže, da je bila vsa ta stvar natančno preračunana.« K današnji spokorni procesiji na Rakovnik in k jutrišnji skupni posvetitvi Ljubljana, 29. maja. Ljubljana se danes pripravlja na popoldansko zgodovinsko procesijo s podobo Marije Pomagaj na Rakovnik. Ta procesija bo brez dvoma pred jutrišnjo skupno posvetitvijo našega ljudstva Mariji in po številnih posvetitvah posameznih stanov in-družin ter fara in po zaključeneih, po pomenu edinstvenih mladinski!) marijan. akademijah zaključek vseli pobožnosti in prireditev za obnovo pravega življenja po Kristusu in za prerod vsega našega ljudstva. Mladina bo stdpala z po-dolio naše Kraljice in ljudstvo se bo zvrstilo s svojim pastirjem in duhovniki e križem v spokorni procesiji, ki naj bi bila zares v pravem pomenu besede — spokorna procesija, iz katere naj bi vrela goreča molitev nas vseh po Mariji k Bogu. da ohrani dobre, slabe pa spreobrne k pravi luči. Ta procesija bo torej tako rekoč podobna prošnji procesiji I. 1915 V »Slovencu« z dne 12. junija 1915 najdemo na tretji strani naslednji dopis o sporedu prošnje procesije. »Procesija se vrši splošno v islem času in redu kakor potresna procesija na Veliko nedeljo, le da izhodišče procesije ni stolnica, ampak cerkev sv. Jakoba. — Verniki se zbero v svojih župnih cerkvah (Trnovem in pri sv. Petru ob 2, pri Frančiškanih ob četrt na 3, stolnici pol 3) in odidejo po litanijah Srca Jezusovega v procesiji pod vodstvom župne duhovščine med molitvijo naravnost na Sv. Jakoba trg, kjer gredo okoli znamenja Matere Božje in potem brez prestanka dalje pred uršulineko cerkev. — Procesijo se vrše: 1. Trnovska, 2. šentpeterska, 3. frančiškanska, 4. šentjakobska, 5. Sentklavška. Verniki naj hodjjo po štirje v eni vrsti. Dostojanstveniki in uradniki se zbero v cerkvi sv. Jakoba in se razvrste pred oziroma za duhovščino iz stolnice kakor običajno pri procesiji sv. Rešnjega Telesa. C. kr. deželni predsednik z uradniki deželne vlade gre zadnji, za njim nihče veS. Zadnji del procesije e podobo Žalostne Matere božje iz cerkve Sv. Florjana pojde okoli 3 popoldne iz šentjakobske cerkvp po Starem in Mestnem trgu, mimo stolnice po Vodnikovem trgu, Kopitarjevi ulici. Sv Petra cesti, Marijinem trgu, Wolfovi ulici na Kongresni trg pred Uržulinsko cerkev. Tu bo kratek nagovor, potem se prinese'1* cerkve sv. Režnje Telo in pojo lavretanske litanije in podeli blagoslov. Procesija se vrne po Vegovi ulici. Emonski in Coj-zovi ulici v cerkev Sv. Jakoba, kjer bo zadnji blagoslov 7. Najsvetejšim, nakar se verniki vrnejo v procesijah v svoje župne *erkve, oziroma se razidejo. — Društva in kongregacije se pridružijo (brez zastav) župnijam, kjer imajo svoj sedež, tiste pa, ki se navadno udeležujejo procesije sv. Rešnjega Telesa v stolnici, naj se pridružijo stolnici. _ Udeležniki procesije naj se na prostoru pred uršulinsko cerkvijo postavijo v vrstah, kakor jim bo odkazano. in naj ne zapuščajo svojih vrst, da se bodo po danem blagoslovu mogli uvrstiti’v preišnji red. Pri Sv. Jakobu bo zadnji blagoslov z Najsvetejšim zunaj pred cerkvijo pri stranskih vratih pod slolpom. Procesija bo v vsakem vremenu. Društva in kongregacije, ki se udeleže procesije pri stolnici, naj bodo že pred tri četrt na tri zbrane na istih' zbirališčih kakor gU procesiji sv. Rešnjega Telesa, od koder na dano znamenje takoj stopijo' v- Istem redu kakor pri procesiji sv. Rešnjega Telesa, Prošnja in spokorna procesija V naslednji številki »Slovenca« najdemo poročilo o veličastni procesiji, y kateri je sto- palo okrog 10.000 ljudi, med njimi zlasti številna mladina. Poročilo pravi dobesedno takole: »Kakor da se vračajo davni časi, je bilo včeraj v Ljubljani. Naši očetje so imeli tudi hude čase in takrat niso pozabili iti javno prosit pomoči k Bogu. Imeli so veliko vero in Zaupanje v moč javne molitve in ob vseh stiskah se je zbralo v prošnji procesiji vse mesto, visoko in nizko, odrasli in otroci, gosposka in podložnik. Vsi so bili v enaki stiski in ta jih je gnala k enaki javni izpovedi: božje pomoči smo potrebni.« Škof je imenoval to procesijo tudi spokorno, prošnjo, pa tudi procesijo za »blagor domovine«. Nato pravi poročilo tudi o procesiji snmi: »Sprevod se je vršil kljub občutni vročini v najlepšetn redu. Udeleženci so se vrstili 6trogo po župnijah. Skupina za skupino je molila sveti rožni venec, vmes pa je odmevalo petje ljubljanskih cerkvenih zborov. Skoraj eno uro je odhajalo v četverostopnem redu na Kongresni trg. Udeležba je bila kljub strašni vročini ogromna. Nepregledne množice so korakale nnd eno uro, v sprevodu pa so šli mnogi odličniki, med njimi ljubljanski župan dr. Tavčar z občinskimi svetniki in načelniki magistratnih uradov, deželni odbor pa sta zastopala dr. Lampe in dr. Pegan.« Jutri so po vseh cerkvah svečane posvetitve brezm. Srcu Marijinemu Pri vseh važnejših mašah, ki so skoraj po vseh cerkvah ob 6, 7, 8, 9, 10 in 11, boste za posvetitve brezmadežnemu Srcu Marijinemu rabili posvetil n e molitve. Dobili jih boste pri vhodu v cerkev ali pa v cerkvi. Skrivnostno razodetje sv. Janeza v luči Kristusovega trpljenja se dobi in naroča pri Pripravljalnem odboru petih prvih sobot, Pred škofijo 1, I .nadstr., Ljubljana. Delo je spisal naš vladika dr. Gregorij Rožman. Skrivnostno razodetje sv. Janeza zanima danes vse ljudi — verne in neverne. Vsak skuša dobiti primerno razlago. Zato sezite po tej knjigi, v kateri nam naš nadpastir razodeva pravo gledanje na ta skrivnosten — najlepši del svetega pisma. Knjiga stane le 10 lir. Kraše jo lepe slike Diirerja in Doreja. šport Nedeljski domači nogometni spored V nedeljo bodo razen obeh prvenstvenih tekem I. in II. razreda na sporedu še prvenstvene tekme rezerv in juniorjev. Celoten nedeljski razpored je naslednji: Igrišče Ljubljane: 9.30 Vič jun : Ljubljana' jun., 10.30 Žabjek rez. : Vič rez., 14.00 Tobačna tovarna rez. : Mladika rez., 15.15 Žabjek : Mladika: 'PrvensWeifa"‘ tektna II. razreda, . f ,. j . 17.00 Tobačna tovarna : Hermes,. Prvenstvena tekma I. razreda. Igrišče Mladike: 10.15 Mladika jun. : Hermes jun. Igrišče Marsa: 10.00 Tobačna tovarna jun. : Mars jun. BANCO m ROMA BANCA Dl INTERESSE NAZIONALE - BANKA DRŽAVNE KORISTI ANNO Dl FONDAZIONE t880 LETO USTANOVITVE lubiana Marijin trg 5. telei .4316*4317 TUTTE LE OPERAZIONI Dl BANCA - VSI BANČNI POSLI _JM.. «M* ttMfe,-«* V*.". H . Jm Navodila za današnjo procesijo na Rakovnik Verniki naj se udeleže procesije vsak v svoji faril Posamezne fare naj se zbero na zbirališčih ob svojih župnih cerkvah, najkasneje ob sledečih urah: Sv. Jakob ob 14. uri 15 minut^ Trnovo ob 14. uri 15 minut; Vič ob 13. uri 20 minut; Stolnica ob 14. uri 30 minut; Moste ob 13. uri 40 minut; Sv. Peter ol) 14. uri; Bežigrad ob 14. uri 20 minut; šiška ob 14. uri; Koseze (Zg. šiška) ob 14. uri; Frančiškani ob 15. uri 15 minut. Stolna procesija ostane na stadionu na Rakovniku ves čas v prvotni formaciji, da se bo mogla ob povratku, ko bo nesla milostno podobo Marije Pomagaj nazaj v stolnico, hitreje razviti! Spokorna procesija je brez zunanjega sijaja. Udeleženci naj bodo jsato v pavadnih oblekah! Duhovniki v talarjih in blretib. Bogoslovci in kanoniki ob Mariji Pomagaj pa v roketih. V rakovniški cerkvi bo tudi dana orilika za spovedi Procesija bo ob vsakem vremenu! Šole — ljudske, meščansko in srednje — se udeleže procesije kot šole! Zbirališča določijo vodstva šol sporazumno z gg. župniki, ki se bodo v njih farah procesije udeležili! Za prvo pomoč bo poskrbljeno Reditelji naj na povratku, v kolikor se ne bodo vključili v stolno procesijo, vsi spremljajo stolno procesijo ob strani, to pa zaradi tega. da 6e bo mogla čim hitreje pomikati, kajti v začetku po razhodu bo okoli stadiona gotovo precej gosta množica ljudi. Po opravljenem obredu na igrišču stadiona ostanejo vsi udeleženci na svojih mestih in pojo ljudske verske pesmi, dokler ne odide stolna procesija in ljudskošolski otroci mimo rakovniške cerkve po gornji poti proti mestu. Nato je razhod skozi vrata igrišča ob Dolenjski cesti, kakor tudi na gornji odprti strani igrišča. Vsi udeleženci, tudi šole, gredo v Šesterostopih, razen kolikor ni to za posamezne manjše skupine posebej določeno. Prosimo vernike, da sc procesijo udeleže vsak v svoji župniji. Ljudje naj bj se ta spokorni dan odpovedali vseh prijetnih obiskov, raznih predstav, kakor kinematografov itd., gostiln, kavarn itd. in 6e tako najlepše pripravili na jutrišnje svečane posvetitve, ki btklo pri dopoldanskih mašah po vseh cerkvahl Po-evetLlne molitvice naj si verniki pravočasno preskrbe pri župnih uradih in po drugih cerkvah. Cerkvena predslojništva bodo poskrbela, da jih verniki lahko dobe pri vhodih v cerkve. Goreča vdanost Materi božji naj pomaga nam vsem, da bomo našli pravo pot iz težav in zablod. Svečano bosfe zaključili jutrišnjo posvetil-no nedeljo, ako boste šli poslušat jutri ob 5 popoldne v Opero eno najlepših skladb Sattner-jev oratorij »Vnebovzetje«, ki ga izvajata operni orkester in pevski zbor. Delo je tako naštudirano, da že leta in leta ni bilo v Ljubljani tako dovršeno pripravljenega koncerta. Take so ocene priznanih glasbenikov. Daimo prizna-nje naporom naše Opere, ki nam nudi s to predstavo tako lep glasbeni užitek. V Sredo, 2. junija, se bo ponovila Tomfeva kantata za soli, zbor in orjrle, tokrat bo izvedba v ljubljanski stolnici. Solista (Franjo Golobovo in Julija Betetta) ter mešani, ženski in moški zbor Glasbene Matice bo spremljal na orglah naš prvi orgelski virtuoz msgr. Stanko Premrl. Tomfeva kantata je napisana s sprem-Ijevanjem orkestra ali pa s samostojnim sprem-ljevanjem orgel in v tej obliki se bo izvajala prihodnjo sredo. Delo je veličastno in bo imelo v cerkvi prav gotovo velik, če ne še večji uspeh kakor v koncertni dvorani. Začetek koncerta bo točno ob 7 zvečer. Vodstvo koncerta je v rokah ravnatelja Mirka Poliča. Predprodaja se vrši v knjigarni Glasbene Matice. Tri znamenita dela simfonične literature so na sporedu XV. simfoničnega koncerta, ki bo pod vodstvom dirigenta Nika Štritofa v ponedeljek, 31. maja, ob pol 7 zvečer v -Čeliki unionski dvorani. Na sporedu so naslednja dela: Novak: Slovaška suita, ki ima naslednje odstavke: V cerkvi. Med otroki, Zaljubljenca, Na plesišču. V noči. Nato je na sporedu Zan-donaieva Trentinska rapsodija in Čajkovskega Koncert za klavir in orkester v b-molu op. 23. Klavirski part tega znamenitega Koncerta bo izvajal jias najodličnejši pianist Anton Trost. Opozarjamo, da so na razpolago še sedeži po različnih cenah, kakor tudi stojišča. Dobe se v knjigarni Glasbene Matice. Ponovno pa opozarjamo na točen začetek ob pol 7 zvečer. Ljubljana Koledar Sobota, 29. velikega travna: Mar. Magdalena Pazzi, devica; Maksim Emonski, škof in mučenec. Nedelja, 30. velikega travna: Ivana Orlean- ska, devica in mučenica; Felik3 I.. papež in mučenec. Obvestila Obiščite razstavo v Jakopičevem paviljonu. Morda se boste ob ogledu razstave odločili tudi za nakup te ali one umetnine, ki bo v lep okras vašemu stanovanju, obenem pa potrdilo vašo ljubezen do slovenske likovne umetnosti. Razstava je odprla dnevno od pol 10 do 19. Mestna zastavljalnica bo zaprta v sredo, dno 2. junija, zaradi snaženja prostorov. 60 letnico mature na ljubljanskem učiteljišču praznujeta leto« le še dva tovariša: g. Josip Christof. ustanovitelj in ravnatelj znane ugledne trgovske šole v Ljubljani, sedaj v pokoju, ter g. Emanuel Josin, blagajnik in pisarniški ravnatelj finančne direkcije v pok. — Jubilantoma iz srca želimo prav zdrav, miren in zadovoljen življenjski večeri Podobice Marije Pomagaj 6e dobe pri Pripravljalnem odboru petih prvih sobot, Pred Škofijo 1-1, Ljubljana. Prva ženska realna gimnazija v Ljubljani bo imela jutri, v nedeljo, 30. maja, ob 16 v dvorani Lichtenturnovega zavoda pod pokroviteljstvom g. škofa dr. Gregorija Rožmana Marijansko akademijo za starše dijakinj, ki obiskujejo to gimnazijo., Spored je silno lep in izvajalke so dobro pripravljene, tako da bo akademija vsem nudila prav lep užitek. Vstopnine ni — prostovoljni prispevki dobrodošli. Starši vljudno vabljeni! V dramskem gledališču ImkIo igrali v nedeljo, 30. t. m.. Gregorinovo pasijonsko dramo >V čnu obiskanja«. Začetek bo ob 3 popoldne. Cene so znižane od 15 lir navzdol. To je poslednja predstava te pretresljive pasijonske drame, ki so jo uprizarjali v dramskem gledališču od tihe sobote skozi ves velikonočni čas do zdaj z nadvse lepim in velikim uspehom. Prihodnji koncert komornega značaja bo v petek, dne 4. junija, v veliki filharmonični dvorani.. Na tem koncertu bo izvajal pianistični par Rio in Gregoria Nardi izključno le dela, ki so napisana za dva klavirja. Zastopani so na sporedu naslednji skladatelji: Mozart, Schumann, Chopin, Clementi, Brahms in Fante. Oba umetnika sta sijajno uigrana in stalno koncertirata na dveh klavirjih. Na koncert opozarjamo. Predprodaja se vrši v Knjigami Glasbene Matice. Nedeljsko zdravniško dežurno službo od sobote od 20 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj bo vršila ga. dr. Žitko, stanujoča Pleteršnikova ulica 13-1. Košnjo trave na bregovih Ljubljanice je mestna občina ljubljanska za letos oddala ter so mestni čuvaji dobili nalog, da slehernega, ki ni upravičen kositi ali žeti trave ob Ljubljanici, naznanijo mestnemu poglavarstvu, ki bo kržilel.ie klicalo na odgovor. Društvo »Mnli gospodar« vabi vse kozjerejce-člane, da pridejo v nedeljo, dne 30. maja 1043, ob 10 dopoldne v posvetovalnico na Gallusovem nabrežju 33, kjer bo zanimivo predavanje o konjereji. Na sporedu akademije, ki" jo prirede ljubljanske srednje šole in učiteljišča jutri, 30. maja, v veliki unionski dvorani pod pokroviteljstvom g. škofa flr. Gregorija Rožmana, bo več lepih točk. Vse pripravo posameznikov, orkestra, zlasii pa mogočucga pevskega zbora, ki šteje nad 300 pevcev, obetajo prav lepo prireditev na dostojni umetniški višini. Akademija se bo začela ob 11.15 dopoldne. Vstopnice so v predprodaji v trgovini Sfiligoj. Frančiškanska 1. ter eno uro pred začetkom akademije pri blagajni kina Union. Ljubljansko gledališče Drama: Sobota, 29 maja: zaprto. Nedelja, 30. maja, ob 15: V času obiskanja. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Ponedeljek, 31. maja, ob 16: Princeska in pastirček. Izven. Zaključna predstava za GILL. Opera: Sobota, 29. maja: zaprlo. Nedelja, 30. maja, ob 17: Vnebovzetje B. D. M. Ora-' torij. Izven. Cone od 28 lir navzdol. Maurlee Zermatten: Odlomek iz romana — Prevedel Joža Mahnič. ležka pat Ona se je ozrla vanj. Njene oči soj se polne zaupanja smehljale. Vendar je bil njen obraz resen in kakor spremenjen. Njena mladost je žarela v to tako čisto jutro. Nenadoma se mu je zazdelo, da je njegova Yvonne kakor nekdaj spet postala brezsnovno bitje. Trgala se je od zemlje. Z enim samim naglim zamahom peroti se je dvignila v pokrajine, kamor imajo dostop samo naše sanje. Znova je začel dvomiti v njeno resničnost. Morda bi naletel, če bi iztegnil roko, samo na sijajno drhtenje luči in toplote. . , Toda njen odgovor je razbil ta privid. . , »Da, pridobila sva si pravico do življenja!« ... , Ni vedel, kaj je prav za prav hotela s tem povedati. Vendar je čutil, da ie bila preskušnja zanjo mnogo trša kakor zanj. Manj kakor on sposobna uhajati v svet sanj, se je zadevala ob vse vogale stvarnosti. Namesto rta bi živela z mislijo, je kot ženska prisluškovala prišepetavanju svojega zenskega srca. In to srce mu je ostajalo skrivnostno. Ona mu je zapirala duri svojih najtišjih Čustev. Ali bo mogel nekoč s silo vdreti v te mračne dvore ia temne kote, kjer se prelivajo najbolj nasprotujoča si čustva in od >.asa do časa splavi jo na površjno duše krik stiske ali priznanje kipeče rndosti? Dalje o tem nista govorila. Njega je obšlo, da bi jo stisnil in objel. Poda premislil se je, ker se je zbal, da se ne bi osmešil, in oba sta nadaljevala s sestopanjem proti vasi, ki se je morala vsak hip pojaviti pred njima. Cozda ni hotelo biti konca. »Ali nisva že blizu,« »Da. Zakaj si tako nepočakavna? »Glej, kako se sonce igra z gozdom!« Gozd ni bil še nikdar tako krasen. Z dežjem napojena zemlja je bila kakor mehka preproga in na tej preprogi je bil korak lahak in prožen. Zemlja se je pod nogami vdajala, nato pa spet ralilo prožila. Redke in visoke rastline so se nagibale proti dolini. Trave so nosile v svojih vrhovih biserne rožne vence in sončni žurki, ki so pronicali skozi veje dreve?. so se v teh dežnih kapljah razkrajali v mavrico. Povsod so prižiguli plamenčke žlahtnih kamnov in kovin. Vsaka igla na smreki je nosila svoj dragulj. Gozd je bil podoben ogromnemu bor žičnemu drevescu, ki je vse žarelo pod veliko sončno oblo na nebu. Preb a ti je bilo samo narahlo suniti v deblo macesna, pa w se usuli nate obilni 'kosmi tekočega srebra in ti sveže spolzeli po tilniku ia za ro- ikave. Ko se je odprl pogled na vas, sta se za hip ustavila, da bi jo občudovala. Stala sta točno nad njo, da sta jo popolnoma obvladovala in travniki 'so tako strmo padali nanjo, da nista .'videla od nje drugega kakor strehe, j ki so se stiskale druga k drugi kakor jata golobov z na pol zganjenimi j perotmi. »Tu doli bi rada živela vse zivlje-luje!« je spregovorila Yvoune. »Tam gori sva bila preveč sama. Nič najti drzne nad‘njim pritožiti, prejme trde ni mo^lo iztrgati iz začaranega kro-i psovke v povračilo za brezkončno po-ga najinih osen, najinih dvomov in ne-' trpežljivost, za vdanost, ki ni nikdar mira. Tu naju vse vabi k odpovedi niti za hip popustila. Na starost se in čistosti. Kadar gledam male domo-jji odtuje še otroci, ki niso z njo Iju- g beznivi, ve, kjer žive kmetje tako tesno drug kajti zemlja jih je zaznamova- ob drugem, začutim, kako zelo majh- la e trmoglavostjo in robatostjo. Umre na in sebična sem. Rada bi bila kakor ti hribovci, Michel!« Gledal jo je s hvaležnostjo v očeh. ' Za hip mu je prišlo na misei, da bi sc odpovedal življenju umetnika, da bi pustil poklic, ki mu je doslej posvečal T ............. __ „ ... I vse svoje sile. Naselila bi se v majhni tost, kadar se spomnim na njen obraz i kamrici. Tam bi zaživela jx>lno in ne- j kjer ni sledu o kaki človeški strasti, inavadno prisrčno življenje. in na njene oči, ki zasijejo samo ob sama, ne da bi pred svojim poslednjim dihom čula eno samo besedo ljubezni in hvaležnosti. Tudi moja mama ...« »Da, vem. Ona je svetnica! Kadar pomislim na njeno spokojno plemeni Toda brž je zaslutil nevarnost, v ] oiisli na onostransko srepo, zardim in katero bi se s tako odločitvijo obadva me je sram. Zakaj smo tako strašno postavila. Lahko je biti junak ob do-j zahtevni? Zakaj ne znamo postaviti ločenih trenutkih. I oda če bi morali j meja svojim željam? Kadar se nam premagovati same sebe in se celo sreča nudi, jo zavračamo z izgovorom, presegati preko lastne zmogljivosti sle-1 da se ne ujema dovolj s predstavo, Ki herno minuto, bi se pri najboljših j Si jo sami ustvarjamo o njej!« močeh kaj kmalu izčrpali. Ne, tak po- Ta poslednji stavek je izgovorila skus bi bil preveč nevaren! Toda skoraj čisto tiho, kakor bi se bala, da kljub temu mu je dejstvo, da je Yvon- i jo je razumel. Vendar je Michel v tem no prevzela preprostost teh ljudi, vli- j njenem priznan ju čutil toliko resnič-valo mnogo lepega upanja za njuno nega kesanja, da ni nič trpel, ko ga I bodočnost. I je čul. Ali ni imel ravno v tem. da se | »Če bi naše dekle,« je dejal čez mu je tako odkrito izpovedala, dokaza, trenutek, »vedelo, kaj vse jo čaka v da je čisto njegova in da se na vso življenju, bi gotovo šlo v samostan, moč trudi, da bi bila njegova vedno Od tistega hipa dalje, ko se na eni bolj? Di re mo.a boriti sama s seboj, j izmed tistih velikih postelj, na kate- ga ni presenečalo. Saj on sam... ro prideš, če si podstaviš skrinjo, | Ne, danes se noče mučiti s tem skoraj vedno še zelo mlada vda svo- vprašanjem! Proč s tistim večnim ko-jemu možu, se nima od svoje mladosti prnenjem po posesti ljubega bitja, ki nadejati ničesar več razen otrok, dela, bi ga docela odžejalo! Tedaj si mora 1_1 * * 1.... 1 ”... 1 a rP - 1 - * - ! .... i. pn m n Y HI iwla vata O 701 skrbi in trpljenja... Taka jo njena usoda! Mož se že kako izmuzne. Povabi v svojo klet prijatelja ali pa se pomudi v krčmi, kjer skuša vsaj za hip pozabiti težo skrbi. Ko sc vrne domov, ga vsa plana pričakuje žena. Če si ta dovoli le rahel očitek, če se želeti samo smrti! Tudi njegove želje so stopile v drugo obdobje. Rdečezlata jesen je bila zdaj okoli vasi polna otave. Odkrivala sta sknj>i-ne po senožetih raztresenih seuosekov, opazovala enakomerne zamahe ojiho-,vih rok in lovila blagodejni vonj bi- lja in cvetja, ki ga kosa sproti kopičila-pred seboj. Toda niti 'lajmanj-si hrup ni prihajal do njiju. Gibka stebelca so padala na svojo mlado podrast nemo, brez krika. Čuli je hjlo samo skoraj nezaznaven odmev daljnega govorjenja kakor rahel utrip človeškega življenja na deželi. Mimo njiju je šlo deklet?o. čisto majhno pod veliko belo oglavno ruto, začudeno ob tem srečanju, ki es ji je zdelo nenavadno. Všeč jima je bila njena resna hoja in njen zaskrbljen obraz. Gotovo gre za važnim opravkom, i brinjevim petrihom, ki ga nosi v desnici, gre iskat za očeta vina. Kmalu se 1k> vračala, stopaje znoVa v sfrmi breg... Spremljala sta jo z očmi. Zdnj pa zdaj se je ozrla. Grmovje divjega šipka jima jo je zakrilo. Vstopila je v vas. »To dekletce, ki je šlo mimo naju, je bila najina pomlad; je dejal Michel. »Zdaj je ni več ...« »Res, poletju nedostaja te prelesti, ki je z njo obdarovana pomlad!« je zašepetala mlada žena. »Najino poletje... Pa saj ga bova zaživela morda že ta večer!« »Morda.« »Spomni se tistih trenutkov najine ubranosti v gozdu! Poslej jih bova mogla obnavljati sleherni dan! Ne veruješ. Yvonne?« Zrl je vanjo ganljivo nežno. »Da, morda.« »Zakaj spet ta »morda«, Yvonne. Jaz čutim, da nisva več ista kakor prej!« Njegov glas je rahlo drhtel. Molče jo je povedel s seboj v vas. Dolino je napolnilo praznično zvoueuje k nedelji. KONEC Nemška protiletalska obramba učinkovitejša ko kdaj koli — »V Nemčiji so že našli primerno orožje proti sovražnim bombnikom« Nemško vrhovno poveljstvo je te dni sporočilo, da je bilo od začetka vojne do zdaj sestreljenih že 10.000 sovražnikovih letal. To se z drugimi besedami pravi — piše poročevalec iz Berlina, — da je nemška protiletalska obramba uničila že doslej več letal, kakor pa so jih imele ob začetku vojne Anglija, Francija in Belgija skupaj. 'Tega uspeha ni pripisovati dejstvu, da nasprotnik nastopa z vedno večjim številom letal, temveč predvsem temu, da je protiletalsko orožje postalo učinkovitejše, ku-kor je bilo kdaj koli. Glavno orožje še vedno 8.8 cm top Za sestrelitev letala jo danes treba precej manj streliva kakor pa pred dvema letoma. Glavno orožje nemške protiletalske obrambe je še vedno 8.8 cm top, seveda so sedaj njegove granate učinkovitejše, kakor so bile. Ta top je pravi strah tudi pri vojskovanju na kopnem. Poleg tega pa so zlasti tisti protiletalski oddelki, ki nastopajo doma na pravem nemškem ozemlju, ohranili tudi še nove topove večjega kalibra, ki so se odlično izkazali in bodo tudi še v bodoče igrali veliko vlogo. Najnovejši to- povi protiletalskega topništva imajo največji kaliber, kaj so ga doslej uporabljali v boju proti letalom, poleg tega pa ti topovi lahko presenetljivo hitro streljajo. Njihove granate lahko uničijo sovražnikovo letalo na velike ddljave. Zelo učinkovito novo orožje je tako imenovani »Četvorček« kalibra 2 cm To orožje 60 začeli uporabljati v velikem številu. Tam, kjer so postavljeni takšni »četvor-čki«, se sovražnik — kakor se je to že večkrat videlo — kaj hitro odpove svojim letalskim napadom iz majhne višine. Tudi novi žarometi, ki imajo dva metra velik premer in ki sveti- jo celo na daljavo 15 km, so se dobro izkazali, prav tako pa tudi skupki žarometov, ki lahko svetijo 20 km daleč in jih je mogoče naravnati od daleč. Velikega pomena so potem pred nedavnim izdelane nove merilne priprave s katerimi je mogoče točneje in hitreje izmeriti letalske cilje in delujejo tudi tedaj, če letalo, ki ga je protiletalska obramba vzela na piko, ui vidno, torej tudi ponoči in kadar je oblačno, ne da bi bilo treba poklicati na pomoč žaromet. S temi pripravami je tehnika protiletalskega topništva naredila velik korak naprej. Spričo tega je treba pričakovati, da bodo nemška letala v bodoče scstrelilu še več letal, kakor pa so jih mogla doslej. Če se je prej mor-' da komu zdelo, da je angleška taktika z močnimi bombnimi napadi znižala vrednost nemškega protiletalskega topništva, se danes lahko reče, da so v Nemčiji že našli odgovarjajoče protiorožje. Da bi otežkočili protiletalsko obrambo, britanski bombniki danes nič več ne napadajo v vrsti drug za drugim pač pa v gostih rojih. Na ta način naj bi bilo protiletalsko topništvo primorano v najkrajšem času obstreljevati številne cilje in tako svoj ogenj cepiti. Proti temu načinu napadanja, ki dejansko samo potrjuje učinkovitost protiletalskega topništva, so bili storjeni učinkoviti taktični in tehnični ukrepi, ki so omogočili, obdržati število sestreljenih letal ne samo na isti višini kakor prej, pač pa to število celo še dvigniti. Nemška protiletalska obramba postaja od meseca do meseca močnejša. Ovirala bo bolj,' kakor si morda laik misli, britansko letalstvo pri njegovem načrtnem uprizarjanju letalskih napadov. (Pester Lloyd), [ENRIK SIENKIEWICZ ROMAN V SLIKAH Razpust kominterne in pravi sovjetski cilji v luči skrivnih dokumentov Rim, 28. maja. e. Da zvijačo z razpustom tretje internacionale (konjinterne) lahko pravilno ocenimo, je treba ozreti se na skrivno listino, ki jo je izvršni odbor kominterne izdal 16. septembra 1901. V njej so »enkrat za zmeraj« določili prave cilje, po katerih se ravna boljševizem vselej, kadar sprejme nase kake obveznosti do neboljševiških vlad. To listino je pred kratkim objavil Giovanni 1’reziosi v svojem listu »La vita Italiana«, kakor da bi to zvijačo domneval vnaprej. Listina se nanaša na slovito pogodbo, prvo te vrste, ki jo je boljševizem sklenil prav z Združenimi državami, da bi olajšal pomanjkanje v Rusiji. To pogodbo zgodovina pozna pod imenom »Hooverjeva pogodba«. Tudi ta listina je bila naslovljena na vse »centrale« sveta in je med drugim vsebovala naslednje: '"»Da bi od evropskih in ameriških držav dobile pomoči v živežu in blagu za rešitev tistega dela so-PjiHfefcčga prebivalstva, ki je prizadeto po'pomanjkanju, so sovjetske oblasti v Rigi sklenile posebno pogodbo z zastopnikom zahodnega kapitalizma. Poglavarji komunizma se zavedajo, da bi se ta pogodba utegnila zdeti kot odpoved ideologiji tretje internacionale, odpoved namenu doseči svetovno revolucijo. Sovjetska vlada je bila prisiljena- skleniti pogodbo v Rigi, in sicer zlasti zaradi tega, da reši milijone mladih življenj, življenja bodočih borcev za svetovno revolucijo. S tem je privolila v začasno premirje z zahodnim meščanstvom, ko je odnehala pritisku zelo težavnih, skoraj obupnih razmer, v katerih životari oblast komisarjev zaradi pomanjkanja, ki je zadelo državo. Toda pri vsem tem se sovjetske oblasti in pa komisija za notranje zadeve niso niti za trenutek odrekle svojemu temeljnemu cilju: zanetiti požar svetovne revolucije, ko bodo premagale, strle in uničile kapitalistično vladavino, ter osvoboditi svetovni proletariat njegovega jarma. Za zavedni proletariat je mir s kapitalisti nemogoč. Mir bo samo tedaj, ko bodo težki kiji delavcev razbili temelje zlatim malikom buržuazije, ko bo uničen moderni Baal in ko bo sodobni gnili socialni red pokopan pod lastnimi razvalinami. Pozor, tovariši! Premirje ni miri Mir s kapitalom je neizvedljiv!« Ta skrivni oklic so podpisali: predsednik izvršnega odbora kominterne Zinovjev, člani odbora Birola, Buharin, Popov, Fried, Arnold, Lekay. ... le slepilo za lahkoverne Berlin, 25. maja. s. V zvezi z razpustom tretje komunistično internacionale, o katerem listi še zmeraj razpravljajo, je zanimiv članek, ki je izšel v »Hamburger Fremdenbrattu«, ker nekako povzame skupno sodbo vseh drugih nemških dnevnikov. List opozarja na govor, ki ea je pred mesecem dni imel podpredsednik Ždruženih držav Wallace, po katerem bi po sedanji vojni neogibno prišlo do tretje svetovne vojne, če se Sovjetska Rusija ne bi odrekla svojim prevratnim načrtom po vsem svetu. Stalin je torej ustregel Angležem in Amerikancem, s tem da jim je ponudil sladkorček navidezne, toda ne stvarne odpovedi, tako da se je vse skupaj sprevrglo v posmehljivo igro na škodo bogataških zavezniških sil. S to zamislijo, ki se je skuhala v vražjih možganih rdečega trinoga, — nadaljuje list — ni boljševiška Rusija prav za prav v ničemer‘popustila, dosegla pa je to korist, da ji ne bo treba prevzeti nobenih obveznosti do ZdružefKih držav glede vzhodne Azije, ker jo bo lahko prepustila skrbi zaveznikov. Ni dvoma, pravi list, da so še sovjetski voditelji za ta korak odločili šele potem, ko so si zagotovili znatno korist. Ni težko uganiti, da je ta korist ravno v angleški in ameriški obljubi, da bo po vojni Rusija lahko prevzela varstvo nad evropsko celino. Razpust tretje komunistične internacionale bo še okrepil prevratno delovanje drugih komunističnih organizacij, ker bo skrajnim prevratnežem po posameznih državah nudil še bolj svobodno rovar-jenje. _____ Obupno stanje prehrane v Sovjetski Rusiji Buenos Aires, 28. maja. s. Rooseveltova napoved, da bo poslana večja količina živeža v Rusijo, razlagajo v vvaskinstOnekih krogih kot znamenje obupnega prehrambenega položaja v ■ Sovjetski Rusiji. Poleg tega tudi poudarjajo, da Roosevelt teh živilskih dobrot ni namenil za civilno prebivalstvo. Ii Tirane je odšel v Rim kot albanski zastopnik pri italijanski vladi ekec. Koliqi. Prej je bil profesor na trgovskem zavodu v Valoni in na državnem liceju v Skadru. Nemški general Hansen, šef nemškega vojaškega zastopstva v Romuniji, je izročil ženi romunskega divizijskega generala Mihaela Lascarja, ki je padel v bitki za Stalingrad, hrastov list k viteškemu križcu reda Železnega križa. I H ■ 405. Takoj je dal povabiti vse znance, kar se jih je mudilo v letovišču Cumae, naj pridejo na večerjo v njegovo vilo. — Popoldne je pisal v knjižnici, nato se je kopal, se dal obleči, potem pa lep kakor kak bog odšel ogledovat priprave za večerjo. Na vrtu, kjer so dečki in deklice z grških otokov spletali vence iz vrtnic, je sedel pod košato bukev ter poklical k sebi Euniko. 404. Prišla je v beli obleki in z vejico mirte v laseh, lepa kakor vila Posadil jo je k sjsbi. se s prsti dotaknil njenih senc in jo začel gledati, .kakor gleda umetnik svoj kip Potem ji.je rekel: »Eunika. ali veš, da te dolgo nisi več sužnja?« »Gospod, še zmeraj sem,« je odvrnila. »Toda morda še ne veš, da je ta vila in vse. kar ji pri-pada, od danes tvoje?« Deklica ga je nemirno pogledala in vprašala: »Zakaj mi to pripoveduješ, gospod?« On pa se ji je le smehljal in ji dejal: »Eunika, rad bi mirno . umrl « Pogledala ga je presunljivo ter vdano zašepetala: »Poslušam te. gospod!« K®**** & mmsfcs 4 1 l EIAR — Radio Ljubljan ! Sobota, 29. maja: 7.30 Pesmi in napevi — 8 Napoved časa, -poročila v italijanščini — 11.50 Pol uro za vojake —* 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.4-5 Valčki — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih bili napadel njegove svobode in se lotil njegove nedotakljivosti. Kakš- tako razpoloženi kakor človek, ki je ušel smrti. Kolumb je^ bil 110 stališče bo zavzel portugalski kralj do admirala in podkralja zadovoljen nad doseženim uspehom in tudi z ogromnimi^ izglcdi, Kastilije, do admirala države, s katero se je nahajal vsaj uradno ki so se odpirali za bodočnost. Bil je srečen, kakor ni bil nikoli v miru, pa Čeprav ne v posebno prisrčnem? Sovražno dejanje prej in kakor tudi nikoli več ne bo. napram Kolumbu bi pomenilo v tistem trenutku in tistih okoli-1 potcm s0 priš,e do izraza zavisfi nehvaležnost, verige v Baba- dillu, kršitev njegovih pravic in zasenčevanje njegove nesmrtne slave. galskega naroda močno trpela, če možnosti poraza ne upoštevamo. Kolnmb je 4. marca pisal kralju Ivanu pismo in pričakoval nanj odgovor, medtem pa niti za trenutek ni zapustil svoje ladje, katero je budno čuval, čez štiri dni je prispel odgovor in je vseboval povabilo, naj se zglasi v kraljevem dvoru v Valle del Paradiso. Kolumba se je polastila neodločnost, toda Je za hip. Preveč nujno je bilo postaviti svojega nasprotnika pred dovršeno dejstvo, zraven pa paziti na učinek te presenetljive novice na razočaranega kralja, kajti le tako bi se dalo iz besed, ki jih bo izustil kralj Ivan, skrojiti bodoče stališče Španije. DNEVNIK KRIŠTOFA KOLUBA. Predgovor. To je pripovedovanje o prvem potovanju, pripetljajih in poti, ki jo je naredil admiral don Krištof Kolnmb, ko je odkril Indijo. Povzeta je v izvlečku z izjemo predgovora, ki ga je napisal za kralja in kraljico in katerega je napisal kot posebno pismo. Začenja se takole: V tem letu 1492 sta Vaši Veličanstvi končali vojno proti Mavrom, ki so še vladali v Evropi, in jo zaključili v prekrasnem mestu Granadi, kjer sem jaz 2. januarja istega leta videl, kako je po sili orožja zavihrala zastava Vaših Veličanstev na stolpu Alhambrc, utrdbe imenovanega mesta, in videl, kako je prišel maverski kralj iz svoje hiše in poljubil roki Vaših Veličanstev. Isti mesec in na temelju podatkov, katere sem dal Vašima Veličanstvoma o indijski zemlji in o nekem knezu, nazvanem Veliki kan, kar bi se po naše reklo kritij' kraljev, kateri je po zgledu . svojih prednikov večkrat poslal odposlance v Rim, da bi mn * poslali učenike naše svete vere, da bi ga v njej poučili, sta Vaši Veličanstvi sklenili mene, Krištofa Kolumba, kot kristjana in katoličana in nasprotitika Mohamedove vere in slehernega drugačnega poganstva in krivoverstva, odposlali v prej imenovane kraje Indije z namenom, da bi obiskal tiste kneze, ljudstva in kraje in si ogledal stanje in poskrbel za vse, kar bi bilo treba storiti za njihovo spreobrnjenje k naši sveti veri. Naročili ste j mi, da ne smem kreniti proti zahodu po kopenski poti; ki je bila ' v navadi, pač pa po poti skozi zahod, za katero odločno vemo, da je prav do danes še ni nihče nikoli prevozil.« »In tako sta Vaši Veličanstvi, čim sta izgnali vse jude iz kraljestva in podaniških zemlja, dali istega meseca januarja meni ukaz, naj s primerno armado odplujem proti navedenim indijskim pokrajinam. S tem v zvezi sta mi naklonili velike milosti, pa tudi plemiški naslov, da se odslej naprej nazivam ,Don\ da postanem veliki admiral oceana in podkralj ter stalni guverner vseh otokov in kopnega, kar jih bom odkril in zavojeval na oceanu. Odredili ste, da me v enakih pravicah nasledi moj prvorojenec la da bo tako ostalo za zmerom od rodu do rodn.« Za Ljudska tiskano, t L]abl]anlt Jota Kramar«. — Izdajatelji tal Bodi* — Urednik: lllrbo Javornik. — Rokopisov no vratom* — »Slovenski dam« tsbala ob delavnikih ob IX — Mesečo* naročnina II lir,ria Inozemstvo 20 Ut, m Orsdnfitroj Kopitarjeva ulica K DL padstropj* Op ravni Kopitarjeva klica L Ljubila** «. Islelea Itav. 40-01 de 40-04. — Fedrniilsai love most*