Štev. 182. v LIHIM, v sredo dne 23. avpsia 1921 Leio L £—Naročnina 1 bb za državo SHS: ca colo leto naprej Din. 130«— za no) lata „ ,, „ 60-— za telrt lata „ .. . 30--za en mesec „ .. „ 10*— za inozemstvo: esialamo.....Dn. 2»«-— mesečno . , , , , „ 18-— s Sobotna Izdaja: a v Jngoslavljl. . . Din. 15 — v Inozemstva ... „ 3i'— nmu Slev. 75 par. b Cene inseratom:— Uaoatolpaa peUtna vrata malt oglasi po K 4'— »a K 8 veliki oglati nad 43 mm vK itna p« K 8 —, poslana iti: po K 12 —. Pri večjem naročilu popust., Izhaja vsak dan IzvumB ponedeljka in dneva po praznika ob 3. nrl zjutraj. Mesečna priloga; Vastnlk SKSZ. Bmr Orodnlitvo je v Kopitarjevi ullol itev, G/1II Kottoplsl se ne vračajo; nelranklrana pisma m bo sprejemalo. Dredn. telet itv. 50, oprani, itv. 326. Političen list za slovenski narod. Oprava je v Kopitarjevi nI. 6. — Bacon poštne bran. ljubljanske it. 650 za naročnino In it. 349 za oglase, zagreb 59.011, sarajev. 7583, pra&ke in duuj. 24,797 Brezmiselnost. Današnja borzna poročila is Curiha javljajo, da notira tam naša krona 1.45. Pred nedavnim časom je notirala naša krona istotam 1-42. Ta kurz je bil najnižji. Vče,raj smo se mu znatno približali in danes ga bo mogoče že zopet dosegli, mogoče celo presegli. Istočasno s tem prijetnim iznenade-njem iz Curiha pa prihajajo iz Belgrada vesti, da je zakonodajni odbor že vzel v pretres predlog zakona o uradniški prag-matiki, ki obsega, kakor smo že javili, dve glavni določili: stalnost uradnika in določitev njegove plače. Kar se tiče stalnosti uradnikov, te določbe ne posegajo globoko v življenje našega ura društva, ker je pri nas stalnost v službi za uradnike že silno dolgo vpeljana in je ta določba v vseh modernih uradniških pragmatikah samoposebi umevna. Za Srbe je seveda stvar drugačna, kajti srbski uradnik je bil doslej z eno nogo vedno na cesti in z drugo v uradu. Za Srbijance bodo torej tozidevne določbe nove prag-matike velikega moralnega pomena, nas pa ne zanimajo posebno. Za naše uradnike je mnogo važnejši uradniške pragmatike drugi del, ki govori o plačah. Te določbe nameravanega zakona so nekateri listi že objavili. Odkrito moramo priznati da so nas presenetile. Ni nas pa presenetila višina (oziroma nižina) nameravanih novih plač — ld mimogrede rečeno ne pomenjajo skoraj nikakega izboljšanja dosedanjega dejanskega stanja — pač pa smo bili izaenadeni, ker vlada določa stalne plače uradnikom danes, v dobi splošne valutne devalvacije. Vrednost našega denarja, ali oe hočete: dinarja, je silno ispremenljiva vrednost Na žalost se izprominja ta vrednost navadno vedno navzdol. To je edina stalnost dinarja, da stalno pada. Sicer se vzdigne včasih za nekaj točk, toda ta dvig je podoben dvigu bolne noge: Trenotno se dvigne, da takoj nato še globlje počene. S tako denarno '/stalnostjo« določati stalne plače je pa po našem skromnem mnenju navadna brezglavost. Danes ni nikakega dvoma o tem, da je višina blagovnih cen od črnega kruha do najfinejših luksuznih predmetov v prvi vrsti odvisna od kronskega (dinarskega) kurza. Pred dobrim letom je notirala krona v Curihu 3 in pšenica je veljala 1000 kron 100 kg. Danes notira krona 1-50 — še nekaj manj — zato pa velja cent pšenice okoli 2000 kron. Obraten primer: Češka krona je notirala pred letom v Švici 7.-50, a rnetorski cent pšenice je veljal na Češkem okoli 400 čeških kron. Danes notira češka krona v Švici nad 16, zato pa velja cent ameriške pšenice na Češkem nekaj pod 200 čeških kron. Nečemo sicer trditi, da razne izvozne prepovedi, uvozne olajšave in devizno-poliUčne sekature ne bi vplivale na blagovne cene. Vplivajo že, toda ta vpliv je v primeri z valutno katastrofo naravnost minimalen. Kolikor bolj bo padala vrednost našega denarja na mednarodnem trgu, toliko višje se bodo vzpenjale blagovne cene — to je železen zakon mednarodnega gospodarskega življenja, katerega ne more izpremeniti nobena vlada, tudi Pašiceva ne. Kdor le količkaj pozna činitelje, od katerih je odvisen padec ali dvig ene ali druge valute, mora vedeti, da bo naša va-lu|ta še dolgo padala. Glavni činitelj ni borzna špekulacija, kajti ta samo gotova dana dejstva izrablja, a dejstev n e ustvarja. Dejstva, od katerih odvisi fetalen dvig ali stalen padec denarja, ne računajoč v to trenotne borzne »dogodke*:, ustvarja državna, predvsem finančna uprava. Ta pa je pri nas pod vsako kritiko. Mislimo, da s tem stavkom nismo zagrešili protidržavnega zločina, ker zastopniki tujih držav pri nas tudi ne spe, ampak prav dobro vedo, kako in kaj je. Preden si bo srbski del naše države ustvaril tako finančno upravo, kakršna bi mogla vzbujati v tujem svetu zaupanje do nas in do naše države, bodo zatonile še generacije. 2ato smelo trdimo, da drže danes še zadnji košček kredita, ki ga uživa naša država v finančnem svetu, po konci samo še prečank, zlasti Hrvatje in Slovenci. Na stalen dvig naše valute torej v doglednem času ni niti za misliti; niti na stalnost na nekem nizkem tečaju ne. Dinar bo padal dalje. To vlada sama prav dobro ve, čeprav tega ne pove, ali pa celo poskuša z optimističnimi poročili javnost varati. A kljub temu gre naša vlada za teru, da hoče na podlagi labilne od dne do dne lizpremenljive valute določiti za uradništvo stalne plače! Pravijo, da tehničnega perpctuum-a mobile še nihče ni našel; naša vlada pa finančnega ne bo. Edina prava pot za tako rešitev uradniškega gospodarskega vprašanja, ki bi izključevala vsakomesečne zahteve uradništva po zvišanju plač, bi bila ali pot indeksnih številk, ali pa določitev plač na podlagi stalne, to je zlate valute. V zlatu določena plača bi se izplačevala seveda ne v zlatu, ki ga nikjer več ni razen v zobeh bogatih žensk, ampak v papirju, toda po povprečnem borznem kurzu. Na indeksne številke seveda pri nas še ne moremo misliti, ker nam manjkajo najosnovnejše statistične uredbe. Na nekem uradniškem zborovanju je zahteval nekdo, čegar imena se ne spominjamo več, naj država plačuje svoje uslužbence in natura. Ta zahteva je istovetna z našim predlogom v bistvu. Razlika je le ta, da blago n. pr. pšenica tudi menjava svojo vrednost, kakor je pač letina dobra ali slaba, dočim je zlato na j stalne j ša računska podlaga za določanje cen in stoletna finančna tehnika je že morala vedeti, zakaj je določila kot vrednostno merilo zlato. Poskus stalnega določanja blagovnih cen in njim odgovarjajočih plač na podlagi izpremenljive papirnate vrednosti pa je brezmiselnost, ki je edina dika naše dične vlade. Rudarska stavka v Sloveniji. V največjem miru in redu poteka stavka. Niti en delavec ne dela, vsi so zapustili rudnik in so odločeni vstrajati do končne ugoditve njihovih zahtev, ki so naravnost nizke. Po naših informacijah zahteva delavstvo, da se mu prizna eksistenčni minimum, določen odvladne komisije in k temu približno 20 do 25 odstotkov izgube, ki jo je delastvo utrpelo vsled tega, ker jo družba zvišala konsumne cene za 49 odstotkov, med tem ko je zvišala plače samo za 25 odstotkov. Pri tem je družba imela 24 odstotkov dobička poleg tega, da je brez vzroka povišala šc ceue premogu. Zahteve delavcev nikakor niso pretirane in je le od družbe odvisno, da se stavka lahko čim preje konča. Dalje smo prejeli privatno poročilo, da je brez vzroka aretiran poleg včeraj omenjenega rudarja Pristava tudi rudar Salomon. Pooblaščenemu zastopniku vseh štirih delavskih organizacij g. Emilu Šte-fanoviču pa. je pokrajinska vlada ponovno dovolila vrnitev v Trbovlje. Upajmo, da bo vlada še dalje šla na roko trpinčenemu delavstvu in s svoje strani pomagala, da se v rudnikih vpostavi zopet normalno obratovanje v splošno korist in blagor. Že sedaj pa smatramo za umestno, da vlado opozorimo, da naj pri pogajanjih nikakor ne dopusti, da bi družba v slučaju ugoditve zahtev delavcem smela zvišati cene premogu, Družba ima ogromne dobičke in jih bo imela kljub temu, če delavstvu da, kar zahteva. Če pa dunajski in drugi židje dobe malo manj mastne dobičke, pa to za človeško družbo ne bo nobena nesreča, Delavstvo je odločeno vzdržati do konca. Veliko število sc jih je dosedaj že izselilo na kmete in se v slučaju, če bi ne dobilo zvišanja, sploh ne povrne več v rudnike, temveč se posvete drugim poklicem. Včerajšnje »Jutro« poroča v svojem članku, v katerem se ostro obrača proti delavstvu, da imajo rudarji povprečno 140 Iv na dan. To laž je treba takoj spodbiti, da »Jutro« in družba ne bosta varala in begala javnosti. »Jutro« jc namreč kalku-liralo na podlagi od družbe sestavljene statistike, v katero je družba sprejela vse delavce, tudi tiste, ki delajo po 12 in še več ur na dan akordno delo in dobe za to svoje izkoriščanje tudi večje plače. Če se plače vseh teh delavcev in rudarjev upoštevajo skupno, potem seveda sledi, da (ima vsak povprečno res morda 140 K, kar pa ni gotovo. To pa je ravno tako, kakor če bi po določitvi povprečne uradniške plače upoštevali tudi ministre. Potem bi 'seveda lahko trdili, da ima državni uradnik mesečno povprečno 10.000 kron. Naše informacije so točne, zato pri tej priliki odgovarjamo na »Jutrov« čanek: Pazi, kam stopiš in kaj čitaš! — Delavstvo je v službi Trboveljske, ikatere organ je ravno »Jutro«, sramotno plačano, Ja ne more nc živeti nc umreti. S 70—90 kronami na dan danes niti raztrgan berač ne more več živeti. Trbovlje, 22. avg. (Izv.) Stavkujoči rudarji so po veliki večini odšli na kmete. V trboveljskih revirjih vlada grobna tišina. Danes je izdala trboveljska družba oklic, v katerem proglaša, da je celokupno delavstvo odpuščeno. Ne oziraje so na to, da ta odpoved ne odgovarja službenemu redu, je vzbudil ta proglas med delavstvom velik smeh, ker delavstvo družbo dobra pozna. Razpoloženje stavkujočih je izborno, dobili so že od kmetov potrebno hrano. S stavko računa delavstvo na najmanj 3 mesce. Pretnja, da bo vlada nastopila z vojaštvom, ne pomaga nič, ker v trboveljskih revirjih je ostalo le malo delavstva. Danes se je sestala konferenca vseh štirih organizacij v prisotno&ti poslancev dr. Gosarja in Brandnerja, ki so zaključile, da so pripravljene se pogajati ali samo na podlagi eksistenčnega minimuma. Seji je prisostvoval tudi g. Stefanovič, ki je dobil dovoljenje od vlade, da se konference udeleži. Izjavilo se je tudi, da je cela akcija rudarjev nepolitična in ima strogo gospodarski značaj. G. Stefanoviču se je izrekla navzlic klevetanju -Jutra« od ZRD popolna zaupnica, da je zastopal pravilno stališče eksistenčnega minimuma strogo nepolitično. Govori se, da bo stopilo tudi rudarsko delavstvo v Bosni in Srbiji v simpatični štrajk. Preiskovalni sodnik, ki se je mudil danes v Trbovljah, je ugotovil, da je aretirani rudar Pristav popolnoma nedolžen. Najnižja vrednost naše valute. Curih, 22. avgusta 1922. (Izv.) Naša krona je dospela na današnji predborzi in ua današnji sklepni borzi na najnižji tečaj, ki je bil dosedaj doBežen. Od 1.52 je padla danes na 1.45. Pod 1.50 krona, do sedaj še ni padla. Mala antanta. Belgrad, 22. avgusta. (Izv.) Vlada je obveščena, da sc prične konfcrenca male entente v nedeljo dne 27. t. m. v Pragi; Romunski minister Duca pride v Prago 25. t. m, zjutraj. Naš zunanji minister dr. Ninčič odpotuje iz Belgrada v četrtek zvečer s tajnikom zunanjega ministrstva Milova-novičem, V Belgradu se potrjuje vest, da bo pri posvetovanjih male entente v Pragi sodelovala tudi Poljska. Program konference bo naslednji: 1. Razširjenje trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Češkoslovaško, 2, razširjenje in podaljšanje vo- jaške pogodbe mod Jugoslavijo in Češkoslovaško, 3, razdelitev železniškega materijala med nasledstvene države Avstro-Ogrske, 4. razgovor o sprejemu Bolgarske v malo entento, 5- vstop Poljske v malo entento, 6, zastopstvo male entente pri zvezi narodov. Vlada pobija draginjo. Belgrad, 22 avgusta. (Izv.) Danes dopoldne se je v finančnem ministrstvu nadaljevala konferenca komiteja ministrov za pobijanje draginj©. Zatem sc je vršilo posvetovanje ministrov, ki sc nahajajo v belgradu. Na tem: posvetovanju so člani ministrskega komiteja poročali o storjenih sklepih. Konfcrenca ministrov je sklenila, da se uvede naslednja izvozna carina: za pšenico 150 dinarjev za i00 kg, za žive in zaklane prešiče pod 60 kg se plača 1000 dinarjev za komad. Izvoz ovsa in sena jc sploh prepovedan. Za belo moko se plača izvozna carina 110 dinarjev za 100 kilogramov. Belgrad, 22. avgusta. (Izv.) Zunanji minister dr. Ninčič je podpisal odlok, s katerim se dodeljujejo našemu poslaništvu v Rimu dr. Gavrilovič, v Varšavi Gjorgjevič, v Budimpešti Markovič, v Madridu pa Nastasijevič. Za poslanika v Madridu je imenovan dvorni maršal Jankovič. (Vsi seveda sami Srbi.) Batinaški režim proti batinanju Belgrad, 22. avgusta. (Izv.) Notranji minister je danes izdal odlok na vse oblasti, v katerih jih opozarja na kazni, ki se bodo uporabljale napram vsem onim državnim organom, ki bi se posluževali! telesnih kazni. Prizadeti se opozarjajo, naj vsak slučaj prijavijo državnemu pravdništ-vu, da se postavi vsak uradnik, ki bi zlo-j rabil svojo oblast, pred sodišče- Fašistovski izgredi protf Nemcem. Innsbruck, 22. avg. (Izv.) — >InnS-brucker Nachrichten« poročajo iz Bozena: Včeraj so se vršili tukaj kravali fašistov radi tatvine trobojnice iz poslopja umetnostne razstave po neznanem storilcu. Akoravno je bila trobojnica že naslednji dan vrnjena, se fašisti s plakati pozvali prebivalstvo na zadostilno manifestacijo pred poslopjem umetnostne razstave. Tudi civilni komisarijat se je priključil tej zahtevi fašistov ter jo odredil manifestacijo, katere se je udeležilo le veliko število fašistov, medtem ko se od domačega prebivalstva ni nikdo javil. Na to so fašisti priredili obhod po mestu in pri tej priliki de-molirali nekaj nemških trgovin. Škoda znaša več milijonov lir. Demonstracije, ki jih je nemško prebivalstvo preneslo popolnoma pasivno, so se končale šele pozno zvečer. Mažarska ne koncentrira nobenih čet. Budimpešta, 23. avgusta. (Izv.) Mažarski dopisni urad javlja: V enem delu inozemskega tiska so se pojavila poročila, glasom katerih bi naj mažarska vlada koncentrirala čete ob jugoslovanski meji v svrho vpada v Prekmurje. Mažarski dopisni urad je od merodajne strani pooblaščen, da najodločneje demenlira te vesti (ki jih razširja belgrajski Presbiro). Avstrijski kancelar v Berlinu. Berlin, 22. avgusta. (Izv.) Avstrijski zvezni kancelar dr. Seipel jc v spremstvu finančnega ministra Scgurja nocoj dospel iz Prage v Berlin, kjer so ga sprejeli nemški državni kancelar dr- Wirth, državni tajnik dr. Simson in drugi člani berlinskega zunanjega ministrstva in avstrijskega poslaništva. V popolnem prepričanju, da bo Pribi-čevičev kulturnobojni sistem večen, je priobčil »Učiteljski Tovariš« dne 10. avgusta 1922 uvodni članek, kot pozdrav vsesokol-skemu zletu. V isti številki je natisnil tudi »kulturni program«, v katerem izrecno za-metava versko katoliško vzgojo in vsako nadnaravno moralo sploh, poudarjajoč zgolj posvetni etični poduk. V »Pozdravu« pravi med drugim: i-Da imajo učitelji Sokoli mnogo nasprotnikov, je znano. Najglasnejši so tisti, ki pravijo, da smo proti veri. To je laži Sokolsko načelo govori, da je vera najintimnejši in najsvetejši del našega notranjega življenja, zato spoštujemo vsako versko prepričanje. Proti veri nismo, pač pa smo proti tistim, ki razobešajo verska znamenja tudi in zlasti takrat, kadar buče politične pesmi. V taki službi učitelj nc sme in ne more biti. Zlasti ne sme in ne moro biti učitelj tam, kjer izpodkopujejo avtoriteto in temelje države,, šole in morale.-?: Postavimo predstoječo denuncijado na kritično rešeto. Alt je Sokol proti veri ali ne, o tem ne bomo hodili po informacije niti k Uniji jugoslovanskega učiteljstva, niti k (Očividnemu piscu >Pozdrava« g. En- gelbertu Ganglu. Jugoslovanski škofje 90 o Sokolu izrekli svojo resno besedo, ki je in ostane avtoritativna za vse katoličane, tudi za tiste učitelje v Uniji, ki hočejo še biti člani katoliške cerkve in spoznavalci katoliške vere. »Vera je najintimnejši in najsvetejši del našega notranjega življenja. Proti veri nismo k Prijatelji, poglejmo resnici v obraz! »Sokolski Vestnik« IV. letn. str. 103 piše: »Procesije je treba smatrati za hinavščino, zato veljaj pravilo: Sokolstvo čedalje proč od cerkvenih manifestacij, ne glej jih, ne poslušaj jih, nič jim ne veruj, nič jim ne daj! — Dolžnost sokol-skih društev je, odstraniti iz svojega delovanja vse, kar podpira vzgojo naše mladine v cerkvenem smislu.« Drugi letnik istega lista, na str. 36 piše: Geslo naprednosti bodi odcerkvenenje misli in čuta. Takih oficielnih izjav bi lahko naštel še mnogo, pa upam, da že predstoječe v bengalični luči osvetljujejo prave cilje sokolske vzgoje. »Spoštujemo vsako versko prepričanje.« Resnica je samo ena in če sem zaveden katolik, moram biti prepričan, da je resnica doma le v temeljnih načelih katoliške vere in cerkve. Dveh resnic ni in ne more biti. Človek zdravih možgan neresnice — ne more spoštovati. »Spoštovati vsa ko versko prepričanje« pomeni torej ind: terentizem, ki ga je Sokol resnično sprejel v svoj program, in je že vsled te zmote sokolstvo protikatoliško. Dalje pravi »Tovariš«, da je le proti tistim, ki razobešajo verska znamenja, kadar buče politične pesmi. Če je vera. kakor pišete, najsvetejši del našega življenja, potem je, ne samo naša, temveč tudi vaša dolžnost, da uravnamo vse naše zasebno in javno življenje na temelju katoliških načel. Ali je torej v tem slučaju mogoče, da bi duhovniki molčali n. pr. pri volitvah poslancev, ki odločajo v državnem zboru o verski šoli, o razporoki, o svobodnem gibanju Cerkve in drugih zadevah, ki tangirajo ne samo temeljne verske nauke, temveč tudi svobodo in neodvisnost vašega »najintimnejšega in najsvetejšega življenja«? Avtoriteta in temelj države, šole in moralo sta vam nad vse. Pravi Toda, kdor ni skregan z zgodovino in če pazno motri sadove današnje vzgoje, mora priznati, da je avtoriteta, ki taji nadnaravnega stvarnika in njegove zapovedi, piškava, da je morala brez nadnaravnih pripomočkov, ki jih dajeta vera in cerkev, praktično ne-vzdržljiva in da je država, zgrajena na takem temelju obsojena v propast. Zato je sokolstvo s svojim indiferen-tizmom, vzlic poudarjanju državne in narodne misli organizacija, pri kateri učitelj, kateri hoče vzgajati otroke katoliških sta-rišev, ne more sodelovati. Učitelj. Politična novice. Kako vneto delajo za ljudstvo. Demokratski organ »Pravda« piše pod naslovom »Brezvestnost in strah« tako-le: ^Državo ogrožata lakota in mraz, a g. Pa-5ič prepušča drugim boj proti tej nevarnosti. Zanimivo je ugotoviti, da se na kronskem svetu nihče ni hotel dati voliti v komite za pobijanje draginje kakor gg. Kumanudi, Žerjav, Pucelj in Vilovič. G. Pucelj je prisostvoval eni seji v Ljubljani, obe_ tal je priti v Belgrad, ampak prišel ni. Izgleda, da so vsi v dvomih, ali naj državo rešujejo ali ne ... Pravilnik za zakon o pobijanju draginje pa čaka na ministra za pravosodje, da ga pregleda.« Tako v ^Fravdi« z 20. avg. t- 1- + Nov neuspeh. Pred nekaj dnevi je odšel v Trst kot zastopnik naše vlade pomočnik ministra vnanjih zadev g. Nešič, da konča ali vsaj pospeši naša pogajanja z Italijani. Včerajšnji »Obzor« pa javlja, da se je vrn.il g. Nešic iz Trsta, ne da bi bil kaj opravil. + Parlamentarna natančnost Ko so tekom zadnjega parlamentarnega zasedanja gospodje vladinovci lovili glasove za ameriško posojilo, so obetali raznim strankam graditev novih železniških prog. V zakonski predlog so sprejeli celo vrsto železnic, okoli 13, za katere so pa že spočetka rekli ,da se ne bodo takoj gradile, ampak le trasirale. Med temi železnicami, ki bi se imele po zakonskem načrtu šele tra-siratl, se pa nahajajo proge, ki so jih že zdavnaj zaoeli graditi, n. pr. proga Kragu-jevac—Kraljevo—Mitrovica in Kruševac— Jankova—Klisura. Proga Lajkovac—Belgrad je pa do Obrenovca že v prometu. Sedaj ne vedo, komu bi častitali vsled natančnosti, ali vladni večini, ali ministrstvu za promet ali ministrstvu za javna dela. + »Kako se pri nas dela.« »Jutro« javlja iz Belgrada z dne 21. t m.: »Nocoj je izšla posebna številka »Videlo«, ki na vsej prvi strani razpravlja o vprašanju kraljeviča Gjorja. List navaja, da je Pa-spremenil svoje stališče v tem vpraša-l. Storil je to zato, ker je svojo hčer nagnil kraljeviču Gjorgju, o čemer se je že dosegel sporazum med njim in kraljem Petrom. Kraljevič Gjorgje je to izkoriščaL Ker je imel pred vojno 60 tisoč dinarjev letno, in je bila ta vsota premajhna, je bil prisiljen, da se je obrnil na Pažiča. Obrnil se je tudi na gospodično Darinko N. Pašicevo, da z njeno pomočjo pride do denarja. Preden je odšel v Pariz, mu je Pašič dal iz dispozicijskega fonda 50.000 frankov. Ko je kraljevič Gjorgje odhajal v Pariz, je v krogu svojih ožjih prijateljev pripovedoval, da gre, da se vidi z »dolarsko princesinjo«, s katero se misli oženiti, Pašič mu je to preprečil in dal v javnost vest, da je zblaznel. Ko se je Gjorgje vrnil v Belgrad brez žene, ga je Pašič stavil pred alternativo, da se oženi z njegovo hčerjo in dobi vse, ali da izgubi tudi, kar ima. On se je premišljal, vladni listi pa so javljali, da bo najbrže dobil vse, kar je zahteval. Ko je odgovor bil za Pašiča ne-povoljen, je nastalo to, kar je Pašič napovedoval. »Videlo« završuje: Sedaj bomo videli, kaj se bo s princem zgodilo. — Isti list prinaša še eno vest pod naslovom: »Bakšiš iz Amerike«: Narodna banka v Belgradu je dobila nalog iz Newyorka, da se Praporčetoviču, posredovalcu pri zadnjem državnem posojilu, izplača vsota 400 tisoč dolarjev ali 32 milijonov dinarjev. S tem denarjem se ima izplačati honorar agentom Blerovim, žurnalistom in narodni skupščini. Za ministre bo prišel poseben bakšiš. Kakor se vidi, je začetek baš amerikanski. Niti groš še ni prišel v državne blagajne, bakšiš pa se že deli.« + Političen pritisk v Bosni, Odkar so se muslimani razdvojili na dve skupini, na opozicijonalno dr. Spahovo in na vladinov-sko Maglajličevo, poskušajo vladinovci z vsemi sredstvi narod prisiliti, da stopi na njihovo stran. Svoj cilj hočejo doseči predvsem s pomočijo uradništva, in sicer od najvišjih do na, nižjih mest. Radikalna stranka v tem oziru zvesto podpira Maglajliča. Doslej so imeli radikali tri okrožna načel-stva (Sarajevo, Mostar in Banjaluko) v svojih rokah, eno mesto (Bihač) je bilo nevtralno, v Tuzli je načeloval musliman, v Travniku pa Hrvat. Sedaj pa nameravajo vsa uradniška mesta zasesti s svojimi strankarskimi pristaši, katerih naloga seveda ne bo, da z dobro in pošteno javno upravo ljudstvo zadovolje, ampak da gonijo s pomočjo bajonetov, cenzure in ječ ljudi v vladni tabor. Popolnoma po — nekdanjem madžarskem vzorcu. To seveda za- to, ker živimo v svobodni, demokratični državi.•• + Nov bolgarski poslanik r Belgradu. Iz Sofije se poroča, da bo bolgarski poslanik v Belgradu Todorov odpoklican. Na njegovo mesto bo najbrž imenovan dosedanji diplomatski odpravnik v Berlinu Slavko Pomenov. — Orlovska prireditev s prijaznim sodelovanjem bratskih sosednjih društev se vrši v Dobu v nedeljo, dne 27. avgusta 1922. Spored: Ob 1. uri zbirališče pri bistriškem mostu na Viru; ob enčetrt na 2 odhod z domžalsko godbo v Dob; pozdrav v Dobu. Ob 3. uri javna telovadba na župnijskem vrtu. Po telovadbi narodna ljudska veselica (godba, petje, srečolov itd.) V slučaju slabega vremena se vrši prireditev v »Društvenem domu« s istim vzpo-redom in šaljivo igro. — Na veselo svidenje! — Bog živi! — Iz Zagorja ob Savi. Občinske volitve 20, t. m. pri nas so pokazale, katera stranka ima pri volivcih največ zaupanja. SLS je pridobila v tem boj«. 40 novih glasov. Ni »e posluževala reklame, ni obetala vse mogoče, a vendar je danes s 130 glasovi, to je z S odborniki, najjačja stranka. Kdor je gledal priprave nasprotnikov, videl njihovo žilavo«!, sc je moral ustrašiti. Narodni socialci niso šte-dili papirja; za agitacijo so vrgli najboljše moči, klicali Brandtnerjn, metali zaspane volivce s postelj in raznašali svoje oklice celo po cerkvi. Toda glej, komaj rso se vzdržali na nekda- j nji višini in imajo s 118 glasovi 7 odbornikov, i Tudi soc. demokraciji ni pomagalo besedičenje j o grozotah papeške garde, ki ni končalo kle-! rikalnega zmaja. Dobili so le 112 glasov, to je J 6 odbornikov. Naši liberalci so se na novo j orientirali t obrtni gospodarski stranki. Kar j so počenjali ti nemaniči je že odveč. Obetov j so jim bila polna usta, njihovih lepakov ni ! manjkalo po vogalih. Toda volivci poznajo j te nevešče idote, ki so 13 let, Bog vedi v či-; gavo korist vladali občino. Skrbno so se ogibali skrinjice posed-ujočih slojev. To pristno kapitalistično pleme je med nami odigralo. Nekdanji oblastneži so se zadovoljili z 72 glasovi ali 4 odborniki. Obžalovati je le, da je sedanji režim onemogočil staviti komunistični stranki lastne kandidate. Upati pa je, da bodo našli ti ljudje v novo izvoljenih možeh zastopnike ljudstva, ki bodo vedno in povsod zastopali koristi celote. — Slovaški profesorji in češčina. Društvo slovaških profesorjev je sklenilo na svojem šentmartinskem občnem zboru prositi, da bi se na slovaških srednjih šolah učila češčina šele od 5. razreda naprej, zakaj sočasni pouk češčine in slovaščine ovira pouk prave slovaščine. — Dementi, »V zadnjem času se širijo vesti v domačih in tujih listih, da bodo nastale tekom meseca septembra velike »perturbacije« na zemlji, vsled česar bo propadel del južne Evrope in Azije. — Vse te vesti so plod špekulacij nekega v znanstvenih krogih neznanega pisca; zato jih je treba smatrati za popolnoma neosnova-ne. Ljudje naj se zaradi n'ih nikar ne vzne-mix-jajo.« — Ta imeniten dementi razširja uradni belgrajski »Presbiro«. — Drva za železničarje — prodana! Na zadnjem kongresu železničarjev je strojevod a Popovič v navzočnosti pomočnika ministrstva za promet povedal sledeče; V Subotici so zaprosili železničarji, zlasti nižjih vrst, da jim dovoli ravnateljstvo nabavo drv iz sosednje Slavonije. Ravnateljstvo je prošnji ugodilo, železničar! so nabrali med seboj potrebni denar, plačali drva po 293 kron za kubik in s posebnim od ravnateljstva na razpolago jim danim vlakom so jih prepeljali v Subotico kjer »so« jih prodali kljub protestom že. lezničarjev privatnim trgovcem po 600 To se je zgodilo pred enim letom, a do da. nes še nikake preiskave, kamoli kazni. — Pozor čebelarji! Izkaznice za obi. skovalce razstave ob južni železnici so se razposlale. Državna železnica pa dotične prošnje še ni rešila. Vsekako pa pričakuj, mo ugodne rešitve in bomo skrbeli, da jih priglašenci prejmejo pravočasno. Izkaz, niče veljajo samo za vozno olajšavo, ne pa kot vstopnice na raz. stavo. Vstopnice se bodo dobile pri blagaj. ni. Vstop h kongresu je vsakomur prost, Delegati podružnic dobe izkaznice za po. lovično vožnjo pri svojih podružnicah, po. oblastila naj jim izstavijo podružnice. Roj; za prijavo za razstavo je sicer potekel Kljub temu pa lahko še vsakdo razstavi brez prijave. Vsi predmeti naj bodo najkasneje do 1, septembra v Ljubljani .glej okrožnico). Vsem podružnicam smo danes razposlali plakate za razstavo. Pro. simo, da se takoj kolkovani s kolkom p« 5 para nabijejo. Dne 8, septembra bo na razstavišču semenjzamedinvosek. Čebelarji, ki imajo med na prodaj naj pri-nesejo vzorce. Interesente, ki žele kupiti med in vosek, vabimo, da se v velikem številu tega semnja udeleže. — »Življenje v Sloveniji.« Pod tem naslovom je objavila »Epoha« od 20. t. m, dopis iz Slovenije, kjer pravi med drugim; »Politični boj je jako hud in se vodi r glavnem med demokrati (ki so mimogre. de rečeno razdeljeni na dva tabora), so. ' -•listi in samostojncži z ene, — proti kle- ■•ilcern z druge strani. Vpliv onih po. :!ednjih (»klerikalcev«) se tu neverjetno močno občuti. Oni so odlično organizirani in so v Sloveniji skoraj nepremagljivi. V zadnjem času pa se zelo širi pokret radi' kalov. Po vsej priliki podpirajo to gibanje demokratski levičarji z g.Ravniharjem na čelu.« 5! Diplomatska imenovanja. Z zadnjim diplomatskim ukazom je imenovanih osem novih pisarjev v ministrstvu zunanjih zadev, med njimi Slovenca dr. Erhar-tič in dr. Golias ter Hrvat dr. Macan. — Vse gre. Dunajski listi izrekajo javno priznanje — čujte in strmite! — našemu diplomatskemu zastopstvu na Dunaju. Dočim je bilo treba čakati drugod na razna »viza« za potne liste od 3 do 14 dni, je bilo na konzulatu kraljevine SHS vse delo opravljeno tekom enega dopoldne. Tu se vitli, da vse gre, samo hoteti je treba. Zaslugo za to umestno in koristno pospešitev dela pripisujejo listi poslaniku Tihomirju Popoviču in konzulu dr. Toma-ševicu. Ta zgled naj bi posnemali tudi oni v Belgradu, ki ga niso krstili zastonj na »Čekaj-grad«. — Železnica Ljutomer—Ormož. Prometno ministrstvo je ukrenilo vse potrebne korake za takojšnji pričetek gradbe železniške proge Ljutomer—Ormož. Potrebni krediti so že dovoljeni. Ogled na licu mesta se vrši te dni. — Velika gasilska vaja ▼ šmartnem ln Gameljnah. Ljubljanska gasilska župa je imela v nedeljo popolerie pod vodstvom župnih funkcijonarjev veliko gasilsko vajo v Šmartnem in v Gameljnah, pri kateri je sodelovalo 15 gasilskih društev z 292 člani-gasilci. Prvi del vaje je imel za supozicijo požar v Šmartnem, kjer ni vode za gašenje. Vodo je bilo napeljati na daljavo 1200 m, iz Zg. Gameljnov v Šmartno. V 32 minutah po danem znamenju je tekla voda skozi 14 brizgalnic na šmarske strehe. Drugi del vaje je imel za supozicijo velik požar v Zg. Gameljnah, ki se je bliskovito širil od juga proti severu. V 13 minutah po danem znamenju je lila voda iz 15 briz- Packa. e Francoski napisal Ren6 Bazin — Poslovenil A. B. Gospodična Jeanna si je stvar bolj ,vzela k srcu. Zardela, z glavo pokonci, s prezirljivo šobico mi je rekla: »Uspeh je tudi v imenu, gospod!« To sam dobro vem in ni mi treba še te lekcije, da spoznam, kako sem surov, prostaški, v kaki luči sem se pokazal gospodu Charnotu in gospodični hčerki. Sedaj sem ji neznosen, neljub. Ne kaže drugega kakor da kljubujem svoji usodi. Vstal sem. »Zdi se mi,« spregovori uljudno gospod Cbarnot, »da se še nisva pogovorila o tež-koči, ki vas je pripeljala semkaj.« »Ne maram vas še dalje nadlegovati.« »Kaj še! Kar povejte! Za kaj gre?« »Za nošo Junijevih Latincev.« »To je težavno vprašanje kakor po večini vsa vprašanja, ki zadevajo nošo. Ali ste pregledali sedemnajst zvezkov Nemca Friedchenhausen-a?« »Ne,« »Pa ste vsaj čitali o klasični noši pri Angležu Woodsmith-u?« »Tudi ne: ne znam drugega jezika kot italijanskega« »Dobro tedaj, preglejte dvoje ali troje razprav iz numizmatike, n. pr. Thesaurus Morellianus ali Vaillantova Praestantiora Numismata, ali Banduri-ja Pembrock-a, Pellerin-a. Tam boste gotovo našli kako sled.« »Lepa hvala, gospod-« »Spremil me je do vrat.« Ko sem se obrnil, sem opazil gospodično Jeanno. Ni se ganila, obraz ji je bil še vedno kot razžaljene Diane, med svojimi rožnatimi prsti je držala priborjeno spiralo. Glej, zunaj sem! To vam je nerodnost, nes/rečal Prišel sem se opravičit, pa sem podvojil razžalitev. Kaj takega je samo pri meni mogoče. Tudi deklico sem razžalil, čeprav se je bila zavzela zame: »Vsakdo ne more biti član Inštituta« to se pravi »Zakaj mučite ubogega mladeniča, oče? Ves je zmešan v zadregi, smili se mi « Prav gotovo je v začetku čutila usmiljenje zame. Nato pa ta nesrečni dogodek, to nesramno namigava-nje na sedemindvajset iztfsov. Gospodična Jeanna me sedaj brezdvomno sovraži; da, sovraži me. Ne morem si misliti mučnejše-ga občutka. Najsi je gospodična Charnot zame tujka, bežna senca na cesti mojega življenja, njena nejevolja me teži, njena prezirljiva šobica me zasleduje. Malokdaj sem bil tako nezadovoljen sam s seboj in z drugimi. Treba mi je razvedrila, nečesa, kar ini bo dalo pozabiti. Mahnil sem jo proti domu po Beaun-ovi ulici k Seni. Moj Bog, kako lepih zimskih dni ima Pariz! Po hišah ni solnca, luči so prižgane. Zunaj pa široki pasovi žarkov križajo svod, rdečih žarkov na bledo-azurnem, izpranem nebu. Zmrzuje. Povsodi dijamanti, na vejicah dreves, na robu kamenja, na strehah in celo na klobuku mimo vozečih voznikov kot perjanica. Sena žene s seboj velike, bele pene. V čolnih so samo krmarji. Kaj je ljudstva na mostu Carousell Koliko ko-žuhovinastih ovratnikov in mufov se sreča na tlaku! Cestna železnica linije Batignol-les-Clichy in na stotine voz pretresa cesto. Vse hiti. Pešci so lahkih nog, vozniki spretni. Toka sc križata, skupine se mešajo, odmotavajo, ne da bi se ustavljale, in se razpršujejo kot smotke dim. V tej množici je nebroj gibov, zmikov, razumna spretnost, ki jc drugod ne najdete. Vsa lica so zardela, skoro vsa so mlada. Neverjetno, koliko je tu mladih ljudi, mladih deklet in žena. Kje je starost? Doma seveda, stiska se k peči. Mladina je vsa zunaj, poskočna kot po navadi. Široko odprte ima oči, v njih žari življenje. Mladeniči predvsem, na obrazu jim je čitati zaupanje v prihodnjost, gotovost življenja. Vsak si je že izbral svoje mesto, svoj poklic, svoje prozaične sanje. Vsi so si podobni, vsi se mi zde kot podprefekti, važno-resni, zamišljeni, z lepimi rokavicami. Po dva in dva gresta, vzravnana, ne pogledata ne na desno ne na levo, govorita malo in hodita hitro. Proti staremu Luvru ju pelje pot, kmalu se pogrezneta in izgineta v megli, ki se zgoščuje, da jo že s težavo prodirajo tresoči se žarki svetilnikov. Vsi ti ljudje bodo jedli na desnem bregu. Jaz bom jedel na levem, pri Carrč-ju, kjer je dosti Vlahov. Pozdravljena Sena! Lahko noč, gospod Charnot! Zbogom, gospodična Jeanna! Istega dne ob 8. uri zvečer. Zopet sem v svoji sobici. Mraz je. Gospa Menir\ova, moja gospodinja, je pozabila na ogenj v peči. Lej no, tudi omclcc je pozabila na moji dizertaciji. Ali naj bo to predpodoba, znanilo prahu, ki čaka na moje še nedovršeno delo? Kdo more vedeti, kako nas usoda zasmehuje! Osem je ura ... G. Mouillard je končal svoje posle, sedaj bo igral svoj whist z g Horlet-om in z g. Hublette-om, ki sta odvetnika pri sodišču v Bourges-u. In tudi mene že pričakujejo — grozna misel. Nc misli na to, srce, ne misli! In g. Charnot? Recimo, da še vedno vrti špiralo. Misleci se včasih zabavajo z malen* kostmi. Mogoče sem tudi jaz mislec., Vzemimo na primer, ali je gospodična Jeanna Mondinka ali brunetka? Le pomislimo malo .., Seve, ona je blondinka; v duhu vidim zopet zlati odsev mehkih las, k ji ovijajo senca. Ljubezniv obrazek ima tc dekle, rožnat, odkritosrčen, in živahen pogled, ki ga pogrešamo pri večini lepil žena.., galnic po gameljskih strehah. Po vaji se je zbralo gasilstvo pred gameljskim gasilskim domom, kjer je župni načelnik izrekel priznanje in pohvalo za točno, vestno in discipliniran r delovanje. — l'roslava 25leltiiKuratorij seraf. kolegija«, Iranč. samostan, Novo mesto. — Uradniška pragmatika. — Na lanskem zborovanju zaupnikov JDS dne 1C. oktobra 1021 se je ustil posl. Reisner in dosegel rekord senzacije s tem, da je izjavil, — službena pragmatika je Izključna zasluga demokratske stranke. R s neprecenljiva zasluga, od katere pa uredništvo niti ne more požirati več lastnih slin, ki so se mu posušile v grlih. Za take zasluge se uredništvo demokratski stranki prav ciirasto zahvaljuje in jih bo tudi znalo vpoštevati, ko pride čas ostrega streljanja z — volivnimi krogljicami. — Gospoda posl. Reisnerja pa vprašamo — osvežujoč mu morda pešajoči spomin: Ali ste tudi danes še istega mnenja kot lani? ... Prosimo točnega odgovora v »Jutru«, pa brez zavijanja, marveč jasnega in odkritega, kot se spodobi. To pa zato, da kontroliramo, če bo izjavil v isti zadevi dvakrat enako. Zakaj, bo že vedel sam. D. — Smrtna nesreia na planinah. Dne 9. avg. Je. odšel zapriseženi lovec Ivan Bodlaj iz Zakala, ki je lovil na Kraljevem hribu pri Kamniški Bistrici, na planine. Svojo pot je nadaljeval 10. avgusta. Ob 5. popoldne je Bodlaj na Košutni planini govoril b pastirjem Florijanom Martincem in odšel proti Mokrici. Martincu je rekel, da namerava trgati planinke. Dne 11. avugsta so Bodlajn pogrešili in ker ga tudi 12. avgusta še ni bilo domov, so ga šli njegov brat Anton Bodlaj in lov-«ki Čuvaj Valentin Slatnar, Ivan Spin in Franc Uršič na planine iskat. Dne 13. avgusta so ga našli mrtvega. Ležal je za mecesnom obrnjen z glavo navzdol, oprt na desno roko. Mrtvec je bil na glavi močno pobit Pasti je moral 5 do 6 metrov globoko po zelo strmem kamenitem plazu. Klobuk si je rajnik okrasil s planinkami. Prenesli so ga na pokopališče v Stranjah. — »Olorijat. Lepo mavrično prikazen, ki jo je svojčas opazoval pokojni župnik Mencinger na Golem in jo imenoval »glorijo«, so videli turisti dne 19. avgusta na Kokrskem sedlu. Ko je po osemdnevnem deževju na večer solnce prodrlo oblake, se je uprlo v megle v jarku proti Bistriški dolini. Zdajci so dobile sence turistov, ki so stali na robu, ki loči Bistriško dolino od Kokrske, lepe mavričnobarvne, polueliptlčne obrobke, ki so se dvigali vedno više, tako da je stal naposled vsak turist v lepem eliptičnem sedmevobarvnem okviru. Pozneje se je fenomen raztegnil čez ves jarek v obliki oboka, ki je slonel na eni strani grintovčevih, na drugi pa na grebenovih stenah. Turisti pripovedujejo, da so videli ta optični pojav le še na Malem Triglavu. — Lokomotive in vagoni iz Nemčije. Prometno ministrstvo je odločilo Fjodora Aljenokova in Simo Jankoviča kot izvedenca za prejem štiristo lokomotiv in devetsto vagonov iz Nemčije, Lokomotive in vagone sprejme Jugoslavija v imenu reparacij. — Na državni realni gimnaziji v Novem mo- Rta se prične šolsko leto 1922-23 dne 14. septembra t. L ob 8. uri z mašo. Učenci, ki žele vstopiti v I. razred, naj se zglasijo dne 12. septembra t. L od 10. ure do 12. ure ali 13. septembra od 8. do 9. ure ter naj prineso s seboj obiskovalno izpričevalo in krstni list Vpis se lahko izvrši tudi pismeno. Sprejemni izpiU se vrše 13. septembra ob 9. uri zjutraj. Repetenti v I. razredu ter učenci in učenke v ostale razrede se vpisujejo 12. sept od 8. do 10. ure ter 13. septembra od 9. do 12. ure. Ponavljalni, naknadni, sprejemni in izredni izpiti se vrše v dobi od 9. do 18. septembra. — Prvi prispevki za rudarje, njihove lene in otroke. Upravi našega lista je včeraj izročila ga Zofija Borštnikova, slovenska umetnica, znesek K 517, ki ga je nabrala med stanovalci v Starem Kolizeju. Darovali so: Neimenovana K 40, Franja Cirman K 40, Brata Sever K 40, Ročkaj Mimi K 10, Dolenc Anica K 10, Fran Sark K 10, Spund-ler Gabrijel K 4, Ivan Logar K 20, Vali Legat K 8, Fanči Bizjak K 8, Grah Josip K 6, Draga Okorn K 8, Pepi Dolenc K 3, Marija Perdan K 10, Ana Pantar K 10, Kraft Antonija K 4, Kun-slelj Neža K 0, Kovač Pavla K 2, F. Misson ti 4, I. Balija K 5, M. Zupančič K 5, Marv Vurnik K 8, Terezija Dežman K 8, Boget Antoniia K 40, Ivan Zickar K 22, Neža Gross K 20, A. \V01fing K 7, Franja Kosec K 1, Betti Valovac K 10, Marija Pel-ko K 4, Beltram K 8, Emilie Nedved K 4, Matilda Hann K 10, Matilde Kosec K 10, Jožef Globelnik K 40, Olga Celi K 20, H. B. K 1, Neža Kunstl K 40, France Kadunc K 15. — Vsi darovalci so iz srednjih, delavskih in uradniških stanov, zato je njihov« požrtvovalnost večja. Ce si žc revež odtrga od ust, da more pomagati sotrpinu, kako si ne bi premožnejši sloji. Prepričani smo, da torto vrli darovalci in plemenita gospa Borštnikova našli obilo posnemalcevl Vsa čast in hvala vsem darovalcem ln naSI vrli umetnici goepej Borštnikovi' Zadruga sobo- in črkoslikarjev ter ples- korjt uradno naznanja, da je prenesla svoj sedež z Rimske ceste 16 na Cesto na gor. železnico št 7 t prostor g- načelnika Jos. Meklnda. Obenem omenjena zadruga naznanja občinstvu, da se je tekom par mesecev material in delavne moči znatno podražil, vsled česar je imenovana zadruga primorana svoje cene zvišali za 100 odstotkov na spomladi razposlane normalne cene, kar nai si. občinstvo blagovoli vzeti na znani*. 3845 — Tatvina. Posestnici Ivanki (>sen na Brodu je bil ukraden 9.25 m dolg ln 10 cm širok gonilni jermen. — Nesrečna smrt Voranc Zavrl, posestnik v Gornjem Zalogu je precej poškodovan dne 29. julija umrl. O njegovi smrti se razširjajo najrazličnejšo govorice, katere bodo oblasti razjasnile. — Umrla je v Tržiču delavčeva žena KaroJjna Jožef. Zadela jo je kap. — Skrivnosten slučaj. Pri Velikih Laščah so naSli ležaU pod kozolcem neznano, poškodovano, hromo žensko. Reva je bila oblečena v rdeče perilo in bila bosa. Nad levim očesom je imela kot pšenično zrno veliko, 4 cm dolgo zasuSeno kožno odrtino. Telo je polno gnojD'h hrast. Napravila je vtis umobolne ženske. Reki« je, da se piše Mina j Hafner, stara 56 let, podomače »Simc« ali »Simone« iz Stare Loke. Rekle je, da sta jo odpeljala iz Škofje Loke dva može na zeleno pobarvanem vozičku, v katerega je bila uprežena mula. — Iz kraljevine SHS sta izgnana Ana Lenar-di do 20. junija 1927 in Edvard Haselbacber za vedno. — Goljufija. Policijs zasleduje 21 letnega natakarja Pokšo Alojzija, ker je ogoljufal za 5600 K. — Dalje zasledujejo oblasti natakarja Karla Rau-schla, kateri je ogoljufal svoje tovariše natakarje za 8440 K in ostal zobozdravniku dr. Emilu Treo dolžan 1540 K. — Zgubila se je na sejmu v Radečah rjava denarnica z večjo svoto denarja, dvema usnjati-ma znamenjima in nekaterimi listki. Pošten najditelj se prosi, da odda orožniški postaji ali pa v župnišču v Radečah. (K) — Vlom v Doboveu. Neznani vlomilci so vlomili v kaščo posestnika Ivana Ravnikarja ir. Do-bovca in odnesli blaga v vrednosti 17.000 K. — Ljubljanska kreditna banka na glavnem trgu v Ljubljani, je podarila tudi letos »Društvu vpokojenega učiteljstva Slovenije lepo izvišano svoto, namreč 2000 kron v društveni fond. Za plemenito naklonjenje in za blagi dar sc velespošto-vanemu ravnateljstvu iskreno zahvaljuje — »Društveni odbor«. š Tabor v Celja. Polovična vožnja na južni železnici je dovoljena. Oni odseki, kateri še niso poslali prijav, naj store to takoj, da se jim dopošljejo legitimacije za polovično vožnjo. š Pri podružnici Narodne banke ▼ Mariboru se ustanovi odsek za devizni promet. š V cerkvi prijeta tatica. V mariborski stolni cerkvi ie zasačil cerkovnik Mariio Hu-sak, ki je kradla pri oltarju. Izročil io ie policiji. š Smrtna nesreča na železnici. Iz nedeljskega večernega vlaka Celje—Maribor ie padel v predoru med Prarferskim in Slov. Bistrico 26 letni rač. asistent Franc Mlakar, doma iz Novega mesta. Prišel ie t>od kolesa ter mu je odtrgalo eno nogo, drugo pa zmečkalo. Nesreča se ie zgodila bržkone radi tet?a, ker ie bil vlak prenapolnien. Med vožnio v Maribor je ponesrečnec umrl. Pogreb bo danes ob 6. popoldne iz stolne cerkve v Mariboru. p Alera Jadranske banke. Ugotovljeno je, da se falsifikacije niso izvršile v škodo italijanske države. Kolikor smo dognali, so bile izvršene falsifikacije od strani uradnikov na škodo banke oziroma kli-jentov. In v tej smeri se še nadaljuje preiskava. Vsi aretiranci se še nahajajo v zaporu. Navzdol. Ljubljana, 22. avg. 22. Doživljamo težke čase. Nekoč smo z ironijo gledali na Nemško Avstrijo in njeno skrahirano valuto: češ, poglejte jih, hvala Bogu ,da nismo taki, kot so oni. Danes pa se nahaja naša valuta na najboljši poti, da doseže nemško-avstrijsko valuto, če pojde po tej poti naprej. Lansko leto je notirala naša krona v Curihu še 9 centi-mov. Najnižji kurz, ki smo ga v Curihu za našo krono dosegli, je bil 1.50. Danes pa smo kljub vsem deviznim odredbam, kljub dolarskemu posojilu in intervenciji Narodne banke šli nižje od najnižje doseženega kurza, ko smo dospeli na 1.45. — To pomeni, da se bližamo polomu naše gospodarske politike. V Zagrebu in Belgradu je posegla včeraj in danes na borzah Narodna banka v trgovino z devizami in valutami. Njen nastop je bil v prvih dveh dneh precej ponesrečen kot se sploh ne more pričakovati drugega od birokratičnega režima, ki vlada v Narodni banki in v finančnem ministrstvu. Situacija po današnjem sklepu borze v Zagrebu je bila sledeča: Italija krog 16, Berlin 31, dolarji 344, Praga preko 11 in celo Dunaj je nekoliko bolj čvrst, kot je bil preje. Iz Zagreba in Belgrada prihaja vest, da je zavladala med demokratskimi in radikalnimi političnimi krogi vsled padca naše valute na mednarodnem trgu silna konsternacija. Ljudje zgubljajo glavo in zaupanje v finančno politiko naše države. Naša notranja in zunanja politika žanje roko v re ki s finančno politiko ▼ polni meri svoje neuspehe. • « • g Preddela za ustanovitev bori« t Ljubljani. V pondeljek, dne 21. L m. se je zbrala v prostorih »Slovenske banke« 'v Ljubljani druga važna skupina trgovskih krogov t. j. zastopniki lesne trgovine in industrije k seji, na kateri je predsednik pripravljalnega odbora za ustanovitev borze g. Legvart kratko poročal o dosedaj dovršenih preddelih, očrta! pomen in potrebo skorajšnje ot- orltve borze, katera je za naše narodno gospodarstvo sploh emlnentnega pomena. Navzoči so bili številni zastopniki te panoge, ki so prihiteli iz cele SJovenije. Razvila se je živahna debata v katero so zlasti posegali gg. legvart, Drag. Hribar, inž. Lenarčič, Hebrihar, Hing, Slokar, Caleari i. dr. Vsi so se izjavili za čimprejšnjo otvoritev borze. Izmed sebe so izvolili šeste-ročlauski odbor, obstoječ iz gg.: Heinriharja, Hinga, Rajha, Suteja, Lahovnika in Preraro-va. Ta odbor bo preštudiral zlnsti usance, ki jih potem predloži pleoumu, da jih ta uveljavi na borzi, s čemer bt se tudi naša produkcija mogla za svetovni trg primerneje urediti, kajti dosedanja se ravna le zelo malo in poredkoma na ntandartne tipe, povečini je le popolnoma divja. g Is piserne ljubljanskega velesejma. Vsem razstavljalcem se je razposlalo po eno legitimacijo z modrim poševnim trakom, ki daje pravico do prostega permanentnega vBtopa na sejmski prostor. Vsaka firma dobi le po eno legitimacijo; čd jih hoče imeti več, mora iste plačati po običajnih cenah. g Poštni čekovni zavod v Ljubljani objavlja: Na podlagi razpisa finančnega ministrstva z dne 30. junija 1922, br. 12.210 je ministrstvo za pošto in brzojav z odlokom z dne 12. avgusta 1922, br. 46.981 odredilo, da smejo: 1. pošte sprejemati vplačila na ček. položnice inozemskih računoimetnikov, 2. ček. zavodi izvrševati virmane iz domačih ček. računov na ček. račune inozemskih tvrdk le tedai, če je položnici oz. nakazilu za virman (čeku) priloženo predpisano odobrenje odbora pri Narodni banki ali njenih podružnicah. Za prejem tega odobren ja je potrebno predložiti Narodni banki vse one dokumente, ki so potrebni za dosego pravice za nakup deviz. g Novo slovensko podjetje. Ustanovilo se je podjetje za razpečavanie čaia in dišar v korist fonda zavoda slepcev v Sloveniji, znamka »Silvija«. Omenjeno podjetje odstopa del gotovega dobička temu fondu in naprošamo tem potom vse trgovce, gostilničarje, kavarnarje, društva, da pridno posegajo po teh izdelkih, ki so najnenieni, da čim preje dogradimo dom tem našim največjim revežem. g Industrijska kriza na Češkem. Ravnateljstvo vitkoviških železarnic je sklenilo, da bo odslovilo nadaljnih 1000 delavcev. Zastopniki delavskih organizacij bodo zahtevali, naj se odslove v prvi vrsti tuji delavci, da ne bo treba domačim delavcem romati s trebuhom za kruhom preko meje. BORZA. Zagreb, 22. avgusta. (Izv.) Pešta 20—22, Berlin 0.30—0.32, Italija 15.60—16, London 1576, New York 330, Pariz 2780, Praga 1040—11, Dunaj 0.37, Ourih 6750, Bukarešt 280, Varšava 50, Valute: dolar 340. Curih, 22. avgusta. Pešta 032, Berlin 43, Italija 2370, London 2848, Now York 524y„ Pariz 4180, Praga 1650, Dunaj 000 %, Sofija 310, Zagreb 145, Varšava 006Valuta: n. a. krona 0007/,. Berlin, 22. avgusta. Dunnj 1.48, Budimpešta 79.93, Milan 5817.70, Praga 4183.30, Pariz 10363, London 5817.70, New York 1298.35, Curih 24343.95. lj Slike in darila z orlovskega zleta v Brnu. V izložbi prodajalne delavskega konsumnega društva na Kongresnem trgu so razstavljene fotografije z orlovskega zleta v Brnu, ki vzbujajo splošno pozornost. Od včeraj dalje so razstavljena tam lepa darila, ki so jih v Brnu pridobili slovenski Orli-tekmovalci za svoje zmage pri mednarodni tekmi. Danes bo razstavljen tam tudi krasni prapor, ki ga je našemu Orlu podaril češkoslovaški Orel. lj Shod Zveze Jugoslovanskih železničarjev se je sinoči vršil v Mestnem domu. Udeležba je znašala kakih 400 železničarjev od vseh organizacij. Shod je otvoril predsednik ZJŽ Blaž Korošec, ki je shodu predsedoval. Člani ostalih organizacij so dobili nalog, naj shoda ne motijo. Zato so samo zahtevali, naj g. Korošec da na glasovanje, če je zbor zadovoljen, da on predseduje. G. Korošec se je udal in dal na glasovanje. Glasovalo je zanj le ca. 70 železničarjev, ostali so se glasovanja vzdržali. Nato je govoril g. poslanec Der-žič. Železničarji so pričakovali, da bo podal navodila, kako bi se odpravilo neznosno stanje železničarjev. Deržič pa je govoril o starih stvareh ter le pozival železničarje v eno samo organizacijo (seveda Z. J. Ž.). Govorila sta za njim gg. Kondec in neki poduradnik iz Zagreba, a nista našla hvaležnih poslušalcev. Nato je govorilo več govornikov od nasprotnih organizacij, ki so ostro kritizirali postopanje ZJŽ. Vtis shoda je bil zelo nepovoljen in pokazal, da je ZJŽ izgubila med železničarji skoro vse simpatije. O tem jasno priča že slaba udeležba, medtem ko je za njene shode včasih celo TJnionova dvorana bila skoro premajhna. lj Nori razstavni prostor velikega sejma v Lattermanovem drevoredu bo konccm tega tedna urejen. Do sedaj so zgradili — deloma lesenih deloma zidanih — ondi 8 pavilljonorv, 6 manjših in 2 večja. Do 28. t. m. bodo dogo-tovljeni. Svoje prostore dobita tam policijskal straž in restavracija ter kavarna. lj Občinska taks« b občina ob vaesokol-skih dneh. Mestna občina utrpi, kakor vedo povedati dobri viri, na obč. taksi po gostilnah in kavarnah, ker se ob vsesokolskih dneh ni pobirala, okrog pol 'milijona škode. Po nekod so upregli užitn. paznike, da so pobirali obč. davek po 2 K. Značilno je pri tem to, da so prizadejali občini to škodo bal tisti liberalni, napredni in zdaj seveda demokratski gostilničarji in kavarnarji, ki imajo ob volitvah polna usta za občino, a so zdaj gledali le na to, da so si z navijanjem cen basali svoje mošnje. Radovedni smo zdaj, kako si bo vladni komisar poiskal za to škodo nadomestila. lj Prosveta frančiškanske župnije ima danes ob R. uri zvečer odborovo sejo. lj Polici Inka kronika. Trije fantje, vsi stari po 16 let so šli na vrt Karoline Gril ob Cesti v mestni log 3t. 5 ob pol 10. uri zvečer in pokradli nezrelih češpelj v vrednosli 150 K ter ji napravili na vrtu 200 K škode. — Policija je zaplenila povodom pohoda v Mestnem logu in drugod več ženskega perila in 2 moški srajci ter spodnje hlače. Ker lastniki ukradenega eprila niso znani, naj se zglase na policijski direkciji. — Policija je aretirala Isteniča Ivana, kateri je meseca marca ukradel 2 dežna plaščs — Na Mestnem trgu št 9 je bilo ukradeno kolo. . vedno 2000 K. — Dne 16. t. m. je bilo med pol 13. in pol 14. uro vlomljeno v trgovino Angele Škulj na Poljanski cesU. Vlomilci so odnesli 2—3 tisoč kron. — Dvigalni vi-jač je bil ukraden z voza posestniku Andreja Strublju iz Rudnika. — Blahu Vaclnvu iz Plzna je bila ukradena nikelnasta žepna ura, vredna 2000 K. — Uršuli Larnpič na Poljanski cesti je bila iz zaprte sobo ukradena 600 K vredna ženska srebrna ura, 280 K in 20 srebrnih kron. — Stavcu Vinku Zajcu je ukradel neznani žepar denarnico, v kateri je imel 120 K; potnika Josipa Houleka Proseka je pa olajšal žepar za 800 Kč in za 3.1.;' Kj. — Kleparskemu pomočniku Alojziju Notarju je bilo ukradeno kolo, znamke »Sty-ria« št 1057. — V trgovini Berte Sever je neznani vlomilec ukradel 1012 K denarja. — Skladiščnemu mojstru Francu Zupančiču je bila ukradena srebrna ura z zlato verižico in z zlatim obeskom v vrednosti 6000 K. — Zasebnemu uradniku Karlu Ravnikarju je bilo ukradenih 2400 K. — Neznani storilci so vlomili v čebeljnak prof. Jožefa Verbiča na Resljevi cesti in odnesli 20 kg medu. — Crn suknjič z belkastimi črtami in jahalne hlače so bile ukradene oskrbniku Francu Škafarju. — Zlata žepna ura in debela zlata verižica v vrednosti 60.000 K je bila ukradena hotelirju Ignaciju Paru z Jesenic. — Josipu Smole, posestniku iz Žužemberka je bila ukradena črna, usnjata denarnica z vsebino 1200 K. — Mestnemu tajnik'« Josipu Safnerju iz Doboja je žepar ukradel denarnico, v kateri je imel 3600 K denarja. — Poštnemu upravniku Lambertu Gerbiču s Prager-skega je bila ukradena zlata zapestnica z rdečim kamenčkom in z več belimi biserji. — Postajena-čelniku v Vel. Gradjevcu je bila ukradena rjava ročna torbica, v kateri so bile toaletne potrebščine, vredne 3000 K. lj Zgubila se je 21. t m. listnica z manjšo vsoto denarja in vojaškimi dokumenti ter dvema notezoma na cestni železnici od voj. bolnice do kavarne »Evropa«. Prosim, da odda pošten najditelj listnico z dokumenti upravi »Slovenca«, denar pa lahko obdrži. lj Našla se je denarnica s srednjo vsoto denarja. Dobi se pri g. Ižanc, Zabjak 8,- II. levo. Cerkveni vestnik. c Predstojništvo Lichtenthurnovcga zavoda naznanja, da se prično tridnevne duhovne vaje za bivše gojenke učiteljice, uradnice itd. 27. avgusta zvečer. Učiteljski vestnik. Duhovne vaje za učiteljice pri uršulinkaK v Ljubljani se začno v nedeljo, 27. avgusta zvečer. Vstop v samostan ob 5. uri popoldne. K številni udeležbi vabi posebno bivše gojen-ke-učiteljice — Predstojništvo. Orlovski vesl^sk. Zletne izkaznice za polovično vožnjo za tabor v Celju 27. t. m. se dobijo pri O. P. v Ljubljani. Odseki naj jih naročijo skupno in pošljejo za vsako izkaznico istočasno z naročilom po 1 Din. Hitite, da ne bo zamujena Vrhnika. Ob priliki proslave 25 letnice Rokodelskega doma na Vrhniki, dne 3. septembra t t. priredijo domači Orli in Orlice javno telovadba Začetek ob 3. uri popoldne. K obilui udeležbi vabi odbor. Orel Krakovo-Trnovo. Jutri, v četrtek, relna telovadba, obvezna za vse člane. Fantovski večer Šentpcterskega »Oria« je v sredo točno ob 8. uri zvečer. Tekmovalci kakor tudi vsi člani naj zanesljivo pridejo, ker je važen razgovor. — Predsednik. Občni zbor Orlovsko podzveie v Ljubljani se bo vršil dno 24. septembra t 1- ob 9.30 dopoldne v dvorani Ljudskega doma, Streliška ulica, Ljubljana. Dnevni red je običajen Do podzveznega občnega zbora naj opravijo vsi odseki svoje občne zbore. Okrožni sveti v septembru. Okrožni odbori naj čimprej podzvezi sporočijo dan, uro in kraj okrožnega sveta. Po sklepu vodstvene seje se okrožni sveti vrše v prvi polovici septembra. Orlovska prireditev v Lučnah. V nedeljo 20. t m. se je vršila javna prireditev horjulskega in tratarskega tel. odseka Orel v Lučnah na vrtu gostilničarja Justina ob prav lepi udeležbi občinstva. Prireditev je otvoril br. Bizjak iz Trate s krasnim govorom o pomenu orlovske organizacije. Nato so nastopili skupno telovadci orlovskih odsekov Horjul in Trata. Lučenčani so bili prireditve zelo veseli in so izrazili željo, naj bi se čim-preje tudi v Lučnah osnoval telovadni odsek Orel. Turištika in šport. Klub kolesarjev in motocikliMov »Ilirija« v Ljubljani priredi v nedeljo dne 27. t m. med-klubsko kolesarsko dirko na progi LjubJjana— Vransko— BraslovČe—Gomilsko—Šoštanj, km 80. Startajo 3 skupino In sicer seniorji ob 10.30, težka ob 10.55, lahka ob 11 uri pri km 1 na Dunaj- sli i cesti. Cilj v Šoštanju pri gostilni na Skalei pi'i»liž.uo ob 1350. uri. Za vsako »kupino so razpisana po 3 častna darila. Prijavnino v anesku 2 diiinrjn sprejemajo sc v klubovi kavarni »Prešeren« do sobole 20. t. m. in do 22. ure ter na starin proti dvakratni prijavnim. V Šoštanju s'e vrie, popoldne tekmo na aparatih ter športno družabna zabava in se ob isti priliki zmagovalcem razdeli) darila. Dirka so vrši «b vsakem vremenu. Prosveta. pr Jan Kubelik v Opatiji. Slavni "češki čoslar Jan Kubelik sc ie nastanil za daljšo dobo s celo družino, t. i. z ženo, s petimi hče- rami in z dvema sinovoma ter z devetimi posli v vili »Lmperial« v Opatiji. Deluje na novem koncertu na gosli s spremstvom orkestra, kar namerava dovršiti do jeseni. Potem se bo napotil na koncertno turnejo. Razen v Ameriko pojde tudi na Laško, kjer ni koncentriral že 12 let. pr Vzo,'-človek ali osebnost kot idoal — je naslov knjigi, ki jo je spisal dr. J. Jeraj. V poljudnoznanstveni obliki razlaga pisatelj cilje in pota, po katerih naj človek samega sebe izobraznje in vzgaja. Razpravlja o vseh iivljcnskih vprašanjih, kakor o duševni izobrazbi, o svobodi, razmer- ju med duhom in naravo, Človekom do družbe, prostosti in avtoriteti, o individualnosti, o stališču Cerkve do osebnega ideala in končno kratko oriše za vzor osebnosti sv. Pavla in sv. Frančiška ie kol pravzor vsake osebnostne popolnosti božansko osebnost Kristusovo. Pisatelj upošteva razen tuje, tudi domačo slov. literaturo in kritizira s stališča osebnostnega ideala slovensko pesništvo in beletri-stiko. Knjiga bo zato prav posebno dobrodošla slo-rveuskemu srednje- in visokošol. dijaštvu in mu dala v vprašanjih verskega in življenskega nazi-ranja posebno orientacijo. Poslano/ ODGOVOR. Z ozirom nato, da mi je pokrajinska vlada na intervencijo poslanca Brandtnerja dovolila po-vratek v Trbovlje k sestanku narodnih poslancev v zadevi mezdnega gibanja rudarjev, prosim vse tiste, ki lažejo, da sem protidržaven element, da počakajo na moj odgovor. Najpreje stvar, potem selo moja osebna zadeva. Ljubljana, 22. avgusta 1922. Emil Stelaaovič. * Za vsebino tega dopisa odgovara uredništvo te, kolikor določa zakon. • ' CTJMFKBSaB Služkinjo - hišno veščo hišnih del, likanja, šivanja in ki ima veselje do vrta, se sprejme v Ljubljani pri mirni stranki. Ponudbe na upravo lista pod št. 3332. Afosoiviranega realca ali katerega drugega, da bi bil zmožen poučevati francoščino za 6. in 7. realko, iščem. Vpraša sc Mestni trg it. 4, I. nadstropje, Ljubljana. Za mala pisarniška dela pomožnega sluge se sprejme DEKLICA najraje z dežele. Pogoj: Zanesljivost in čedna pisava. Pismene ponudbe pod PISARNA na upravo lista. 3330 Gospa z večjim kapitalom želi vstopiti KOT DRU2ABNICA v večje trgovsko podjetje, r— Eventu-elne ponudbe sc prosi na upravo lista pod šifro KOMPANJONKA. 3334 Mizarske pomočnike sprejmem. Plačam dobro. An. zavod Drago Deseljak, Ljubljana, Sodna ul. 5. Dekle za vse sc išče k 3 osebam. Perica v hiši. Nastop lahko takoj. — Naslov se izve v upravništvu »Slovenca«. nCKI p pridno in pošteno sprej-ULULU) raem takoj, za pospravljanje sob in druga hišna dela. Plača dobra. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 3271. Bombaževa predilnica in tkalnica Ed. Glanzmann & And. Gass-ner, Tržič, išče za stalno stražo vhoda v tovarno, Vpoštev pride lc zanesljiv ože-njen mož brez otrok, zmožen tudi nemškega jezika v govoru. Imeti mora dobra spričevala. ,— Dobra plača in prosto stanovanje zajamčeno. Tozadevne ponudbe so staviti na zgorajšnji naslov. 3318 Trgovska učenka. ziržo16 hčerko, ki je z najboljšim uspehom dovršila dva razreda meščanske šole, iščem t kaki trgovini z mešanim blagom mesta kot trgovska vajenka. Oskrba v hiši. — Naslov na upravništvo »Slovenca« pod: »Trgovska vajenka 3202«. Brez posebnega obvestila, Prof. Fran Verbič naznanja v imenu svojih otrok, stare matere in sorodnikov, da je njegova žena Lina Uerbič zapustila danes zjutraj ob tričetrt na 8 večkrat previdena, solzno dolino, da prejme plačilo za svoje čednostno življenje kot nenadomestljiva soproga in mati. Pogreb preljube ranjke bo 23. avgusta ir. Metelkove ulice št. 1, ob petih popoldne, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 22. avgusta 1922. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskrenoljub-ljeni sin, oziroma brat, svak in stric, gospod FRAN MLAKAR računski uradnik fjnanč. ravnateljstva v Mariboru v nedeljo, dne 20 t. m. nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika sc vrši v torek, dne 22. avgusta 1922 ob 18. uri na mest. pokopališče v Podbrcžju. Sv. maša zadušnica bo darovana dne 23. avgusta t. 1. ob pol 9. uri v Frančiškanski župni cerkvi. Maribor, dne 21. avgusta 1922. Ivan in Marjeta MIakar( starši. — Ladislav, Ivan in Josip Mlakar, bratje. — Adela, Amalija in Marija Mlakar, sestre. — Jožica Mlakar, svakinja. — Ladko Mlakar, nečak. Brez posebnega obvestila. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest, da jc naša nepozabna, iskreno ljubljena soproga odnosno hčerka, sestra, svakinja in teta, gospa ANICA DEMŠAR roj. PLESKOVIČ soproga okraj. viš. živinozdravnika včeraj ob pol 12. uri ponoči po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere v starosti 45 let, zatisnila svoje- oči za vedno. Pogreb nepozabne rajnee sc vrši v četrtek, dne 24. avgusta t. 1. ob 8. uri zjutraj iz hiše žalosti, ▼ Mokronogu na on-dotno farno pokopališče. Ohranite jo v blagem spominu. ' '.. ' Mokronog, dne 22. avgusta 1922. Ivan Demiar, okr. viš, živinotdravnik, soprog. — Rodbine: Pleskovič, Demšar in Merrtr. Brez posebnega obvestila. SSIflHfl za Prevleko divanov in dru mIuUU zega pohištva v veliki izberi, dalje različno platno in jute za tapetnike, sedlarje i. t. d. priporoča Ma Si LSfeaiiernG, Ljubljana Mestni trg 10. 2 dijaka PILE, RAŠPE prenovlja in popravlja hitro, solidno in po jako ugodnih cenah I. KRANJSKA PILARNA Ljubljana, Martinova cesta šl. 8. iz dobre rodbine sc sprejmeta na stanovanje s hrano. Kje, pove upr. pod 3312. Spreino sprejme ivrdka A. šarabon, špecerijska trgovina v Ljubljani. Trgovski vajenec z meesčno plačo sc sprejme v elektrotehnični trgovini v Celju. Ponudbe z navedbo dovršenih šol se naj pošljejo na: Poštni predal 3, Celje. 3293 v I. delavskem konsumnem društvu, Kongresni trg 2, Ljubljana: Kuhar aii kuharica močna, ki jc že služila v večj. podjetju. ali poslovodkinja, zmožna samostoj. vodstva podružnice. Sprejme se tudi Jtff- trgovski poslovodja mešane stroke, vešč tudi v usnjarski in železninarski stroki, — starejša moč. V poštev pridejo lc vsestransko ncopo- rečeni značaji. Ustne ali pismene ponudbe jc vložiti brez odloga na ravnateljstvo zgornje zadruge. Navesti jc v ponudbi dosedanje službovanje, rodbinske razmere in plačilno zahtevo. Županstvo občine Dobrunje pri Ljubljani razpisuje slnžbo OBČINSKEGA TAJNIKA. Prejemki po dogovoru. Informacije in zglasila osebno ali pism. pri župaiistvu. Sprejmem koncspijenta. Vstop fakoj. — Dr. Josip Leskovar, odvetnik v Mariboru. 3263 špeciialist za ženske bolezni in porodništvo ordinira odslej redno od 10. do 11. dop. in od 2. do 4. pop., LJUBLJANA, CANKARJEVO NABREŽJE 5. in osem slolov (foteljev) po ceni naprodaj. Ogleda sc pri Janko Kvas, Miklošičeva cesla 5, Akademski dom. 2 stavbeni parceli v velikosti 1191 in 1657 mJ sta naprodaj za hranilničnimi hišami. — Več sc izve v Hranilnici kmečkih občin od osmih do dveh. 3333 oddam. Kje, pove upravnišlvo »Slovenca« pod šfevilko 3323. Hronak riorolf star 16 let< w mCjirm UELCflk. kmetske družine, želi kol učenec vstopiti v trgovino k poštenim ljudem. Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod številko 3285. Dvoje večjih oken pripravnih za delavnico, verando, 1 okna 2 X 1.90, 1 okno 1 X 1.90, ceno prodam. Na stolbi 8. 3313 Enonadstropna hiša v sredini mesta naprodaj. Natančne podatke sc izve Flortjanska ulica št. 6, L nadstr. 3321 Proda se poceni kuhinjska oprava Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica šlev. 5. ZASTONJ DOBI STANOVANJE v krasnem, 4 postaje od Ljubljane oddaljenem kraju oni, ki mi odstopi ali preskrbi proti visoki najemnini stanovanje v Ljubljani. Ponudbe pod »Mirna stranka brez otrok« na upravo lista. — VOZ zapravljenec na peresih, in par kompletnih voznih komatov, vse v dobrem stanu, naprodaj. — Izve se Rimska cesta številka 11. 3305 z vsem gospodarskim poslopjem ob stalni vodi in nekaj zemlje pod ugodnimi pogoji naprodaj. Vse stanovanje je z opeko krito. Zraven jc tudi preša z vso pripravo za izdelavo olja. Vsa pojasnila daje Marija Zadravcc, Letnica, p. Ormož. Enonadstropna hiša v sredi mesta se proda. Kupcc dobi takoj stanovanje. Naslov pove uprava pod št. 3322. Mala vodna sila . z mlinsko pravico in starim mlinskim poslopjem na Kranjskem, sc da jako poceni v naiem. — Naslov pri uprnv-»Slovenca« pod štev. ' 3258. z dolgoletno bančno prakso v vseh panogah, zmožnega slovenskega ter nemškega jezika v govoru in pisavi ier s krajšo ali daljšo bančno prakso, zmožne slovenskega jezika §pr@im@ iiiiii Ha f (Ceska prumvslova banka. Praha) Ponudbe s prepisi šolskih odn. službenih spričeval je naslovili na ravnateljstvo cenirale v Pragi. m LEGIT ni m myj m\ je m m m ijihi mili od 26. avgusta do 3. seplembra se dobijo pri __ m Kr, dvorni špediciji »OBSENT« d, d. UJ Ul r ~ yj in poor„ Ljunijana, m m = = SODNA ULICA ŠTEV. 3. SS 8H HI Telefon 465._Telefon -163. HI IS! EHEISDBnHBBBBiBISfSBBHHfflBSIBISBB fflHfSBfiKSaBSFE^HEEHBlanHlSIlBiBtlHH Bosanska Soivay tvornica d, d. Lukavac koji je vješt u hrzom i točuom risanju plauova, mašiiia i mašinskih dijelova. Rellektira se na mladu šilu, koja je svršila mašinsko ode-lenje jedne srednje tehničke škole. — Cij. pouude uz naznaku plate neka sc pripošalju na ravnateljstvo tvoniice. BB»BBaBBBBBBaaaSSSBBa8B!SBBHHIQBB»a!B[SKK«Bi3IBlBaBBBBBERBR ilHMjjasss&egs oclcsajma feode iforez sfssOTa m trgovskega paviljona in razstavišča. Vse najpraktičnejše, najlepše in najboljše, kar je svetovna tehnika v stroki dosedaj iznašla in preiskusila, razstavi suefouiia tortilsa Singer-Sfoaini stroj: ionnae H Co. v svojih paviljonih. Na ogled najmodernejše šivalne stroje bo kar prihrani čas in denar. To ni življcnsko vprašanje samo tvornic, marveč velja dandanes prihranitev časa in denarja posebno za rodbine. teh paviljonov Vam bo donesel več koristi in zabave kot vse senzacionalne kino-predstave! izdaja konzorcij >Sloveacac, Odgovorni urednik Mihael Moškore v Ljubljani- Jugoslovanska tiskarna v. Ljubljani