10 .h' Id. d' 50 ki S Izhaja vsako soboto: ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — ,Naš List" ima vsak mesec prilogo „Slovenska Gospodinja'4 ter velja za celo leto 5 K. za pol leta K 2’50. Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. Uredništvo in upravništvo je v Kamniku, kamor naj se izvolijo pošiljati dopisi, naročnina in reklamacije. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta 16 v. za enkrat. 14 v. za dvakrat. 12 v. za trikrat, za večkratno objavljenje nizke cene. Leto I. V Kamniku, 30. septembra 1905. Štev. 39. 9 V naši monarhiji ne marajo Slovanov! Naša država je znana že davno za eno duševno najsiromašnejših po svojih prvih voditeljih v celi Evropi. Edino Turčija je v nekaterih stvareh še za njo. In prav to duševno siromaštvo izkazujejo zadnji dogodki na Ogrskem tako tipično, da ni treba več iskati drugih primer. Res je, da ima vlada v masi ljudstva večino, da ima majoriteto za seboj, s tem tudi moč, ali pravice ne. Če pogledamo vse te mnogoštevilne narode, ki se še danes tako navdušujejo za status quo v naši monarhiji, nam pade takoj v oči, da ne stoje naj inteligentnejši za to množico, da so ti drugače misleči v manjšini, če pa vidimo, da so vsi duševno nižje stoječi v vladni majoriteti (ki ima moč), kako naj si mislimo torej, da naj odločujejo ti ^ad modrejšimi, ki imajo pravico za seboj, če tudi so v manjšini. V naši državi je torej pravica v manjšini. In kaj misli ta minoriteta? Da je Avstro-Ogrska politično brez moči, da sploh ni več vredna obstajati v tej obliki, kakor hira zdaj in se vedno bolj in bolj razsiplje. Ali ta polom, ki preti naši državi, vse te notranje in zunanje homatije, ki jih prerokujejo in si hh šepetajo razni višji krogi, vse to je edino le na-ravna posledica dogodkov, ki jih je zakrivila vlada, ^saka krivica na svetu najde svojega maščevalca, Prej ali slej — in to morajo občutiti tudi naše naj-višje avtoritete, pred katerimi smo izgubili Slovani, zlasti pa mi Slovenci že davno vse spoštovanje, kajti te posamezne najvišje osebe so smatrale za svojo hajvečjo državno modrost — nasilstvo. Vladali so Uas Slovane (v Avstriji kakor na Ogrskem) z oskrunitvijo zakonov. Pri tem pa je hitel Slovan Habsburžanom vedno na pomoč, kadar jim je pretila zadnja ura. Spominjam samo na Čehe, in kasneje na ban Jelačiča, ki bi zaslužil spomenik, pod katerim bi stalo napisano: banu Jelačiču, hrabremu boritelju 111 rešitelju habsburške dinastije. Tako bi vsaj svet Zvedel, kaj je hvaležnost. V predmestni gostilni. (Napisal S. C.) (Konec.) * Prokleta muha", je zaklel in pljunil pod mizo. Moto vil se mu je glasno nasmejal. »Ne jezi se na muhe — božja stvarica je! In z mislim, da ne bi bilo muh, bi Cankar gotovo ne tako sarkastičen, naš Shakespeare tako neumen, ,^si narodni voditelji tako srboriti in naši pisatelji Pesniki brez honorarja bi ne ljubili lune in ji ne thj da ljubica noče sesati. Koliko satir in zdihljajev ske^' j6 za na®e socijalno življenje velikan- p pomena, in jaz bi postavil spomenik njej mesto Prešernu. ^ »Mondfang!11 je zaupil nekdo izmed kvartavcev udaril ob mizo, da so zažvenketali kozarci in šumele muhe. »Lojza — še en frakelj!“ z »Mogoče bi tudi nje ne bilo", je menil Koder ^Uekako resignacijo in se nasmehnil. „Čudno je pač lje ®U(*no’ če človek le malo premisli naše živ-8o^6 Primerjaj ga s komur hočeš, povsod je nekaj Č1q ttnos^- bu od vsega je odvisno. Najbolje pač, da ka^k no hodi pokoncu — sicer zadene ob kak p0tnen iu se spodtakne. Slabo je, če moraš hoditi 6tikSl;ezak iu razvoženih potih. Včasih zmanjka na-Iat steze in stojiš tu in ne veš kam. Hodi raji Ali pride tudi zdaj Slovan naši monarhiji v najhujši stiski na pomoč in jo reši Habsburžanom, ne vemo, če tudi šteje naša armada 430.000 Slovanov in le 227.000 Nemcev, kajti pri nas je prišel že preveč v navado rek: der Mohr hat seine Schuldigkeit getan, er kann gehen. (Zamorec je že opravil svojo dolžnost, zdaj lahko gre.) Marsikaterega Slovana morda tudi neprijetno dirne, če mu pride na uho javna tajnost, da je celo naš stari vladar znan kakor očiten neprijatelj Slovanov. To je bilo v angleških in francoskih časopisih že davno čitati. V posebno zadoščenje pa nam je lahko, da vidi krona, kako mu plačujejo zdaj Ogri s hvaležnostjo veliko zaljubljenost v njih narod. Razmere na Ogrskem so danes take, da ne vlada tam več naš vladar, ampak da je združena vsa moč v rokah nekaterih plemičev in posameznih strankarskih voditeljev. Madjari zapovedujejo in dvor jih mora poslušati. Moč krone je na Ogrskem popolnoma onemogla, tam vlada edino še absolutizem Košutov-cev in če hoče kralj kaj doseči, mora koalicijo osebno prositi, da milostno in lojalno opusti kako svojo zahtevo. Kdaj jenja Madjarom tudi to vitežtvo, ne moremo prorokovati, ali faktično obstoji danes na Ogrskem republika, kjer nima vladar nobene odločilne besede več, in jim mora pustiti vse, kar le oni hočejo. Toda kako je prišlo že zdaj tako daleč? Kdo je kriv tega? Dejali smo že, da je zgodovina dokazala v neštetih slučajih, da ni mogoče vladati ljudstev z bičem. Kdor ni ravno slep, se je moral temu že davno naučiti. Ali pri nas nočejo spoštovati te resnice; morda jo vidijo šele tedaj, ko je že prepozno. . Vladar je zavrgel na Gaučevo prigovarjanje edino sredstvo, ki bi še utegnilo podpreti porušenju se bližajočo monarhijo: podelitev pravice narodom. To pa se ni zgodilo. Mi dvomimo po vsej pravici, da bi spoznal stari vladar dalekosežnost tega koraka, ali zato je Gaučeva brezvestnost — če govorimo z najlojalnejšega patriotičnega stališča — tem večja, da ni povedal cesarju, kako smo že pravzaprav * v po gladki cesti, četudi je polno prahu, in pripeka solnce in se moraš ogibati, a bolje je za te.“ „Eh, kako fletno punče si ti, Loj za'1, je dejal natakarici, ki je zopet prisedla in jo prijel za njene debele, od vednega pomivanja razjedene roke. Smrdele so po žganju — razlilo se ji je pri natakanju nekaj kapljic po roki. S strastjo je vdihaval vase ta smrdeči duh in vdnj njenega, razpotenega telesa. V njegovem obrazu je bilo nekaj živalskega. čeber ga ni poslušal. Gledal je v mežikujočo svetilko in misli so mu rojile po glavi, kakor vešče krog zubeli. Težke misli . . . mislil je na polupre-teklost. V jeseni, ko je rumenelo listje in odpadalo, je sedela v vrtni lopici. Listi trt so rdeli — niansirali od zelene v rdeče, rumeno . . . Solnca mehki žarki so se vpletali skozi trto, padali ji na glavo, poljube vali ji ustni in se razgubljali med odpadlim listjem. Gledala je doli v dolino ... in gori iz doline je zavel veter in listje se je usipalo . . . padalo ji na glavo, v naročje, k njenim nogam . . . zapletalo se ji v lase. Stal je za njo — in kesal se, da se je rodil, kot človek in ne kot listje, kot solnčni žarki ali kot jesenski veter. Bil je tedaj zadnjič z njo skupaj, potem pa je moral po ozki stezi — polno kamenja in ob strani bodeče grmovje — sam. Noge so mu krvavele, prišel je pod vrh, a obleka mu je bila raztrgana in on tako utrujen. In tam je zmanjkalo nakrat steze in sedaj je tu v goščavi. Kje je izhod — kam pride ... pri koncu. Gauč je pregovoril krono samo zaradi tega, ker mu je bilo za svojo osebnost, a ni pomislil, v kakšen kaos pahne s tem dinastijo, ki ga je dala na državno krmilo v nadi, da je dobila v njem vestnega in poštenega služabnika. Gauč pa je gledal le na svojo korist in zaradi tega je pregovoril vladarja, da ni držal svoje besede in ni dal narodom tiste pravice, za katere je imel predsankcijo že sam Fejervary. Gauč je vedel prav dobro, če dobe narodi na Ogrskem splošno volilno pravico, potem je neizogibno, da jo dobi tudi Avstrija v najkrajšem času. In da je odklenkalo potem njegovemu ministrstvu, je moral vedeti tudi sam Gauč. (Sicer pa se je hvala Bogu Gauč v enem zelo zmotil: vse kaže, da dobi tudi tako prav kmalu modro polo.) Storiti konec moči, ki jo ima koalicijska republika na Ogrskem napram kroni in naši državi, je bilo mogoče še samo na en način. In krona je zavrgla zdaj tudi ta zadnji mogoči izhod iz krize, za posledice pa je odgovoren Gauč. Edino sredstvo proti koaliciji, ki bazira svojo moč.na privilegije, je bila splošna volilna pravica. Pomen tega razjasnimo takoj na tem mestu: Ogrska šteje prebivalstva vsega vkup 19,255.000*. Od teh jih je: Madjarov 8,742.000** ali 45-4% Rumunov 2,800.000 14-5% Nemcev 2,135.000 IH % Slovakov 2,020.000 10'5°/o Hrvatov 1,679.000 8-70/0 Srbov 1,052.000 5-5o/0 Malorusov 429.000 2’2 0/0 Židov 398 000 2-1 o/0 19,255.000 Ker pa ni na Ogrskem splošne volilne pravice (sloni torej ves parlament na predpravicah Madjarov) šteje ogrska zbornica izmed poslancev: * Glej Terkep a magyar orszaggyiilesi kepviselovalasztasok eredmenyerol 1905-ben. Grof Kreith Bela kozremukodesevel. ** Ker je število uradno, torej mnogo pretirano! in začutil je, da je sam, da ni pomoči in da ne pride nikdar nikamor. „Ante — mi smo izgubljene eksistence", je dejal žalostno prijatelju, „nihče se ne briga za nas, ko poginemo lepega dne v cestnem blatu, niti pes ne povoha za nami. Prokleto življenje, naši farizeji pisarijo, da glodamo plesnive skorje — same besede, a kruha ti ne da nihče. Idi in poprosi jih česa — dado ti brco. In ko umiraš v kakem hlevu, se jih privleče cela tropa debeluhov in zijajo v te kakor v kak čudež. Glejte ga: pesnik je — umetnik in umira gladu. Usoda našega naroda; po bradi se jim cedi mastno kosilo — tebi pa vržejo oglodane kosti in potem opevajo v časopisih svoje milosrdje." Motovil je hlastno žvečil sirove skorje in mu prikimaval. „Da", je opomnil, „časopisi so plašč njih umazanega telesa, strgaj jim plašč raz ram in vsa njih podlost in umazanost pride na svetlo. Malič je ponujal moji Lizi za tisto vezenino osemdeset kron — in sam materijal je stal sto kron, pri tem pa sedi mož na stotisočih." „Vem, o, dobro vem in meni se godi še slabše*. In ti živi ob tem in delaj umotvore. V sobi je mrzlo — v trebuhu prazno ... in tega nočejo umeti in vedeti naši kritiki, založniki, kupci . . . naša inteligenca. Prokleto, da jih posadim v svojo sobo in kožo, potem bi izvestno izpremenili svoje mnenje. 403 Madjare ali 97‘5°/o 7 Rumunov l-7°/o 2 Slovaka „ 0.5,% 1 Srba „ 0-3% 413 vseh. Iz tega se spozna, kako se gode krivice drugim narodom. O gr o v je v mnogopretirani številki 45'4°/o a imajo 97‘5% vseh poslancev 10’5°/o Slovakov ima 0'5 °/o „ 5-5 7o Srbov „ 0'3% „ 11-1 % Nemcev, 8 7°/o Hrvatov in 2,20/0 Malorusov pa nima v parlamentu niti enega zastopnika. In vsem tem zatiranim narodom, vso to skrajno nasilstvo in krivico je hotel odpraviti Fejervarj s cesarjevim privoljenjem, ali zadnji hip je prišel Gauč in pregovoril krono. Da bi se dala vsem narodom ista pravica, kakor jo ima do zdaj na Ogrskem le Mad-jar, potem bi moralo priti kmalu do izraza sledeče razmerje: Poslancev bi bilo: 188 Madjarov 36 Hrvatov 60 Rumunov 23 Srbov 46 Nemcev 9 Malorusov 43 Slovakov 8 Židov Vseh slovanskih poslancev bi moralo biti v ogrski zbornici 111 in ne, kakor jih je po sedanjem privilegiranem volilnem redu le troje! Ravno ta točka nam pa pokaže, česa se je ustrašil dvor in zakaj se je dal tako hitro pregovoriti po Gauču. (Znano je, da so intrigirale na dunajskem dvoru proti splošni volilni pravici na Ogrskem ceh^ — dame.) Zbali so se Slovanov. To je vsa komedija, za katero se je šlo. Bali so se, da pride s tem v naši monarhiji tudi slovanski element do tistega mesta, do katerega ima pravico vsak narod: do javnega zastopstva. Zbali so se Slovanov tudi Košutovci, in zato so nastopili proti splošni pravici, in ker jim je šel tudi njih kralj na roko, zato morda zdaj nekoliko odjen-jajo od svojih zahtev in poskusijo zakriti s popustljivostjo napram dinastiji svoj absolutizem, ki so si ga zidali na podlagi sedanje krivične in za človeško družbo žaljive predpravice. V naši monarhiji smatrajo vodilni krogi neenakost in nepravičnost volilne pravice za državnopravni temeljni zakon in za našo ustavo. Kajti v državi, ki ima v prebivalstvu največ Slovanov in ne pridejo ti do svojih političnih in človeških pravic, v taki državi imajo za postavo krivico in ne pravico. V Avstriji, ki obstoji najmanj iz 67% slovanskega prebivalstva, morajo čutiti tudi prvi dvorni krogi slovanski t. j. dati nam morajo pravico; in prav tako se mora zgoditi tudi na Ogrskem, kjer je 30% prebivalstva slovanskega 1 Teh dejstev ni mogoče zakriti. Če nam utaje že pravico, teh številk nam utajiti ne morejo. In kaj uči to Slovane ? Da imajo moč, a je ne znajo porabiti. Kako na mestu so tu besede hrvatskega publicista Stjepan Radiča: „Natj ečimo se na osnovu svojih programa, a ne koljimo se sbog osobnih svojih opreka." S tem, da se je zaprla Slovanom pot do pravice celo z naj višjih mest, spoznamo lahko, da je vsako Če malo natančneje pogledaš — vidiš takoj, da obstoja vsa njih filozofija v mastni pečenki in gorki zakonski postelji." Pri sosedni mizi ni bilo nikogar več, le prazne posode so stale na mokri mizi, pod njo je ležal izgubljeni krajcar — pod Kristovim nogam — tam v kotu pa karte. Krčmar je sedel pri peči in štel denar. Njegova soigralca sta ravno odšla — v veži so se še čuli težki odhajajoči koraki. . . „Pojdimo — čas je!“ „Jaz še ostanem, kaj ne?" je namežiknil Koder natakarici in jo privil k sebi. Ona pa se je neumno nasmejala... * Zunaj je deževalo . . . Žarnice so se svetlikale v nočni tmini in velike hiše so molčale. „Tudi jaz sem imel ljubico — Ante — ti ne veš, kako sem imel rad ono drobno, majhno dekletce s pametnimi očmi. Bil sem bedak — Ante, —“ je nadaljeval Čeber po nekolikem molku, „jaz sem sanjaril — ona pa se je igrala z menoj. In koliko moči sem imel tedaj! Zdelo se mi je, če stopim in grem vedno tako naprej, se mi umaknejo gore. A ko sem se prebudil — Ante — se mi pogrezajo noge, in nekoč poginem v blatu. “ Obmolknil je in molče sta šla dalje . . . Njuni koraki so se polagoma razgubljali v nočni tmini. sklicevanje in apeliranje na višje kroge po pravici gotovo brezuspešno, da smo navezani torej le na sebe. Ali če ne delamo po tem, kakor pravi Radič, potem je prav, da se nam tako godi. V roke nam pravice nihče ne usili, to smo vendar lahko že davno spoznali, kajti da teptajo v naši monarhiji Slovane namenoma, o tem ni absolutno nobenega dvoma. Naša neovrgljiva priča tega je vsa zgodovina, kar smo združeni pod habsburškim žezlom — do najnovejših dni. Pričelo se je svitati, m. „Vseslovenstvo in Trst" — to je bil nekak pravi program popoldanskega ljudskega shoda, ki so ga sklicali v Trstu akademiki narodno - radikalne struje. Dr. Ravnihar iz Ljubljane je govoril o slovenskem šolstvu — ki je pogoj našega življenja — in tesno na njegova izvajanja se je opiral dr. Ry b a f iz Trsta pri drugi točki dnevnega reda: „Vsesioven-stvo in Trst". Kakor je govoril drastično dr. Ravnihar ob dokazih obsežnega materiala, ko je bila jasna pristranost vlade in dolgoletne krivice, ki nam jih dela baš pri. narodnem šolstvu (v Trstu nima n. pr. več tisoč slovenskih otrok nobene mestne niti državne ljudske šole), tako je izvajal dr. Rybaf poljudno in umljivo poslušalcem, da naj je postalo vendar že enkrat jasno, da ne gre več tako naprej, ampak da je edina rešitev našega naroda v avtonomiji t. j. v združitvi in neodvisnosti vseh Slovencev od drugih narodov. Slovenci bi morali imeti svoj lasten parlament in ne pošiljati svojih poslancev na Dunaj, kjer se petnajstorica naših zastopnikov popolnoma izgubi. To je v kratkih besedah vsebina obeh govorov. Da sta žela oba govornika dosti priznanja in pritrjevanja, je popolnoma umljivo, kdor pozna navdušenost tržaških Slovencev, brž ko jim pove kdo nekaj besed o slovenskih pravicah. Radi priznamo, da se z izvajanji — razen morda nekaj malenkosti, ki pa ne pridejo tu v poštev — popolnoma strinjamo, in le čudimo se, da se ni govorilo v Trstu za Vseslovenstvo že kdaj prej. Pomen Trsta je naglaševala tržaška politika že davno in akademiki so se izrazili ob neki priliki, da je njim Trst cel — program. Naravno je, da so to dejstva, ki jih ni mogoče prezreti, ampak ki bi nam morala postati res cel program. „Vseslovenstvo in Trst“, tako je odgovorjeno vprašanju o rešitvi našega naroda v — teoriji, in biti bi moralo tako tudi v praksi. Slovenci smo pa radi presrečni, če smo iznašli kako veliko idejo; naši politiki so šli včasih v tem samoljubju celo tako daleč, da je tudi res vse njih delovanje le pri idejah ostalo. Da se pa pravi to, varati naš narod, je notorično, in pri nas že tolikokrat vporabljeno sredstvo, da zakličemo zdaj i mi: dosti je tega! Besedam naj sledi delo. . Na ideji sami ne moremo ničesar kritikovati, saj je bil ravno naš list prvi slovenski časopis izmed vse te množice (o katerih potrebi ali nepotrebi ni, da bi razpravljali na tem mestu), ki jih izdajamo Slovenci, ki je propagiral edini izmed vseh potrebo združitve Slovencev v eno neodvisno celoto. Naš narod bi tvoril tako rekoč svojo državo v Avstriji, ki bi imela s celoto le nekatere posameznosti skupno) kakor je to v državah s federacijskim načelom. In veseli nas, da se je dobil izmed obilice naših aktivnih politikov vsaj en mož, ki je povedal to našo zahtevo tudi javno pred ljudstvom. Obžalujemo pa, da smo opazili pri tem tako malo jasnosti in točnosti, kakor da je imela vsa dosedanja slovenska politika tudi na Trst svoj poseben škodljiv vpliv. Če govorimo o „Vseslovenstvu in Trstu", ne smemo ostati samo pri ideji in razlagi besede „narodna avtonomija", ampak vprašati se moramo, kako doseči to. Kako osvojiti Trst in odpreti s tem naši slovenski državi pot na morje. Dolžnost tržaških politikov je — in na to dolžnost so resnično lahko ponosni — povedati nam sredstva in pokazati nam pot v dosego te namere. Očitno je vendar, da je njih delovanje uspešno le tedaj, če imajo za seboj ljudstvo, ki je razumno in ki ve, čemu služi. Vsak izmed nas je upravičen, zahtevati odgovor na to vprašanje, kajti „Vseslovenstva in Trsta" ni mogoče rešiti preko glav našega naroda. Dolgoletna izkušnja je morala izučiti še tako zapoznelega slovenskega politika, kam pridemo z idejami, za katere se bojuje nad glavami svojega ljudstva. Zavožena kranjska politika je pravi vzor take politične kalamitete, kot vzgled vsakemu novejšemu pojavu in stremljenju slovenske politike, kako ne smemo delati. Glasilo tržaških politikov „Edinost11 simpatizira z „Našim Listom"; vsaj pred tremi meseci je pisala tako, ko izraža celo željo, da se povzdignemo do — dnevnika. In kar nas je pustilo še najbolj hladne proti temu listu, da smo konstatirali tudi to priznanje nam s primerno mirnostjo, je bilo ravno dejstvo, ki nas je popolnoma odtujevalo tržaškim politikom. Občutili smo, da je v Trstu veliko navdušenja, ali malo dela. Tržaški voditelji so priznali celo sami, kako malo uspeha so imeli do zdaj, in kako jih potiska Italijan vedno bolj v periferijo mesta. Slovenec je iztisnjen vedno bolj iz mesta in potisnjen v okolico. Vse njih sklicevanje na vlado je bilo brezuspešno, ali vzlic temu niso nikdar nehali služiti kar najzvesteje dvoglavemu avstrijskemu orlu. Ravno v tržaških krogih je bil doma največji patriotizem napram naši dinastiji in naši vladi, ki je pokazala ob vsaki priliki, da smatra Avstrijo kot navadno posest Habsburžanov, kjer ne uravnavajo svojega delovanja po potrebah narodov, ampak po potrebah dvora. Narodi so se morali ravnati po željah in vsakokratnih potrebah Habsburžanov. Od tam, kjer so se vodilni krogi do zdaj kar topili lojalnosti napram vladi, začujemo zdaj naenkrat drug glas: Vseslovenstvo 1 Ta program ima docela revolucionaren značaj, in prav j e tako. Že davno smo pisali, da so Slovenci premalo revolucionarni, a da brez tega nikamor ne pridemo. V naši monarhiji poslušajo le tiste, ki tudi resno zaropotajo. Kot poštenjaki verujemo besedam dr. Rybafa, in v zaupanju, da pokaže svoj novi cilj tudi v praktičnem življenju, lahko zapišemo, da se je morda vendar le pričelo svitati med nami. Velika je naloga, ki so jo obljubili prevzeti v izvrševanje, tako dalekosežna, da se je morala preleviti ta tržaška politika Slovencev kar preko noči, če ni morda Vseslovenstvo le program, na katerega rešitev se resno ne misli. Kje tiči pravzaprav vsa revolucionarna sila tega novega stremljenja? Kaj moramo storiti, če se bojujemo za svojo avtonomijo, za svojo neodvisnost, ali kar je prav toliko: za Vseslovenstvo? S tem hipom, kakor je vrgla tržaška politika to vprašanje in zahtevo med narod, je stopila in mora stopiti v ofenzivo, boj ne le proti kranjskemu in goriškemU klerikalizmu in liberalizmu, posameznim stremljenjem na Koroškem in Staj erskem, ampak tudi proti avstrijski vladi. Kdor misli resno na program Vseslovenstva, mora tako storiti. Ne ostanemo samo pri trditvah, kajti mogoče je, da se najde tu ali tam posameznik, ki bi morda vendarle ne hotel ali ne mogel uvideti tega, kar smo napisali zgorej. Tem posameznim trepetajočim v strahu in dvomu naj je povedano sledeče: Slovenska politika ni sprejela do zdaj še nikdar Vseslovenstva v svoj program. Ker pa je, v tem — tu smo si morda vendarle vsi enih misli — edina rešitev in osamosvojitev slovenskega naroda, je dolžnost tistih politikov, ki so stopili s to zahtevo v areno slovenske politike, pridobiti tudi ves ostali narod za se, kajti Vseslovenstva vendar nihče ne omejuje na Trst in njegovo okolico. Ljubosumnost in osebne (pletkarije drugih naših aktivnih politikov (kdo ima tukaj prvenstvo, vemo vsi) pa stopi temu stremljenju na pot. To je gotovo. Napadi na „Naš List11, ki vendar nima na programu druzega, kakor Vseslovenstva, dokazujejo, kako so dosedanji odločilni vodilni krogi slovenske politike prijazni temu gibanju. Porabili so za napade na nas že vsa sredstva, kdaj nas denunciraj o še pri vladi, o tem nas uči bodočnost, (ki se je pa mi seveda prav nič ne bojimo). Popolnoma izključeno je, da bi se klerikalna in liberalna stranka na Slovenskem ne uprla takemu novemu programu. Kajti s tem bi se pričelo zanimati ljudstvo za vse kaj druzega, kakor pa je navajeno do zdaj. S tem trenotkom bi se odvrnila pozornost naroda od osebnih prepirov in teženj svojih politikov na cilj, ki bi moral biti last vsega naroda: slovenska svoboda. To vedo prizadeti prav dobro in le v strahu za svoje osebe stopijo proti boju za Vseslovenstvo. O tem so prepričani tako Tržačani kakor miče pa se zavedajo tega, potem ne smejo več čakati-Njih boj mora obstojati v odločni ofenzivi proti slo' venskemu klerikalizmu in liberalizmu. Le tak0 imajo uspeh, le s tem izpolnjujejo svoje besede. Boj za slovensko samostojnost pa označuje tud1 boj proti vladi. Ne tajimo, da majemo s tem stebr0 sedanji obliki avstrijske države — in če so zmožu Priloga „Našemu Listu44 št. 39 z dne 30. septembra 1905. tega tržaški vodilni krogi, katerih lojalnost je bila včasih brez primere — — resnično, taka njih korenita izprememba mora razveseliti vsakogar izmed nas. Boj za slovensko avtonomijo se pravi z drugimi besedami: naša zahteva je, da izginejo z avstrijske karte posamezne meje, ki so delile nas Slovence na celih pet delov. Oblike Kranjske in drugih dežela morajo izginiti docela. Tudi njih imena. Vsi dozdaj raztreseni Slovenci tvorimo potem eno deželo, kjer imamo svoj narodni parlament. Tu odločuje naša volja in naše potrebe, ne pa politična mizerija Grau-čev ali pa celo domišljavost raznih dam z dunajskega dvora. Slovenci smo po zaslugi naše vlade v takem položaju, da nimamo niti pomišljati med mirom in bojem. Boj proti vladi pa je toliko, kakor boj proti sedanji Avstriji — če označuje ta boj zahtevo po slovenski avtonomiji. Če ni tržaškim politikom Vseslovenstvo samo prazna beseda, potem morajo nastopiti boj tudi proti sedanji obliki Avstrije. Le te, ki store tako, moramo imenovati slovenske prvoboritelje. In na tržaških vodilnih krogih je zdaj, da nas ne puste v dvomu, če mislijo resno, in niso imeli namena, obdati zbranega ljudstva in mladih akademikov z golo iluzijo, naj pokažejo, da slede njih besedam dejanja. Njih delo bi morala signalizirati parola: Kdor ni z nami, je proti nam . . . Njih dolžnost je torej, da pokažejo zdaj, kako hočejo delati, da razprostrejo tudi pred nami načrt, ki so si ga morali staviti, preden so prišli do — Vse-slovenstva. Vsak trenotek je drag. če odlašajo še naprej, bi jih to označevalo, da omahujejo in da si niti sami še niso na čistem, ali naj ali ne in-------- kako. — Če so izražali politični tržaški krogi po svojem glasilu simpatije nam, je naša dolžnost tem večja, da spoznamo te svoje somišljenike — če jih smemo tako imenovati. Ničesar si ne domišljujemo pri tem. Nas je vodilo le zanimanje za vse, kar se vrši na polju naše politike, in ker se je razvijal tam tudi nehote program „Našega Lista11, je naša pozornost tem večja. Ker pa smo še vsikdar najbolj sovražili prazne obljube, zato zahtevamo tudi danes, da se prične zahteva po „Vseslovenstvu in Trstu" prav jasno in odločno dejanski propagirati. Kako si to mislijo odločilni krogi, odgovor na to so dolžni celemu narodu. (Konec prih.) Poslanska zbornica. 348. seja. Po dva in pol mesečnih počitnicah so se poslanci zopet sešli k novemu zasedanju, ki trpi komaj mesec dni, ker zborujejo že okrog 20. oktobra deželni zbori, ali za kasnejši čas se obeta posebna pridnost poslancev. Po vladnem načrtu naj trpi zasedanje poslanske zbornice neprenehgma od konca novembra 1905 do začetka julija 1906. V tem času se razpusti zbornica, ker poide med tem njena postavna doba in nove volitve se vrše med drugo polovico septembra in začetkom oktobra 1906. Vlada pa namigava tudi, da hoče razpustiti zbornico že tudi prej, če bi ji delali poslanci posebne težkoče. V veljavo bi prišel zopet § 14., način, s katerim bi vladal seveda Gauč najlažje, ker se mu ni treba ozirati na protiugovore poslancev. Poslanci so se sešli k zasedanju v nenavadno Velikem številu. Točno ob določeni uri stopi v dvorano Gauč, pozdravljen z zasmehovanjem in pfuj-klici od deseterice socialističnih poslancev. Kričali so: Poslušajmo, kaj govore spodnje kikle! (To vsled tega, ker so se oglasile celo nekatere dvorne dame proti splošni in enaki volilni pravici.) Ko se poleže vihar, se opravičuje Gauč, 4a ni bil on proti splošni volilni pravici. Njegov govor je bil kakor mogoče dobro premišljen, tako, da ni vedel ob koncu nihče, pri čem da je. Ta namen Se mu je res obnesel! Gauč, ki ima vendar na razpolago dosti časopisov, čuti potrebo šele zdaj, tajiti, 4a ni v nobeni zvezi s tem, če je izpremenil vladar svoje mnenje in ni bil več pripravljen, dati tudi najširšim slojem pravico do volitev. Gauč je šel celo tako daleč, da je dejal, da je pripravljen, potegovati se za splošno volilno pravico v tem smislu, da jo dobe tudi širši krogi ljudstva. (Medklic: Če vam dovolijo „spodnje kikle.11 Velik vihar pri socialistih.) Ves razvoj v Evropi kaže Jasno smer vednega r azšir j e van j a splošne v°lilne pravice. (To je edino resnično, kar je po- vedal Gauč, in obenem tudi politično-pametno.) Ministrski predsednik prosi zbornico opetovano, naj se ozirajo na njegov bolezen in mu do vole mirno govoriti. Potem pove, da ga ne mine dne, da bi ne došle vladi pritožbo zaradi narodnostnih prepirov v Avstriji, tako da mora odločati vlada od slučaja do slučaja. Stalnega zakona v tem oziru ni. V Avstriji so postale razmere narodov neznosne. Nastal je položaj, ki kriči javno po izpremembah, zato .je vlada pripravljena predložiti zbornici jezikovni zakonik, takoj ko postane za to čas primeren. Žal, da ni povedal Gauč, kdaj je po njegovem mnenju čas „primeren11 in kakšen bo nameravani jezikovni zakonik. Da ne bo ustrezal dejanskim zahtevam, je skoro gotovo, če ga bodo sestavljali ljudje kakor je Gauč. Ko konča ministrski predsednik, mu čestita prvi — princ Lichtensteinski in slični patrioti. Vloženih je 29 interpelacij, 6 mujnih predlogov in zahteva, da izroči zbornica sedem poslancev. Med njimi tudi Ign. Žitnika (slov. kler.). Nato predlagajo socialisti: zbornica skleni, izročiti ministrskemu predsedniku nezaupnico. Takoj zatem sklenejo poslanci, otvoriti debato o Gaučevem govoru. Prvi pride k besedi po svojem smešnem nastopu znani grof Sternberg, ki je govoril to pot še morda najboljše, kar sedi v zbornici. Poleg dru-zega, kar je vzbujalo posebno veselost med poslanci, kritikuje opravičeno vso nezmožnost vlade, storiti kaj v smislu nagodbe z Ogrsko. Vse, kar je povedal Gauč o tem, je gola nesmisel. Edino on je preprečil načrt Fejervaryja, ki je dejal cesarju, da je vedno boljše, da primaršira na Ogrsko stotisoč delavcev, kakor p a sto tisoč čeških dragoncev, ki so poleg tega še nezanesljivi. Sternberg napada vse vladno vodstvo, tako tudi ministra za zunanje zadeve: Goluhovskega. Ne prizanese niti zbornici, ki se ne upre takemu početju. Da ji tako krasen naslov, da ga pokliče zbornični predsednik k redu. Zatem predlaga Rizzi (Italjan), da bi zbornica odložila vladno predlogo glede italjanske univerze v Roveredu z dnevnega reda. Avstrijski Italjani so zahtevali zdaj to od svojih poslancev, ker so uvideli, da so zamudili njih zastopniki trenotek, ko je bilo mogoče dobiti njih univerzo v Trst in da bi prišla spričo obstoječega položaja italijanska univerza v Roveredo. Lahi pa zahtevajo: Trst ali pa nič. Slednje se jim lahko posreči. Zbornica je seveda to točko rada odstavila. Kriza na Ogrskem. Veliko presenečenje. Poročali smo že, da je povabil cesar za pretečeno nedeljo na Dunaj petorico voditeljev združene opozicije. Vse je pričakovalo od te avdijenee, da se morda vendar le reši kriza, nekaj odneha krona, nekaj opozicija. Sprejem poslancev pred krono so računali najmanj na eno uro, ali kako veliko je bilo presenečenje, ko so se ti po preteku petih minut že vrnili. Kaj se je zgodilo? Poslanci in vladar so se sprli! Tako je šumelo med množico, ki je stala pred dunajskim dvorom. Stvar pa se je vršila tako: Ko pridejo poslanci pod vodstvom Košuta pred cesarja, jim čita ta svoje zahteve. Ce jih sprejmejo, se jim poveri vlada na Ogrskem, če jih ne sprejmejo, se jim je ne da. Krona pravi v svojem programu, da bd svojega sklepa v zadevi nemškega poveljevalnega jezika niti trohice ne odneha, opozicija mora dovoliti povišanje rekrutov, dovoliti pokritje skupnih stroškov itd. Ko jim cesar vse to pove, se jim prikloni in odide, ne da bi poslušal vsaj eno besedo iz ust Ko-šutovcev. Utis na Ogrskem. Utis sprejema, s katerim se je imelo očiten namen, razžaliti ogrsko večino, je na Ogrskem v revolucionarnih strankah naravnost nepopisen. Ljudstvo je delalo Košutu navdušene ovacije in kričalo: Doli z dinastijo 1 Doli s starim generalom! Živela republika! Živela revolucija! Vmes so prepevali Ko-šutovo himno. Rektor univerze javlja slušateljem, da je dijakom zopet dovoljeno, prirejati politične shode, demonstracije in se udeleževati vsega političnega gibanja. Nato so sklenili slušatelji univerze in tehnike prirediti prihodnji ponedeljek, 2. oktobra, veliko bakijado na čast združeni opoziciji. Prihodnjega dne objavita grof Apponyi in Košut važno resolucijo. Odločilni korak krone. Ne moremo tajiti, da je storila krona s tem odločilni korak v zadevi rešitve krize na Ogrskem. Ta se sicer ni poravnala, ampak nasprotno tako poostrila, da je vsako nadaljne pogajanje popolnoma izključeno. Vladarjevega programa Košutovci nikdar ne sprejmejo, nasprotno izjavlja tudi kralj, da ne odneha niti za las. Nastane pa pri tem veliko vprašanje, kaj je privedlo vladarja do tega koraka, ki zna postati tako usodnega pomena za Habsburžane ? Ce se hoče spraviti deželo v ogenj, se to prej ali slej lahko doseže — tako pišejo Madjari. Kaj je torej napotilo krono do tega sklepa? Ali meni vendarle poveriti Fejervaryju uvedenje splošne volilne pravice in hoče streti moč opozicije s tem? Meni morda vladati nekaj časa Ogrsko potom absolutizma? So mu L li res obljubile za ta slučaj nekatere tuje države svojo pomoč? Koliko je resnice na trditvah, da se meni vladar kmalu odpovedati prestolu, njegov naslednik pa da se ne da več kronati ogrskim kraljem, ampak zasede morebiti upirajočo se Madjarsko z vojaško silo? V kakšni zvezi je pozna avdijenca — ob sedmi uri zvečer — ki se je vršila prav tako nenadoma kakor nepričakovano, kjer je sprejel vladar kneza Alfreda Lichtensteinskega, zaupnega prijatelja nadvojvode Franca Ferdinanda ? * v Hrvatska. (Volilna pravica.) Na Hrvatskom je nad dva in pol miljena duš, a od teh jih ima volilno pravico za deželni zbor („sabor11 imenovan) le 51.000. Ti so iz večine uradniški krogi, Židje in narodni neprijatelji. Kmetov ali delavcev volilcev je silno malo. Da je temu krivičnemu volilnemu sistemu podobna sestava sabora, je takoj razvidno, če vemo, da sedi v saboru 72 madjaronov t. j. pomadjarjenih Hrvatov. In kdaj se izpremene razmere v Hrvatski? Kdaj prodre i tam kulturna ideja jugoslovanske zajednice? Dalmacija. (Demokratska stranka.) Ni še dolgo, kar so ustanovili mladi inteligentni ljudje v Splitu pod vodstvom odvetnika dr. Jos. Smodlake novo hrvatsko demokratsko stranko, ki je pričela že izdajati svoj tednik „Sloboda11. List izhaja v Splitu in velja na leto 8 kron. Stranka se noče vmešavati v verska vprašanja, ker smatra take stvari za povsem zasebno mnenje vsakega posameznika, pač pa hoče nastopiti proti vsaki nemoralnosti in nepoštenju, katerih slabih lastnosti ondotno javno politično življenje kar mrgoli. Drugače ima program hrvatske demokratske stranke — o kateri poročamo še večkrat — popolnoma realistično podlago. Ni težko uvideti, da se strinjamo tudi mi z osnovo te stranke, tembolj, ker poznamo dr. Smodlako kot zelo zmožnega in izobraženega politika. Tirolsko. (Italjanska fakulteta.) Italjani so imeli lani pravoslovno fakulteto v Inomostu. Kakor še v spominu, so nastale v pričetku predavanj rabuke med Nemci, ki so izbruhnile v novembru v navaden poboj. Nemci in Italjani so streljali drug na druzega, poslopje, v katerem so bila italjanska predavanja, so Nemci razbili. Poslopje se nahaja še danes v istem stanu, kakor je bilo po izgredih. Niti šip niso urezali novih. TJudi profesorji so ostali še v mestu, če tudi nimajo nobenega opravila. Čakajo, da se reši vprašanje o italjanskem vseučilišču. Pa bodo morali čakati še tudi naprej, kajti kar nič ne kaže, da dobe Italjani še to jesen del svojega vseučilišča, kajti zbornica je odložila z dnevnega reda rešitev vprašanja laške univerze. Srbija. (Volilni red.) Srbija ima nad 3 miljone prebivalcev, od teh jih je volilcev 535.547. Volilno pravico ima tam vsak, ki plačuje 15 dinarov davka. (1 dinar = 90 h.) Kakor vidimo, tudi Srbija še nima splošne in enake volilne pravice, a je od Hrvatske, ki spada v našo monarhijo, za nič manj kakor 470.000 volilcev na boljem. (Sporazumlj en j e s Tur čij o.) Zaradi zadnjih grozodejstev Arnavtov ob čuvajnicah na srbsko-turški meji jo zagrozila Srbija Turčiji, da si poišče zadoščenje sama, če ga ji ne da Turčija. Nato javljajo zdaj, da se je doseglo med obema državama popolno sporazumljenje. Turčija plača vso škodo in da sirotam in vdovam padlih Srbov denarno odškodnino. Rusija. (Volitve v zbornico.) Skoro gotovo je, da se vrše volitve za rusko zbornico 4. decembra 1.1. To so prve volitve na Ruskem v tem smislu. (Kongres zemstev.) 113 članov zemstev in 66 okrajnih zastopnikov se je zbralo v Moskvi k novemu kongresu zemstev, ki mu predseduje zopet knez Hajden. Zbrani so govorili o tem, bi li ne kazalo, bojkotirati zbornico (dumo) s tem, da bi ne bilo nikogar na volišče. Temu se je večina uprla, češ, če tudi se ne more imenovati duma nobeno ljudsko zastopstvo, vendar se prične s tem politično gibanje, ki ga je mogoče organizirati. Da je doseženo že mnogo s tem, je naravno. Temu so končno pritrdili vsi s sklepom, da pripravijo za ljudstvo poseben oklic, kjer razvijejo svoj program in raztolmačijo, kaj je volilna pravica in kake so naloge dume. (Nemiri v Kavkazu.) Divjanje v kavkaskih pokrajinah je bilo silno. Mesto Baku je zapustilo kar v enem dnevu 150.000 perzijskih delavcev. Tatari so ugrabili kristjanske žene in jih odvedli v sužnost. Zatrjevanje višjih ruskih krogov, da je nastal v Kavkazu mir že v pretečenem tednu, je bilo popolnoma neosnovano. Stoprav te dni so se razmere nekoliko pomirile. (Shod časnikarjev.) V Petrograd je sklican za prihodnji mesec shod časnikarjev, ki se peča s predstoječimi volitvami v dumo. Shoda se ne udeleže le ruski časnikarji, ampak tudi poljski, finski, židovski in kavkaski. Nemčija. (Štraj ki v Berolinu.) Delavci vseh bero-linskih elektrarn so vstopili zaradi preslabe plače in drugih neugodnih razmer v štrajk. Podjetniki so jim hoteli v nekaterih točkah malo odjenjati, ali delavci niso bili s tem zadovoljni in so sklenili štrajkati še naprej. Vodstva elektrarn javljajo v očigled tej delavski izjavi, da zapro svoja podjetja danes, na soboto dne 30. septembra t. 1. (Vite in nemški cesar.) Ruski mirovni pooblaščenec Vite je obiskal na potu iz Amerike v Rusijo nemškega cesarja. Viljem ga je počakal na kolodvoru in se peljal potem z njim na lov. Res je, o nemškem cesarju so pisali že davno, da ne zamudi nobene prilike, ki mu obeta, da govori svet o njem. Francoska. (f Cavaignac.) V starosti 52 let je umrl poslanec in bivši vojni minister Cavaignac, čegar stari oče je bil eden tistih, ki so obsodili Ludovika XVI., da so mu odsekali glavo. On je bil pravzaprav pravi provzročitelj, da je bil znani Dreyfus oproščen. Italija. (Proti irredenti.) Italijanski minister za zunanje zadeve Tittoni je imel o priliki otvoritve poljedelske razstave v Desio dolg govor, v katerem je naglašal posebno važnost gospodarskega razvoja dežele, ki je mogoč le tedaj, če vlada v državi notranji in zunanji mir. Pri tem se odločno obrne proti irredenti, češ da je to navadna pustolovska politika brez praktične vrednosti. (Nova bremena.) Italjanska vlada namerava predložiti zbornici dvoje predlog, v katerih zahteva samo 350 miljonov za topništvo in trdnjave ob naši meji. Tudi Italija posnema Avstrijo in ima denar za vse drugo, le za podporo svojim bednim prebivalcem in za šole nima vinarja. Seveda, samo da je v orožarnah mnogo topov. Španija. (Izseljevanje.) Iz Španije hite ljudje vsled uboštva kar trumoma v Južno Ameriko. Agenti, ki delajo z izseljenci tudi tu dobro kupčijo, so najeli kar petnajst velikih prekmorskih transportnih ladij. Časopisje pozivlje vlado, naj stori nujno vse korake proti temu grozovitemu begu iz dežele. Svedija in Norvegija. (Ločitev.) Zastopniki obeh držav so končali te dni svoje posvetovanje, katerega namen je bil — omogočiti ločitev obeh dežela mirnim potom. Že so pretila pogajanja se razdreti, ali slednjič se je vendar doseglo popolno sporazumi]enje. Med obema deželama ostane 15 km širok pas neutrjene, nevtralne zemlje. Kakšna naj je državna oblika obeh, prepušča vsaka svoji odločitvi. Vsa druga sporna vprašanja se predlože mirovnemu razsodišču v Haagu, katerega sklepi so pravomočni za Švedijo kakor za Norvegijo. Japonska. (Splošna nezadovoljnost.) Japonska vlada je dobila do zdaj že nad 40 spomenic, v katerih se obsoja sklenjeno mirovno pogodbo z Rusi. Na neki spomenici je podpisanih celo šest najslovitejših profesorjev iz univerze v glavnem mestu Japonske. (Pogodba z Anglijo.) Japonci so sklenili z Anglijo pogodbo, v kateri se zavežeta obe državi, priskočiti druga drugi na pomoč, brž ko napade eno sovražnik. Po tej pogodbi se tudi dovoljuje Angliji, napraviti si utrdbe in vojno luko ob cesti Singapur- Angleško vojno brodovje obišče v znak prijateljstva čim prej japonsko mornarico v tokijskem zalivu. Z vsem tem so zavezane Rusiji roke na daljnem vzhodu. Njeno delo postane zopet v Evropi. Za Slovane je tako bolje. Štajersko. Naše razmere v pravi luči. (Konec.) Mi ne smemo več odlašati z bojem proti Vladi. Cim strmoglavimo njo, pade s tem tudi naše laži-nemštvo. Če smo prepričani o krivicah, se ne smemo delati teh sokrivi celo sami. Kajti tudi mi postanemo sokrivci, če gledamo te razmere tako mirno naprej, s popustljivostjo postanemo sokrivi. Strmoglaviti moramo tiste, ki odločujejo pri naši vladi, ki je odprla v naših naj hujših političnih in gospodarskih trenotkih — ki jih ima vsak narod tedaj, ko se prične zavedati svojega obstoja — pot v našo domovino zagrizenim Nemcem, ki se vmešavajo celo v naše docela notranje zadeve, kakor je to boj za slovensko svobodo. Vlada je poslala proti nam Nemce, da se skriva ona za njimi, poslala nam je sovražnika, ki prihaja k nam v znamenju izdajalstva naše domovine. Naši voditelji političnega delovanja med štajerskimi Slovenci pa morajo vsled tega nastopiti odločnejšo pot. Hoditi morajo pred nami kot prvobo-jevniki za slovensko pravico, za našo svobodo, če ne store vsega, kar je le v njih moči, potem dokažejo, da so nezmožni, zastopati celo najpriprostejše, naj-primitivnejše ljudske interese, da postanejo s svojim neodločnim nastopom krivi izdajalstva našega naroda 1 Po enotnem načrtu je treba stopati, da ve vsak, kaj in kje mora delati. Pred seboj pa morajo imeti prepričanje, da je naš političen razvoj nemogoč, če si ne priborimo Slovenci svoje avtonomije, svoje neodvisnosti od nemške vlade. Ta boj preti sicer izpodnesti tla dosedanjemu vladnemu nasilstvu, ali tega nismo mi krivi. Ta boj je nam usiljen. Ne moremo se vzdigniti gospodarski drugače, kakor da pričnemo s svojo industrijo, s svojimi tovarnami. Ves ta boj imajo naši voditelji pred seboj. In boj je prav isti, kakor bi ga morali biti Kranjci, Korošci in Primorci že davno. Pri tem se ne vpraša, kdo naj začne. Vsi, nas vseh dolžnost je! Dobi se morda kje kdo, ki bi dejal: ali pa je tudi gotovo, da to pravico kdaj dosežemo ? Ne glede na to, da ima tak o svojem pogumu in o pravici zelo čudne misli, izjavljamo le sledeče: vlada sama nam ne da nikdar naših pravic. To je res in je tudi dokazano v teku stoletij, odkar smo pod njo. Ali prav zato, ker nam je ne da, in je gotovo, da ne stori tega tudi v bodoče, si moramo poiskati sami pot do pravice. Toda zopet nastane vprašanje: so-li naši politični voditelji dovolj močni, da bojujejo ta boj V Sami ne, če nimajo ljudstva za seboj 1 Narodnega tabora ni tvorila pest mož. Politično demonstracijo, ki bi pokazala tudi javnosti, da razpolagajo naši voditelji v resnici z najširšo maso slovenskega ljudstva na Štajerskem — tako demonstracijo bi tvorili komaj tisoči in tisoči našega naroda. Taka demonštracija, tak tabor, taka masa bi pokazala svetu, da imajo voditelji, ki imajo za seboj tako orjaško množico naroda, na sebi naj večjo odgovornost ne le proti celemu narodu, ampak tudi napram vsej človeški družbi, in daje treba voljo in klic takih voditeljev resno vpoštevati. Zgodovina zadnjih let nas pa uči, da v glavnem med slovenskim ljudstvom in med njegovimi voditelji zlasti pri nas na Štajerskem ni tistega stika in zanimanja, kakor je spričo naših razmer na vsak način potrebno. Dajmo roko na srce in vprašajmo se prav odkrito: imamo res ves narod za seboj ali ne? Ali smo napredovali ali nazadovali? In če smo pravični napram samim sebi — kar je prvi pogoj za naše delo — moramo pripoznati v svoje obžalovanje, da smo mogočno nazadovali v tem oziru. Narod se. nam je pričel odtujevati. On ne kaže več zanimanja za naše delo. In krivi smo tega sami. Toda ne obsojajmo se več; če smo pripoznali svojo krivdo, jo moramo nemudoma popraviti. To je naša naj svetejša dolžnost. Da se pa morda vendar ne najde kdo, ki bi dvomil o tem, da se slovensko ljudstvo na Spodnje Štajerskem odtujuje svojim političnim voditeljem, naj podpremo to svojo trditev z najpriprostejšim primerom. Vzemimo splošno ali takozvano peto kurijo in poglejmo, kako so se vdeleževali naši Slovenci na Štajerskem teh volitev. Vsako razlaganje nadomestijo sledeče številke, ki se nanašajo na volitve 1. 1897 in 1. 1901. Vseh volilcev je bilo: 1. 1897 71.062 1. 1901 62.499 od teh jih je volilo: „ „ 13.809 „ „ 9.860 ali v odstotkih: „ „ 19-43 „ „ 15-77 Očito pa je, da je razlika v dobi štirih let še večja kakor 3-66°/o> kajti Nemci spravijo izmed svojih mož ob volitvah do zadnjega na krov! To so številke, s katerimi moramo računati vsi: narod in njegovi voditelji, in računa z njimi tudi vlada. Naše ljudstvo spozna v njih samega sebe — naši voditelji vidijo, da je treba intenzivnejšega dela — naša vlada si pa misli: pri padajočem zanimanju Slovencev za tisto drobtinico pravice, kar je sploh imajo, se nam ni treba na nje prav nič ozirati. Če kriče nekateri, so ti osamljeni in nimajo ljudstva za seboj. — — — Kar smo povedali, se je zgodilo le resnici na ljubav. Ge hočemo delati in tudi kaj doseči, moramo spoznati najprej resnico doma. če se tega nismo naučili, je tudi vse drugo naše prizadevanje brezplodno. -f* Poslanec Žičkar. Dne 27. t. m. zvečer je umrl na Dunaju državni in deželni poslanec dekan g. Josip Žičkar. Istega dne dopoldne se je v parlamentu onesvestil. Na pomoč prihitela poslanca zdravnika dr. Ellenbogen in dr. Kindermann sta odredila, da so ga prepeljali k piaristom, kjer je v 60. letu starosti zvečer izdihnil. Truplo prepeljejo na Videm, kjer bo pogreb v ponedeljek 2. oktobra ob 10. uri dopoldne. R. I. P. Na mariborski pripravnici se je v tečaju za meščanske učitelje uvedla slovenščina. To je dosegel ravnatelj gosp. Schreiner. Mariborskim Nemcem to seveda ni všeč, češ, da na Spod. Štajerskem ne potrebujemo slovenskih meščanskih šol; a naj bodo preverjeni, da bodo Slovenci sčasoma dosegli še več, ne oziraje se na ugovore „kulturnih11 Nemcev. Novi sokolski društvi se snujeta v Mariboru in v Slov. Goricah, kjer naj bi nosilo ime „Prleški Sokol". Huda ura je. razsajala nad Celjem 25. t. m., kakršne niti najstarejši ljudje ne pomnijo. Ob pol 11. uri se vzdigne nenadoma strašen vihar in vsula sta se toča in' dež. Kakor bi trenil, so bile ulice mesta vse preplavljene: v Kolodvorski ulici je bila voda nad ped globoka, po Glavnem trgu pa so plavale košare s sadjem in zelenjavo. Strašen vihar je odkrival strehe, metal opeko raz njih, pobijal okna, podiral plote in zidove, ruval drevesa in lomil veje. Po komaj 10 —15 minutah so se razpodili oblaki in vreme se je zjasnilo. V tem kratkem času je provzročil orkan po mestu in okolici mnogo škode. V domobranski vojašnici je podrl vihar zid. Ravno-tako je tudi podrl velik del zidu na okoliškem pokopališču. Na vojaški smodnišnici je odneslo celo streho, razkrilo tudi del Vestenove tvornice v Ga-berjih itd. Najhujše pa je divjal vihar v mestnem parku. Izdrl je stoletna drevesa, ki so bila kras tega sprehajališča. Padajoča drevesa so zabarikadirala pota in steze. V strašni zmešnjavi ležijo po tleh izdrta drevesa, večinoma akacije, smreke, kostanji i. dr. 30 velikih dreves je s koreninami vred. izdrtih, 50—80 pa je polomljenih. Skoda je velikanska, vendar se še ne da natanko soditi. Gotovo pa je, da je mestni park za desetletja znatno poškodovan. Koroško. Koroške misli. Kaj hočemo? To je vprašanje, katero je treba z vso resnobo pregledati in premisliti. Zakaj veliko jih je, ki niti ne vedo, za kaj se pravzaprav gre. Kaj hočemo? To je jako važno vprašanje, na katero pa je odgovor lahek: Mi hočemo le to, kar smemo zahtevati, namreč pravico. „Die karntner Slovenen sind weit geniigsamer und anspruchsloser als der deutsche Karntner", tako beremo že v „Oesterr.-ung. Monarchie in Wort und Hild", kar je tudi resnica. Kar zahteva Slovenec na Koroškem, ni nič druzega, kakor to, da se sme učiti svojega materinskega jezika v šolah. Dalje to, da se sme govoriti povsod in vselej v materinskem jeziku in pisati tudi v uradnih stvareh slovenski. Res je, da pravzaprav že imamo to pravico, a ena napaka je, da jo imamo samo na papirju, in da jo nam od-reko, kjer le morejo, posebno pri šolah, katerih položaj je znan daleč črez koroške meje. Zategadelj o šolah sploh ne nameravam obširneje govoriti, ker je to že velikokrat razpravljana stvar, ampak pregledati hočemo stališče c. kr. in tudi drugih uradov proti nam Slovencem. Zares: pravico imamo pošiljati slovenske dopise vsem uradom, ki so primorani jih tudi sprejeti. Ali občine imajo postavno pravico, vračati take dopise kot nerazumljive, če sklene občinski odbor, da ne vzame drugih dopisov, nego nemških, ako pridejo ti iz Koroškega. Ce pride torej kak dopis od drugod (ne iz Koroškega), ga mora občinski Urad sprejeti in če ga res ne razume, ga dati prestaviti, in če bi bil pisan tudi kitajski. Iz tega se razvidi, da imamo še kot Slovenci nekatere postavne pravice v tem oziru, a le kot koroški Slovenci jih nimamo. Kaj je vzrok temu? Prvič, ker imamo : premalo posvetne inteligence, kmet je premalo izobražen, in duhovščina zveže s svojim narodnim de-lom vselej vero, kar je velika napaka; kajti z vero 2a narod, ne pa z narodom za vero. Če bi imeli mi Več posvetne inteligence, n. pr. uradnikov, posebno pa učiteljev, bi mi tudi veliko lažje izhajali. Zlasti če bi imeli dovolj učiteljev, ker le tako je mogoče, da ee naučijo naši otroci pravilno slovenski, čemur se priuče sedaj šele, če pridejo na srednje šole. Ti, kateri nimajo te priložnosti, se morajo naučiti mate-hnskega jezika sami, če ga hočejo znati. Bil je Nemec, ki je priznal nekoč: „Največje orožje, katero moremo vzdigniti proti Slovencem, je to, da učimo svoje nemški vzgojene otroke še slovenski." Vidite, Nemci se učijo slovenski zato, da Uas morejo podreti. Mi pa hočemo pravico. Zakaj se Uam ne da slovenskih učiteljev, da bi se naučili mi svojemu slovenskemu jeziku? Zopet zato, da bi ostali nevedni, in da bi nas potisnili Nemci lažje v kot. Če ni kak slovenski uradnik nemškutar, je to Pri njegovih nemških ali ponemčenih višepostavljenih Velika zamera. Se večja pa je, ako se malo poteguje . 2a slovensko reč, ali pa javno pripozna, da je Slo-j Venec. Dokaz temu so grozoviti napadi na uradnike C' kr. državne železnice v Beljaku. Kako se godi Majhnemu številu naših narodnih učiteljev, tega sploh M mogoče povedati. Vlada jih zatira, višepostavljeni jih tlačijo, kolegi in koleginje jih zaničujejo. In zakaj? Ker odkritosrčno pripoznajo, da so Slovenci in raVnajo po postavah, ki nam jih jemljejo v šolskih rečeh nemški in ponemčeni učitelji. Brez pretiranja 8toozno trditi, da bi bilo veliko več učiteljev narodnih, ako bi se ne bali zamere in preganjanja. Da bi se pa moglo goditi našim uradnikom bolje, dosežemo le 8 tem, da jih dobimo več, kakor jih imamo do sedaj, in to dosežemo zopet le s tem, da podpiramo „Dijaško podporno društvo“. Kajti le na ta način dobimo več, in posebno več višjih uradnikov, ki bodo imeli hidi nekaj vpliva. Da dobimo več slovensko-narodnih Učiteljev, podpirajmo „Učiteljski dom", če bo enkrat Več narodnih učiteljev, imamo več moči in naš boj ho lažji, ker nas bo več. Še ni dolgo od tega, kar je bila neka tajna Preiskava proti Slovencem v Beljaku, češ, da imajo hruštvo, ki ni naznanjeno. In kaj je bil vzrok te Preiskave? Nič druzega, kakor to, da imajo v Belaku slovensko omizje. Vlada je mislila dobiti mastno Pečenko, če zasači nenaznanjeno slovensko društvo. A močno so se vrezali. Omizje je bilo in bo še tudi ilaprej, ker po naši misli ni treba temu naznanila. Na domu nekega beljaškega uradnika se je vršila veselica. Naravno, da se je je udeležil tudi on rojen Slovenec in ni pustil svojih rojakov samih. Zato pa, ker je bil tam, so ga proglasili hitro kot a§Ptatorja, in mu napravili še zaradi plače neprijetne "Mnosti. Kar stori torej Slovenec, je vse velik greh, Mr pa Nemec in nemškutar, to je pa sveta pravica aii pa celo dolžnost. Pri nekem c. kr. uradu v Beljaku M sedi tudi uradnik, ki je rojen Slovan, in izkorišča Mvaščino in slovenščino le v to, da tolmači ta dva -Mzika, ter je sicer majhen po svojem duhu, a pri Mrn grozen — Vsenemec! Kot tak je seveda tudi ud Mmškonacionalnega „Mannergesangsverein"-a. Lan-leto, ko je imelo nemško telovadno društvo v Naku neko slovesnost, pa smo ga videli celo, kako P°Qosno je nesel pred omenjenim pevskim društvom 2astavo. Nemec sme delati torej vse, naj je uradnik ali M Slovence pa preganjajo prav zaradi stvari, za “ atere dobi njih nemški kolega naj višjo pohvalo! In tako bi mogel navesti še veliko stvari, toda ’ertb da razvidi vsak že iz tega, kako se godi -Mm koroškim Slovencem in kako so teptano naše Pravice! Veliko upanje nam daje misel na najnovejše M Mn o vit ve na narodnem polju, „Učiteljski dom" in " odporno društvo za slov. dijake." Tedaj koroški ■ ovenei, dasiravno imamo že toliko narodnega davka, Podpirajmo §e ti društvi, ki morata roditi dober sad. R. Doma in drugod. Kranjski deželni predsednik — odstavljen! Slovenci na Kranjskem so dobili mesto na Dunaj odišlega barona Heina novega predsednika v osebi tržaškega dvornega svetnika Schvarza. To pre-membo smatrajo celo vsi časnikarski krogi kot koncesijo klerikalcem. Mi smo popolnoma prepričani, da je ta slučaj tako zamotan, da se ni izvršila imenovana izprememba le klerikalcem na ljubo. Mi smo očitali baronu Heinu že koncem aprila t. L, da je sokriv falsificiranja računskih zaključkov klerikalne gospodarske organizacije in da dela sam neprenehoma na to, da pride kam drugam. Dejali smo, da ve za brezvestne mahinacije klerikalne stranke z dr. Šušteršičem na čelu tudi baron Hein, in da je deloma tudi on zakrivil, da mora zdaj vlada to trpeti (ker ni vpeljal postavne revizije!) Hein je moral čutiti, od kod imamo te vsak dvom izključujoče podatke in zato je — molčal. Zdaj se mu je seveda izpolnila srčna želja. Razmere so se s tem edino le v toliko izpremenile, da imajo klerikalci navidezno zadostilo in opuste lahko obstrukcijo v kranjskem deželnem zboru, ne da bi se prav posebno blamirali vsled očitnih neuspehov, ki so jih imeli z njo in občutno škodo, ki so jo prizadeli kranjski deželi, katere ljudstvo je vsaj 2/3 še vedno strogo klerikalnega mišljenja. Klerikalci bi opustili že davno obstrukcijo, ali Šušteršič je znal ustrahovati vse tiste poslance svoje stranke, ki se niso strinjali s tem njegovim nepremišljenim korakom. Zdaj bodo seveda trobila njegova glasila med svet, češ, dosegli smo velik uspeh, izpolnila se nam je naša zahteva, Hein je padel, in zdaj gremo zopet na delo v zbornici. Ne glede na to, da je ta uspeh po svojem bistvu zelo klavern, se moramo vprašati: smo Slovenci na Kranjskem vsled tega na boljšem? Ali ni vse eno, če imamo Heina ali Tirolca Schvvarza? -Vlada ostane ista, samo nadpis so prebarvali. Ali ni ta koncesija ali uspeh — naj imenujejo klerikalci to premembo tako ali tako — za nas Slovence brezpomembna? S tem se je zadostilo edino le osebni mržnji dr. Šušteršiča nap ram baronu Heinu. Sicer pa je res krasno: vse ostane pri starem, izpremenila se je samo firma, klerikalci pa razglašajo, da so se razmere tako zelo izpremenile, da opuste zdaj lahko obstrukcijo. Ne moremo si misliti, da bi voditelji klerikalne ne uvideli te nesmiselnosti in svoje otroške politike — — pač pa je zelo verjetno, da ne pripisujejo svojim pristašem tolike razsodnosti, da bi spoznali to komedijo svojih voditeljev. Vprašamo pa se: kje je vendar vrhunec klerikalne politike? Imeli smo že včasih vzrok misliti, da ne gre več više . . . Prešernovo šolsko slavnost, ki naj bi se vršila pred Prešernovim spomenikom, je naučno ministrstvo — prepovedalo. Slavnost za srednje- in ljudskošolsko mladino je tedaj dovoljena le v dotičnih šolah. — Profesorja Josipa Stritarja je ljubljanski občinski svet v svoji seji dne 26. septembra za velike zasluge, ki si jih je stekel na slovenskem slovstvenem polju in še s posebnim ozirom na našega pesnika Prešerna, na katerega je bas on opozoril Slovence, imenoval častnim meščanom. Osebne vesti. Za gimnazijo v Kranju sta imenovana suplentom gg. L J a n e in A. S u š n i k, za mestno realko v Idriji gg. J. Nardin in J. Mencej. Društvo slovenskih profesorjev: Na naša predzadnja izvajanja in z ozirom na resolucijo narodno - radikalnega shoda v Trstu, kjer se zahteva, da se organizujejo slovenski srednješolski učitelji, da zastopajo tako tem lažje in uspešneje stanovske koristi, nam javljajo iz profesorskih krogov, da so izdelana pravila za strokovno društvo slovenskih profesorjev že dve leti, in da tii se društvo faktično že tudi res davno ustanovilo, da imajo naši srednješolski profesorji kaj več ognja v sebi. Nekateri posamezniki še ne reprezentiraj o večine. Upajmo, da dobimo še tekom tega ‘šolskega leta res zelo potrebno organizacijo slovenskih profesorjev. Slovensko gledališče. Gledališka sezona 1905 —1906 se otvori jutri v nedeljo, dne 1. oktobra in bo trajala do konca marca 1906. Za dramo je angaževano sledeče osebje: gdč. Spurna, gospe Danilova, Dragutinovićeva, Kreisova-Patočkova, Ro-novska (za glavne vloge); gdč. Hriboškova, Bergantova, Puhkova, Križaničeva, Thalerjeva, Zupančičeva, Kosinova (za manjše vloge). Gospodje Dobrovolny, Lier, Verovšek, Dragutinovič, Boleška, Danilo, Vedral, Nučič, Jovanovič, Bukšek, Gradiš (za glavne vloge), Žagar, Koleša, Velepič (za manjše vloge). Kompar- zerijo tvorijo gojenci in gojenke dramatične šole, 5 dam in 7 gospodov. Režiserji bodo gg. Dobrovolny, Lier, Verovšek, Dragutinovič. — Za opero in opereto je angaževano sledeče osobje: Pevke: Gospa Skalova, primadona, za prve dramatične vloge, gdč. Rindova za mladostne dramatične in- koloraturne vloge, gdč. Stolzova za mezzosopranske in altovske vloge, gdč. Kočevarjeva, ga. Lumbarjeva (za manjše pevske vloge). — Pevci: G. Orželski za prve tenorske vloge, g. Oufednik za baritonske vloge, g. Ranek za bas-buffo in baritonske vloge, g. Zaeh za lirske in druge tenorske vloge, g. Betetto za seriozne basovske vloge, g. Lier spevokomik, gg. Bukšek, Kranjec, Lumbar (za manjše vloge). — Kapelnik g. Hilarij Benišek. — Režiserja gg. Ranek in Lier. — Operni zbor šteje 28 članov: 14 dam in 14 gospodov. — Orkester: godba c. in kr. pešpolka štev. 27 kralj Belgijcev. — Odbor si je zagotovil gostovanja odličnih slovanskih umetnikov in umetnic v drami in operi. Prva predstava v nedeljo 1. oktobra je igrokaz „Samski dvor," spisal Anzengruber, poslovenil g. Kobal. — 3. oktobra komična opera „Car tesar.1' Železnica na ljubljanski grad. Na ljubljanski grad nameravajo napeljati električno vzpenjačo. Izhodišče bo najbrže pri mestni hiši. Grad se dviga od tal nekaj nad 60 m. Pri tej priliki naj spominjamo, da se je govorilo že davno o podobni električni železnici na Šmarno goro. Ali naj pride ta v nemške roke? Naši vodilni krogi imajo res o gospodarstvu čudne pojme. Nemci študirajo, kako vpo-rabiti padec Bave pri Šmarni gori za veliko elektrarno, Slovenci pa se za to niti ne zmenijo. V Novem mestu je županom zopet izvoljen lekarnar gosp. Simon pl. Sladovič, za občinske svetovalce pa gg. Rozman, Bruner in Ogoreutz. „Zagorski Sokol" je priredil v nedeljo 24. sept. svojo II. javno telovadbo v letošnji sezoni. Vreme je bilo sicer zelo neugodno, a to ni oviralo mladih krepkih „Sokolov". Zlasti moramo pohvaliti „Sokoliće", ki so nastopile še le drugič — in so vzlic težkočam, s katerimi se ima boriti naše „Sokolstvo", vaje prav dobro izvrševale. Pri „Sokolih" samih bi bilo glede nastopa in kretanja še marsikaj želeti, a če upoštevamo nezdrave zagorske razmere, moramo pač priznati, da so storili, kolikor je bilo v njih moči. Opozarjati pa moramo slavno rudniško godbo, da prihodnjič malo bolj pazi in ne moti telovadcev s svojim res slabim igranjem. „Zagorski Sokol11 je eno najstarejih sokolskih društev naše Kranjske in vendar se je prav malo povspelo od svojega ustanovljenja. In zakaj? Kdo je temu kriv? Mislim, da je dovolj, če povem, da je skoro ni hiše, ki bi ne bila odvisna od premogokopske družbe in da je župan oni Mihelčič, čigar hiša je bila svoje dni slovensko - narodna — a župan je sedaj Nemec. Ta župan je celo s po- močjo premogokopske družbe našemu nad vse požrtvovalnemu starosti „zagorskega Sokola", zdravniku T. Zarniku, preskrbel konkurenta v osebi nekega nemškega Celjana in hotel Slovenca tako uničiti. V tem leži ona mora, ki zabranjuje vrlim Zagorčanom prosti razvoj in jih uničuje. V. Nov most je dal zgraditi čez Savo pri Št. Jakobu g. Andrej Mauer iz Zagorja. Slovesno ga otvore v nedeljo 1. oktobra. „Eden prizadetih" nam piše z Nabrežine: „Ocvirki". Res, začelo se je svitati, zato pa mora vsak po svoji moči to svetlobo tako vporabiti, da ne zabredemo ne en korak več v temo, po kateri hodi žalibog še dosti Slovencev. V vzgled naj so nam tuji narodi, ki gledajo na vsako malenkost, da ne prekoračijo dopustne meje. Za danes podajem vsemu slovenskemu časopisju sploh sledečo opazko: vsak slovenski čitatelj, ki ima količkaj narodnega duha v sebi, se čuti užaljenega, ko čita v slovenskem časopisu v lepi slovenščini pisan članek, ki ima na sredi, na koncu ali ne vem kje že, tiste tuje ocvirke. Na Primorskem imamo laške, od Sežane naprej pa nemške. Najbolj pa človeka raztogoti, če so ti pridevki brez tolmača, tako da človek dostikrat celega stavka ne razume, če ni slučajno vešč dotičnomu tujemu jeziku. Ce so že taki izrazi tujih pesnikov, filozofov ali naravoslovcev neobhodno potrebni, naj se pišejo v slovenščini. Nemški ali laški časopisi ne napišejo niti najmanjše stvari v slovenščini, vsako slovensko besedo spačijo po svoje. Samo mi Slovenci naj jemljemo toliko ozirov? S tem nikamor ne pridemo. Pesnik „Zlatoroga". Te dni je umrl nemški pesnik Rudolf Baumbach, 65 let star. Znan je nam Slovencem po svoji epski pesnitvi „Zlatorog", ki jo je prevel na slovenski prof. Funtek. Baumbach sicer ni nobeden modemih, vendar imajo njegove pesni stalno vrednost. Najbolj je slovel v šestdesetih in sedemdesetih letih, ki so bila literarno zelo mirna, s svojo svežo liriko. Ko je služboval v Trstu kot učitelj, je imel priliko, spoznati naše planine in tu je tudi našel snov svojemu „Zlatorogu". R. I. P. Prepovedan izvoz prešičev. Ker se je zadnji čas zanesla prešičja kuga iz krškega, novomeškega in litijskega okraja na češko in Tirolsko, je prepovedala kranjska deželna vlada izvoz prešičev v sledečih občinah: Mirnapeč, Dvor, Smuka, Doberniče, Velika Loka in Trebnje v novomeškem, Sv. Križ, Mokronog, Sv. Rupert in Tržiše v krškem, ter Moravče, Dole, Gradišče in Prapreče v litijskem okraju. Zahvala. Povodom XX. velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Juriju ob južni železnici dno 14. septembra 1905 se podpisano vodstvo kar najiskreneje zahvaljuje vsem, ki so pripomogli tako ali drugače, da je uspela XX. velika skupščina tako sijajno. Imenoma pa se zahvaljuje blag. gdč. Malči Nendlovi in Anici Cmokovi na njunih vsprejemnih nagovorih na kolodvoru ter podarjenih šopkih; veleč, g. kaplanu Ivanu Jelšniku na lepem pozdravu ob prihodu skupščinarjev in na njega neumornem delovanju kot tajnik oziroma podpredsednik naše tamošnje moške podružnice; blag. g. juristu Ipavicu na pozdravu v trgu imenom tržke občine Št. Jurij in prav tako veleč. g. župniku Valentinu Mikuš na prisrčnih besedah, s katerimi je nagovoril skupščinarje imenom župljanov odnosno imenom „Kat. bralnega društva'1 ter za vzvišeno božjo službo v lepi Št. Jurijski cerkvi; slavnemu „Gasilnemu društvu" in slavnemu „Veteranskemu društvu", koji društvi sta se korporativno udeležili vsprejema in ki sta skrbeli za uzoren red pri zborovanju; preblag, g. odvetniku in graščaku dr. Franu Stom, ki je s svojo energijo kot prvo-mestnik naše moške tamošnje podružnice^omogočil, da se je vršila skupščina v prijaznem Št. Juriju; šentjurskemu mešanemu pevskemu zboru za toliko vzvišeno petje pri službi božji in pri popoldanskem tako ljubko uspelem koncertu; šentjurskemu učiteljstvu na njega toliko požrtvovalnem delovanju, imenoma gospodoma Antonu Sivka in Karolu Kveder; preblag, g. državnemu poslancu vitezu Berks na simpatičnem nagovoru pred skupščino v svojem kakor tudi v imenu po njem zastopane sl. slovenske državnozborske - delegacij e; vsem častitim damam in gospicam, ki so se ali osebno udeležile vsprejema ali pa skupščinarje iz oken obsipale s prekrasnimi šopki; vsem cenjenim tržanom in okoličanom, ki so z družbo vred slavili ta dan pravi narodni praznik; slavni posojilnici, ki je žrtvovala velik gmotni prispevek v svrho prireditev; vsem dopošiljateljem laskavih nam brzojavk; vsem čč. govornikom, ki so s svojimi poetičnimi in narodno navdahnjenimi govori netili domorodno navdušenje; vsem čč. zborovalkam in zborovalcem, vsem čč. delegatinjam in delegatom naših posameznih podružnic, sploh vsem udeležnikom, ki so vsak po svoje sodelovali ob zares slovesnem in prijetnem našem bivanju med čč. tržani in občani narodnega veleprijaznega trga Št. Jurij in njega krasne okolice. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 18. septembra 1905. Koliko besed je treba človeku? Neki časnik meni, da navaden deček ne vporablja nad 300 besed. Znani angleški pesnik in politik Milton (1608—74, „Izgubljeni raj") je vporabil v svojih nesmrtnih delih le 8000 besed. Anglež Shakespeare (izg. Šekspir 1564—1616), dosedaj največji dramatični pesnik sveta, se je ovekovečil z jedva 10.000 besed. To ni mnogo, če pomislimo, da jih ima angleški slovar 250000. Morda izračuni še kdo, koliko različnih besed je napisal naš Prešeren. Proti alkoholu. (Dalje. Glej št. 33.) Mi Slovenci imamo dovolj vzrokov, razširjati čim najbolj protialkoholsko propagando, kajti čepri-poznamo resnico — dosti jih je v naši sredi, ki so vdani z dušo in telesom alkoholu, človeškemu sovražniku! Ali nobeno pomanjkanje in uboštvo, in naj provzroča to pomanjkanje dela ali pa preslabe plače — vse to se niti od daleč ne bliža strašni nesreči, ki jo 'ima nad seboj rodbina pijanca. Pobijanje nobenega gorja ni tako nujno, kakor boj proti alkoholu. Z alkoholom je prav tako kakor z drugimi strupi. Če smo navajeni na njih vživanje, se jim težko odvadimo. Edino naš razum more biti močnejši od stare navade. Ko smo pokusili prvič pivo — — dvomim, da je komu dopadlo. Stvar je bila kakor s prvo pipo tobaka. Človek kadi, ker vidi delati tako druge; človek hvali prvi poskus kajenja, če tudi ga peče še tako v grlu, ker se boji, da se ne osramoti pred drugimi. Ko bi le vsak tak pomislil, kako reven je ta ponos, na katerega so nekateri tako zelo ponosni. In ravno ista je z uživanjem alkoholskih pijač. Ljudje pij o, ker pijejo tudi drugi. Kdor pa se je navadil na alkoholsko pijačo, ta dobi vedno nove povode, da zopet pije; če ga obiščejo prijatelji, če se zopet poslavlja od njih. Ljudje pijejo, kadar so lačni, v mnenju, da si utolaže s tem glad; pijejo, če so siti, da dobe nov tek; če jih zebe, da se ogrejejo; kadar jim je vroče, da se ohlade; kadar postajajo zaspani, da laže bde; če ne morejo spati, da bi jim prišel zaspanec. Ljudje vživajo alkoholske pijače, če so žalostni, in zopet pijejo drugič iz veselja, pijejo pri vsakem krstu, pijejo po pogrebu, pijejo in pijejo — — in čemu bi ne pili, ker si s tem oproste skrbi, pozabijo na uboštvo in siromaštvo. Ali ravno ta zadnji vzrok in povod popivanja je najhujši. Pozabiti hočemo na to, kar nas obdaja, s tem pa si le še povečamo vzroke tega, zaradi česar smo zgrabili po kozarcu žganja. Pozabiti hočemo na bedo, pa pomnožimo s tem le svoje izdatke, oslabimo našo delavno mdč. ' Oprostiti se hočemo hudih skrbi, a mesto, da bi se zatekli k pravemu in resničnemu prijatelju, ki bi nas sprejel s tolažbo in odkritim nasvetom, pa hitimo v beznico, kjer smo dobro došli toliko časa, dokler imamo kaj okroglega v žepu. Spominjam se pri tem na Finsko. Finlandija j6 pokrajina na Ruskem, a Slovencem tako malo poznana, da ni mogel naš rojak izdati niti svojih zanimivih črtic o Fincih, ker ni dobil za svoje delo nobenega založnika. In prav ti Finci so nam Slovencem lahko ^ marsičem za vzgled. V Finlandiji, v deželi dveh mi' Ijonov prebivalcev je bilo popivanje alkoholskih pijač v taki navadi, da so spoznali posamezniki, da privede ta razvada Fince do popolne družabne propasti. Ti redki so šli z neumornim veseljem na delo in po kratkih letih so dosegli sledeči vspeh: občine so prepovedale prodajanje opojnih pijač, kajti ljudstvo same je tako zahtevalo. Finsko ljudstvo je imelo v sebi toliko nravne moči, da je premagalo to zlo in bedo, provzročeno po lastni krivdi. In že omenjenemu našemu rojaku, ki bi ga morda vsakdo poznal, da ga imenujemo, se je pripetilo sledeče: stopajoč ob vročen) poletnem dnevu po ulicah nekega finskega mesta postane silno žejen. Ogleduje se po gostilnah, ali v svoje začudenje ne opazi nikjer nobene. Stopi torej k pri-prostemu možu, ki ga sreča sredi pota, in ga vpraša, če mu morda lahko pove, kje dobi kaj vina, da si pogasi žejo. In skromni pohlevni mož se začudi našemu učenemu rojaku, češ, gospod, kaj vi še ne veste, da je alkohol našemu zdravju škodljiv?... Ker pa govorimo že ves čas o tem, da je alkohol človeku škodljiv, je naša dolžnost, da si ogledamo njegove posledice pri vživanju malo natančneje. (Dalje prih.) V Si) US <3 s kožo, kilo po 1 gld., brez kosti po gld. 1'10, plečeta brez kosti po 90 kr., slanina in subr meso po 80 kr., prešičevi in goveji jeziki po 1 gld.t glavina brez kosti po 50 kr. 1<»1. dunajske po 80 kr., k la krakovske, fine p!| 23 naprej prekajevalee in razpošiljalec živil Janko £".% Sis-e w Kranju. Lekarnarja A. THIERRY-ja------------------ 036 M B flB EaS| pristan le s trgovskosodno regisV' Člflfs zeleno varstveno znamko z nun1. Najstarejše domače sredstvo zoper prsne if pljučne bolezni, kašelj, izmečke, želodčni krči n o manj kanj e teka, pehanje iz želodca, zope1" zgago, napenjanje, telesno zaprtje, influenco« ^ za rane, zobne bolečine itd. Poštnine prosto do vsall8 poštne postaje z zabojčkom: 12 malih ali 6 velikih steklenic 5 kron, 60 malih ali 30 velikih 16 kron. S: eentijolijsto mazilo »sk” To mazilo izvrstno deluje zoper vnetje. Pri vseh, še tako zastarelih bolečinah, poškodbah, ranah 1 ima gotov uspeh, ali pa olajša bolečine. S poštnino, poštno spremnico in z zavojem vred veljata 2 lončka K 3'60. Pristno le iz lekarn® „prš angelju varhu“ A. Tbierrjf-ja v Pregradi pr* ( Rogatcu, kamor je pošiljati naročila. Popolno prepričanje o nenadomestljivosti teh sredstev dokazujejo Vam zvezki z več tisoč zahvalnimi pismi, ki se pri" denejo vsaki pošiljatvi balzama zastonj ali pa se na željo po- i sebej dopošljejb. 27 L VOy ">>■'A7^ X; --'A'v / Y : : vi. -a v; m ■’ • • ■ ■ Pozor! Čitaj! Bolnemu zdravje! Pozor! Čitaj! Slabemu moč! 1C8 in to sta danes dve najpriljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta. Pakraške kapljice delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Naj vsakdo naroči in naslovi: 10 Peter Jurišič, lekarnar v Pakracu št. 106, Slavonija. Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic (1 ducat) 5- — K J 48 stekleuičic (4 ducate) 16-— K 24 stekleničic (2 ducata) 8-60 „ j tiO stekleničic (5 ducatov) 18 — „ 36 stekleničic (3 ducate) 12-40 „ J Manj od 12 stekleničic se ne razpošilja. Slavonska zel se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici, proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40. k; 4 originalne steklenice 5 K 80 h; 6 originalnih steklenic 8 K 20 h. Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom: P. Jurišič, lekarnar v Pakracu 106, Slavonija. K3 Čitjvj ! IVai-ooi! X"l>o Ti žal. ; •>; -' -V. v-v > ->% •• »53 - i:-V L.r-v. V'#T: •• Priporočajte povsod „Naš List"! *'* S 1 Vsak dobi,™«»brezplačno „Naš List", „Slov. Gospodinjo" in „Ježa", kdor kupi 1 kg ekstrakta „Panonski biser11 „Naš List", „Slov. Gospodinjo", „Ježa", „Slovana", kdor kupi 2 kg ekstrakta „Panonski biser11 „Naš List", „SI. Gospodinjo", „Ježa", „Slovana", „Ljub, Zvon", kdor kupi 3 kg ekstrakta „Panonski biser11 7X HealMioM ekstrakt „Panonski biser daje pomešan — 1 del ekstrakta s 7 —10 deli sveže vode — najboljšo najprijetnejšo nealkoholno pijaeo „?anonka“. i Izvrstna kakovost! Izvanredno nizka cena! 1 liter pijače pride na 20 — 25 vinarjev. Cena ekstrakta s posodo vred: 1 kg 2 broni, 2 kg 5 kron, 3 kg kron 7-20, 5 kg kron 11-50 Nepoškodovane steklenice se vzamejo 2 kg-ne za 1 krono, 3 kg-ne za K 1-20 in 5 kg-ne za K T60 franko nazaj. 14 Ekstrakt naj se shranjuje dobro zamašen na hladnem prostoru. Da se kar največ zniža poštnina, je najumestneje naročiti na enkrat 3 kg ekstrakta. Da bode mogoče liste redno in pravočasno pošiljati, naj se blagovoli poslati denar ob enem z naročilom; na ta način se prihrani tudi poštno povzetje, ki bi pri tako malih zneskih jako občutljivo podražilo pijačo. V naročilu mora hiti navedeno, kak list dotičnik želi imeti. VMkl 0£>\til n 1.1 IcoHol sv i !i jpijač „Mssfinencija** Ljutomer1 fšt.rij ei’!slco. Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax. Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.