Poštnina platana v gotovini Stev. 184. V Ljubljani, ponedeljek 14. avgusta 1939 Cena Din V- Leto IV Akademski pevski zbor je snoci na Bledu zapel svoji visoki pokroviteljici Nj. Vel. kraljici Mariji Bled, 13. avgusta. NaS najboljši vokalni zbor Akademski nevski zbor na univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani, je snoži doživel visoko cast, da je smel zapeti pred kraljevim gradom Suvobo-rom na Bledu podoknico svoji visoki pokroviteljici Nj. Vel. kraljici Mariji. Pri vhodu v dvor je člane zbora, ki so z belimi lampion-čki v rokah prikorakali pred poletno rezidenco našega kralj, doma, sprejel adjutant Nj. Vel. kraljice Marije polkovnik g. Pogačnik. Pevci so se pred glavnim vhodom razvrstili v polkrogu. Visoka pokroviteljica zbora Nj. Vel. kraljica Marija je ob tri četrt na 9 stopila v avlo, spremljana po Nj. Vel. kralju Petru n. ter Nj. Vis. kraljeviču Andreju. Prisoten pa je bil tudi kr. namestnik g. dr. Perovič in vse dvorsko spremstvo. Pevci so na dovršen način zapeli najprej štiri pesmi: »Zdravico«, »Vabilo«, »Mlatiče« ter »Danici«, Visoka pokroviteljica zbora Nj. Vel. kraljica Marija je nato izvolila sprejeti dirigenta Akademskega pevskega zbora g. Franceta Marolta, ki ji je v slovenskem jeziku raztolmačil delo, zgodovino in prizadevanje svojega zbora. V krajšem razgovoru se je z dirigentom g. Maroltom pomudil Nj. Vel. kralj Peter II. Dirigent g. Fr. Marolt je bil nato prestavljen tudi Nj. Vis. kraljeviču An- drejo. Za slovo je zbor, gnan in navdušen po prisotnosti najvišjih krmarjev naSe domovine zapel z neverjetnim elanom še efektno Hajdrihovo »Hercegovsko«. Pevci so potem, ko se je visoka pokroviteljica zbora Nj. Vel. kraljica Marija zahvalila z vzklikom »Hvala vam!«, zaklicali ganjeni: »Naj živi visoka pokroviteljica Akademskega pevskega zbora, Nj. Vel. kraljica Marija!«, »Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II!«, »Naj živi kraljevski dom!«. Polkovnik g. Pogačnik je pevce nato pospremil do glavnega vhoda. Akademiki-pevci go ob odhodu živo začutili, da bo hvaležnost za visoko naklonjenost in razumevanje v njihovih srcih ostala večna. Pogajanja med Anglijo in Japonsko prekinjena London, 13. avgusta. AA. DNB: Listi le tnalo porotajo o razgovorih v Tokiu, ki je japonska vlada izjavila, da pogajanj ne more nadaljevati. »Sunday Times* piše, da je Japonska, ki je postavila na dnevni red ie druga vprišanja, ki zanimajo nekatere druge države, prekinila razgovore. Anglija pa ne more tiho preko interesov drugih sil. Tokio, 13. avgusta, o. Delegacija japonskih vojaških strokovnjakov iz Tiencina, ki se je udeleževala pri tehničnih pogajanjih za sporazum med Japonsko in Angleiko, je danes ob 6. zvečerz letalom odletela v Tiencin. S tem je delegacija, ki jo je vodil general Muto, izpolnila svojo grožnjo, da bo odpotovala v Tiencin, ker ji je že preveč oklevanja, in zavlačevanja s strani Anglije. Odhod delegacije kaže, da so se pogajanja Anglije z Japonsko prekinila. Veličasten pričetek II. kongresa jugoslovanskega gasilstva Ljubljana, 13. avg. Že predvčerajšnjim in včeraj so se pričele v Ljubljano zgrinjati množice gasilcev, njihovih prijateljev in znancev. Mesto se je okrasilo z zastavami, priredilo je topel sprejem udeležencem kongresa, ki zastopa in praktično izvaja najčlove-koljubnejšo misel, naj človek človeku priskoči na pomoč, kadar je v sili, in to ne glede na stanovsko, versko ali politično pripadnost. Sijajno manifestacijo in sijajno potrdilo s strani tistih, katerim pomoč velja, so dobili požrtvovalni, neustrašeni ljudje že za pričetek meetinga, ki naj bi v drugič počastil, odkar naša mlada država obstoja in manifestiral veliko misel, ki razgibava široke sloje naroda: Na pomoč! Zlato geslo, ki je najbolj potrjeno in najbolj izpričano dejanje. Kolikokrat 60 možje, ki se danes zbirajo v Ljubljani, pomagali svojim bližnjim v nesreči: s požrtvovalnostjo, smo-trenostjo, s tehnično izurjenostjo, ki v stiski pušča ljudem jasne glave za povelja in izvedbo! Kolikokrat so si izpostavili svoja življenja, da bi prijatelju ali sovražniku rešili dom, ženo, otroka, vse, kar ima na tem svetu, branili pred ognjenimi zublji! Kolikokrat so morali zgarani od dela vstati na klic: »Na pomočN sredi globoke noči, vstati, se opraviti in pohiteti kraj, kjer je bila njihova pomoč potrebna 1 S službo božjo, s službo Gospodu, 4ti jih varuje v nesebičnem delu ter jim na skrivaj požrtvovalnost vpisuje v dobro, so gasilci danes pričeli svoj kongres. Služba božja za umrle gasilce Ob 9. dopoldne se je v stari cerkvi sv. Flori-iana v Florijanski ulici pričela svečana sveta daritev za dušni pokoj umrlih gasilcev. Pred Mestnim domom so se zbrale čete ljubljanske gasilske župe ter pod poveljstvom starešine g. Pristovška Stanka odkorakale pred cerkev sv Fioriiana^ Pred božjim hramom je postavila častno četo prosto voljna gasilska četa Kranjske mdustriiskedruzbe z Jesenic. Službe božje so se udeležili minister g. Snoj, zastopnik bana banski svetnik g. dr. -gar, za Gasilsko zajednico g. dr. Kodre, zastopnik župana dr. Graselli, člani osrednjega odbora Jugoslovanske gasilske zajednice, člani odbora dravske zajednice, inozemske delegacije, številni gasilci iz vseh krajev naše države ter velika množica občinstva. Slovesnost pri Sv. Križu Po službi božji pri sv. Florijanu so se odličniki odpeljali na pokopališče pri Sv. Križu, kjer se je ze preje zbrala velika množica gasilcev in občinstva iz Ljubljane ter bližnje okolice. Med navzočimi smo opazili ministra g. Snoja, zastopnika bana banskega svetnika g. dr. Logarja, starešino Vseslovanske gasilske zveze g. dr. Kodreta, zastopnika župana dr. Grasellija, najvidnejše člane osrednjega odbora Jugoslovanske gasilske zajednice, najodličnejše člane Dravske gasilske zajednice, delegate iz zamejstva ter zasotpnike gasilskih organizacij iz vse države. Slovesnost na pokopališču je veljala v prvi vrsti počastitvi spomina zaslužnih slovenskih gasilcev. Velike množice so s« zbrale pred križem na sredi pokopališča. V popolni tišini je odlični oktet prostovoljne gasilske čete Kranjske industrijske družbe z Jesenic nod vodstvom g. Štefana Kerdeta zapel »Človek, nika g. Turka lepa venca. . G. Gologranc iz Celja je nato na obeh g bovih imel lep spominski nagovor. P stopili zastopniki inozemskih delegacij-_ položil venec Anglež rev. Luscombe, za nj ca Wol! Karel in ing. BUcklers, za njim sla .pristopila delegata italijanske gasilske skupnosti, n _ pa §e dr. Roncsik iz Debrecina kot zastopnik m žarske gasilske, skupnosti. Ob kraju je spregovoril II. podstarešina Jugo: slovanske gasilske zajednice.g. Stevo Markovič, ki je navzoče pozval, naj se spominu umrlih zaslužnih pionirjev našega gasilstva oddolže z vklikom: »Slava!« Po pietetnem polminutnem molku je oktet prostovoljne gasilske čete KID zapel Aljaževo pesem »Pri pogrebu«. Delegacija ljubljanske gasilske župe je nato obiskala še grobova dveh gasilcev, ki sta v boju za srečo in rešitev svojih bližnjih izgubila življenje: pokojnih Zargija in Levca. S tem je bila lepa slovesnost na pokopališču zaključena. Otvoritev gasilske razstave Nekoliko po 11. dopoldne je bila v realčnih prostorih odprta izredno zanimiva in skrbno pripravljena gasilska razstava. Na otvoritev sta prispela ministra gg. Snoj in čejovič, ki sta obšla ter pregledala častno četo gasilcev. Pri vseh slovesnostih sta bila navzoča častni zastopnik N j. Vis. kraljeviča Tomislava, najvišjega pokrovitelja jugoslovanskega gasilstva, podpolkovnik g. Gorbotavski ter brigadni general g. Dodič kot zastopnik ministra za vojsko in mornarico. Našo hrabro vojsko pa je zastopal polkovnik g. Zivanovič. Po obhodu častne čete so se odličniki podali v razstavne prostore, kjer je imel minister g. Snoj na zbrano občinstvo sledeči nagovor: Govor ministra Snoja Gospod zastopnik našega pokrovitelja Njeg. Vis. Tomislava! Spoštovani gospod minister! Spoštovani gospodje predstavniki uradov — društev in korporacij! Spoštovani gostje! Tovariši gasilci ! ZbTali smo se, da e slovesnim aktom — otvoritvijo gasilske raztsave — otvorimo in pričnemo danes gasilske dneve, Jugoslovanski gasilski kongres v Ljubljani. Dovolite najprej, da izrečem pozdrav y svojem imenu, v imenu Vas in vsega našega gasilstva visokemu našemu pokrovitelju Nj. Vis. princu Tomislavu, ki je blagoslovil prevzeti pokroviteljstvo tudi nad našim kongresom; Prosim, gospod zastopnik, da boste na merodajnem mestu tolmač naših iskrenih čustev, ki jih gojimo do visokega svojega pokrovitelja. Nadalje pozdravljam ministra za telesno vtzgojo naroda gosp. Cejovi-ča, velikega prijatelja naše gasilske organizacije, kar je dokazal tudi s tem, da se hoče osebno udeleževati naših kongresnih dni. Pozdravljam nadalje predstavnike uradov, društev, korporacij, predstavnike^ Mednarodne zveze gasilskih organizacij iz Pariza Comitč teohnique international du Feu. Pozdravljam tovariše in brate gasilce iz vseh delov naše lepe Jugoslavije, ki ste prihiteli v našo Slovenijo, v našo belo Ljubljano, da poveličate nase gasilske dneve in da dobite novega ognja, novih pobud za delo v gasilstvu. Spoštovana gospoda! Gasilska razstava, katero otvarjamo m katero prireja Gasilska zveza kraljevine Jugoslavije, je tretja razstava, kar jih je ta zveza priredila.. Prva je bila 1. i937 v Zagrebu ob priliki tamkajšnjega gasilskega kongresa. Druga je bila preteklo leto v Belgradu ob priliki mednarodne avionske razstave in tretja letos v Ljubljani. če hočemo, da bo naše gasilstvo na primerni višini, da bo deležno vsega napredka v strokov-no-tehničnem pogledu, mu moramo dati priliko, da 66 izobrazi in usposobi. Nov čas, nove prilike, razvoj tehnike in industrije stavijo tudi na gasilstvo nove zahteve. Iz dneva v dan 6e odpirajo novi problemi, ki ne tTpe odlaganja, ampak zahtevajo takojšnje rešitve, če nočemo na tem polju zaostati za drugimi narodi Evrope. Gasilska zveza se teh nalog zaveda, zaveda se, da mora preurediti in na nove temelje postaviti šolanje in tehnično izobrazbo našega gasilstva. Stremi in dela za tem. da čim prej dobimo gasilsko šolo, v kateri naj bi se v bodoče usposabljali naši gasilski častniki. To je in naj bo v bodoče ena prvih nalog naše gasilske zveze. Sestaven del gasilske šole je in mora biti gasilski muzej in stalna gasilska razstava. Stalna gasil, razstava naj bi služila obiskovalcem gasilske šole, da nazorno vidijo vse. o čemer se jim bo v šoli predavalo. Istočasno pa naj bo stalna gasilska razstava propagandno sredstvo, s katerim se bo med narodom budilo zanimanje za gasilstvo in gasilske probleme. Taka razstava v veliki meri tudi poučno deluje ne samo na gasilce, ampak na vsakogar — in dane« živimo v času, ko je za vsakega državljana potrebno, da pozna vsaj temeljna načela gasilske tmijte. Kakor razstavi v Zagrebu in Belgradu, naj služi tudi ljubljanska gasilska razstava pouku in propagandi, istočasno pa naj doprinese k zbir-in za gasilski muzej in stalno gasilsko razstavo. uasna.Ka zajednica v Ljubljani, ki je to razstavo organizirala, je vložila v to delo mnogo truda. S skromnimi sredstvi, ki 60 ji bili na razpolago, je storila veliko delo. .. ^ imenu Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije se Gasilski zajednici v Ljubljani zahvaljujem 19 organizacijo te razstave, zahvaljujem se vsem posameznikom, ki so v to delo vložili toliko razumevanja in ljubezni do stvari. Z željo, da bi ta razstava v polni meri dosegla svoj namen, Vas g. minister prosim, da razstavo otvorite.c Govor g. minstra so vsi navzoči sprejeli z navdušenim odobravnjem. Za ministrom g Snojem je spregovoril minister g. Cejovič, ki je odprl razstavo z naslednjimi besedami: »Gospod odposlanec Nj. Vis. kraljeviča Tomislava, gospod minister! Zelo mi je ljubo, da je Gasilska zajednica dravske banovine v okviru gasilskega kongresa priredila tudi to lepo razstavo. Prepričan sem, da je bilo treba mnogo truda in mnogo žrtev, preden so bili zbrani razstavljeni predmeti in preden je bila organizirana ta razstava. Iskreno želim, da bi žela ta raiz6tava poln uspeh in da bi seznanila najširše plasti naroda tako z veliko preteklostjo gasilske delavnosti, kakor tudi z njenim humanim delom v sedanjosti, in da bi imelo naše gibanje od te razstave čim več koristi v bodočnosti. S tem otvarjam razstavo Gasilske zajednice dravsko banovine:« Odličniki in številno občinstvo so m nato ogledali to izredno skrbno, smotrno in vestno pripravljeno razstavo. S Tekme na Stadionu Ob osmih zjutraj pa skoraj do no« so danes na Stadionu tekmovali posamezniki in roji. Za te tekme je med občinstvom vladalo veliko zanimanje. Pri tekmah za posameznike je nastopilo 57 članov gasilcev, ter je komisija^ po skrbnem preračunavanju ugotovila naslednji rezultat. 1. Okorn Viljem, član prostovoljne gasilske čete Trbovlje-trg, 160.80 točk od 171 dosegljivih (tri discipline); ... 2. Krmelj Franc, član prostovoljne gasilske čete v Škofji Loki, 145.2 točk; 3. Pučko Vinko, član prostovoljne gasalske čete, Vir pri Domžalah. 142.26 točk. Ob velikem zanimanju občinstva so v zeleni stadionski areni potekale tudi tekme rojev Ker pa so se tekme končale pozno ter so zahtevale •mnogo podrobnega, kompliciranega dela pan izračunavanju točk, rezultati do ure, ko to poročamo, še niso bili znani. Forster znova povdarja: Ose opikale gasilce Budimpešta, 13. avg. A A. MTI poroča: Nenavaden dogodek se je zgodil v velikem gozdu blizu Debrecina. Otroci so se v gozdu igrali in so hoteli z ognjem uničiti osje gnezdo v votlem hrastu. Hrast je pričel goreti. Takoj so bili pozvani gasilci z Debrocina, da bi preprečili požar v gozdu. Kakor hitro pa so gasilci pričeli gasiti so razjarjene ose v ogromnem številu napadle gasilce in jih tako neusmiljeno opikale, da so jih morali več prepeljati v bolnišnico. Njihovo stanje je zelo resno. Dve teikl železniški nesreči Bukarešta, 13. avg. A A- Havas: Potniški vlak je ponoči iztiril na postaji Pietoaja. Po prvih poročilih, ki so prispela v Bukarešto, je izgubilo življenje 15 oseb, 25 pa jih je ranjenih. Do nesreče je prišlo baje zaradi napačno postavljene kretnice. Bogota, 13. avg. AA. Havas: V mestu Santa Marta je prišlo do trčenja vlakov. Devet ljudi je bilo ubitih. Štirji pa so ranjeni. Drobne Belgrad, 13. avg. AA. O priliki rojstnega dne Nj. Vis. kne« Aleksandra, je bila danes ob 11 v dvorskem hramu na Dedinju zahvalna molitev. Madrad, 13. avg. A A. Havas:. Znamenita palača v Alkali de 'Heneres je zgorela. Ogenj so zanetili otroci. „Gdansk se bo združil z Nemčijo, pa naj se zgodi kar hoče!" , Gdansk, 13. avgusta. AA (DNB) Župni vodja Forster je imel snoči ob priliki velike mam‘ - cije, ki se je je udeležilo nad 20.000 oseb, go or, v katerem je med drugim dejal tudi sledeče. Gdansk je postal središče svetovnih dogodkov. V njem se nahaja trenutno nad deset francoskih časnikarjev, ki pozorno spremljaj k -jevne dogodke. Treba pa je poudariti, aa se u časnikarji ne zanimajo za ono, kar morda m ] prebivalci Grandska o svoji bodočnosti, mio di mnogo koristnejše, da bi se Angleži in Francozi z gdanskim vprašanjem ln vprašanjem vzh n E-rope tako intenzivno zanimali leta rala. s gdanskega vprašanja je sedaj 20 let■ po voj n -odložljiva. Ako bi se leta 1919 na Gdansk m na druge od Nemčije odtrgane oblasti lzvaJ® ? samoopredelitve narodov, bi bila vsa vpr j že zdavnaj na pameten način rešena. Kali0r P 1_ dimo, Gdansku ne dovoljujejo načela, da sam odloča o svoji usodi. Res, Angleži in Francozi izjavljajo, da jih bodočnost Gdanska ne zanima niti od blizu niti od daleč. Na to lahko odgovorimo, da so tudi prebivalci Gdanska ne zanimajo za angleške in francoske stvari. Vprašanje Gdanska in vse vzhodno evropsko vprašanje bi bilo že zdavnaj rešeno, če bi se Angleži meseca marca ne obrnili na Poljsko ter je nahujskali proti Gdansku in Nemčiji. Angleži in Francozi naj si zapomnijo, da so krvne vezi močnejše od vseh ostalih vezi, vsekakor pa močnejše od pogodb, ki so bile vsiljene. Kar se tiče Poljakov, je nadaljeval Forster, so oni nepismeni in pravi analfabeti, ter se jim vceplja lahko vsakršno politično delovanje. Najboljši odgovor na vse poljske žalitve je sledeč: Nemčija ima 80 milijonov prebivalcev, ki so pripravljeni, da z naj popolnejšim orožjem na svetu in na čelu s svojim šefom, ki ve, kaj hoče, ohranijo svoj čast, svojo svobodo in svoje pravice. Forster je svoj govor končal s sledečimi besedami: Iz teh manifestacij odnašam vtis moči in nove vere v Gdansk, ki se bo priključil Nemčiji, pa naj se zgodi ka rhoče. Italija in Nemčija sta si v vsem edini Munchen, 13. avg. D. Reu*erjev diplomatski dopisnik je dobil v dobro poučenih grogih zunanjega ministrstva obvestilo, da so med Italijo io Nemčijo z uspeboin zalključila Ta posvetovanja med Hitlerjem., zunanjim mmistrom Ribbentropom in grofom Cianom m poteUla v popolnem soglasju in so bila rešena se vsa ostala odprta vprašanja. Tudi o Gdansku so razpravljali in o celotnem evropskem problemu. Službena objava o razgovorih ni bila izdana, kakor tudi m bil določen še Čas za ponovni sestanek o bo-dočih nepredvidenih vprašanjih. Na cerajbnjem sestanku fe prišlo končno do popolnega soglasja med Italijo in Nemčijo za skupno sodelovanje na političnem kakor vojaškem polju Danes popoldne ob 14 je odpotoval grof Ciano z letalom v Italijo. Italfia bo šla z Nemčijo do konca Bim, 13. avg. AA. DNB. Italijanski tisk se peča z razgovori v Salzburgu in podčrtuje pomen teh razgovorov za sedanji evropski položaj. Listi poudarjajo prisrčnost srečanja med kanclerjem Hitlerjem in italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom. Vsi listi poudarjajo nezlomljivo solidarnost sile osišča. »Messaggero« trdi. da ne obstoja nobenih nasprotnih mnenj med obema državama glede njihovih življenjskih interesov. V vprašanju Gdanska, tako pravi list, bosta šli Italija in Nemčija skupai do konca, Gdansk je samo del splošnega problema za uresničitev mednarodne pravičnosti. Listi komentirajo odmev, ki so ga imeli razgovori v Obersalztoergu v drugih evropskih državah in zlasti podčrtujejo gotovo nervoznost v Parizu in Londonu. Kaže. da v nekaterih evropskih državah še niso izgubili upanja v nekakšno italijansko posredovanje ob zadnji uri, toda te utvare je Rim razibil. Francozi pravijo, da se |e treba grožnjam odločno upreti Pariz, 13. avg. o. Pariški jutranjiki zelo mnogo pišejo o sestanku grofa Ciana in Ribbentropa ter o avdijenci, ki sta jo imela oba ministra pri nemškemu državnemu kanclerju Hitlerju. Grot Vladimir d'Ormesson trdi v »Figam«, da bo na temelju razgovorov, ki so jih vodili nemški državniki v Salzburgu in Berchtesgadenu Italija predlagala evropskim zapadnim velesilam pogajanja za velikansko preureditev današnjih odnosov v svetu. Njen predlog bo šel zlasti za tem, da se čim pravičnejše razdelijo surovine in pri-rodna bogastva. Za primer, če bi zapadne evropske velesile, odklonile ta pogajanja, se bosta Nemčija in Italija trudili, da naredita zapadne evropske velesile odgovorne za dogodke, ki bodo zaradi njihove odklonitve morebiti nastale. Pisec članka pravi, da bi se na takšen eventuelni predlog lahko odgovorilo približno takole: »V zadnjih 2 letih se je Nemčija povečala za 200.000 kv. km, Italija pa za 27.000 kv. km in sicer obe v Evropi, Italija pa še za veliko cesarstvo v Afriki. S kakšno pravico zahtevata ti dve velesili novo veliko revizijo sedanjega stanja na svetu in te svoje zahteve vežeta celo na gotove grožnje?. List »Epo-que< je mnenja, da bi bilo treba za primer novih groženj na te poskuse brezpogojno krepko in nepopustljivo odgovoriti. Kaj pomagajo pogajanja, nadaljuje list. če nudijo nove koristi le nasprotniku. Veliki dogodek Bleda: koncert APZ APZ Ja snoči pred mednarodnim občinstvom sijajno potrdil sloves slovenske pesmi in petja Popoln uspeh Mariborskega tedna Okrog 100.000 obiskovalcev. Največji obisk prav za zaključek Bled, 13. avgusta. Ob pol 5. popoldne sta se pred »Park-hotelom« na Bledu ustavila dva velika avtobusa, iz katerih so izstopili pevci, člani APZ iz Ljubljane. Razvrstili so se na terasi, kjer so jim brhke Blejke v narodnih nošah pripele šopke iz nagelna, rožmarina, roženkrauta in planike. Na ta lepi pozdrav so pevci odgovorili s silovito in veličastno slovansko budnico »Od Urala do Triglava«. Gromko ploskanje se je razleglo po vsej velik terasi pred »Park-hotelom«. Navdušenje je dobilo izraza, kakor se j« zvedelo pozneje, v silnem povpraševanju po vstopnicah za večerni koncert. Na Bledu, ki kot mednarodno letovišče po večkrat ponavljanih preiskušnjah, kaže za koncerte obžalovanja vredno apatičnost, se je zgodil čudež. Izredno slabo obiskani koncerti, ki so jih prirejali odlični pevski in instrumentalni korpusi, koncerti, na katerih sb nastopali znameniti svetovni pevci, so bili doslej obiskovani neverjetno šibko. Vstopnice za koncert APZ, tega najboljšega zbora v državi, pa so bile razprodane v pičlih treh dneh. Več kakor dvesto inozemcev — letoviščarjev je moralo oditi izpred koncertne poslovalnice praznih rok. Razplamteni in navdušeni po ploskanju in odobravanju, ki so ga bili deležni pri svojem nastopu pred najvišjimi zastopniki našega kr. doma, so se pevci APZ, 60 po številu, pojavili ob 9.15 v sijajni dvorani prosvetnega doma, v prostoru, ki ga je v mojstrski maniri uredil inž. g. Danilo Fiirst. Pevci so nastopili kakor običajno v svojih belih srajcah ter slovenskih rutah. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotična, praznih je bilo le nekaj sedežev v prvi vrsti, sedežev, ki so bili rezervirani za poslanike tujih držav, kateri se koncerta niso mogli udeležiti, ker so se zbrali k nenadno, tik pred koncertom napovedani konferenci. Viharno pozdravljen od nabito polne dvorane je sedel na svoje častno mesto zastopnik Nj. Vel. kraljice Marije polkovnik g. Kerekovič. S svojim obiskom so počastili koncert APZ gg. minister za gradnje dr. Miha Krek, minister za telesno vzgojo naroda čejovič ter minister b. p. in predsednik finančnega odbora v skupščini, Magaraševič. Prisotna je bila tudi ga. banova Natlačenova s svojo hčerko ter še mnoge druge odlične dame. Redkokdaj so bili člani APZ za petje tako razpoloženi in redko kdaj je njihov dirigent gospod France Marolt zbor vodil od emocije do emocije s takim zanosom kakor snoči. Vsaka pesem je bila sprejeta s spontanim in bučnim navdušenjem. Poslušalci so strmeli nad vzornostjo in neprekosljivo dovršenostjo izvajanja. Za inozemce pa je, kakor se je po koncertu razvedelo, ta pevski večer predstavljal pravo glasbeno razodetje. Začudeni nad lepoto naše pesmi in nad veliko dovršenostjo izvajanja so odhajali s koncerta mogočno pretreseni ter edinstveni dogodek takoj po koncertu sporočili vsem znancem. Ves Bled je snoči govoril o koncertu APZ. Poznavalci blejskih razmer so pevce zagotavljali, da bi jim bila dvakratna ali trikratna polna zasedba dvorane zagotovljena. Akademski pevski zbor je snoči slovenski pesmi in slovenskemu petju ter njega ugledu na Bledu napravil neprecenljivo uslugo. S svojim blejskim nastopom je uveljavil renome slovenske glasbene kulture pred izbranim mednarodnim občinstvom. Zboru se za bodoče udejstvovanje obetajo najlepše perspektive. Njegovo letošnje delo in uspehi pa bodo z zlatimi črkami zapisani v zgodovino slovenskega kulturnega glasbenega življenja. Ljubljana od sobote čez nedeljo Ljubljana, 13. avgusta. Bil je soparen dan. Zjutraj je vse kazalo, da bo nastal vremenski preobrat in da bo začelo deževati, kar bi bilo zelo dobro, kajti po mnogih krajih je že nastopila suša in je ponekod zemlja močno razpokana. Dopoldne je nekoliko porosilo. Tudi popoldne se je za nekaj trenutkov zoblačilo, toda močni severni vetrovi so oblake razgnali. Ljubljana je drugače danes bila dopoldne prav živahna. Nadela si je praznično obleko. Povsod z vseh hiš plapolajo zastave v pozdrav gasilskemu kongresu. Živahen železniški promet 2e prvi jutranji vlaki so dovažali močne gasilske skupine iz raznih krajev države, tako iz najjužnejših in najvzhodnejših. Mnoge gasilske čele so poslale na kongres prav močna zastopstva. Nekateri so prihajali mesto v gasilski uniformi v narodnih nošah. Na kolodvoru je vladalo cel dan prav živahno vrvenje. Pa tudi iz Ljubljane odhajajoči vlaki, zlasti na Gorenjsko so bili močno zasedeni. Ta dan so železnice iz Ljubljane in v mesto na glavni kolodvor pripeljale do 25.000 potnikov. Karambol kolesarja s tramvajem Davi okoli 6. se je primerila na Tyrševi cesti nasproti »šestice« in »nebotičnika« huda nesreča. Bil je grozen karambol. Bivši črkostavec, 1. 1903. v Idriji rojeni Jovo Ferjančič se je hotel v drznem loku na kolesu izogniti tramvaju, ki je vozil proti glavni pošti. Tramvaj, za kar ne zadene nobena krivda sprevodnika, pa je kolesarja z robom podrl na tla in je Ferjančič prišel pod voz. Močno je bil poškodovan. Hude poškodbe je dobil po glavi in drugod. Ob 6. so ga nato prepeljali z reševalnim avtom v bolnišnico, kjer so mu nudili na kirurgičnem odelku prvo pomoč. Kakor nam zvečer javljajo iz bolnišnice, se je njegova stanje izboljšalo in je iz nevarnosti. Prvotno so mislili, da je dobil hude, smrtnonevarne poškodbe. Drugače kronika ne zaznamuje nikakih hujših nesreč. Nedelja je bila mirna. S postaje na Verdu so v bolnišnico pripeljali 24-letnega delavca .Tanka Dimitrana, doma iz Martinšice pri Zlatarju, savska banovina, ki ga je v Dukičevem kamnolomu zasulo kamenje. Dobil je zunanje in notra-nie poškodbe. Do danes popoldne je bilo v bolniš-v o Rprejetih 21.680 bolnikov v tem letu. Kap ga je zadela France Drašler, rojen 1872. v naselju Jele — Dražica pri Borovnici, je bil že 12-krat v Ameriki in ima tam 8 otrok. V soboto popoldne je prišel v Ljubljano do nekega zdravnika. Zvečer je bil vesel in je bil s svojimi znanci v neki gostilni pozno v noč. Nato je spremljal go. Puntarjevo do njenega stanovanja in je tam hotel spiti še črno kavo. Prišlo mu je mahoma slabo. Gospa je klicala nekatere zdravnike, a ni mogla nikogar priklicati na pomoč. Poklicala je nato reševalno postajo, ki je nezavestnega hotela prepeljati v bolnišnico. Drašler pa je med potjo umrl. Reševalci so truplo preplejali v Mestni dom in o Drašlerjevi smrti obvestili dežurnega uradnika na policijski upravi. Policijska komisija, ki sta jo tvorila dežurni uradnik in san. svet. dr. Lužar, je ugotovila, da je Drašlerja zadela srčna kap. Truplo je bilo nato prepeljano v mrtvašnico. Še zjutraj so bili o smrti obveščeni Drašlerjevi sorodniki. Občni zbor invalidov Invalidi, katerih vprašanje se pri nas rešuje dvajset let s čudovito počasnostjo, so se včeraj zbrali na rednem občnem zboru, da zopet enkrat pregledajo bilanco svojega dela, naporov in bojev za svoje pravice, ki bi jim pritikale, ne da bi se jim bilo tret>a -boriti za to, če že ne z drugega pa vsaj s človeškega in socialnega stališča. Predsednik oblastnega odbora združenja vojnih invalidov g. Štefe je pozdravil zastopnika župana polkov. Andrejka, zastopnika načelnika soc. odd. banske uprave dr. Kosija, računskega insp. Adamiča, generala Dodiča, zastopnika poveljnika XVI. artilerijskega polka polkovnika Lukanca, razne zastopnike korporacij in ostale zastopnike oblasti. V počastitev tistim, ki so padli ali umrli za posledicami, dobljenimi v vojni, so navzoči vzkliknili trikrat »Slava«. Z občnega zbora je bil poslan kralju brzojavni pozdrav in pismena zahvala predsedniku vlade Cvetkoviču za njegove napore in zasluge, da je prišlo do nove uredbe o vojnih invalidih. Čeprav obnemogli, se še vedno smatramo za del naše hrabre vojske in smo pripravljeni braniti, kar imamo, je rekel predsednik. Polkovnik Andrejka pa je pozdravil junaške borce: Vsaka država mora upoštevati one, ki so žrtev vojne. Mestna občina ljubljanska bo oomacala. kar bo v nieni moči. Občni zbor so po- zdravili potem še razni zastopniki, nakar so prešli na dnevni red. Zlasti živahen razgovor se je vrtel okoli invalidskih domov, katere so invalidi v teku časa izgubili, tako, da nimajo nikjer prostora, kjer bi se mogli zdraviti. Na dnevnem redu so bile še druge razne pereče točke, zlasti pa razpravljanje o novi uredbi, ki je izšla decembra mesecqlanskega leta. Ta uredba ej sicer mnogo boljša kakor prejšnja, vendar pa še ne rešuje vseh vprašanj vojnih invalidov, kakor bi bilo to potrebno, če hočemo smatrati invalidsko vprašanje enkrat za končno veljavno rešeno. Vojne vdove, ki niso nič manj trpele kakor vojaki na fronti, nimajo nobenih upov, da bi mogle preživljati sebe in svoje družine. Zastopnik osrednjega odbora združenja vojnih invalidov iz Belgrada je potem govoril o tem, kako je bil invalidski zakon na raznih rešetih in je tako presejan dobil končno veljavno obliko, kakor je bil objavljen v »Službenih novinah«. Zastopnik vrhovnega invalidskega sodišča je obrazložil, da se danes mnogo hitreje dela na reševanju invalidskih vprašanj, kakor pa je bilo to nekdaj v navadi. Na koncu je bila sprejeta resolucija, ki ugotavlja, da še ni v veljavi določba o 50 odst popustu na železnicah, da kljub uredbi podjetja odpuščajo in se branijo vojnih žrtev, da se uredba izpopolni toliko, da bodo tudi vojni invalidi bolniki pravično zaščiteni, da tudi vojne vdove bolezenskih invalidov, ki so umrli po 17. maju 1933 zaradi bolezni, zadobljenih na bojiščih, dobijo priznanje vojnih žrtev in da pro-tezna delavnica v Ljubljani dobi zadosten znesek iz rednih proračunskih sredstev. Ce je kdo potreben pomoči, so jo prav gotovo tisti, kj so pustili svoje zdravje na bojnih poljanah in pa tisti, katerih svojci so dali domovini najdražje — svoje življenje. 2e iz tega vidika je treba gledati na to vprašanje. Maribor, 13. avgusta. Mariborski teden zapira danes svoja vrata. S svojim letošnjim uspehom se lahko res ponaša. Nihče ni mislil, da bo obisk letos tolikšen, zlasti pa da bo prispelo v Maribor toliko tujcev. Vidi se, da je osemletna vztrajna in intenzivna propaganda, ki jo vrši Mariborski teden za Maribor, začela roditi bogate uspehe. Ves Čas, dokler traja teden, je bil Maribor prepoln tujcev, vsi hoteli so bili zasedeni, prav tako tudi zasebna prenočišča. Pravi naval na prenočišča pa je bil včeraj, ko nisi dobil v mestu za noben denar postelje. Mnogo sto tujcev je bilo prisiljeno, da je prebilo noč po lokalih, ki so bili vso noč odprti. Snočnji večer je kazal, da bo prinesel višek obiska. Naval na vhode in blagajne v Prešernovi ulici je bil tolikšen, da so ljudje v dolgih vrstah čakali, preden so lahko vstopili. Po zabavnem Zborovanje savinjskih hmeljarjev v Žalcu Žalec, 13. avgusta. Kakor vsako leto, so se tudi letos zbrali savinjski hmeljarji na hmeljarski tabor v Žalcu, da es pogovore o svojih težavah in o delu v bodočih letih. Zbralo se je okrog 500 hmeljarjev. Ob 8 zjutraj je pričel zborovanje predsednik Hmeljarske zadruge podpredsednik skupščine g. Alojzij Mihelčič, ki je prisrčno pozdravil okrajnega načelnika dr. Zobca, poslainca g. Steblovnika, banskega svetnika g. Kudra, banskega hmeljarskega nadzornika inž. Dolinarja in druge. Predsednik je prebral poročila osrednjega evropskega hmeljarskega urada, ki poroča o star nju hmeljskih nasadov dne 1. avgusta letos. Iz poročila smo povzeli, da bo povsod drugod slabša letina kakor pri nas, kar l>o ugodno vplivalo na cene savinjskega hmelja. Poročilo pravi, da v ostalih krajih hmelj uničujejo hmeljske uši in peronospora. Hmeljarji 60 sklenili, da ostaine plača obiralcem za škaf hmelja 2 din brez hrane s prehrano pa 1.50 din. Najvažnejša točka je bilo vprašanje gibanja cen hmelju. O tem je govoril inz. Dolinar. Svetovni pridelek ne bo tolikšen kot lani m je zato upati, da bodo cene pri nas boljše. Vsekakor je cena 25 din prenizka, ker se hmeljar ne more preživljati niti s koruznim kruhom. Hnielj^ se ze prodaja, hmeljske cene 6e že bijejo. Vazno za naše hmeljarje je, da ne vsiljujejo in ponujajo hmelja, -ker s tem samo tlačijo cene navzdol, inz. Dolinar je opozoril hmeljarje, naj ee nikar ne puste begati od ljudi, ki govore o vojni, samo da t>i hmelj dobili pod ceno. Razbojnik Pečovnik prijet Maribor, 13. avgusta. Danes popoldne so prijeli orožniki na Betna- vi nevarnega razbojnika in kolovodjo rokovnjaške tolpe Jožefa Pečovnika. Nek moški je prišel na orožniško postajo na Tezno ves krvav po glavi ter se pritoževal, da so ga v Betnavskem gozdu neznanci napadli In pretepli. Zena tega moškega je Sla v gozd, kjer je imela sestanek s potepuhi, 'ki se tamkaj zbirajo. Mož je šel za njo, ko pa je prišel v gozd, so ga neznanci pretepli. Koj se je vrnil in prišel na orožniško postajo to povedat. Dejal je tudi, da ljudje govore, da se v Betnavskem gozdu skriva razbojnik Zajc, ki je znan v zvezi z zločinci v celjski okolici. Orožniki so alarmirali vse okoliške postaje, tako v Studencih, v Teznem, v Radvanju in drugod. V Betnavskem gozdu pri gramoznici so prijeli dva moška. Izkazalo se je, da je eden teh razbojnik Jožef Pečovnik, drugi pa je bil tudi že večkrat prej kaznovani zločinec Karel Kupinik iz Nove vasi pri Mariboru. Slavnostna seja dravske gasilske zajednice Ljubljana, 13. avgusta. V beli dvorani hotela »Uniona« je bila danes ob 18 slavnostna seja dravske Gasilske zajednice. Starešine Zajednice dr. Kodr6 je otvoril sejo in prav toplo pozdravil zastopnika g. bana, ban. inšpektorja dr. Frana Logarja, zastopnika vojske in komandanta dravske divizije, polkovnika 2ivano-noviča, zastopnika policijske uprave dr. Penka, zastopnika mestne občine ljubljanske poveljnika poklicnih gasilcev g. Janeza Furlana, starešino Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije, ministra gosp. Snoja, generalnega gasilskega inšpektorja gosp. Pintarja, generalnega tajnika g. Schella, kakor tudi zastopnika posameznih gasilskih organizacij iz raznih banovin. Gasilska zaiednica dravske banovine slavi letos 20-letnioo obstoja jugoslovanske gas. zveze. Kratko je očrtal nato razvoj našega gasilstva in njega veliki pomen. Prečitana je bila pozdravna depeša, ki jo je poslalo slovaško gasilstvo kongresu. Razdelitev odlikovanj Starešina Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije, minister g. Snoj je nato osebno izročil mnoga odlikovanja, ki jih je podelila Zveza požrtvovalnim pijonirjem gasilstva^ Tako je prejel najvišje gasilsko odlikovanje, križec za zasluge dr. Kodre, starešine Gasilske zajednice dravske banovine, II. podstarešina Gasilske zajednice g. Bogdan Pogačnik je bil odlikovan z odlikovanjem, ki mu ga je poslala češka gasilska župa v Vimpergu. Nadalje so bili odlikovani naslednji gasilski delavci in pijonirji: A) Z zveznim križcem II. stopnje: Mežek Franc, tajnik Gasilske zajednice drav. ban., Japelj Pavle, predsednik kongres, odbora in pom. tajnik Gas. zajednice, Rupnik Jože, predsednik tehn. ods. kongre. odb. in 6tar. g. ž. Ljub. ok., Ing. Dolenc Franc, gasilski inšpektor in tajnik kon. odb., Ivanc Boris, predsednik prop. ods. k. o. in tajnik g. ž. Kranj, D. Smajd Albin, preds. spre j. ods. k. o. in stareš. g. ž. Radovlj., Kessler Alfonz, član tehn. ods. k. o. in podst. g. ž. Maribor, Dolinar Josip, preds. lot. ods. k. o. ter stareš. g. ž. Litija, Lah Miha, član fin. ods. k. o. in blagajnik G. z. d- b- S X , B) Z zveznim križcem III. stopnje: Sleehta Srečko, preds. razst. ods. k. o. in član pgč. Ljublj. Bežigrad, Hlastan Slavko, inštruktor ter Slan pgč. Trbovlje, Presetnik Ivan, inštruktor, član pgč. Sto-žice, Erjavec Leopold, poveljnik pgč. Nadgorica, Hvale Jože, uradnik Zadr. gosp. banke v Ljubljani, Kervmavner Ivo, uradnik tehn. odd. kr. b. upr. dr. ban. Ljubljana, Snoj Ivan, uradnik mestne plinarne, Dolinar Franc, uradnik mest. voj. urada v Ljubljani, Langus Jože, nadzornik mest. troš. urada Ljubljana, Kos Anton, uradnik Zadruž. gosp. banke Ljubljana, Ceč Vilko, faktor Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani, Vidic Ciril, ravna- telj Hranil, kmečkih občin v Ljubljani, Rasperger Anton, višji svetnik Direkc. drz. žel. v Ljubljani. Z zajed ničnim zlatim križcem: Ivanc Boris, preds. prop. ods. k. o. in tajnik g. i, Kranj, Kessler Alfonz, član tehn. ods. k. o. in podst. g. ž. Maribor-m. Z zajedničnini srebrnim križcem: Slecbta Srečko, preds. razst. ods. k. o. in član pgč. Lj. Bežigr., Plestenjak Karol, knjigovodja Gas. zaj., član pgč. Lj. — Bežigr., Zupančič Alojz, uradnik G. z. in filan pgč. Kresnice. Pred izročitvijo odlikovanj je slavnostno sejo pozdravil prav prisrčno starešina drinske gasilske zajednice dr. Pavičič v imenu Gasilske zveze, ze-leČ kongresu najlepših uspehov. V imenu odlikovancev so se zahvalili za podeljena odlikovanja starešina dr. A. Kodre Pavel Japelj in Alfonz Kessler, nakar je bila seja ob 19 končana. Nato je sledil v restavraciji intimen družinski sestanek. prostoru je množica kar valovala sem in tja, nemogoče se je bilo med temi tisoči znajti. Potem pa je prišel okrog 9 nenaden hud naliv, ki je v kratkem času življenje z zabavišča kar zbrisal. Ostali so tam oni, ki so se lahko stisnili pod strehe Šotorov in pristreške gostiln ter v klet vinske po<«kiiSnje, vsi ostali pa so zbežali v mesto ter »e utekli v razne lokale, katerih lastniki niso bili uradi tega nepričakovanega priliva gostov nič pre*eč nevoljni. Ko pa je dež prenehal, se je začelo zabavišče spet polniti ter je bilo do policijske ure živnhio. Lahko se reče, da je letošnji obisk Mariborskega tedna presegel vsa pričakovanja. Najvišji dosedanji obisk je znašal 70.000 oseb, letos pa je obiskalo Mariborski teden 100.000 ljudi. Je to res lep rekord, ki ga je pri nas dosedaj držal le Ljubljanski velesejem. Šahovski boj v Zagrebu Zagreb, 13. avg. b. Po 7. kolu nacionalnega amaterskega šahovskega turnirja je stanje naslednje: Skupina A: Gligorič 6 in pol, Rajkovič 6, Jerman 5 in pol, Šiška 4 in pol, Feuer, Majstorovič 4, Drašič, Gottlieb, Pavlovič 3 in pol, Ivkov, Mlinar, Muha 2 in pol, Licul, Pavlovič 2, Atias, Me-dan 1 in pol V tej skupini sta ostala samo Gligorič in Rajkovič nepremagana. Skupina B: Gabrovšek 6, Šorli 5 in pol, Ber-ner, Carev, Rabar, Weise 4 in pol, Savič, Slokan, Šubarič 3 in pol, Lončarič, Stakič 3, Cindrič, Kohn im Muždeka 2 in pol, Filipčič 2, Kurjafki pol točke. V skupini B niso bili premagani Gabrovšek, Šorli in Rabar. Blagoslovitev Slomškovega doma na Vranskem Vransko, 13. avgusta. Pod pokroviteljstvom bana dr. Natlačena je bil danes na Vranskem slovesno blagoslovljen novi Slomškov prosvetni dom. Slavnost je povzdignila še proslava 35 letnica Kat. prosvetnega društva. Ob pol 9. je bil skozi Vransko mogočen sprevod naše mladine, ki je vzklikala kralju in voditelj - Slovencev dr. Korošcu. V okrašeni župni cerkvi je bila nato slovesna služba božja, ki jo je daroval dr. Hohnjec. Točno ob 11. se je pripeljal pokrovitelj ban dr. Natlačen. G. bana sta sprem-Jia‘®. okrajni načelnik dr. Zobec in poslanec Mihelčič. Novi prosvetni dom je blagoslovil dr. Hoh- j * Predsednik Mertel začel zborovanje. Navdušeno so bile sprejete brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu in voditelju Slovencev, predsedniku senata dr. A. Korošcu, ki je poslal Vrančanom ob tej priliki še posebne pozdrave. Slovesen govor je imel predsednik Prosvetne zveze dr. Hoknjec, nato pa sta govorila še podpredsednik skupščine g. Mihelčič in župnik g. Pečovnik. Popoldne je bil javni telovadni nastop, ki se ga je udeležil tudi duhovni vodja celjske podzveze fantovskih odsekov g. Han-želič. Mladinski dan v Šmartnem v Rožni dolini Celje, 13. avgusta. V lepem Šmartnem v Rožni dolini je bil danes velik mladinski telovadni nastop. V sprevodu je korakalo okrog 200 fantov in deklet v krojih; Okrog pol 4 je presenetil mladino ban dr. Natlačen v spremstvu poslanca Mihelčiča, okrajnega načelnika dr. Zobca in predsednika Prosvetne zveze dr. Hohnjeca. Mladina jim je priredila navdušene ovacije. Goste je pozdravil predsednik Ozvatič. Prireditev je povzdignila godba Prosvetnega društva. Pred zaključkom je spregovoril ban dr. Natlačen. Njegove jedrnate besede si bo mladina ohranila v trajnem spominu. Nato je govoril mladini še duhovni vodja celjske podzveze fantovskih odsekov g. dr. Rudolf Hanželič. Aleksandrija, 13. avg. AA. Predsednik vlade v ostavki Mahmud paša je na vprašanje časnikarjev izjavil sledeče: Nj. Vel. kralju sem podal ostavko, ki pa ni bila sprejeta. Upam, da jo bo kralj v kratkem sprejel. Mahmud paša želi oditi na daljši dopust. Newyork, 13. avg. AA. Havas: Kardinal Gaspari je stopil snoči -na italijansko ladjo »Rex«. Kakor znano je bil kardinal Gaspari več tednov v Zedinjenih državah. Pred svojim odhodom je kardinal poudaril, da je bilo njegovo potovanje povsem zasebnega značaja. Sofija, 13. avgusta. A A. DNB: Med bolgarskimi in nemškimi predstavniki je bil dosežen sporazum glede zaposlitve bolgarskih delavcev v Nemčiji. Sporazum bo postal veljaven kakor hitro ga bosta obe vladi ratificirali. Glasom tega sporazuma bo Nemčija sprejela največ bolgarskih zidarskih delavcev. Strašna smrtna nesreča v tekstilni tovari*' Transmisija je popolnoma razmesarila delavca Maribor, 13. avgusta. Snoči se je pripetila v tovarni Ehrlich strašna nesreča, ki je pretresla vse delavstvo. Na grozovit način je izgubil življenje v transmisiji 35 letni delavec Adolf Ješke iz Studencev. Ješke je bil zaposlen v Ehrlichovi tovarni kot grebilec v oddelku za izdelovanje vate. Nesreča se je pripetila ob 20.40. Ješke in njegov tovariš Tomaž Zemljič sta začela ob 20 čistiti stroj v svojem oddelku, ki ni bil več v pogonu. Ob 20 ga je ustavil vodja Hribernik na ta način, da je vrgel gonilne pasove s strojev. Pasovi so obviseli ob zidu na gonilni osi, ki je pritrjena pod stropom ter se je še vrtela, ker so bili v tem času stroji v sosednjem oddelku še v obratu. Po Zemljičevi izjavi se je pripetila nesreča na ta način, da je skušal Ješke z omelom, ki je bilo pritrjeno na 2 m dolg ročaj, pomakniti gonilni jermen k steni. Pri tem pa je Ješke najbrže stopil na jermen, ki je ležal na tleh, na drugem koncu pa ga je z omelom hotel dvigniti na sklep osi. Pri tem pa je prišel jermen naenkrat spet v pogon, ovil se je nesrečnežu okrog desne noge nad kolenom ter ga bliskovito potegnil pod strop, kjer mu je v hipu ovilo telo okrog osi. Vrtelo ga je s silno hitrostjo ter pri tem udarjalo z vso silo ob steno, tako da je bilo v nekaj minutah izpremenjeno v brezoblično krvavo maso, od katere sta odleteli roka in noga, glava pa se je sploh razdrobila, tako da so od nje našli le še nekaj kosov. Kožo je s trupla skoraj popolnoma potegnilo, levo roko je odtrgalo ter jo vrglo več metrov proč, desna noga pa se je odtrgana zataknila med os in jermen ter tam obvisela. Ljudje, ki so to videli, se bodo do smrti spomin iali prizora z grozo. Na mesto nesreče je prispela komisija, v kateri sta bila mestni fizik dr Novak ter vodja kriminalnega oddelka viš. nadzornik Cajnko. Komisija je ugotovila, da se je Ješke ponesrečil zaradi lastne neprevidnosti. Po izjavi tovarnarja Ehrlicha ni imel nobenega opravka s transmisijo in jermeni. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na Pobrežju, jutri pa ga bodo ob pol petih popoldne pokopali. Letalski meeting na Tezmt Maribor, 13. avgusta. Danes popoldne je bil na Teznem zanimiv letalski miting, katerega so prlpraviji glavni spored samo zračni jadralci, ki se udeležujejo tekem za državno prvenstvo v jadralnem letanju. Nastopili so jadralci s šestimi letali in izvajali razne polete. Najbolj je presenetil Caričevič od Akademskega kluba iz Belgrada, ki je delal neverjetne akrobacije, loopinge, viraže in druge z najhitrejšim lovskim letalom Kapetan Masič je nastopil z akrobatskim športnim letalom ter je pokazal neverjetno drznost in znanje pri svojih krasnih akrobacijah. Letalski miting je prišlo kljub rahlemu deževju gledat zelo mnogo ljudi. Od tu in tam Velike neprilike imajo s svojimi književnimi deli tudi nekateri belgrajski književniki, ki se nočejo vezati na razna literarna omizja. Pisatelj Ilič Jejo ie dobil ie pred dvema ledoma od neke akademije nagrado za svoj roman. Toda nagrada je vezana na pogoj, da v teku dveh let izide nagrajeni roman v tisku. Ilič se je obrnil na več knjigarn, pa ni imel uspeha. Povsod so mu rekli, naj popravi svoj roman tako, kakor mu bo velel knjiam referent. Ker se pa Ilič ni hotel obesiti na nobeno literarno omizje, se mu bo zgodilo, da za svojo knjigo ne bo dobil založnika, nakar mu bo propadla tudi nagrada, ki jo je bil dosegel. Vidimo, da vladajo v belgrajekih literarnih družbah enake zakulisne intrige kakor v ljubljanskih literarnih krogih. Nov turistični sporazum j© bil sklenjen med našo državo in Italijo. Poslej bodo italijanski turisti, ki bi radi potovali v Jugoslavijo, položili pri določenem domačem denarnem zavodu znesek lir, v naši državi pa bodo dobiLi za to vsoto lir izplačane dinarje. Podoben postopek bo veljal tudi za naše turiste, ki bodo potova l v Kalijo Kolikor se bo nabralo lir pri italijanskih denarnih zavodih, toliko bodo smeli porabiti v Italiji naši turisti. Poprej pa je bil dogovor bolj 'enostranski, kajti določeno je bilo eamo, koliko smejo porabiti naši turisti v Italiji. Tri milijone kilometrov so preletela letala »Aeroputa« v enajstih lgtih obstoja le potniške družbe. V teh letih se je z letali-vozilo 32.000 ljudi. Letala pa so porabila za polete okrog 20.000 ur. Sprva se ljudje kar niso mogli privaditi na potovanja z letali. Kakor za vsako novost, je bilo tudi v tem primeru treba najprej prebiti led m ljudsko nezaupljivost. Danes je že vse drugače. Ljudje že bolj zaupajo letalom. Posebno Belgraj-čani se radi vozijo z njimi. Ni ga letala, ki bi iz Belgrada ne odletelo zmerom zasedeno Upoštevati pa moramo pri tem tudi okolnost, da je za Belgrajčane vožnja z letalom dosti bolj ugodna, kakor pa z vlaki, če se vozijo na morje ali pa v oddaljene letoviške kraje. Tudi v Zagrebu jo obstojala podružnica tvrdke »Interkozmac, ki je prodajala pležavim gospodom in damam »zdravilno« mažo. Preiskava je do sedaj ugotovila, da je belgrajski >Imterkoz-mi< nasedlo nič manj kakor 8(500 lahkovernih ljudi, za njihov denar pa je »direktor* Vilko He-ger postopal po Parizu in na debelo zapravljal denar. Čez 600.000 frankov je zapravil v enem letu. Zanimivo pa je, da so se do sedaj prijavljali eamo moški oškodovanci, od ženek, ki jih je tudi bilo lepo število, pa še nobena. Trgovcu ukradeno žito sta »pet prodajala okradencu dva nepridiprava iz Petrovgruda. Trgovec Fenjveš je šele nedavno opazil, da mu zmanjkujejo kar cele vreče.žita. Prosil je policijo, naj postavi zasedo. In res se je ponoči priplazil v skladišče trgovčev sluga Pandurov, naložil na hrbet vrečo in jo odnesel k sosedu brivcu. Policija je šla za njim in odkrila lepe zaloge nakradenega žita. Pandurov je že skozi tri leta kradel žito in ga spravljal pri brivcu. Ta slednji pa je žito 6pet prodajal nazaj trgovcu Fenjvešu. Sluga in brivec sta si naredila lepe denarce, da je brivec kupil novo hišo, sluga pa je imel v hranilnici že 30.000 dinarjev. Tihotapstvo tobMctCUfe je spot razbohotilo v Bosni. Čeprav so finap^^i^piigapi stalno na preži, se le redkokrat zgodi, da tijainejo kakega tihotapca. Oni dan so v bližini Sarajeva zalotili tri težko obložene tihotapce. Preden pa so- jim prišli blizu, so jo tihotapci pobrali v noč. Le enega so prijeli in dobili pri njem okrog 60 kg tobaka. Oblasti pravijo da je bilo samo letos v okolici Sarajeva pritihotapljenega okrog 50 vagonov hercegovskega tobaka. Prijatelj strupenih kač je Čamil Batlak iz Blagaja pri Mostarju. Fant je že od mladih nog rad lovil kače in jih zbiral doma. Sčasoma se je tej veščini tako privadil, da se je ni mogel več otresti, še nikdar ga ni nobena kača pičila lo-navadi ima v svoji sobi, kjer tudi sipi, po sto in tudi več strupenih kač, pa kljub temu mirno prebiva in se ne boji nevarnosti. Kace celo spe v njegovi neposredni bližni. V čem tiči njegova tajna, da se ga kače boje in so mu poslusne, pa Batlak niti sam ne ve odgovoriti. On meni, aa jin ukroti s svojo drznostjo in s trdnim prepričanjem, da ga nobena kača ne ho ujedla. Dva modema planinska hotela že stojita na bosanski planini Jahorini. Planina ima krasne smuške terene, poleti pa je privlačna za slabotne ljudi, ki bi si radi utrdili zdravje med lepimi borovimi gozdovi. Prvi hotel je pred štirimi leti zgradilo turistično društvo »Romanja«, drugega pa oficirska zadruga. Oba hotela sta opremljena z vsem modernim udobjem ter imata 200 sob. Sedaj pa pravijo, da bodo do hotelov zgradili še lepo cesto, da bo pTistop možen tudi z avtomobili. Svojega moža je med spanjem ubila Živka Mišič i* Velikega Orašja. Petnajst let je trpela, ko jo je mož Milosav stalno pretepal in trpinčil, ge bolj neznosno je postalo v hiši, ko je mož začel pi.iančevati. Žena je mislila, da se bo mož poboljšal vsaj zaradi 6vojega 15 letnega sina, vendar se je v tem upanju prevanla. Polastil ge je je obup, nakar je sklenila narediti konec, neznosnemu trpljenju. Ko je Milosav spet prihrumel pijan domov, se mu je umaknila in počakala, da =;e ie vlegel v posteljo in zaspal. Takrat pa je vzela sekiro in mu z nekaj udarci razčesnila glaV°0b morsko steno je udarila velika tovorna . j el; T uio« ki ie krenila iz splitskega pri-ladja »Sveti L j ,, • Ladja je bila naložena stanišča proti Amstera povedi, poročila — 22.16 Duet harmonik (Podobnikar Ivo in JenJco Vllibald). Kopališče Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani ie, po izvršenem renovi- ranju, zopet redno odprto,________________ Gasilski kongres Polovična voznina la n »gasilce dovoljena! Železniška uprava jo naknadno sporočila, da je zn negasilce dovoljena polovična voznina za vse železniške proge v Jugoslaviji. Za gasilce pa velja slej kot prej ietrtinska voznina. Negasilci naj zahtevajo na odhodni postaji 8 svojo kongresno knjižico obrazee K-13, ki stane 2 din in kupijo celo vozovnico do Ljubljane. V Ljubljani vozovnice ne oddajo, marveč jo shranijo za brezplačen povratek, kongresno knjižico in obrazec K-13 pa dajo žigosati pred odhodom iz Ljubljane. Polovična (za negasilce) in Cetrtinska (za gasilce) voznina velja za vse vlake in smeri (izvzemši ekspresnih vlakov.) Zbirališča za sprevod jutri v torek imajo svoje osišče na Aleksandrovi cesti. Pred Narodnim domom se zbira čelo sprevoda: godbe. Gasilska zveza kraljevine Jugoslavije, Slani starešinstva in osrednjega odbora Gasilske zajednice dravske banovine in častna četa. V parku Tivoli pred progo do pravoslavne cerkve se razvrščajo narodne noše. Gostje (gasilci) se zvrste istotam, toda na desnem pločniku s čelom proti Narodnemu domu od Narodnega doma po Bleiweisovi cesti proti Puharjevi ulici. Gasilci se razvrščajo po župah in po četah, ki eo vse že obveščene, kje naj se zbirajo. Vsa zbirališča so na Bleiweisovi cesti in v ulicah, ki se stekajo vanjo. Veliki napisi in reditelji bodo označevali točke zbirališč na posamezne župe, in v območju teh se zbirajo njihove čete. Pokorite se rediteljem in varnostnim organoml Vedenje disciplinirano in dostojno! Najkasneje ob 7.15 zjutraj naj bodo vsi, ki se sprevoda ndeleie, na svojih mestih na zbirališču Sprevod se začne pomikati izpred Narodnega doma po Bleiweisovi cesti proti Tyrševi cesti ob 8.30. — Sprevod bo zaradi velike udeležbe gasilcev in narodnih noš, samarijank, naraščaja in godb pa tudi zaradi številnega gasilskega voznega parka izredno dolg, bo to kakor mo- fočna armada na bojnem polju za večjo varnost ivljenja in imetja domovine proti naravnim sovražnikom. Bo to ponos in poudarek idealnega stremljenja slovenskega gasilstva in gasilstva n vse naše države,* ki šteje že danes 151.548 gasilcev, od tega samo v Sloveniji 30.000. Ob Miklošičevi cesti, ob parku pred sodiščem bo tribuna za največje predstavnike državnih vo-jašikh oblastev in gasilstva. Pri mimohodu mimo tribune naj gasilci pokažejo svoj lep in vzoren nastop. Ves kongresni trg zavzemajo narodne, noše in gasilci, gledalci pa ostanejo v parku Zvezde. Po sv. maši, ki jo bo opravil in imel cerkv. govor prezv. g. škof Gregorij Rožman osebno, bo razhod Gasilci — telovadci in naraščajniki — telovad ci, se takoj po maši v strnjenih vrstah odpravijo na igrišče SK Ljubljana (prej Primorje) nasproti Stadiona, kjer bodo imeli Kosilo in »e pripravijo na popoldanski nastop na Stadionu. Voditelji naraščajnikov naj pridejo s svojimi naraščajniki v ponedeljek 14. t. m. ob pol 2 uri na Primorje, kjer se naraščajniki zbirajo. Kongresno zborovanje v unionski dvorani. Danes, v ponedeljek ob f) se prične v veliki dvorani holela Union gasilski kongres, ki se ga bodo ude ležile vse delegacije ter zastopstva oblasti. Ob tej priliki bodo tudi referati, ki eo razvidni iz vabil Zborovnaja v unionski dvorani ee morajo udeležiti od vsake čete vsaj po en zastopnik ter vsa župska uprava, katerih dolžnost bo potem pri raznih sestankih na poljuben način podajati in razgljabljati tvarino, ki bo na kongiesu obravnavana. Glavna shramba koles in motornih vozil je na vogalu Masarykove in Tyrševe ceste, nasproi Gospodarske zveze. Shramba za vozila in kolesa bo v torek tv ' na dvorišču Gospodarske zveze. Mariborski drobiž Maribor, 18. avgusta. Še ena nesreča v Ehrlichovi tovarni. Na dru gem mestu poročamo o strašni nesreči, ki se je pripetila sinoči v Ehrlichovi tekstilni tovarni. Komaj so se ljudje osvestili, pa se je že v isti to varni pripetila druga nesreča. Predilec Silvester Schmit iz Kamnice je v predilnici čistil stroj »Sefaktor«, ki je bil v pogonu. Zaradi neprevidnosti pa je zašel z desno roko med kolesje, ki mu je zmečkalo tri prste. Schmit se je po nesreči sam napotil v bolnišnico. Žeparji se spet udejstvujejo. Ko Je policija polovila na Mariborskem tednu tri drzne žeparje, je bil nekaj dni mir, včeraj pa so se pojavile naenkrat nove tatvine. Upokojenemu žel. uradni- ku Josipu Grgiču je zmaknil tat iz žepa srebrno uro »Schaffhausen« z zlato verižico. — Dijaku Francu Barinu iz Rajhenburga pa je nekdo 'Okradel iz žepa denarnico s 50 din gotovine. Z gradu pada opeka. 2e nekaj pr^oib je prišlo na policijo od pasantov, katerim je padla lik glave z gradu na Grajskem trgu opeka na tla. To se je zgodilo snoči tudi zdravniku dr. Pograjcu, ki je le za las ušel usodni nesreči. Streha na gradu je bila lansko leto popravljena, zdi se pa, da delo ni čisto solidno, ker se vidi, da fitrle še številne opeke iz strehe, ki bodo prej ali slej padle na pločnik. Vsekakor bi bilo to treba poprej popraviti, preden bo prišlo do n*sreče. Strokovnjaški vlomilci na delu. V trgovino Franja Kaca v Zgor. Bistrici so neznanci vdrli skozi okno, na katerem so poprej z blatom namazali šipo, da ni pri razbitju zažvenketala. V trgovini so strokovnjaško navrtali Železno blagajno, v kateri pa so našli le 500 din. Odnesli so potem še za 1500 din cigaret in sardin itd. Na mesto vloma je bil poklican mariborski daktilo-skop Grobin. Šport cez ned el jo V kolesarski dirki »okrog Pohorja« je zmagal Pro-senik, Mariborčan Sodec pa je bil drugi Maribor, 13. avgusta. SSK Maraton je priredil danes veliko cestno kolesarsko dirko »okrog Pohorja« na 157 km dolgi progi, ki je potekala od Maribora po državni cesti do Stranic, od tam pa za Pohorjem po lepi hriboviti banovinski cesti čez Vitanje, Hudo Luknjo, Slovenjgradec in Dravograd, kjer se je podala potem po obdravski cesti nazaj v Maribor. Start je bil točno ob 5.24 pred stadionom Železničarja na Tržaški cesti. Dirkači so takoj v začetku začeli s hudim tempom, predvsem seveda Prosenik, ki se je kar na začetku proge odtrgal od ostalih. Cilj je bil v Koroščevi ulici pred Gozdarsko šolo. Prvi je pripeljal skozi cilj živahno pozdravljen današnji zmagovalec Prosenik Gustav (Gradjanski Zagreb). Naš državni prvak in Olimpijec je tudi to pot pokazal svoj velik razred. Rabil je za to težko progo 5 ur, 2 minuti in 10 sekund ter je s tem precej izboljšal leta 1923 po- stavljen rekord znanega dirkača Vesenjaka. ■Sledili so mu ostali dirkači v sledečem redu: Sodec Karel (SSK Maraton) 5.10:47; 3. Planinšek Jože (Klub slov. kolesarjev Celje) 5.18:02; 4. Ljubič Stjepan (Olimp Zagreb) 5.19:01; 5. Gregorič Jože (Edinstvo Ljubljana) 5.20:20 ; 6. Fiket Rudolf (Olimp Zagreb), 7. Žerjal Oskar (Edinstvo Ljubljana), 8. Jerneje Oto (Klub slov. koles. Celje), 9. Špajzer Jože (Klub slov. koles. Celje), 10. Grmek Anton (Tekstilni koles, klub Maribor). Zelo lep je uspeh mladega Sodeča, ki je zasedel drugo mesto pred znanimi konkurenti in državnimi prvaki. Za kvaliteto ostalih tekmovalcev govori tudi to, da jih je deset vozilo boljše, kakor je znašal do letošnjega leta stari rekord na tej progi. Dirko je vodil predsednik SSK Maratona g-inž. Lah, pomagali pa so mu požrtvovalni odborniki mariborske kolesarske podzveze. Konjske dirke na Cvenu pri Ljutomeru Ljutomer, 13. avgusta. Ob veliki udeležbi ljudstva z vseh strani je bil danes tu prvi dan konjskih dirk, ki jih je priredilo Kolo jahačev in vozačev iz Ljutomera. Bana dr. Navlačena je zastopal okrajni načelnik iz Ljutomera dr. Farčnik, navzoč pa je bil poleg drugih tudi predsednik osrednje organizacije in bivši ban Mihalovič iz Kerestinca. Dirke so bile zelo zanimive in napete. Dirke z dveletnimi konji na 1400 m: 1. >Splendid< Mirka Šumaka iz Ljutomera 2:40, 1.54 (prva številka pomeni splošni, druga pa kilometrski čas), 2. »Swalow« istega lastnika 2.43, 1.56, 3. »Palestra« Franca Herica iz Borec 2.44, 1.59, 4. »Slavček« Franca Jureša iz Bunčan 2.52, 2.02. Head vožnja ministra Snoja: 1. »Orlov« Franca Filipiča iz Maribora 2.20, 1.28, 2. in 3. »Samers« Eda Funka iz Zagreba 2.28, 1.27 in »Mirca« Karla Weixla iz Maribora 2.27, 1.35, 4. »Kadet« Jova Dropučiča od Sv. Ivana Zeline 2.29, 1.36. Dirke triletnih konj: 1. »Senor« Karla Weixla iz Maribora 3.25, 1.38, 2. »Sergo« Alojzija Novaka iz Banovcev 3.28, 1.42, 3. »Danica« iz Bijenikovega hleva v Zagreli.13, 1.42, Častniške galopske dirke 1. »Šumadinac« podporočnika Paniča iz Čakovca 3.15, 1.21, 2. »Rada« podporočnika Špindlerja iz Varaždina 3.25, 1.23, 3. »»Cilka« podporočnika Gregorinčiča iz Čakovca 3.26, 1.26, 4. »Duna« poročnika Krapca 3.42, 1.32. Dirke za prvenstvo dravske banovine a tri do dvanajstletnimi konji. Skupno je tekmovalo 15 konj. 1. »Segro« Alojzija Novaka iz Banovcev 3.34, 1.38, 2. »Turin« Karla Weix!a iz Maribora 8.35, 1.38, 3. »Muki« Franca Kiseljaka 3.36, 1,39, 4. »Lidija« Jakoba Vavpotiča iz Lukavcev 3.38, 1.39. Kmečke galopne dirke: 1. »Kadet B< Ivana Bunderla iz Veržeja 2.58, 1.25, 2. »Šagi« Franca Tramška od Sv. Miklavža 2.59, 1.25 3. »Fuksa« J. Jelenca iz Lukavcev 3.05, 1.28, 4.. »Dora« Andreja Vavpotiča iz Lukancev 3.17, 1.34. Dvovprežna vožnja: 1. »Orlov« in »Tosca« Franca Filipiča iz Maribora 5.18, 1.46, 2. »Muki« in »Silent« Franca Kiseljaka in Edo Funka iz Zagreba 5.19, 1.56, 3. »Segro« in »Marjan« Novaka in Berdena 5.20, 1.57, 4. »Julija« in »Princesa« Galundra in Slaviča 3.50, 2.03. Vozni red za potovanje udeležencev na gasilski kongres Hermesove kolesarske dirke pod Šmarno goro Ljubljana, 13. avgusta. Ob precejšnji udeležbi dirkačev in občinstva so danes lepo uspele kolesarske dirke dveh vrst dirkačev — turistov in pa verificiranih. Prav lepo »o se odrezali turisti, ki so dosegli zelo lepe čase. Izid je sledeč: 1. Podgoršek Davo, 2. Nahtigal Ivan, 3. Zupan Jože, 4, Mihelčič Franc, 5. Jerina Drago, 6. Križman Miro, 7. Sušnik Ivan, 8. Omejc Marjan, 9. Kraljič Izidor, 10. Šparovec Blaž. Verificirai dirkači so pokazali izreden uspeh. Vozili so v posameznem štartu z enominutnim presledkom. Kakor je bilo pričakovati, 6ta bila med 20 konkurenti dva, ki so se zanju gledalci najbolj zanimali. Bik sta to Hermežana Peternel in Premk. Cilj, ki je bil na vrhu Rašice, so dirkači dosegli v sledečem redu: 1. Peternel Janez, 2. Vrhunc Franc, 3. Premk Pavle, 4. Kogoj Franc, 5. Grabner Franc, 6. Štirn Tomaž, 7. Berlič Rado, 8. Škrlj Matija, 9. Gračner Jože, 10. Bizilj Albin itd. Izven konkurence je vozil Štibernik Franc, ki se je plasiral še n: ?d Biziljem. Teniško prvenstvo Slovenije aMaribor, 13. avgusta. Na Igriščih ISSK Maribora se je zaključil da-ma turnir za prvenstvo Slovenije v 1. 1939. Razven nekaterih Ljubljančanov, ki so iz nerazumljivih razlogov izostali, je bila to pot vsa teniška elita Slovenije zbrana v športnem Mariboru. Največje zanimanje je vladalo za prvenstvo gospodov — posamezno, za katero se je borilo 22 konkurentov. V zadnjo osmino so se placirali: Albaneže (ISSK Maribor), Holzinger (SK Ra-pid), Tončič (ISSK Maribor), Skoberne (Atletik SK Celje) Mali in Škap (ISSK Maribor), Goršek (SK Celje) in Blanke (SK Rapid). Rezultati tega kola so bili: Blanke-Goršek 7:5, 6:0; Mali-Škapin 6:4, 6:3; Tončič-Skoberne 6:4, 6:1; Albaneže-Holzinger 6:0, (!;2. Kot finalista sta izšla Blanke, ki je premagal Malija s 6:0, 6:1, ter Albaneže, ki je svojega klubskega tovariša izločil s 5:7, 6:1, 6:3. Ob največjem zanimanju sta Albaneže in Blanke ob številni udeležbi športnega občinstva odigrala zaključno kolo.. Albaneže, ki je bil očitno utrujen od semifinalne borbe ni nudil tistega odpora, ki smo ga pričakovali. Na drugi strani je Blanke zaigral v prekrasnem stilu ter si zasluženo pribori s (1:1, 6:1, 6:1, prvič prvenstvo Slovenije. Tudi za .uinlorsko prvenstvo se je prijavilo rekordno število tekmovalcev. Kot zmagovalec je izšel Celjan Goršek, ki je v finalu zmagal nad nadebudnim mladinskim prvakom ISSK Maribora Vutejem, šele po hudi borbi s 6:3, 1:6, 6:1. Damsko tekmovanje Je bilo pičlo zasedeno. Igrale so samo Mariborčanke od katerih sta prišli v tinale ga. Voglar (ISSK Maribor) in gdč. Lirzer (SK Rapid). Prvakinja je postala Lirzer jeva po zmagi 8:6, 6:1. V Igri mešanih parov sta dosegli dvojici ga. Babič — Tončič ter gdč. Sircer — Hitzel finale. Prv! sta premagali dvojico Boglar — Albaneže s 6 : 2, 3 : 6, 6 : 3, dočim sta druga zmagala nad dvojico Mazi — Vamplin s 6 : 3, 6 : 2. Finalne tekme se zaradi dežja niso odigrale, pač pa bosta obe finalni tekmi odigrani prihodnjo nedeljo, 20. t m. Plavalna tekma na Dravi Maribor, 18. avgusta. Leta 1933 Je priredil SSK Maraton prve plavalne tekme na Dravi od Mariborskega otoka do Maribora. Takrat je zmagal na tekmah tedanji mariborski prvak v prsnem plavanju Rostaher, ki je rabil za 3 in pol kilometrsko dolgo progo 18 minut in 21 sekund. Sedaj jih je po šestih letih oživil spet Mariborski plavalni klub. Danes 60 se vršile spet na stari progi od Mariborskega otoka do Kristijanovega dravskega kopališča na koncu Sodne ulice. Zmagal je član Mariborskega plavalnega kluba Drago Lampret v dobrem času 17:23. Drugi je bil Anton Sichert, 17:40. 3. Živko Janko (Sokol II) v času 17:56, 4. Balon Franc (Sokol II) 18.07, 5. Fajdiga Mirko (MPK) s časom 18:30. Plavalni dvoboj Maribor—Zagreb Maribor, 13. avgusta. Danes popoldne se je odigral na Mariborskem otoku plavalni dvoboj med Mariborom in Zagrebom. 50 m prosto: 1. Čuček (Zagreb) 28.3, 2. Do-natič (Z) 29.2, 3. Zinič (Maribor) 30.8, 4. Jandl (Mar.) 100 m prsno: 1. Dvorak (Z) 1:25.8, 2. Škapin (M) 1:31.2, 3. Gold (M), 4. Vodička (Z). 100 m hrbtno: 1. Pestevšek (M) 1:30, 2. Smerdu (M) 1:37, 3. Pertot (Z), 4. Dvorak (Z). 100 m prosto: 1. Čuček (Z) 1:07, 2. Pestevšek (M) 1:08.2, 3. Bleiweis (Z), 4. Zinič (M). Štafeta 3 krat 50 m mešano: 1. Mariborčani (Pestevšek, Škapin in Ziherl) s časom 1:45.2, 2. Zagrebčani (Pertot, Dvorak, Čuček) s časom 1:54.2. Štafeta 8 krat 50 m prosto: 1. Zagrebčani (Bleivveis, Čuček, Donatič) 1:30, 2. Mariborčani (Gold, Pestevšek, Zinič) 1:34. Izven sporeda so sledili propagandni skobi. Nastopilo je šest skakačev, med njimi tudi naš državni reprezentant Ziherl, ki vadi zdaj mariborske skakalce in ki je danes pokazal številne krasne skoke. Tekmovanje je zaključila vaterpolo tekma, pri kateri so zmagali Zagrebčani s 4:1. Današnje tekmovanje se je končalo a imago Zagreba, in sicer a izidom 33:26. V ponedeljek. 14. t m. 1. Udeleženci proge Maribor—store potujejo z rednim potniškim vlakom št. 515, ki odhaja iz Maribora ob 5.07 in dospe v Ljubljano ob 9.02. ali pa z rednim vlakom št. 519, ki odhaja iz Maribora ob 9.16 in dospe v Ljubljano ob 13.22. 2. Udeleženci proge Murska Sobota—Ormož, proge Čakovec—Dol. Lendava in Čakovec—Pragersko naj potujejo iz Murske Sobote z rednim vlakom št. 8723, ki odhaja iz Murske Sobote ob 5.18, iz Ljutomera ob 6.04, iz Dol. Lendave ob 5.27 in iz Čakovca ob 6.33 in prihod v Ljubljano ob 13.22. 3. Udeleženci proge Dravograd—Meža—Celje potujejo z rednim vlakom iz Dravograda— Meže ob 7.24, iz Velenja ob 8.57, od Celja dalje s posebnim vlakom ob 10.30, ki dospe v Ljubljano ob 12.38. Z istim posebnim vlakom potujejo udeleženci proge Celje—Trbovlje vključno, ki odhaja iz Celja ob 10.30, iz Zidanega mosta ob 11.20, iz Trbovelj ob 11.41. Udeleženci proge Savski Marof—Zidani most naj potujejo z rednim vlakom št. 618, ki odhaja iz Brežic ob 9.57 in od Zidane-nega mosta dalje s posebnim vlakom, ki dospe v Ljubljano ob 12.38. Posebni vlak ima postanek od Celja do Trbovelj. 4. Udeleženci proge Novo mesto—Ljubljana potujejo * rednim vlakom št. 9214, ki odhaja iz Novega mesta ob 6.25 in prihaja v Ljubljano ob 8.45. 5. Udeleženci proge Kofevje-Gro»upl]e po- tujejo z rednim vlakom SL 9311 iz Kočevja ob 4. 6. Udeleženci proge Ljubljana-Jesenice se vozijo z rednim vlakom št. 911 in 931 iz Jes Ob 5.40 ali ob 10.25. 7. Udeleženci proge Rogatee—Grobelno po- tujejo z rednim vlakom št. 2114 ali 2124 iz Rogatca ob 9.14 ali ob 17.17. 8. Za udeležence proge Metlika—Novo mesto in Novo mesto—Ljubljana vozi posebni vlak z odhodom iz Metlike ob 8. iz Novega mesta ob 9.18, iz Trebnjega ob 9.53 min. in prihaja v Ljubljano ob 11.33 min. V torek 15. L m. 1. Za udeležence proge Maribor—Zidani most vozi j»osebni vlak, ki odhaja iz Maribora ob 2.15, iz Poljčan ob 3.02, iz Celja ob 3.49 in prihaja v Ljubljano ob 5.40. Ta vlak Motociklistične dirke Belgrad—Topola—Belgrad Belgrad, 18. avg. m. Danes so bile motociklistične dirke na progi Belgrad-Topola-Belgrad. Izidi so sledeči: Motorji 250 ccm: 1. Bogoljub Zabunovic 1:86.30. Vozil je s povprečno hitrostjo 79.292 km. Motorji 500 ccm: 1. Branislav Josiipovič 1:32.50. Povprečna hitrost 96.912 km. Veslaške tekme na Ciganskem otoku Belgrad, 13. avgusta. Na Savi pri Ciganskem otoku so bile danes popoldne veslaške tekme za državno prvenstvo. Za te tekme je vladalo med športnim svetom veliko zanimanje. Najprej so nastopili četverci s krmarjem. Glavni boj je bil med »Krko« in Hrvaškim veslaškim klubom. Prva je prispela na cilj »Krka«, ki je prevozila progo v času 7:23.3 in je dobila nagrado mesta Splita. Drugi je bil Hrvaški veslaški klub (Split) s časom 7:39. — 3. »Jadran«, Sušak, 7:51, 4. »Sartid«, Smederevo, 7:57, 5. »Danubius«, Novi Sad, 8:05, 6. »Galeb«, Zemun, 8:11. V doublu brez krmarjev je tudi letos zmagal »Gusar« iz Zagreba, ki je prišel na cilj v. Času 3:36.4. Pri tekmovanju s skifi je nastopilo pet ^kmo-valcev. Zmagal je Tolmačev iz belgrajskega bob-kluba s časom 3:25,3. _ , Četverci brez krmarja. Nastopilo je pet movalcev. Zmagala je »Krka« s časom 7:06;z- . . V tekmi četvercev s krmarjem (za mladino) je bila določena proga 100 m. Nastopili so štirje tekmovalci. Zmagal je četverec »Gusarja« iz Splita, ki je prispel na cilj v času 3j;37' . V doublu s kulu je zmagal »Sartid« iz ,.me- dereva, v osmercu pa »Krka« iz Šibenika. Ker je »Krka« zmagala v štirih panogah tekmovanja, si je priborila tudi državno prvenstvo. BSK : Jugoslavija 3 :1 (1 :0) Belgrad, 13. avgusta. Stara belgrajska nasprotnika BSK in Jugoslavija sta snoči začela z nočno tekmo jesensko nogometno sezono. Tekma se je odigrala na prostoru BSK-a in je zmagal BSK z izidom 3:1 (1:0). Harbig je pretekel 400 m v 46 sekundah Berlin, 13. avgusta. Nemški tekač Rudi Harbig je postavil nov svetovni rekord v teku na 400 m. Progo je pretekel v 46 sekundah. Jutri na Ljubelj Pri treningu Je dosegel J. šiška boljši čas od obstoječega drž. rekorda Jutri ob 10 dopoldan bo na Ljubelju prva velika mednarodna FIOM-dinka, na kateri bodo sodelovali najboljši vozači Jugoslavije v konkurenci z najboljšimi inozemskimi dirkači. Na včerajšnjem treningu je vzbudil posebno pozornost prvak MK Ilirije Janko Šiška na BMW, ki je dosegel boljši čas od obstoječega državnega ljubeljskega rekorda. Za jutri se obeta tako med našimi, ki tekmujejo za drž. motociklistično prvenstvo, kakor tudi med inozemskimi tekmovalci ogorčena borba. Včeraj je zadivil gledalce evrop- ski prvak v vožnji s prikolico Abart, ki je jx> vratolomni vožnji dosegel odličen čas 5.22!. Jutri bo torej na Ljubelju živo, kakor še ni bilo doslej! Po končani dirki v treningu eo se zbrali tekmovalci, odbor in članstvo vrh Ljubelja pred spominskim mlajem za pokojnim predsednikom kluba g. R. Zalokarjem, kjer so položili venec ter je starostni predsednik g. Jaka Gorjanc spregovoril nekaj pretresljivih besed ob obletnici pokojnikove tragične smrti. ima postanek na vseh postajah in postajališčih do Zidanega mosta. 2. Udeleženci proge Zidani most—Ljubljana potujejo z rednim vlakom šk 630, ki odhaja iz Zidanega mosta ob 5.15. 3. Udeleženci proge Murska Sobota—Ormož j»otujejo z rednim vlakom št. 8711, ki odhaja i* Murske Sobote ob 0.38 in od Ormoža dalje s posebnim vlakom, ki dospe v Ljubljano ob 6. Z istim posebnim vlakom potujejo tudi udeleženci proge Čakovec—Pragersko, ki odhaja iz Čakovca ob 2.10 iz Ptuja ob 2.50. S tem vlakom T>otujeio tudi udeleženci proge Donja Lendava—Čakovec, ki se morajo odpeljati iz Donje Lendave že 14. avgusta ob 21.37. Posebni vlak ima postanek na vseh i>ostajah in postajališčih od Čakovca do Pragerskega. 4. Udeleženci proge Savski Marof—Zidani most potujejo z izletniškim vlakom št. 920, ki odhaja iz Brežic ob 2.55 iz Sevnic ob 3.26 in prihaja v Ljubljano ob 5.10. Ta vlak ima postanek na vseh postajah in jjostajališčih od Savskega marala do Zidanega mosta. 5. Udeleženci proge Dravograd Meža—Celje potujejo s posebnim vlakom, ki odhaja iz Dravograda Meže ob 2, iz Gornjega Doliča ob 3.05 iz Velenja ob 3.39 in Žalca ob 4.32, prihaja v Celje ob 4.47 in prihod v Ljubljano z rednim vlakom ob 7.24. Posebni vlak ima postanek po vseh postajah in postajališčih. 6. Udeleženci proge Novo mesto—Stična potujejo s posebnim vlakom, ki odhaja iz Novega mesta ob 4 iz Trebnjega ob 4.33, iz Stične 5.08 in prihod v Ljubljano ob 6.11. Vlak ima postanek na vseh jiostajah do Grosuplja. 7. Udeleženci proge Stična—Ljubljana potujejo z rednim vlakom št. 9212, ki odhaja iz Stične ob 5.25 in prihaja v Ljubljano ob 6.39. 8. Udeleženci proge Kočevje—Grosuplje potujejo z rednim vlakom št. 9311 odhod iz Kočevja ob 4 in s jx>sebnim vlakom od Grosuplja do Ljubljane e prihodom ▼ Ljubljano ob 6.22. 9. Udeleženci proge Kamnik—Ljubljana potujejo z rednim vlakom št 8411, ki odhaja iz Kamnika mesto ob 5.42 in 8 posebnim vlakom št 8413, ki odhaja iz Kamnika mesto ob 6.40. Vsi udeleženci izstopijo na postaji Ljubijana-Šiška. 10. Udeleženci proge Jesenice—Kranj izključno in proge Kranj—rTižič potujejo z rednim vlakom št. 911. odnosno 8511,. ki odhaja iz Jesenic ob 5.40 in lz Tržiča ob 8,52. Vsi ti udeleženci izstopijo v Ljubljani-Siška. 11. Udeleženci proge Kranj—Ljubljana-Šiška potujejo z vlakom št 921, ki odhaja iz Kranja ob 6.01. 12. Udeleženci proge Rakek—Ljubljana potujejo z rednim vlakom 617, ki odhaja iz Rakeka ob 5.50. 13. Udeleženci proge Vrhnika—Ljubljana potujejo z rednim vlakom št. 8031, ki odhaja iz Vrhnike mesta ob 6.09. Spored ognjemeta na Stadionu Začetek: naznani 10 topovskih strelov in 10 zračnih granat z najmočnejšo detonacijo, nato švigne istočasno v zrak 10 ogromnih raket s sirenami in pet šopkov po 3 velike rakete z raznimi polnili. 1. slika: v sredini 2 metra veliko ognjeno kolo od'srebrno in zlato lesketajofiih fonten in ognjenih krogov v narodnih barvah, na vsaki strani kolesa pa vodoravna kaskada. 1. odmor: Istočasno švigne v zrak 50 raket s kanonado. Spuščanje 20 ogromnih raket z raznimi polnili, vsaka raketa ima drug učinek. Kanonada 20 rimskih sveč z raznobarvnimi bombicami. Ogromna, 3 kg težka bomba se razpoči visoko v zraku v 1000 malih raznobarvnih zvezdic. 2. slika: gasilski grb v velikosti 30 m’ z jubilejno letnino: grb v zelenem ognju, letnica v rdečem. 2. odmor: šopek 50 raket s kanonado 20 velikih raket solo, kanonada 20 rimskih sveč s serpentinami, ogromna bomba s tisoč zvezdic v narodnih barvah. 3. slika: 9 metrov visoka slika sv. Florijana iz tisoč zelenih bengalskih sveč, ozadje razsvetljeno z rdečim ognjem. 3. odmor:^ ogromen cvetlični šopek v vseh barvah sestavlja 50 raket naenkrat z raznobarvnimi zvezdicami, 20 velikih raket z mnogovrstnimi polnili, trije ogromni .sodčki z žabicami, žvižgači, sirenami, petardami itd. 4. slika: velikanska slika Nj. Visočanstva I princa Tomislava v gasilskem kroju s primernim napisom spodaj ali ob strani Izvedba v zelenem in rdečem bengal. ognju. 4. odmor: Salut baterija 10 zračnih bomb, girandola 10 raket ogromnih mitraljeznih , 20 rolo raket, ogromna bomba, ki se visoko v zraku razprši v stotine manjših bom- b'C 5 slika1 20 m široki in 10 m visoki ogromen Niagara vodopad, ki razsvetli vso okolico s sre-brno-svetlo dnevno svetlobo. 5. odmor: girandola iz 20 ogromnih meteor-raket s pokom in bliskom; spuščanje 20 velikih solo raket, kanonada 30 velikih rimskih sveč v skupinah po 10 komadov (1. skup. v modri, 2 v beli, 3. v rdeči barvi) ih ogromna bomba, ki sestavlja v zraku velikansko zvezdo repatico. Šaljivi konec: Pat in Patachon pri staromodni brizgalni uganjata razne norčije. Ogromna ognjena slika raznobarvnih bengaličnih sveč in fonten, vse gibljive kot živo. — Izbruh vulkana od 60 velikih raket s pokOm in bliskom, 100 manjših z ranobarvnimi zvezdicami, 3 ogromne bombe naenkrat s tisočimi raznobarvnih zvezd. Konec naznani velika slika gasilca z gasilskim pozdravom. Med detonacijami 10 zračnih granat napis »Pyrota — Celje«, »Hvala« ali »Konec«. Cene vstopnicam: Sedeži 10 din, stojišča 5 din. gasilci v kroju 8 din. _________________ »Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljala od ponedeljka od 8 zvečer do srede do 8 zjutraj mestna zdravnica dr. Žitko Jožica, Pie-teršnikova št. 13-1. telefon št. 36-24.« iSlevMtU dom« Uhaja vsak delavnik ab 12. Heoetaa naročnina 12 din. ta (noiemttva 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva aliea 6/IIL Telefon 4001 de 4005. Oprava: Kopitarjeva ulica t, Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: Jože Kramarič. — ladajatelj Ink, Jožu 8odja, Uradnik: Mirita Javornik.