poštnine Diafana v gotovim leto LVIII. V Liubliani, v nedeljo, dne 19 januarja 1930
Št. 15
2. izdala st. 3 oir
Naročnina
Dnevno ižflaj«
M kraljevino Jugoslavijo mesei.no Din polletno 150 Din celoletno 300 Din
za inozemsivo
meset no 40 Din netle |акд i?<lnig ce ole no v Juge slavili 120 Din, za Inozemsivo I-IOC
tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I sloip. peui-vrsia mali oglasi po 130 in 2D,veC|l oglasi nad 45 mm viSine po Din 2-50, vellltl po 3 in 4 Din. v uredniškem delu vršilca po 10 Dto o Pr veciem □ IWQ'll» г-ориз!
Izide oo i zjuired
razen pondellKo ln dneva po prazniku
urvunišinu /c L Kapnarievi ailCI Al. b IU Kufiopisi se ne vračalo, nclranklrana pisma se ne sprcicnia/o treuni^ifo felelon S t. 2050. unravnlStva 41. 2328
Uprava /e vixopautievi ui.ši.b j- celi ovni račun: Llubliana šlcv. I0.05U In IU.349 so inseiate, Suia/vi O.4I.730J, Zagreb SI. 39.011, Vrana In liunat *l. 24.797
Pomen haaške konference
Ni sicer že bila haaška konferenca oficielno zaključena in tudi še ni bil dosežen popolen sporazum, ker je vprašanje vzhodnih reparacij ostalo še nerešeno, vendar se more govoriti že o zaključku konference, ker njena glavna naloga se je dosegla. Med velikimi državami in Nemčijo je prišlo glede nemških reparacij do popolnega sporazuma in Youngov načrt bo stopil v veljavo. A ne samo med velikimi državami je prišlo do sporazuma, temveč tudi med zastopniki največjih finančnih skupin ^cta. Veliki svetovni kapital se je dogovoril m zajel dobiček velikih reparacijskih dajatev z ustvaritvijo mednarodne reparacijske banke v svoje roke. Kar je ostalo še nerešenih vprašanj, so ta izgubila pred velikim dejstvom sporazuma velekapitala na veljavi in zato je skoraj izključeno, cla ne bi sporazum v najtežjih vprašanjih povzročil tudi sporazuma v manjših in s tem pedpisa Youngovega načrta tudi s strani manjših držav. Združeni sili velekapitala se ni mogoče upirati in zato je računati s popolnim izvajanjem Youngovega načrta. To pa pomeni likvidacijo vseh povojnih vprašanj in s tem tudi močno osiguranje miru, ker I so rešena ona ležka vprašnja, ki so več ko en- | krat že skoraj grozila z novo vojno. V likvida- i ciji teh povojnih vprašanj pa je tudi največji uspeli haaške konference ip njena objektivna zasluga, pa čeprav bi si marsikdo želel, cla bi haaški sporazum izgledal v nekaterih podrobnostih malo drugače. Toda ob veličini celotnega uspeha se izgube pomanjkljivosti nekaterih podrobnosti.
Baš vsled veličine celotnega uspeha pa je zanimivo in poučno na kratko preleteti dogodke in pogajanja, da je sploh moglo priti do uspešne haaške konference.
Ko je bilo v letu 1923. zasedeno Poruhrjc, ko je ležala na tleh nemška valuta in ko je nastala med Nemčijo in Francijo napetost, da je bil izbruh nove vojne že verjeten, takrat pač ni bilo pričakovati, da bedo v primeroma kratkem času premagane vse težave in cla ho med Nem- ; čijo in Francijo dosežen prostovoljen sporazum glede reparacij. In vendar je danes ta cilj dosežen in kljub vsem težavam se je to tudi moralo doseči.	i
Reparacijska komisija je določila nemški re-paracijski dolg na 132 milijard zlatih frankov. Jasno je bilo, cla mora tako ogromno vsoto plačati samo gospodarsko močna država Zato je bilo tudi v interesu upnikov, cla se Nemčija gospodarsko okrepi, predvsem pa, cla se uredi njena valuta. To spoznanje je bil prvi korak k pogajanjem in sporazumu.
Dav/esovo poročilo.
Na podlagi Dawcsovega poročila se je sestala po dolgotrajnih pogajanjih dne 14. jan. 1924 v Parizu mednarodna konferenca finačnih strokovnjakov, ki naj bi našla sredstva za urav-novesenje nemškega proračuna in za stabilizacijo nemške valute ter nato uredila nemška plačila. Z londonskim protokolom z dne 10. avg. je bilo delo strokovnjakov uspešno zaključeno in Nemčija je dobila 800 milijonov zlatih mark posojila iu nemška valuta je bila urejena. Obenem pa je bil do podrobnosti izdelan načrt, kako naj Nemčija zadosti svojim obveznostim. Po tem načrtu bi morala plačati Nemčija prvo leto eno milijardo, potem vsako leto nekaj več in od petega leta naprej po 2500 milijonov zlatih mark. Dawesov načrt ni reduciral nemških dajatev in tudi glede sankcij, če ne bi Nemčija zadostila svojim obveznostim, ni določil nobenih sprememb.
Ta gospodarski sporazum pa je naravno Imel tudi v političnem oziru ugodne poslcdice in pričelo se je vedno močnejše gibanje, cla se doseže tudi političen sporazum, '"o gibanje je bilo uspešno in je privedlo do locarnskega dogovora, s katerim je Nemčija prostovoljno pri-zuaia zapadno mejo in se odrekla revanšni politiki. Sankcije, zasedba nemškega ozemlja pa naravno niso bile v duhu Locarna iu zato so se po Locarnu začela pogajanja za izpraznitev zasedenega ozemlja. Okupacija se je izvršila, da se Nemčija prisili k rednemu izplačevanju reparacij, Dawesov načrt je določil višino in način teh plačil in generalni agent za reparacije v Berlinu je moral ugotoviti, da je Nemčija štiri leta točno izpolnjevala svoje obveznosti. V svojem poročilu pa jo tudi uaglasil, da je dvomljivo, čc bo mogla Nemčija v petem letu, ko bi morala plačati dve in pol milijardi, zadostiti tudi svoji obveznosti.
Poslalo je vedno jasnejše, cla jc treba Da vv-escv načrt revidirati, zlasti še, ker je bi! za mišljen le kot poskus. A še drugi vzroki so nastopili. Na eni strani so trdili Nemci, cla odgovarja plačilo 2500 milijonov pri 5 odstotnem
obrestovanju in 1 odstotni anuiteti kapitala od 40 milijard mark, ne pa 132 milijard in da je že iz tega vzroka treba znižati nemška plačila. Na drugi strani se je pričelo urejevanje zavezniških medvojnih dolgov. Eden glavnih argumentov zaveznikov, cla ne morejo znižati reparacij, pa je bil ta, da bi drugače več morali plačati za vojne dolgove, kakor pa bi znašala vojna odškodnina. Poleg tega pa je Francija nagla-šala, da morajo vojne reparacije znašati vsaj toliko, da z njimi plača svojc< dolgove in obnovo razdejanih pokrajin. Medzavezniški dolgovi pa so se znižali in tako je bilo jasno, da se bodo morale znižati tudi reparacije. A še en drug tehten vzrok je nastopil. Po mirovnem dogovoru je bila zasedba Porenja določena do leta 1935. Jasno je bilo, da morejo Francozi za predčasno izpraznitev doseči političnih koncesij, dočim bi jim ne prinesla izpraznitev 1. 1935 ničesar.
Vsi ti vzroki so uplivali, da je prodrlo spoznanje, da treba Dawesov načrt nadomestiti z boljšim, ki bo docela depolitiziral reparacijsko vprašanje in obenem poskrbel za redno izplače-čevanje nemških reparacij. Tako je nastal
Ycur.gov načrt,
ki so ga pričeli proučevati finančni strokovnjaki. Ti pa niso bili več navezani na direktive reparacijske komisije, temveč le svojih vlad in zato so mogli tudi nemška plačila znižati. Pogajanja strokovnjakov so bila silno dolgotrajna in minil je teden za tednom, a nobenega uspeha ni bilo. Šele potem, ko so posegli v pogajanja ameriški finančniki z Morganom na čelu, so postala ta pogajanja uspešna in prišlo je do sporama. Nemške reparacije so se znižale, določila se je evakuacija zasedenega ozemlja, reparacije so postale samo finančen posel, Nemčija pa je prostovoljno pristala na plačevanje reparacij. Ne več vsled diktata, temveč po svoji prosti volji in s tem je reparacije moralno sankcionirala.
Po sporazumu strokovnjakov je bila sklicana prva haaška konferenca, ki naj bi sklepe strokovnjakov potrdila. Na tej konferenci pa je prišlo do nesoglasja med zavezniki samimi. Vsled znižanja nemških reparacij so se naravno tudi znižali prejemki zaveznikov. Nihče od zaveznikov pa ni hotel biti tisti, ki bo prejemal manj in zato so mestoma nastali naravnost dramatični prizori, ki jih je zlasti povzročil angleški minister Snov/ckn. Vendar pa jc prišlo v tem vprašanju do sporazuma, ne pa v nekaterih drugih in zato je bila haaška konferenca odgodena, cla sc med tem najde sporazum za vsa nerešena vprašanja.
Druga haaška konferenca.
Dne 3. januarja se je končno sestala druga haaška konferenca, ki pa se je oficielno smatrala le kot nadaljevanje prve. štiri glavne težkoče jc imela rešiti konferenca: 1. Vprašanje mednarodne reparacijske banke, ki je bilo etežkočeno vsled ameriško-nemškega dogovora, da plača Nemčija svoje reparacije Ameriki direktno brez posredovanja banke. 2. Nesoglasje med velikimi in malimi državami, če je treba za uveljavljenjc Youngovega načrta podpis vseh držav ali pa samo šesterih držav sklicateljic. 3. Vprašanje vzhodnih reparacij. 4 Vprašanje sankcij in vseh onih vprašanj, ki jih je omenil dr. Schacht v svoji spomenici.
Vse te težave je haaška konferenca z izjemo vzhodnih reparacij premagala. Reparacijska banka se ustanovi z domačim kapitalom 500 milijonov švicarskih frankov v Baslu in ameriška udeležba v banki se je zašigurala. Vprašanje sankcij, poostreno vsled Mugenbergove akcije sc je rešilo s kompromisom. Sankcije se dejansko odpravijo, teoretično pa so možne, če bi Nemčija Youngov načrt samolaStno raztrgala in nevtralno razsodišče to ugotovilo. Rešilo se je tudi najtežje vprašanje mobilizacije reparacij-skega posojila in sicer na ta način, cla se najame skupno posojilo za francoske in nemške potrebe in se je Nemčija zavezala, da ne bo denarnega trga za svoje potrebe tako zelo angažirala, cla bi trpelo francosko reparacijsko posojilo. Ni pa bil dosežen sporazum glede vzhodnih reparacij, dasi je tudi v tem pogledu upati na uspcii.
Tako je haaška konferenca v glavnem rešila svojo nalogo in povojna vprašanja so likvidirana. Evropa se je s haaško konferenco gospodarsko in politično zbližala. Mirno sodelovanje evropskih narodov je poslavljeno na trdno podlago in za razne šovinistične pustolovščine ni v Evropi mesta. To so jasno pokazala tudi pogajanja zaradi vzhodnih reparacij, ko seje Madjarska vsled svoje trmoglavosti docela izolirala, da je izpadel celo posredovalni predlog Italijana Brbccbija "proti njej. j Ima tudi Infaška "kftifferenca "svoje senčne
Vzhodne reparacije nerešene
Pogajanja med zastopnik velesil m malo anionio.
brani energično svoie stališče
Čehosiovaška
Haag, 18. jaa. (Tel. >Slov.<) Podoba je, da bo konec haaške konference |Ktsial nekoliko ostrejši, kakor se je pričakovalo. Predvsem je ostala popolnoma nerazčiščena situacija v vprašanju vzhodnih reparacij. Države tnale alitante zahtevajo od Anglije, Francije iu Italije jamstva za to, da v pogledu na celotni kompleks ne bodo morale plačati več, kakor bodo same dobile pri reparacijah. Dalje so se zastopniki Anglije, Francije iu Italijo sestali z dolžnicami Bolgarsko, Avstrijo iu Madjarsko, da čujejo, kakšna jamstva bi predvsem one lahko dobile od teh držuv. Snowden je kategorično odklonil vsakršna nadaljnja jamstva, tako da bi morala dati jamstva praktično samo Francija, če bi res prišlo do kakih jamstev. Posebno trdovratni sta pri tem Češkoslovaška in Romunija, dočim je videti Jugoslavija prej pripravljena podpisati Youngov načrt, posebno, ker ima izredno velik delež pri prvem Youngo-vein obroku. Končno pu ostane šc vedno mogoča taka rešitev, da ratificirajo Youngov načrt samo velike države sklicateljice. celotni vzhodni problem pa bi se potem odkazal posebni konferenci v Parizu ali na Dunaju.
Posebno Češkoslovaška je na haaški konferenci v zadnji uri nastopila kot faktor, in sicer ne samo gletle vzhodnih reparacij, temveč tudi gletle dveh drugih vprašanj. Tako je postala sedaj akutna neka že dolgo nerešena diferenca z Nemčijo. Češkoslovaška je namreč v okvirju svoje agrarne reforme razlastila tudi imetje nekaterih nemških državljanov in zahteva Češkoslovaška od nemške vlade izjavo, da se-odreka vsakršni zahtevi po odškodnini. Nemška delegacija na to ni mogla pristati, šc važnejša pa jc za haaško konferenco neka druga zadeva, ki se tiče Češkoslovaške. Na prvi haaški konferenci meseca avgusta so bile višje zahteve, ki jih je stavil Snowden, deloma pokrite na ta način, da jc Italija prevzela jamstvo za znesek 9 milijonov murk, ki jih je imela plačati Češkoslovaška reparacijski komisiji iz svojega osvobodilnega dolga. Sedaj pa celotno vprašanje vzhodnih reparacij ni rešeno. Češkoslovaški obrok l) milj. mark torej ne more še i »ostati akuten. Zato je skušala Italija kot garuutinja sedaj v zadnji uri izvajati na konferenco gotov pritisk. Dalje je Italija baje izjavila. da ne podpiše Youngovega načrta, čc Češkoslovaška ne podpiše ureditve. Tako je še v zadnjem trenutku nastal incident, ki pu se bo najbržc dal odpraviti. Zastopniki petih velikih držav upnic so stopili v stik /. zastopniki inale mitante in imajo v tem trenutku sestanek, da se posvetujejo o sporu med (talijo in upniškimi državami. Zato se je morala plenarna seju odbora za reparacije, ki jc bila določena nu 15.30, odgoditi do 18.
Položaj, ki se lahko spremeni vsako uro, je sedaj nekako sledeč: Nemško-češkoslovaške težkoče pač ne bodo motile samega poteka konference. Na obeh straneh gre bolj za načelna, kakor za materialna vprašanja, ker gre, kolikor se je mogel informirati Vaš dopisnik, v predmetnem sporu prav za prav samo za Iri nemške državljane: princa Schauinburg - Lippe, bavarskega prestolonaslednika Ruprechta in kneza Thurn-Taxisa, ki so imeli pred vojno velika posestva na Češkem. Vrednost spornih objektov pa se ceni samo na nekoliko milijonov, če bi Češkoslovaška v tem sporu popustila zato, ker je materialna vrednost samo majhna, bi ustvarila s tem prejudic za slični češkoslovaški-madjar-ski spor, katerega sporni objekt pa gre v milijarde. Posrečilo se bo pa, to stvar izločiti iz konference. Mnogo pomembnejši je za nadaljnji potek konference odpor Italije, podpisati â Youngov načrt, če češkoslovaška ne bo plačevala omenjenih 0 milj. mark letno, katere mora Italija po sklepih iz meseca avgusta poravnati Angliji. Na današnjem popoldanskem razgovoru petih upniških držav sc je zato tudi v glavnem govorilo o tej zadevi. Ze vnaprej se je zavrnila misel, da bi pritegnili tudi Nemčijo kol garantijo, in tr način se položaj komplicira: Italija ne podpiše, ker češkoslovaška ne plača določenih !) milj. mark, Češkoslovaška ne plača, ker še ni dosežena likvidacija vsega kompleksa vzhodnih , a-racij. To pa zopet ni mogoče radi dosedanje trdovralnosti Madjarske. Tako je poslala Madjarska danes popoldne ključ konference. Zastari, toda za utrditev miru in gospodarski na-prćidek Evrope pomeni krèpko pridobitev in to jc glavno.
stopniki petih upniških držav so se danes popoldne posebno razgovarjali z grofom Bethle-nom o tem, kako bi se mogla najti skupna formula, ki bi madjarski problem uredila vsaj začasno, ali kako bi sc mogla taka ureditev začeti ali zajamčiti.
ïtalèça podpira Madjarsko
Prago, 18. jan. (Tel. Slov.«) Iz Haaga se poroča, da je madjarsko vprašanje povzročilo hud konflikt med velesilami. Tekom današnjega dne so nastale velike diference med Italijo na eni strani. 1er Francijo in llelgijo na drugi strani, dočim se Anglija približuje italijanske' mu naziranju. Gre za jamstva, ki naj jih dajo velesile državam male antante za to, da se zahteve male anle proti Madjarski zadovoljijo, in da države male antante v kliringu med madjar-skimi repa racijam i in med zahtevami madjar-skili optante v pred razsodiščem vsekakor dobijo aktiven saldo. Posvetovanja velesil so trajala ves dan in Loucher jc dal zastopnikom male antante objaviti besedilo garancijskega pisma. Ko so se danes dopoldne začela posvetovanja med sklicujočimi državami in malo an-tanto, je nenadoma izjavil italijanski finančni minister Mosconi, tla so koncesije, dane mali antanti, za Italijo nesprejemljive in da se torej Italija umakne. V istem smislu se je izjavil tudi Snowden, dcčini sta se Francija in Belgija izrekli za garancijo. Čuje se, da je med sejo prišlo do burnih konfliktov. V Večernih urah se je položaj poostril še s tem, da se bo v primeru, če bo Češkoslovaška branila, ludi Italija branila, podpisati zaključni protokol k Youngovemu načrtu. Loucher je izjavil časnikarjem, da skušajo velesile vplivati na Madjarsko in malo antanto, da bi prišlo do stvarnega sporazuma.
Frsmciija zcedovolina z uspehom
Pariz, 18. jan. (Tel. Slov. ) Finančni minister Cheron jc danes objavil izjavo o do sedaj doseženih uspehih haaške vladne konference. Rekel je: Ustvaritelj ženevskega protokola je stremel za tem, da se doseže popolna in definitivna ureditev. To delo je končano. Karakteristika doseženega uspeha je ta, da dogovor nc temi j i več na sili, s katero bi upniške države pritiskale na dolžnike, temveč da temelji do gotove mere na skupnosti interesov obeli strank. Mobilizacija dolga je zagotovljena. Lahko se reče, da je prva transa gotova. Reparacijski problem jc iz političnega vprašanja postal čislo trgovsko vprašanje.
Obtfiisbe velesiS mali antanti
Pariz, 18. jan. AA. »Havas« poroča iz Haaga: V želji, da sc državam Male antante da formalno jamstvo glede na rešiiev onih vprašanj, ki te države zanimajo v zvezi z Madžarsko ter v želji, cla zastopniki držav Male antante takoj podpišejo protokol o sprejetju Youngovega načrta, so velesile izdelale deklaracijo, v kateri med drugim vele: Francija, Velika Britanija in Italija sc obvežejo, da bodo stremele za tem, da bo komisija za vzhodne reparacjie rešila vprašanje stalnega mednarodnega sodišča o točkah členov 191 in 250 trianonske mirovne pogodbe glede na sklep Društva narodov o optantili iz leta 1927. Dalje pravi deklaracija, da se bodo Velika Britanija, Francija, Italija, Japonska in Portugalska odrekle v korist Romunije, češkoslovaške in Jugoslavije svojega deleža, ki jim gre iz reparacij Madžarske po letu 1943.
Sđaššsče ma?e wnfante
Haag, 18. jan. ЛЛ. Ker jc vprašanje nemških reparacij dokončno rešeno, je stopilo vprašanje vzhodnih reparacij \ končni stadij zaradi upiranja Madjarske. Predsednik komisije za vzhodne reparacije francoski minister Louchcur je imel sestanek predsednikom haaške konference Jnspari jem in mu obrazložil nemožnost rešitve madjarskih reparacij ter tudi navedel razlog neuspeha копГсгспсс v tem vprašanju. Zastopniki Male antante so zahtevali rešitve vseh vprašanj, a Madjarska jc predlagala, tlti sc reši vprašanje edino \ zvezi f. agrarno reformo. Zastopniki Male antante so pristali na to. tla se en del vprašanja reši v Haagu, drugi del pa pozneje nn spccijalni konferenci, a obenem so zahtevali jamstva, da njihove ubvcvr iinsploti M idjatski lic IhkIo preseglo vsote njihovih prejemkov od Madjarske. včeraj popoldne so .trajala pogajanja do 20. ure, a brez uspeha
Uredba o poboljševalnih
zavod.k ro mladoletne
Be'çjrad, 18. jan. A A. Minister pravde dr. Srskič je predpisal uredbo o osnavljanju in delu državnih zavodov za vzgojo in poboljšanje dere in mlajših mladoletnikov.
—t. obsega obfe odredbe. Uredba pozna državne, zasebne in druge (občinske, oblastne itd.) zavode za vzgojo in poboljšanje dece iu mladostnikov. Državni kakor zasebni zavedi stoje pod nadzorstvom pravosodnega ministrstva.	I
Cl. 5., 6. 7. govore o vrstah in osnavljanju
tovodov.	. '
Državni zavodi so te vrste: L zavodi za vzgajanje dece. V te zavode se pošiljajo zapuščeni in moralno pokvarjeni otroci (S 14. K Z), ki so izvršili kazniva dejanja. Oddajo odredi skrbstveno sodišje na podlagi § 20 kaz. гак.; 2. zavodi za vzgajanje mlajših mladoletnikov. V te zavode se pošiljajo zapuščeni in mlajši mladoletniki (§ 14. K Z), ki so storili kal-o kaznivo delo. Oddajo odredi sodnik za mlajše mladoletnike (§ 9, 10, 433 do 454 K P) čl. 15. uvodnega zakona), a na podlagi § 27 in 28 kazenskega zakona. Gojenci ostanejo v zavodu vse dotlej, dok'er se ne pobo'jšajo, najmanj leto dni in največ do končanega 21. 'e-ta življenja; 3. zavodi za poboljševanje mlajših mladoletnikov. V te zavode se pcšMjajo zapuščeni in moralno pokvarjeni mlajši mladoletniki, ki so storili kaznivo dejanje in ki so toliko zreli, da so megli pojmiti pomen svojega dejanja in la so po tem pojmovanju delali, a so ravno toliko pokvarjeni, da jih ni moči poslati v zavode za vzgojo. Oddajo vrše sodniki za mlajše mladoletnike na osnovi S 28 K Z. Gojenci ostanejo v zavodu dotlej, dokler se ue poboljšajo, najmanj 3, največ 10 let. Iz zavodov za poboljševanje se lahko gojenci premeste v i zavod za vzgajanje mlajših mladoletnikov na osnovi § 453 zakona o sodno-kazenskeni po- . ■•topku.
Vzdrževanje državnih zavodov nosi pravo- . sodno ministrstvo (čl. 8.).	I
Upravo zavoda vodi upravnik zavoda, ki ; ga izvoli z natečajem iz. vrst pedagogov mini- ■ ster pravde (čl. 10.-13.). Cl. 14. in 15. govorita : o oddelkih zavoda, katerih je 15. Cl. 16.—21. j govore o dolžnostih osobja, čl. 22. in 23. o fondu Učencev. .Nato slede v Štirih členih prehodne določbe.	,	I
A, Thomas prde v Belgrad
Be'grsđ 18. jan. AA Direktor mednarodnega urada dela Albert Th~mas, velik prijatelj našega naroda prispe v Belgrad 16. fe-!>ruar;a t. ! Albert Thomas se zlasti zanima 7Л scc:jr,'ne razmere v naši državi in, za ureditev odnošajsv nr.-d dalavstvom in poslodav-ci. Pri tem obisku bo Thomas posetil naše najvišje pristojna činitelje. da se informira o sedanjim položaju delavstva v naši državi.
Odgovor „Bel. Pravice"
Za Delavsko Pravico; bi bilo bolja, da ue bi pričenjala polemike o stvareh, ki smo jih nave di 9. t. m. v uvodniku na njen naslov. Daleko bolje bi bilo, da bi molčala in si stvar vzela k src u, ker vsa;ca polemika bo še bolj razgalila zmotno pol, po kateri »Delavska Pravica usineija svoj pokret«. Ker njen -govor je prav tak, kakršnega smo se v interesu znosnih in kulturnih medsebojnih odnosov | — bali. Z nekaj jalovimi zofizmi v uvodniku, j ki so preračunani na nepoučenost čitatel^ev in za slepilo dobromislečirn preide naše ugo- : tovitve. Ob popolnem brezčuiju za vsak takt in stvarnost, v nekaki strastvenosti, ki vedno ; z .megli pameten preudarek, preide nalo na osebne napade proti duhovnikom, ki pri Slo- j vencu, sodelujejo, odreka -Slovencu: kal li- i cizem, mu očita velel apitalizem, kriči, da je ; v isti bojni liniji s Krekom, cla priznava etič- : na načela katoliške Cerkve, da je za iesled- j nost v načelih — in tako gre ta mešanica preko cele prve strani.
Vsa ta brezglavost je točeu dokaz, da pisec Delavske Pravice« dela ravno to, pred čemer smo ga svarili. Preveč suženjsko kopira svojega vzvišenega uzornika, g. Vitusa Hel-lerja. Tudi ta možakar je po svojem listu ( >Das ueue Volk ) vršil podobne akrobacije, vse je opsoval, vsem izpraševal vesl, nihče i bil dovolj krščanski in kateliški, niti ne. cerkev sama. Napadal je duhovščino in se 1 il kar užaljenega, da se ši.ofje niso pri njem informirali, lam naj pošljejo kakega duhovno a. V isti smešni pozi je ludi naš junak v Delavski Pravici , ki si trenda tudi domišlja, da bo ordinr.riat moral njega vprašati, kje n..„ . o uaslavljen kak duhovnik.
Ponavljamo še enkrat, kar smo poudarili že zadnjič: Nič ni potrebnejšega in za naš čas primernejšega, kol močan, zdrav krščansko-socialni pokret. Kot tak bo vedno užival podporo našega lista in vse poštene javnosti. Toda z enim ali drugim bolestnim tnegalomanom bodo pač morali počistiti, ali mu pa vsaj onemogočiti vodilno besedo v glasilu krščanskega delovnega ljudstva. Kajti — kakor smo omenili že zadnjič —, krščansko delovno ljudstvo tako pisanje odklanja. Delavska Pravica« je pričela romati nazaj in bo romala še bolj, ako bodo ostali trmoglavi in gluhi za dober nasvet.
Pred razorožitveno konferenco
Vse de*egaci,e pr spele — lialiia za zmanjšan;e brodovij Amerikanci opiim.stični
Lortdon, 18. jan. (Tel. Slov.«) MacDonald je imel že danes razgovor z italijanskim voditeljem delegacije Grandijem. Nato je sprejel ameriško delegacijo. S Slimsonoin pa se je MacDonald sestal že včeraj. Z malimi izjemami so sedaj zbrani v Londonu že vsi udeleženci konference. Večina francoske delegacije je že dospela v London, dečini se Tardieu pričakuje jutri zjutraj iz Haaga. Snovvden bo prišel iz Haaga najbrže v torek zjuiraj.
London, 18. januarja. (Tel. :Slov.«) Italijanski zunanji minister Grandi je včeraj dospel v London. Na kolodvoru ga je sprejel angleški zunanji minister Henderson. Grandi bo danes ob i si al MacDonalda in najbrže tudi ameriškega državnega tajnika Stimsona. Do jutri zvečer bodo dospeli v London vsi delegati. Daily Herald« je mnenja, cla bo italijanska delegacija ua londonski pomorski konferenci igrala veliko v logo. Grandi je dobil od Mussolinija iuslrukcije, po katerih bo njegov govor pri otvoritvi konference v torek prava senzacija. Italijanski program vsebuje misel, da bi vsakršen dogovor obeležil Italijo kot
» najslabotuejšo pomorsko silo in da bi Italija samo pridobila, če bi se brodovja vseh držav kolikor mogoče zmanjšala.
London, 18. jan. AA. Snoči je sprejel vodja ameriške delegacije Stimson številne novinarje, katerim je dal kratko informativno poročilo o pomorski razorožitveni konfercnci. Stimson jc posebno naglasil prisrčni sprejem v Plymout'nu, v katerem je več društev, ki se i posebno zanimajo za ameriške zadeve, kar je ! zelo dober znak za bodočnost. Nadalje je Stimson izjavil, da je imel zelo prijeten razgovor z angleškim ministrskim predsednikom MacDonaldom in da bo ameriška delegacija danes posetila angleško zunanje ministrstvo. Končno je Stimson omenil, da se bo sestal z delegati drugih držav še pred konferenco in da bo jutri posetil odposlance Francije in Italije. Na vprašanje, kaj misli o konferenci, je Stimson naglasil, da ameriški delegati trdno upajo na ugoden potek konference. Nocoj bo prispel iz Pariza francoski zunanji minister Briand. Tardieu prispe iz Haaga v nedeljo zjutraj. Leyguès in drugi francoski delegati odpotujejo jutri iz Pariza v London.
libéra?cl proti
L:b "dint kongres za zvezo z britanskim imperiiem
Bombay, 18 jan. AA. Zadnji radikalni sklepi vseindijskega kongresa glede borbe za popolno neodvisnost Indije so zbudili v indijskih liberalnih krogih, ki zastopajo v vprašanju indijske ustave dokaj zmerno stališče, veliko vznemirjenost in skrb za prihoinjost Indije. Ti krogi in:nljo, da bo vseindijsko gibanje vse prej kakor koristilo vprašanju indijske samostojnosti in da bodo konservativni krogi v Angliji izrabili sklepe vseindijskega kongresa in zadnje atentate proti angleškim državnikom v boju proti indijski samoupravi in tako preprečili za enkrat edino možno rešitev indijskega problema. Liberalni krogi na-giašajo nadalje, da je Indija gosp darsko preozko zvezana z britskim imperijem, da bi mogla brez resnejših posledic prekiniti z brit-
skim cesarstvom vse zveze. Liberalni krogi se boje, da bi konec aug'cške nadvlade v Ind.ji vrgel deželo v popolno anarhijo in razbil Indijo na številne državice, v katerih bi potem popolnoma zavladali indijski maharadže. Da se zajezi vseindijsko revolucionarno gibanje, je sklical svet zapodnoindske liberalne zveze v Bombayu kongres vseh liberalnih krogov, na katerem so govorniki poživljali liberalne kroge, naj mobilizirajo vse svoje sile na eni strani za boj proti anarhiji in na drugi strani za boj proti sedanjemu vladnemu sistemu, ki sili indijsko ljudstvo v revolucionarne vrste. Kongres je odobril rezolucijo, v kateri ostro obsoja revolucionarno gibanje in najenergič-neje odklanja vse teroristične akcije, ki povzročajo Indiji nepopravljivo škodo.
Ne poMjte skozi Italijo
Dunajska vremenska napoved. Večinoma jasno. V nekaterih krajih jutranja megla. V dolinah zjutraj hud uiruz. Nu gorah topleje.
— Ljubljana, 15. 1- Ljubljanski advokat dr. Drago Maruši? ;e hotel v svojih poklicnih poslih potovati v Italijo, pa so mu obmejne italijanske oblasti prepovedale prestop тејз, dasi je imel vse potne listine v popoln m redu. Petem, ko so italijanske cblasti na švi-carsko-itali'anski me.i zaprle g. Demelrij '-ča, je to v kratkem času že dru<?i slučaj italijanskih manir. Kakor znano, je bil k- >i-metrljevič na meji brez razlega zadržan. Odvzeli so mu vse potne dokumente in ga držali 10 dni v ječi.
Junaško delan'e £&ofa
Budimpešta, 18. januarja. (Tel. Slov.«) Apostolski vikar in škof v Velikem Varadinu dr. Anton Maver je pred kratkim s svojim velikim osebnim pogumom preprečil roparski umor in ujel ceâlnega roparja. Ko se je peljal v svoji kočiji po deželi, je zaslišal iz cestnega jarka žensko stokanje. Ustavil je voz in našel v jarku težko ranjenega dekleta, obenem pa je opazil ne! epa moškega, ki je zbežal na polje. Brez pomisleka je 60 letni škof zahteval od svojega kočijaža revolver in stekel za bežeči m roparjem. Večkrat je za njim ustrelil, da bi ga ustavil, in ga ni nehal zasledovati, dasi je ropar grozil, cla ga bo ustrelil. Tako ga je pregnn'al štiri kilometre daleč in končno ga je ujel. Ropar je neki cigan, ki je hotel dekle oropali.
Prvu smrtna obsodba szclnoShiîc za s ru->l'evalk
Buc'impeš'a, 18. jan. (Tel. Slov.«) Sod;šče v Szolnoku je danes izreklo razsodbo proti dvema obtoženkama v zastrupljevalni aferi. Obto-ženka Marija Kardos je bila radi zastrupitve moža in sina na podlagi lastnega priznanja obsojena na smrt na ve.šalih, obtoženim Julija Fôldvary pa je bila radi pomanjkanja dokazov oproščena od obtožbe, da je zastrupila svojo mater, moža in priležnika. Zagovornik Marije Kardos je vložil priziv proti smrtni obsodbi, državni pravdnik pa priziv proli oproslilni razsodbi.
Drzen rov sredi Londona
London, 18. jan. (Tej. »Slov«) Ko je včeraj kurirni avtomobil ministrstva zn zrakoplovslvo jj vozil, kakor običajno, s |M)šte poštne pošiljntve za ministrstvo, je nenadoma pridrvel za njim drug avtomobil, iz katerega je skočil neki moški, pograbil poštni paket, zopet skočil v svoj avtomobil in si- odpeljal. Uradnik je bil radi drznega napada tako osupnjen, da v prvem trenotkn niti ni mislil nn zasledovanje. Ropnr je radi tega lahko ušel s svojim plenom, kjer so se nahajali tndi izredno važni tajni spisi.
Citaite „Slovenski list"!
Takih slučajev je še mnogo. Predvsem so takim šikanam podvrženi ljudje, ki so rojeni v Istri, Trstu ali Gorici. Tudi sicer ni noben naš državljan varen pred mallretira-njem od strani italijanskih obmejnih oblasti.
Tako postopanje s potniki naše narodnosti moramo najostreje obsojati, kakor jih obsoja ves civiliziran svet. Mislimo pa, da je tako postopanje na škodo Italije same. Da pa ne bedo naši državljani neprestano izpostavljeni takim šikanam, poživljamo vse Jugoslovane, da naj nikar ne potujejo v Italijo ali skozi njo.
Ki!a ska se osamosvoju:e
London. 18. jan. (Tel. »Slov.«) Po vesteh iz šanghaja namerava guverner province šansi dne 1. marca uvesti tobačni monopol. To bi kršilo dogovor, ki so ga sklenile tobačne družbe z nankin.ško narodno vlado. Ravno tako bi tudi nameravani monopol za mineralno olje kršil zajamčene pravice petrolejskih družb.
Nova vetilka tovarna na Pol:skem
Varšava, 18. jan. (Tel. »Slov.«) Včeraj je bila otvorjena v Tarnopolu druga največja državna tovarna za dušik, ki zaposluje 1200 delavcev. Opažati je splošno tendenco, da se industrijska podjetja za vojno industrijo premestijo v zahodni del Galicije, ki jc najbolj zavarovan.
Nov rekord Coslesa
Pariz, 18 jan AA. Poročajo iz Lime, da je letalec Costes do davi ob 8. potolkel svetovni rekord v brzini leta v daljavo z tovorom 500 kg. Costes je v 16 in pol urah preletel 3500 km in dosegel povpiečno hitrost 240 km na uro.
Hiinha o jugos'.-sfoiaškib odnosajêh
Zagreb, 18. jan. (Tel. »Slov-.«) Jutrišnja »Hrvatska Straža« bo prinesla ra govor svojega dopisnika z ms:*. H1 i n k o, predsednikom Slovaške ljudske stranke. V tem .iiier-vjuvu je HHnka izrazil upanje, da bo uspelo gibanje za ustanovi lev katoliškega bloka v češkoslovaški državi. Na vprašanje o odno-šajih Slovakov do Slovencev in Hrvalov je Hlinka odgovoril :
»Politično sodelovanje je težko. Glavna ovira je pomanjkanje skupne тејз, ker se ni izpolnila želja nas Slovakov in vas, Hrvatov in Slovencev. To je želja o koridoru. Vi, Hrvati in Slovenci ste nam Slovakom cd vseh slovanskih narodov najbolj blizu po svoji veri, narednih običajih itd. Vendar pa bo potrebno, da se naši kulturni in gospodarski odnosa ji poglobijo. To bi se dalo drseči z intenzivnim dopisovanjem, z izmenjavo časopisov, brešur, knjig ild. Medseb jno bi se morali spoznati z i Teti in peseti, kakor so že lansko lelo prišli Hrvati k nam v poset ob proslavi v čast kardinalu Havliku. Tudi na gcspodarrke odiršaje bi morali polagati večjo pažnjo. Naši medsebojni trgovski cd-nošaji so še'e v povojih. Imamo pa pri nas mnego stvari, ki hi jih lahko izvažali k vam. Tako n. pr. brindža, svetovno znani slovaški sir, keramični prodati itd. Vi bi lahko izvažali k nant blago, la ga sedaj kupu.'emo cd Madjarov in Romunov. Študirati bi morali skupno gospodarsko kulturo. V ostalem si bodimo vedno svosti te-ra, da smo si med slovanskimi narodi najbližji po značaju.«
Beigra she vesti
Be!grad, 18. jan. AA. Po informaciji, ki so jo prejele naše gospodarske organizacije, bo 17. februarja t. 1. v Ženevi mednarodna konferenca za proučitev vprašanja mednarodne konvencije o carinskem premirju. Na tej konferenci bo zastopana tudi nr.ša država.
Belgrad, 18. jan. A A. Na intervencijo go-spodarske sekcije Društva narodov bo v kratkem mednarodna konferenca za zbiranje in ko-difikacijo privatnega prava o rečnem prometu. Mednarodna zbornica za trgovino se je obrnila tudi na jugoslovanski nacijonalni odbor zbornice za podatke o rečnem prometu v naši državi. Naš odbor si je nadel nalogo, da zbere vse potrebne podatke za to konferenco.
Velik vojni ukaz je izšel. Med drugimi sta reaktivirana dosedanji rezervni zrakoplovni poročnik Rudolf Horvat ter pilot Milan Stopar; t* komandanta druge čete mora v skega bata-ijotia je imenovan pe hotni kapetan II. razr. Josip Ahšec; zu vršitelja dolžnosti komandanta celjskega vojnega okrožja je imenovan pehotni poročnik Jakob Skalčep; v operativni oddelek glavnega generalnega štaba je pozvan podporočnik Matija Močivnik.
Uprava Sokolu kr. Jugoslavije ima svoje prvo sejo dne 25. t. m. v Belgradu. Dnevni red je zelo obsežen. Izvolili se bodo odbori posameznih žup.
Zagreb, 18. januarja. (Tel. 2>Slov.«) Danes popoldne je dopotovala iz Zagreba v Sisak po-klonitvena deputacija hrvatskih kmetov. Tu se priključi deputaciji iz sisaške okolice. V Sisak so dopetovali tudi člani pevskega društva »Lisinski«, ki priredijo danes zvečer koncert.
Zeiezniška nesreča pr« Hrastn ku
Ljubljana, 18. januarja. (Tel. .:Slov.«) Nocoj je dospela semkaj vest, da se je med Zidanim mosloin in Hrastnikom dogodila smrtna nesreča. Ko se je brzovlak Belgrad—Ljubljana odpeljal iz postaje Zidani îr.ost, je nenadoma skočil na vlak mladenič od 25 do 30 let star. Viseč na vagonu, je vprašal kon-dukterja, kam vozi vlak. Mož je nameraval potovali v Maribor in jn takoj, ko mu je sprevodnik odgovoril, da je vlak namenjen v Ljubljano, hotel skočiti z vlaka. Sprevodnik ga je skušal zadržati. Razvila se je med njima živahna debata, kateri so sledili potniki na vlaku s strahom. Ko je vlak dosegel že hitrosl 60 km na uro, se je mož nenadoma iztrgal sprevodniku in skočil z vlaka. Bilo je to točne ob 7.28. Kljub temu, da se brzovlaki v Hrast niku ne ustavljajo, je vlakovodja na tej postaji ustavil vlak. Sestavili so zapisnik. O usodi moža še nismo mogli zvedeti nič natančnega.
V nei'.merni žalosti naznanjamo, da soproga, mamica, hči, seslra, svakinja, leta
je naša iskreno ljubljena, dobra, nepozabna gospa
Marija Gajšek ro|. Tmk
soproga pogrebnega podjetnika
danes nenadoma, prevldena s svetimi zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage nam pokojnice bo v ponedeljek, dne 2u. januarja ob 15. uri iz hiše zalosli Zaloška cesla št. 1 oziroma Hrvatski trg št. 7 k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v torek dne 21. januarja ob 7. uri v cerkvi sv. 1'elra.
Ljubljana, dne 18. januarja 1930.
Ivan, soprog. Ivan Turk, oče.
Ostali sorodniki.
Anda in Vladko, otroka. Ivan in Alojz Turk, bral«