ft. 11 Fttnln« pocatol«— (C. C, e— !■ ggg
V Trsta. * petek 13. laniiiiia, 1928. - Leto VI.
Posamezna številka 30 ee&t
Letnih LIH
Ki* izkaja	dan zjutraj »ren ponedeljka. Naročnina: u 1 mene L
0 niestce L 22.-, f^^L	lei« L 75—• T ino^mrtro meseSao *
L 630 več. —	"tfkc 30 —	a 1	prodan. ,
r širukosti i	trgov«ke in obrtne o*la«« L 1—. »a okutU
piće, z-abvaie,	/jjC^L 1.50, ofilase denarnih zavodov L	_
jj/mf	prvi >truni L 2*—
EDINOST
Uredniitvo m ■pnvniitnx Trst (3), okca 8b Ptaanoeaco (TAssiai 20, Tm ieion 1141. Dopisi naj se poifljajo uklfafioo uredništvu, ogiaai, rekla* macije in denar pa upravsiStvu. Rokopisi ae *ne wa£ajo. Reirankitaa*) pfcma se ne sprejemajo. — last, založba in tisk Tiskaro« «fifflnr>BUn Fođuredniitvo v G o t i c i : ulica GkM>i Carcksoci IL7, La — Telat M. 322y Glavni in odgovorni uredniki psof. FHfp Pegic.
fflal!fliaW4wlfil?
Vsakdo, ki se upa. nadlkrifiti Henryja Forda v izdelovanju avtomobilov, postane znamenita oseba v svetovni proizvodnji. Mordsi ni znano vsakemu, a dejstvo je, da je Alfred P. Sloan mlajši, predsednik ameriške družbe General Motors Corporation, neoporečno porazil Forda v tem oziru. Resnica pa je, da je Fordov avto na cesti že osemnajst let in da je bil v svojih »najlepših letih* daleč pred vsemi drugimi.
Resnica je na drugi strani tudi. da je Sloan z največjo naglico vrgel na «trgov s ko fronto» svoje avtomobile v kritičnem trenutku. Dosegel je Forda, pretekel ga je in ga končno pustil daleč za. seboj. Toda tekma še ni končala — Ford se je ustavil, da premenja avtomobile, kakor premenja biciklist razpočen gumijev obroč. Njegovi avtomobili so že premen j ani in sedaj bo pritisnil z nogo na vzvod in tekma se bo nadaljevala.
Naj reče Sloan kar hoče, dejstvo je, da se je zapletel v boj z največjim bojevnikom na svetu in da bo zaradi tega njun spopad nekaj nepopisnega. Kdo med njima bo postal avtomobilski kralj sveta? Alfred Sloan je danes avtomobilski kralj — pa se bo vzdržal na prestolu? Leta 1921. ie njegova družba (Gen. Motors Corp.) prodala za tristo milijonov dolarjev avtomobilov i — leta 1926. pa za polnih tisoč in šestdeset milijonov dolarjev. V teku treh let so delnice te korporacije po&kočiie na svoji vrednosti za 480%. Od vsakih petih avtomobilov, ki so bili v letu 1927. prodani v Zediujenih državah, sta bila dva od Sloa-nove korporacrje.
Ko je Ford opazil, da so začeli njegovi avtomobili pešati v tekmi, je sklenil jih premenjati. To delo je dovršil z znatnimi m vsega upoštevanja vrednimi stroški Najprej je izdelovanje tistih avtomobilov, ki jih vsi poznamo, ustavil za dobo šest mesecev. To pomeni, da se je mj-ral odfpovedati dobičku, ki bi znašal okoii petdeset milijonov dolarjev za tisto dobo. Dalje je bilo potreba instalirati nove stroje v njegove tovarne in prenoviti nekatere stare. To je tudi precej, kajti že v letu 1922. je imel v svojih delavnicah, stroje, ki so bili vredni sto milijonov dolarjev. Nekateri so izračunali, da stane Forda vsa pre-menjava približno en milijon dolarjev na dan, toda ti računi so najbrž pretirani.
Pa naj bo kakor hoče, preme-rajava se je zgodila in danes je Ford vrgel na trg nove avtomobile, katerih cena gre od 380 do kakih šesto dolarjev za avto. Prejšnjim «fordom» so pravili Amerikanci «pločevinaste Lize», novim pa priznavajo, da so zares avti. Stari «fordi» so izgubili ves ugled — ljudje, ki so sedeli v njih, so gledali v tla, ker jih je bilo sram. Novi so pa tako praktična, tako lepa za oko, tako udobna in naposled tako cenena vozil a,da so mahoma vzbudila občudovanje vsega sveta. Trg s starimi fordi je končal — prijatelj nam piše iz Amerike, da dobite «plehnatih Liz» tam kolikor jih hočete, če plačate za vsako — petindvajset dolarjev! Pa še bolj po ceni bodo menda.
Tak je sedaj položaj. Tekma Sloan-Ford se je začela znova. Zanimiva je toliko, da jo opazuje ves svet. Kakšen bo boj teh dveh gospodov? Jasno je, da bo imel obliko mrzličnega iskania odjemalcev. Siloviti bodo njuni spopadi na tem polju.
Predočiti si moramo še eno ■ dejstvo: Amerika je z avtomobili takorekoč nasičena. Ea avto pride na vsakih pet prebivalcev. To je višek — preko te točke ne pcjde več daleč. To pa pomeni, tla bo v Ameriki odslej prodam nih samo toliko avtomobilov, kolikor se jih sproti izrabi. Zunanji avtomobilski trg je pa napram ameriškemu malenkosten, kajti upoštevati moramo tudi o-gromnost te industrije. Iz vsega tega sledi, da je avtomobilska industrija kot celota tudi prišla do viška svojega razmaha. Na-stopil bo konkurenčni boj med različnimi družbami. Zdaj ne gre ve c za. to, da se najdejo novi odjemalci, Ker jih ni več; zdaj je važno le vprašanje, kdo si bo obdržal stare! Navidezno novi odjemalci, ki si jih neka družba
pridobi, nise dejanski novi, nego so odvzeti drugim družbam. Z drugimi besedami: uspeh ene družbe pomeni izgubo pri drugi. To dejstvo pa odpre pot konkurenčnemu boju, v katerem bodo slabejše družbe podlegle. Sloan to dobro ve. On pravi: «Vprašajte povprečnega človeka, kakšno je danes splošno stanje "avtomobilske industrije, in dejal vam bo, da je v najsi-jajnejšem dvigu in procvitanju. Dejstvo pa je, da se industrija že štiri leta ne dviga več. D^ies je docela ustaljena. Kar se danes dogaja, je le prelivanje trgovine od ene družibe na drugo.»
To je torej tista resnica, ki smo jo povedali zgoraj. Živele bodo najkrepkejše in najsposobnejše družbe, ostale bodo samo životarile Še nekaj časa in potem ugasnile. Ljudje pošiljajo svoja naročila tja, kjer se nadejajo dobiti največ vrednosti za vsak plačani dolar.
Taka je situacija, ki se stavlja pred oba velika borilca. Kdo bo zmag-al — Ford ali Sloan? Prav kmalu bomo videli to.
F. M.
ZSorovoBja pSrajil mlsh
fašisiovske stranke bodo sklicana v kratkem.
RIM, 12. Glanmi tajnik faši-stovske stranke je sklenil sklicati zboravaraja pokrajinskih vodstev stranke, na katerih jim }>o pojasnil delovanje in program stranke tekom novega leta ter dal natančna navodila o izvedbi konsolidacije v stranki in o vpisovanju novih članov. Končno jim bo obrazložil tudi sodelovanje fašistovske stranke z državnimi oblastmi na sindikalnem, gospodarskem in na mladinsko-vzgojnem poljtu.
Najprej bo sklicano zborovanje pokrajinskih vodstev v severni Italiji. To se bo delilo na dva dela. Prvo zborovanje se bo vršilo dne 16. t. m. v Bologni, drugo, katerega se bodo udeležila pokrajinska vodstva iz Lombardije, Pijemonta, Ligruri-je in Julijske Krajine, pa se bo vršilo najbrž 21. t. m. v Milanu.
SpiOp afosolstsBsKega kralja
v Vatikanu
RIM, 12. Davi, kmalu po 11.
uri, so se ustavili pred Grarad Hotelom papeževi avtomobili, s katerimi se je imel afganistanski kralj s svojim spremstvom odrpeljati v Vatikan, in ko so nato spet prispeli na dvorišče sv. Damasa, je zaigTala godba palatinske garde najprej afganistansko, potem pa papeško himno. Na tem dvorišču so sprejeli kralja Amana Uliaha Kha-na mnogi vatikanski dostojanstveniki. Ko je kralj vstopil v prestolno dvorano, se je globoko poklonil papežu, ki mu je od-kazal mesto poleg prestola. Po 25-minutnem razgovoru, kateremu je prisostvoval samo tolmač, je bilo uvedeno v dvorano kraljevo spremstvo, ki se je papežu predstavilo.
Nato je posetil afganistanski kralj še papeževega državnega tajnika kardinala Gasparrija, ki mu je ob 14. uri povrnil obisk v Grand Hotelu. Popoldne se je afganistanski kraLj spet povrnil v Vatikan, kjer si je ogledal baziliko in vatikanske zanimivosti.
Sestanek osrednjega medsindL-kalnega odbora
RIM, 12. Davi se je sestal pod vodstvom on. Turatija v palači Littorio osrednji medsindikalni odbor. Po daljši razpravi o sindikalnem položaju v posameznih pokrajinah se je odbor bavil z delovanjem pokrajinskih rned-sindikalnili odborov v zadevi u-gotavljanja in ^evaiija cen. Iz razprave je i« idno, da bi bilo umestno razširiti tozadevno delovanje odborov tudi na druge življenjske potrebščine in na nekatera neobhodno potrebna oblačila.
Soejefi prs« Piju XI
Obdolžnj ejo ga, da je podpiral
prctibcl j ševiško gibanje
RIM, 12. List «Brillante» pravi, da je v stanu poročati, kako je prispela v Vatikan obsodba, izrečena s strani sovjetske vlade proti papežu Pijsu XI.
List piše, da je obsodba prispela xk> raošti v orinoročenem
pianu, ki je bilo naslovljeno o-sebno na papeža. Listino so podpisali višji predstavniki pravoslavnega Sinoda in boljševički poglavarji Rikov, Stalin ter drugi.
Proti papežn je bila iareiena obsodba, ker da je gmotno podpiral protiboljševiško gibanje.
Pij XI. je pismo pokazal vsem članom svetega kolegija, nakar je obsodba romala v vatikanske arhive, kjer se bo hranila kot zgo<krvin»ska listina.
M\m priiateljs&e pogodile
med Italijo, Francijo in Jugoslavijo
Pojasnila sen. Contartnija
RIM, 12. Kot smo poročali, je priobčil pred nekaj dnevi «Echo de Paris» Članek izpod peresa PertkLaxa, v katerem je francoski novinar govoril o pretveznih ponudbah, ki bi jih naj bila v letu 1&23. Italija stavila Franciji glede sklenitve prijateljske pogodbe med Italijo, Francijo in Jugoslavijo. «Giomale d* I tali a» je to trditev odločno zavrnil, češ da v letu 1923. Italija ni stavila nikake take ponudbe Franciji. Pred nekaj dnevi pa je Per-tmax spet ponovil to svojo trditev ter je navedel v podkrepitev nove in natančnejše podatke.
Ker &e je Pertinaa: v; srveji trditvi skliceval tudi na takratnega glavnega ravnatelja ministrstva za zunanje zadeve senatorja Contarinija, ki je baje stavil ono ponudbo, je zaprosil ravnatelj rimskega «Giornale d'Ita-lia» Virginij Gayda senatorja za pojasnila, da jih objavi v svojem listu. Senator je napisal članek.
Po kratkem uvodu, v katerem pojasnjuje, da prekine svoj molk, ki se ga je oprijel za dobo več let z ozirom na delikatnoeft njegove nekdanje službe, ker u-pa, da bodo njegova pojasnila morda ustavila polemiko, katere ciljev in koristi nikakor ne more razumeti, izjavlja senator:
«Pa naj so se razvijale stvari kakorkoli, je docela netočno govoriti o predlogih za pogodbo med tremi državami ali pa o i»-ostaiem sprejemu te ponudbe s strani Italije ali s strani Francije pred koncem leta 1925., kajti formalni razgovori za uresničenje italijansko-francosko^ju-goslovenskega sporazuma so, kakor sledi jasno in neoporečno iz dokumentov, se pričeli šele tekom januarja 1926. leta. Prejšnja pogajanja in tudi ona v dobi od avgusta 1923. do januarja 1924., na katere se nanaša članek v listu «Echo de Paris», niso nikdar imela niti oficielnega niti točno označenega značaja. Zato se smejo smatrati edinole kot predhodna izmenjava nazorov v s vrh o ugotovitve, če bi bilo ali ne bilo umestno, pričeti v to svrho praktična pogajanja.«
K temu osnovnemu pojasnilu je senator Contarini dodal Še nekatere druge podatke, ▼ katerih pojasnjuje takratno stanje odnosa je v med Italijo in Francijo, ki so bili prijateljski. in ki so se hoteli takrat, kakor se ho-čejo tudi sedaj, ko so postali bolj napeti, še bolj poglobiti. V to svrho pa je bilo treba urediti razna sporna vprašanja, ki so delala skrbi italijanskemu javnemu mnenju. Med temi vprašanji je bilo -tudi to, da namreč podipira Francija Jugoslavijo v njenem odporu pioti ugodili rešitvi reškega vprašanja. Tako je bila sprožena misel, da bi se dalo to nesporazumljenje odstra-; niti potom pogodbe med vsemi; tremi državami, ki bi vzpostavila v splošnih medsebojnih od-nošajih teh držav neke vrste kontrolo.
Senator Contarini je dodal k tem pojasnilom naposled Še o-pazko, da mu ni točno znano, da bi bil Poincare najprej nasproten, pozneje pa naklonjen ta-pim predlogom,, kajti vsa zadeva ni zadobila nikoli jasnega o-brisa in točno določene oblike. Nasprotno, senator se spominja, da je prevladovalo mnenje, da bi bilo takrat zmotno večati rimsko pogodbo, ki se je nanašala predvsem na odnošaje med Italijo in Jugoslavijo, s takim dogovorom, ki bi utegnil izzvati v italijanskem javnem mneciju vtis, ki bi. bil popolnoma nasproten onenvu, ki se je hotel doseči.
Pni p—oii ni m podaljšanjem odpovednega roka italljansko-jngosloven&ke pogodbe?
RIM, 12. «Giornale đ'Italia* prinaša ie znano vest iz Beograda, da sta Italija in Jugoslavija sklenili podaljšati za šest mesecev rok za odpoved pogodbe, ki bi imela zapasti 27. t. in. K tej vesti dodaja rimski list naslednjo opazko: «Iz zajetih in-formacij sledi, da se general Bodrero in j ugoslo venski zunanji minister, v Beogradu resnično pogajata, da bi se že doseženo podaljšanje roka, predvi-devanega v italijansko-jugoslo-ventski pogodbi z dne 27. januarja 1924., spremenila v toliko, da bi se rok podaljšal za nadalj-nrjih Šest mesecev.»
ms0xi m proti mM"
Stroge obsodbe
^TERMINI IMERESK, 12. Včeraj se je končal proces proti 154 obtožencem s Sicilije, obtoženim, da so se združili v zločinsko tolpo in strahovali prebivalstvo Madonij. Proces je trajal tri mesece in sedem dni.
Sedem obtožencev je bilo obsojenih na dosmrtno ječo, na trajno izključitev od vseh javnih služb m na izgubo očetovskih. pravic. Obsojenci so: An-dnloro Nikolaj, Palazzolo Peter, Angilello Santi, Salerno Mauro, Albanese Anton, Albanese Peter, Izidor Franco. Osem obtožencev je bilo obsojenih na 30 let ječe, 5 obtožencev na ječo od 20 do 25 let, 43 obtožencev na jefto od 10 do 20 let; vsi ostali obtoženci so dobili po 4 do 10 let ječe, razun petih, ki so bili obsojeni na ječo od enega do treh let, in sedem drugih, ki so bili oproščeni, kakor je predlagal državni pravda ik.
S tem se je začelo energično či&čenje Sicilije, kakor ga je bil obljubil načelnik vlade on. Mus-solini v Palermu, ko je dejal, da bodo oblasti neusmiljeno zatrle enih par stotin zločincev, takozvano mafijo, ki je strahovala in spravljala ob dobro ime štiri milijone pridnega, delovnega ljudstva.
Morilao poslanca Casalinlja pred najvišjim sodiščem
RIM, 12. Kasacijsko sodišče bo jutri razpravljalo o prizivu, ki ga je vložil državni pravdnik proti pravoreku porotnikov v procesu proti morilcu fasistov-skega poslanca Casalinija komunistu Ivanu Corviju, ki je bil, "kakor znano, oproščen radi popolne duševne omejenosti. Za raesodbo kasacijskega sodišča vlada precejšnje zanimanje. Predsedoval bo eksc. Bianchi. Corvija bo tudi pred najvišjim sodnim dvorom zagovarjal on. Casskielli.
Pisatelj Pitigrilli aretiran
MILAN, 12. «Po pol u dTtalia» poročajo iz Turina z datumom 11. t. m.:
Nocoj se je v mestu razširila vest o aretaciji dr. Dina Segre-a, znanega v književnem svetu pod psevdonimom Pitigrilli. Aretacijo je danes predipol&ae izvršila milica in aretirani je bil tekom popoldneva odveden v novo jetnišnieo. Radi razumljive rezerviranog ti oblast do sedaj še ni sporočila vzroke aretacije.
Pred pogajanji za prijateljsko i> arbitražno pogodbo med Jugoslavijo in Grčijo
ATENE, 11. Neki tukajšnji list poroča, da je vlada pripravljena skleniti z jugoslovensko vlado prijateljsko in arbitražno pogodbo, toda šele po ureditvi gospodarskih vprašanj, ki se sedaj rešujejo pri pogajanjih med obema državama. Povrhu pa bi morala staviti tozadevno ponudbo jugoslovenska vlada ali pa bi morala vsaj manifestirati, da je istotako pripravljena načeti taka pogajanja.
Bolgarska vlada ne bo rekonstruirana
SOFIJA, 11. Pred časom je pretila bolgarski vladi kriza in v političnih krogih se je ie na-po vedo val padec Ljapčeva, ki bi mu imel* slediti sedanji predsednik bolgarskega sobranja. Danes je ministrski predsednik Ljapčev dementiral vse vesti, ki so se pojavile v bolgarski javnosti in drugod, da se bo namreč bolgarska vlada rekonstruirala.
Ja$oflownsKe železnice
Poročilo ministra MHosavljevića v finančnem odboru
BEOGRAD, 12. Danes dopoldne je finančni odbor pričel razpravljati o proračunu ministrstva za promet. Minister general Milosavljević je podal tozadevno poročilo. Proračun prometnega ministrstva znaša 2 milijardi 582 milijonov 500.000 dinarjev. Tekom bodočega proračunskega leta bodo zgrajene proge Kragujevac - Kraljevo, Prokuplje-Kuršuanlja, Krapina-Rogatee in Bakar-Kraljevica v skupni dolžini 103 km normalnega tira. Razen tega bo izročenih v promet 56 km ozkotirnih železnic.
Od osvobojenja dalje je bilo izmenjanih za 270 milijonov dinarjev novih tirov. V vrednosti 10 milijonov švicarskih frankov, ki> jih bo Jugoslavija dobila od Poljske za tobak, se bo pričela gradnja novih železnic v dolžini 295 km. Tračnice se bodo izmenjale po vsej progi Split-Šibenik-Knin, Popravljena bo proga Borovnica-Rakek. Strojev je dobila Jugoslavija v poslednjem letu 70 za normalne tire, nadalje 109 potniških vozov in 369 tovornih vozov za normalne tire, za ozke tire pa 9 potniških in 739 tovornih vozov.
Minister je podal nato obširen pregled železniškega omrežja in prog, katerih gradnja je bila projektirana. Od 1919. do danes je bilo v vsej državi zgrajenih skupno 517 km novih normal-notirndh prog, ozkotirnih pa skupno 800 km. Na podlagi u-red.be v smislu pooblastil finančnega zakona je bilo projektiranih še nadaljnjih 995 normalno-tirnih prog in r a vino toliko ozkotirnih. Skupni gradbeni načrt predvideva 1772 km novih prog. Od teh se je začelo graditi že 352 kni, za nadaljnjih 504 km so gradbena dela že razpisana, za ostanek, katerega gradnja je projektirana, pa se v ministrstvu izdelujejo načrti.
Po govorih opozicionalnih poslancev je bila seja zaključena. Raaprave se jutri nadaljujejo.
Kongres jugostavenske demokratske stranke
BEOGRAD, 12. Danes dopoldne se je vršila seja glavnega odbora demokratske stranke, ki je bila tem važnejša, ker so se na njej sprejeli zelo važni sklepi z ozirom na jugoslovensko notranjo politiko, in govori, ki se bodo ponovili na kongresu demokratske stranke 15. in 16. t. m.
Zaklj«čjits7 zaseilasja izvs-ševa!-aoga odbora m€ £ orodne dijaške srveso
LJUBLJANA, 12. Danes je bilo zaključeno zasedanje izvrševal-I
nega odbora mednarodne dijaške zveze s slavnostnim koncertom, ki ga je priredil odboru v Unionu svet slušateljev ljubljanske univerze.
Politične beležke
Enter! prazniki se smejo proslavljati v sovjetski Rusiji?
Sovjetska vlada je odredila, da se morajo leta 1928. praznovati v Rusiji sledeči prazniki: Dan 1. januarja (novo leto); 22. januarja (obletnica revolucije za časa rusko-japonske vojne leta 1905.); 18. marca (dan pariške komune); 1. maja (dan interna-cionale); 7. in 8. oktobra (obletnica komunistične revolucije v Rusiji); 1. julija (dan proglasitve ustave Z. S. S. R.); na dan 8. marca, ki je mednarodni dan delavcev, se skrči delovni umik za dve uri.
Cerkveni prazniki se v Rusiji uradno ne praznujejo, vendar pa se v teh dneh ne dela, ker namreč obstoja odlok, ki določa te praznike «d<neve odmora«. Ti dnevi so: 14., 15. in 16. aprila (velika noč); 24. maja (Kristusov vnebohod); 4. junija (praznile sv. Trojice); 6. avgusta (vnebovzetje); 25. in 26. decembra (božič).
Razlike med cerkvenimi in revolucionarnimi prazniki so sledeče: povodom cerkvenih praznikov se ne prirejajo uradne svečanosti in delovni dan traja celih 8 ur, dočim ob revolucionarnih praznikih delovni dan ne sme trajati več nego 6 ur.
Velika po-neverbe pri celuških vejnib dajatvah
V torek je francosko finančno ministrstvo razglasilo, da so sei ugotovile pri nemških vojnih da-jatAah, ki so so dajale Franciji, velike poneverbe. Nemški in tivui-ooski veleindustrijalci so s^ sporazumeli v tem, da bodo nemški industrijci pošiljali v resnici mnogo manjše množino blaga, kot bi morali po Da\vosovem načrtu. Tako se je tudi dogajalo in dobiček, ki je narasel doslej že do-ogromno svote v denarju, so si francoski in nemfiki industrijci med sabo razdeljevali.
Še tistega dneva je bila po nalogu francoskega finančnega ministra uvedena preiskava. Preiskovalni sodnik je pričel z vnemo svoje delo in se je lotil več zadev, pri katerih so se ugotovili znaki onih sleparskih manevrov nem-ških in francoskih kapitalistov. Sleparije so bile izvršene tudi pri dajatvah, ki jih je plačevala Nemčija Franciji v gotovini.
Listi poročajo* da se suče na ta način prisleparjena svo-taa okrog dvesto milijonov frankov. V zadevo je bilo zapletenih kakih 12 oseb, ki jih je policija že izsledila in ki prebivajo v Parizu Strassbourpu, Schlettstadtu !n Besan^cmtf. Posebno veliki so bili dobički industrijalcev tudi radi tega, ker so pri tem izrabljali predvsem dejstvo, da so nemške dajatve proste vsake carine.
DNEVNE VESTI
.	MIIHTl--II IM	I	I
PrisiojMas in đosoiSšnjn zo m ina
Da se preprečijo zmote v tolmačenju določb o plačevanju pristojbin za dovoljenje mletja žita, je dalo ministrstvo tsl nacionalno gospodarstva v sporazumu s finančnim ministrstvom posebna navodila. Ta pravijo, da bodo pristojbine, ki so že bile ali še ne biie plačane v svrho dosege začasnega dovoljenja, veljale za celo leto 1928. Isto dobo bedo imela veljavo tudi začasna dovoljenja. Mlinarji, ki ne plačajo pristojbine v teku tega meseca, bodo morali plačati pozneje poleg pristojbine še globo, ki znaša trikratno pristojbino.
Opozarjajo se prizadeti nadalje, da se bo pri onih mlinih, za katere je začasno dovoljenje že izdano ali se še izda, izvršiti izravnava pristojbine, ako se na podlagi ugotovitev ustanove «Associa-zione nazionale per la prevenzio-ne degli infortuni» izkaže, da spa-jo mlinske naprave v drugo kategorijo namesto v ono, za katero je bilo izdano dovoljenje, ali če se spozna, da imajo mlini drugačno sposobnost, nego so jo prizadeti prijavili. _
Nov lovski zakon
Kot je znano, je^bil predložen poslanski zbornici načrt za nov lovski zakon. Lovska zveza po vojni priključenih dežel pa je poslala na ministra nacionalnega gospodarstva prošnjo, v kateri izraža željo vseh tukajfinjih lovcev, da H ostal za tukajšnje pokrajine še vedao v veljavi stari lovski zakon, Četudi morda nekoliko zJbolj-šan in popravljen. Minister je na to prošnjo odgovoril. V odgovoru
pravi, da se mu zdi potrebno obvestiti, da načrt lovskih zakonov, po katerih naj bi se ustanovila tovske komisije in lovske družtbo ter bi se tako spremenil in zbolj-šal lovski zakon od 24. junija 1923, ne velja po členu 42. imenovanega zakona za nove pokrajine.
Rckcileiia, ki ne potrebujejo dovoljenja za trgovanja in oni, ki ga potrebujejo
Po novih določbah od strani pristojnega ministrstva ni potreba, da si nabavijo dovoljenje za izvrševanje svoj« obrti in plačajo kavcijo oni rokodelci, krojači, modi-stinje, Čevljarji itd., kateri delajo le po naročilu svojih klijentov in uporabljajo v ta namen surovine«, kupljene pri trgovcih.
Morejo si pa nabaviti potrebno dovoljenje in izplačati primerno kavcijo one krojačnice, modni saloni, Cevi jamice itd., ki prodajajo na drobno in naravnost občinstvu, čeprav v zelo majhnem obsegu, surovine, ki so potrebne za njih industrijo.
Rokodelci, ki so vrnili svoječas-no kavetje in jih po zgoraj navedenem novem odloku niso vefl dolžni polagati, jih lahko dvigne>-jo. in sicer zgolj na podlagi «nulla osta» od županstva in navadnega uradnega pisma na «Cassa depo-siti e prestiti» in na odgovarjajoče finančne intendance, ne da bi morali iskati še kakega dovoljenja pri kakih tozadevnih komisijah ali pa prefektu.
Nova knjiga o smučkanja
Te dni je bil predan v tisk prvi veliki italijanski spis o tehniki in sportu smučkanja. Knjigo je
V Trsta, dne 13. januarja 1923.
ta važna dela, od katerih zavisi tmdi gospodarski povzdig kraške planote in Vipavske doline. V ta namen je bilo že izdanih okrog 20.000 lir.
Omeniti moramo tudi poljedelsko propagando v goriški pokrajini, postavitev pokrajinskih drevesnic, ki vsako leto dajejo različne vrste sadnih dreves. Nadalje živinorejsko propagando. V tem delokrogu je pokra-jw%skft upravi pomagal zlasti kmetijski potujoči urad, kateremu prispeva letno pokrajina 53.800 lir. Za žitno bitko je izdala pokrajinska uprava 10.600 lir. S pomočjo kmetijskega urada je pokr. uprava vzdrževala letos 24 večernih šol za mlade poljedelce, organ iz i i ala natečaje z nagradami za n?ijboljše hleve v idrijskem in tolminskem okraju in za zgraditev velikega sadovnjaka.
Določila je in bo tudi to določbo izvedla, da goriška kve-stura prenese svoj sedež na trg Cavour, kjer se bo zgradilo novo poslopje. Sklenila je več najemninskih pogodb za orožniške vojašnice in postavila skoraj novo orožniško poslopje poleg goriškega tribunala.
Kar se tiče zdravstva se je na «cvetličnem dnevii» nabralo v zdravstvene namene okrog 50 tisoč lir. Pokr. uprava je nadalje izdelala načrt za poslopje za protituberkulozni odbor. Do sedaj sta obstojala dva taka odbora. Eden v Gorici, eden pa v Tolminu. V kratkem pa se ustanove tudi v Idriji in Ajdovščini. Več bolnih otrok je bilo v preteklem letu odposlanih v zdravstvene svrhe k morju, več bolnikov spravljenih na stroške pokrajinske oprave v bolnišnice, izdanih je bilo več podpor za različne reveže. Sklenilo se je tudi, da se postavi pokrajinski laboratorij za higijeno in razkuževanje.
Izdane so bile večje svote za javne podpore, za šolstvo, za vzdrževanje tehničnega inštituta, za obrtno in trgovsko Solo. Bil je določen tudi prispevek 46.000 lii- za vzi&r že vanje goriškega muzeja. Predlagala se je ustanovitev državnega arhiva. Poleg tega so prispevki še za druge stvari, za socialna zavarovanja, za ponesrečence pri delu, za različne patronate, za knjižnico v zaporih, prispevki za različne svečanosti, Lego Na-zionale, za goriški zrakoplov, za spomenik Robertu Luhru, za spomenik padiim vojakom na Krnu itd.
Vrh tega je pokr. ujprava nakazala 2000 lir podpore pokrajinskemu športnemu urimiženju ter 150.000 lir za zgraditev velikega \Tsesportnega igrišča.
Goriški pokraj, gospodarski svet in II. vzorčni sejem v Tripoftisn
V	prostorih goriškega pokrajinskega gospodarskega sveta so se te dni se.šli predstavniki največjih industrijskih družb ter Livij Pu-gliato kot predstavnik drugega vzorčnega sejma v Tripolisu, da bi razpravljali o tem, na kak način bodo oni prispevali za II. vzorčni sejem v Tripolisu, ki se bo vrfiil letos od 20. januarja do 10. aprila.
Pokrajinski gospodarski svet se je obvezal, da bo razširil propagando med onimi družbami goriško pokrajine, ki bi imele voljo razstaviti na vzorčnem sejmu vzorce svoj Hi produktov ter sklenil tudi s prispevki olajšati stroške, ki bi jih -evetuelno imeli.
Rojstva, smrti in poroke t Gorici,
V	zadnjem tednu je bilo v Gorici rojenih 9 moških in 6 žensk. Skupno 15. Umrlo je 11 moškifc in 9 žensk. Vseh skupaj 20. Med umrlimi so tudi slede«: Jožef Pavlin - 79 let, Matej Komjanc -73 let, Frančiška Pavlin - 69, Ana Valentinčič - <52, Jožef Bensa - 68, Karmeha Lutman - 16, B. Tabaj -57, Mihael Oualig - 74, Karel Crai-big - 59, Kirstina Zuzig - 41, Ignac Koritnik - 84, Ana Petniz - 11 mesecev, Jožef Gerin - 70 let.
Poročil »e je Franc Terčifc z Ivanko Drufovko.
Karijera trčila ob voz na Sempai-
kem polju.
Potnikom, ki so se vozili včeraj zjutraj na korijeri iz Ajdovščine v Gorico, se je na šeinpaskem polju nudil prizor, ki je marsikoga za hip prestrašil. Po cesti, ki se vije po dempaski dolini, se je zibal voziček, na katerem so sedele tri osebe in pa domači prešiček, ki so ga peljali na sejem v Gorico. Bodisi, da je bil voznik, ki je vozil bliže levi kot desni strani ceste, zaverovan v pogovor svojih dveh sosedov, bodisi, da je v duhu prešteval denarce, ki jih bo izkupil za svoj domač pridelek, stvar je taka, da ni slišal za seboj kori j e-re, ki je prihajala in trobila, šofer se je, ko je videl, da se krnetič ne umakne, odločil, da se bo u-makail na desno stran in kmetica prehitel. Ko pa je bil komaj nekaj metrov proč od voza, je kmet, ki je očividno šele tedaj zapazil za seboj korijero, zasuknil konja z vozom vred na desno, tako da se je postavil voz skoraj preko ceste. Šofer, ki radi prevelike bližine ni mogel več kori jer e ustaviti, jo je z vso silo zasukal na levo, tako da je prijel s sprednjim dolom voz le ob strani ter na ta način preprečil skoraj neizogibno smrtno nesrečo. Sicer pa posledice sunka niso izostale. Voz se je kar razdvojil, osebe pa, ki so se nahajale na njem, so popadale na cesto. Prešiček pa je žalostno krulil v svojem košu. Vendar pa, razen razbitega voza ter nekoliko potol-čene korijere, ni bilo večjih poškodb. Razen brezpomembnih prask se ni nobena izaned oseb, ki so se nahajale na vozu, občutno potolkle. Ne samo iz obzira do cestnih zakonov, tudi iz lastnih interesov — vozite vedno na desni!
Izpred sodliia
Naznanjeni so bili sodnijski oblasti in so se morali na goriškem tribunalu zagovarjati sledeči obtoženci: Marija Mozetič por. Gnezda iz Spod. Idrije, Franc Gnezda iz Idrije, Franc Jeraan, star 24 let, iz Idrije, Matej Rupnik iz Do-bračeve, ter Štefan Mlakar iz Ota-Ifcža. Obtoženi so bili, da so kradli v idrijskem rudniku živo srebro.
Na obravnavi sta bila prisotna le Gnezda in njegova žena Marija, pod katerih posteljo so orožniki našli steklenico živega srebra. Vsi ocrtali obtoženci pa so bili sojeni v kontumaciji, ker so — kot se morda naši čitatelji še spominjajo — zbežali iz idrijskih zaporov in izginili.
Obtoženca trdita, da sta nedolžna. Kradla nista živega, srebra, pač pa sta ga od nekoga kupila. Tudi tatvina ostalih obtožencev ni dokazana.
Zato je sodišče vse ostale oprostilo, obsodilo pa le Gnezdo in njegovo ženo, ker sta kupila ukradeno živo srebro. In sicer Gnezdo na 7 mesecev zapora ter 350 lir globe, njegovo ženo pa na 6 mesecev ter 30 lir globe.
GRGAR
Ustavili so jih
Pri Fovškem Kalu so orožniki ustavili nekega Josipa Boštjan-čiča, starega 31 let, iz Grgarja, pri katerem so našli več vlomil-nega orodja. V njegovi družbi se je nahajal tudi neki Franic Le-ban, star 27 let, že večkrat pred-kaanovan. Naznanili so jih sodnijski oblasti, ker so se jim zdeli sumljivi.
Reška pokrajina
II* BISTRICA
Opozarjajo se vsi posestniki avtomobilov, kamjonov in motornih koles, da prinesejo svoje prometne knjižice in dovoljenja (patenti-ne) g.u Moroni Ettore, in sicer v petek ob 1.30 v kavarno v Bistrici, da plačajo takso za 1. 1928. Razen tega bodo dobili ludi ploččo, ki bo morala biti pritrjena na sprednjem delu vozila, da s tem dokažejo, da so plačali omenjeno takso. Do 20. t. m. lahko vozijo neovirano, potem pa so podvrženi vsem globam in drugim posledicam.
RAZNE ZANIMIVOSTI
At»jI«jhh pisatelj umri.
V svoji vili v Dorsetshire-ju je umrl angleški pisatelj Thomas Hardy. Dočakal je visoko starost
»al inienir Piero Ghiglione. ki je jv tem delu zbral kot navdušen jhribolazec m prijatelj gor vse svoje dolgoletne izkušnje. Knjiga ob-ee^a nad £00 strani in je ilustrirana z 250 slikami in kinemato-igrafičnimi posnetki. Za to delo, nad katerim je prevzel pokroviteljstvo Nj. kr. Vis. prestolonaslednik Humbert, »e bodo brez dvoma zanimali vsi italijanski smučarji.
TRŽA&KI BLAGOVNI TRO
Trst. 12. I. 1928.
Uradni cenik trga je bil danes sledeči:
Zelenjava : česen 120-140 L za stot; rdeča pesa za kuho 120, artičoke 50-80, L za 100 komadov; korenje 60-100 L za stot; cvetno »elje 60-100, navadno zelje 140 L za 100 glav; karfijol 70-120 L za
kv.; vrzo-te 50-80, cikorija 30-80, Čebula 90-100, sladki janež 70-110, ločike 40-400. krompir 70-85, paradižniki 300. radič 250-320, rdeči radič 220-400, radičeve sadike 70-160. sladka repa 40-60, kisla repa 80, zeleni šel en (sad) 140-240. špi-nača 100-150. «topinambour» 65-70, valerijana 300-400, bruseljske vrzofce 450-480.
Sadje: pomaranče 35-45 L za zaboj, pomaranče 100-120 L za kv.; dati ji 320, suhe fige 240, limone 20-34 L za zaboj; mandarini 100-2W) L za kv.; jabolka 50-400. •hruške 1G0-300.
Vse cene brutto per netto. Na drobno so cene za 20% višje .
Trg srednji.
Na sadnem delu trga so bile danes kupčije nekoliko živahnejše radi lepih količin pripeljanega blaga. Zel en jadni trg je bil enak trgu zadnjih dni.
Napredovalo je količinsko le zelje. Povpraševanje po njem pa ni odgovarjalo na trg pripeljanim količinam.
Rojstva, smrti In poroke v Trsta
(dne 11. januarja 192$).
Rojeni: 11.
Mrtvi: 15.
Poroke: 2.
Iz tržaškega življenja
Drama dveh mladih zaljubljencev - Par de i po smrti zaro čenča, m ti je hotela slediti v grob
Kakor smo poročali te dni, si ie
?retekLi pondeijek vzel življenje 8-letni brivski pomočnik Guido Delta Torres ki si je v svojem stanovanju v ulici Ponte št. 5 pognal 7, revolverjem kroglo v srce. O vzrokih njegovega obupnega koraka se sprva ni vedelo nič gotovega, detmnevalo se je pa. da je mladeniča gnala v prostovoljno smrt nesrečna ljubezen do neke mlade šivilje. 17-Ietne Brune Favretto, stanujoče v hiši št. 4 iste ulice. Da ta domneva ni bila brez podlage, bi se dalo sklepati po žalostnem degedku. ki se je odigral včeraj popoldne v hiši. kjer je mladenič stanoval. Okoli 13. ure je namreč Favrettova obiskala mater pokojnega Del!a Torreja in ob tej priliki je z neko pretvezo stopila v sobo, kjer je njen nesrečni zaročenec na žalosten način končal dni svojega življenja. Cez nekaj časa, ko je ostala za hip sama, je mladenka, odprla okno. se vzpela na podboj ter skočila z višine drugega nadstropja na ulico. Ljudje ki so biii priča presunljivemu pri/oru, so takoj priskočili na pomoč nesrečni mladenki in jo položili v neki javni avtomobil, s katerim je bila prepeljana v mestno bolnišnico. Tam je zdravnik u-gotovil, da si je reva zlomila kolj-Čne kosti ter najbrž zadobila tudi notranje poškodbe. Po prvi pomoči je bila mladenka sprejeta v kirurgični oddelek. Njeno stanje je nevarno, vendar pa imajo zdravniki upanje, da ji bo to pot smrt prizanesla. YT tem slučaju pa se bo morala zdraviti najmanj dva meseca.
PoskuSeo samome;
Kadi iievrastenije je sinoči sklenila zapustiti to trdo zemeljsko skorjo 22 letna Kristina Dole, stanujoča v ulici Montfort Št. •». Svoj obupni naklep je sku^a-a doseči s tem, da je okoli 18. ure sedla v kuhinji na ognjišče, odprla pipo p'iuove napeljave ter č.*ka'a, da jo plin /aziblje v večni sen. Toia potovanje na oni svet ji je preprečila tašča, ki je k sreči kmalu potem prišla v kuhinjo in na mah
PODLISTEK
Črni lovec
Zgodovinski roman lz kanadska proil os ti	(97)
Spisal James Gliver Curvvood Prevel France Magajna.
In potem, ko je bila ti val i ca grozno pretepena in obrcana in se je bila izgubila med množico, so nekateri opazili, da ima črnec roko krvavo, da je kapala kri z nje na tla kakor raz Davidovega hrbta.
Nekaj časa je David imel mir, to je do tedaj, da so dospeli do ulice v Gornjem mestu. Napeti šlvci so mu pokali in se trgali, sila njegove volje je bila skoro strta, a zdaj si je opomogel zopet in psičfto«? iunažki Čin je bil vzrok temu. Omotica, ki mu je objemala možgane se je zgubila. Glavo je dvignil pokoncu in ni zatrepetala zniSica na (njem, ko tje volovski
uganila, kaj se godi. Starka je takoj odprla okno ter nato potegnila že napoj nezavestno snaho z ognjišča. Pri tem je Bo letova, ker njena rešiteljica ni imela dovolj moči, da bi jo pridržala, padla ter ee nekoliko ranila na glavi. — Zdravnik rešilne postaje, ki je bil telefonieno poklican na lice mesta, ji je podal potrebno pomoč ter .jo spravil iz vsake nevarnosti. — Nato je bila Boletova prepuščena domaČi negi. Opomogla si bo v par dneh.
Voznikova nezgoda
Ko je 41-letni voznik Gaeta.no Lamacchia, stanujoč v ulici Ri-gutti št. 8, sinoči okoli 18. ure kan Čal svoje delo v prosti luki, je od-pregel svoja konja ter »e odpravil proti domu. Ker je imel na razpolago kar dva konja, se mu je zdelo neumno, da bi šel peš; zato je enega konja zajezdil in hajdi v lahkem traibiu proti mestu. Toda med potoma je moral mož izkusiti, da ima ježa tudi slabe strani. Ko je namreč prijezdil v ulico Mazzini, se je konj spodrsnil na kameni tem tlaku in padel. Z njim je seveda padel tudi Lamacchia in sicer tako nesrečno, da je obtičal z levo nogo pod kl ju setom ter si pri tem zlomil levo nogo v stopalu. Nesrečni jezdec je dobil prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan z nekim avtomobilom. Nato je bil na lastno željo prepuščen domači negi. — Zdraviti se bo moral kakih G tednov.
Razne nezgede
13-letni Vincenc Giacomini, stanujoč v ulici Crocifisso št. 6, je hotel včeraj popoldne ponesti k brusaču krivač, da mu ga nabrusi, kakor mu je naročil neki čevljar, ki mu je orodje izročil. Med-potoma se je deček pripognil, da bi nekaj pobral, toda pri tern se mu je krivač, ki ga je bil spravil v žep suknjiča, zapičil v prsa, tako da je siromak zaelebil precej globoko rano. Njegovo vpitje je vzbudilo pozornost mimoidočih, ki so ga — ko so uvideli, za kaj gre — posadili v neki avtomobil, s katerim je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Tam je nesrečni deček dobil prvo pomoč, nato je bil sprejet v kirurgični oddelek. -Ozdravil bo — če ne nastopijo kake komplikacije — v 10 dneh.
Ssdne visti
ZASEDANJE TRŽAŠKE POROTE
Dne Iti. t. m. prične zasedati zopet tržaška porota. Na redu je sedaj šest obravnav. Pi va med temi je obravnava proti detomorilki Juliji Schaffer. Branil jo bo odv. dr. Pompej Robba. Zaključi zasedanje obravnava proti številnim obtožencem, ki morajo odgovarjati radi roparskega umora, izvršenega na postaji v Prestranku.
Vodi poroto sodni odvetnik eks-celenca cav. Giambattista Ferri. Državni pravdnik bo odv. cav. Dessy. Zapisnik porote bo oskrboval sodni kancelist Zanetti.
Vesti z Goriškega
Goriške mestne vesti
Eno leto nove goriške pokrajine
Včeraj, na 12. januarja, je preteklo leto. odkar obstoja nova goriška pokrajina.
V tem letu je pokrajinska u-prava — kakor je razvidno iz obračuna — iadala nad en milijon in pol za različne podpore v korist umobolnim, ubogim, sirotam, gluhonemim itd. Preko milijona presegajo tudi stroški, ki izvirajo iz plačevanja različnih upokojencev bivše goriške pokrajine, za oskrbo šolstva, za zidanje novega tehniškega inštituta, za kateregra je predvidenih 3 milijone lir — ter fond za javna dela. Za liiktorsko posojilo je pokrajinska uprava podpisala 100.000 lir. Potom tehničnega urada je skrbela za pokrajinske ceste, ki merijo 95.5 km. V ta namen je bilo izdanih v letu 1927. čez 700.000 lir. Napravili in izdelali so se v preteklem letu razni načrti za napeljavo in zgraditev velikih vojaških vodovodov v Vipavski dolini in na Krasu. V kratkem se bo pričelo delati na to, da se financirajo
voz škripal skozi modernejše ulice Gornjega mesta. Tu bodo njegovi prijatelji. Neprikrito ali pa izza zastrtih oken ga bodo gledali. Ko so šli mimo hiše Nancike Lot-biniere, je začel bič padati, toda vsa okna v pročelju so bila tesno zastrta. Bog naj blagoslovi Nanci-ko Lotbini&re! To je bilo njeno sporočilo, s katerim mu je naznanjala, da morda moli zanj, da pa ne bodo njene oči niti oči kateregakoli iz njene hiše gledale njegove sramote.
Strahotne so bile bolečine, ki so mu jih zdaj zadajali zavozlani jermeni biča. Kakor razbeljeno železo so ga žgali skozi meso in kosti in mu dosegali dušo. Vroči plameni so mu uničevali telo, a ne-zlomljen. kakor Indijanec, je stopal v svojih mukah naprej.
Navzdol po ulici Sant Louis proti velikemu trgu pred guvernerjevo palačo je capljal vol ob ojeeu voza. Na tisoče ljudi se je zbralo tu. da Trdijo zaključek barbarske-
ga cirkusa, ki se je začel sredi najpreprosteje g a prebivalstva na koncu ulice Palais.
Tu, kakor tedaj pri Carbanacu, se bo izigral poslednji prizor bičanja in v tem slučaju bo tu zločinec tudi izobčen iz mesta. David sam se je čudil, ker ne občuti ni-kake sramote, nikakega znamenja občutja, da je ponižan. Brezbrižno in ponosno je stal, da ni mogel nihče od tisočerih gledalcev uganiti, da omotica zopet objema njegove možgane in da so mu Živci napeti do skrajnosti. Stal je tako, da je bil obrnjen proti zapadu in brezmejne planjave in gozdovi so se razprostirali pred njim, ki jih še danes lahko vidi človek, ki sloji na vrhu orjaške quebeške skale. Nič več ni videl množice, ki se je drenjala na trgu, zdaj je gledal in videl le gozdove, svoje gubljene gozdove, svoj dom. Tam v njih je bilo vse, kar je ljubil na svetu ali pa kar bo od danes naprej ljubil na svetu.
Ni odmaknil oči, ko je bič zopet padel. Nekaj neznanega je priplavalo k njemu iz temnih divjin in ga božalo ter krepilo. Mnoge gledalce je že obhajala slabost, da so se obračati. stran, da bi ne videli več strahotnih udarcev, ki jih je delila črna roka, David pa je stal nezlomljen kakor junaški Indijanec in kakor slednji je razmišljal o slavni dediščini, ki miu jo je dalo življenje, o svobodi, ki mu je polnila oči. Navzlic njegovemu neizmernemu pogumu so mu prividi ▼ dufti in v očeh začeli polagoma umirati.
In ko je stal tako, razsekanega krvavega hrbta na pekočem, neza-senčenesn sotneu, s plavo laso glavo ie vedno dvignjeno pokoncu, dočim so poslednji udarci biča s povečano besnostjo padali po njem, je dospela Anka St Denis in ga od notranjega obrobja trga opazila.
Mnočica ae ji je umaknila in jQ
87 let. V mladih letih je bil arhitekt, toda kmalu je opustil ta poklic, odkrivši v sebi pisateljsko žilo. Spisal je številne romane, toda vse preveva tragičnost in skrajna otoinost. S svojimi romani si je priboril svetovni sloves.
Nenavaden verski obred
V	Osaki na Japonskem so se vršili slovesni žalni obredi za duše fcpokojtnih muh». Ta nenavaden žalni obred je zaukazal eden med vernejšimi budisti, dr. Imazu, ki je izumil posebno in dobro učinkujoče sredstvo za uničevanje tako nadležnih in Škodljivih muh. Dr. Imazu je postal s tem svojim izumom zelo bogat. Nenadoma ga je pa začela peči vest, da je povzročil toliko in toliko milijonov žrtev in pokončal toliko živalic, zato j>e sklenil prositi te žrtve o-proščenja v zaukazanem obredu, ki je nanj povabil duhovnike, časnikarje in prijatelje. Povabljeni duhovniki so dobili za svoje sodelovanje plačilo, časnikarji in prijatelji pa so bili po «črni ma"ši»> povabljeni na žalno pojedino v vilo dr. ja Imazu-ja.
Ameriško bogastvo.
V	letu 1927. so posodile Zedinjene države Sev. Amerike Evropi 885 milijonov 310 tisoč dolarjev (16 milijard, 321 milijonov lir), Kanadi 475,453.000, Južni Ameriki 472,202.000, Srednji Ameriki 121 milijbnov S60 tisoč, Japonski, Kitajski in Filipinskim otokom 41,477.000, drugim državam 188 milijonov dolarjev; skupaj dve milijardi 184 milijonov dolarjev (41 milijard in pol lir). Odplačila in obnovitev starih dolgov so znašala v 1. 1927. 182,500.000 dolarjev, tako da znaša čista vsota posojil v 1. 1927. nad dve milijardi dolarjev (približno 38 milijard lir).
Med poroko v smrt.
V	Kutnem na Poljskem se je vršila v tamošnji sinagogi židovska poroka. Nenadoma se prikaže
mladenič, bivši zaročenec neveste, izvleče iz žepa revolver in preden so mu mogli zabraniti na-vzočni gostje in sorodniki dejanje, je ustrelil nevesto in ženina, ranil starše nevestine in si pognal končno zadnjo kroglo v glavo, da je padel mrtev na tla.
Sestava kardinalskega zbora
Fizijonomija tega svetega kolegija se je po zadnjem konzistori-ju v toliko izpremenila, da je med njimi ravno polovica Italijanov in polovica inozemcev, 33 je namreč vsakih. V minulem letu je umrlo sedem kardinalov in sicer štirje Italijani (Cagiano di Azevedo, Lualdi, Ramuzzi in Bonzano) in trije inozemci (Oper Czernoch, Španec Regy Casanova in Irec O'Donnel). Poleg tega se je v minulem letu umaknil iz kolegija kardinal Billot in se vrnil v samostan. Odpadlo je torej osem kardinalov. Od teh praznih mest, so se le Štiri zopet zasedla in sicer s štirimi inozemci. Od sedaj živečih kardinalov so trije, ki jih je imenoval še papež Leo XIII., in sicer Vannutelli, Nava in Skri-benski. Najstarejši med kardinali je Vannutelli, ki je dosegel pred kratkim 92. leto, najmlajši pravkar imenovani ogrski primat, ki šteje komaj 43 let. Število kurij-skih kardinalov t. j. onih, ki žive v Rimu in ki sodelujejo pri pa-peški osrednji vladi v raznih kon-gregacijah, znaša 33. Od teh je 27 Italijanov in šest inozemcev (en Francoz, en Anglež, en Holandec, en Španec in dva Nemca.,
Visoka drevesa.
Poleti 1925. se je odpravil angleški raziskovalec stotnik P. H. Fanv-zett s svojim sinom Johnom in svojim prijateljem Rimmelom v o-srednjo Brazilijo, da ugotovi tam «zibelko Človeške civilizacije.« Prepričan je bil, da dobi v notranjosti Brazilije potomce starega plemena, ki je pognalo že pred več tisočletij elemente tehnične civilizacije t. j. uporaibfo pare in elektrike. Od tedaj ni dolšla o učenjaku nobena vest med svet in zdelo se je, d«a je ta mala družba »podlegla nevarnostim pragozda. Pred meseci se je vozil brazilijan-ski raziskovalec Caurteville s svojim avtomobiloma po neraziskanih krajih Brazilije. Nenadoma sreča o(b roibu pragozda Rimrnela, ki ga je takoj peljal do taborišča k Faw-aertftu insinu. Brazilijancu je izjavil Anglež, da se ne vrne več v Evropo, da se mtu je mogočna narava sredi orjaškega pragozda tako »prikupila, da je ne zamenja več
pustila naprej. Delila se je vsa presenečena pred srdito dteklico, ki se je brezobzirno borila skozi. Mnogi so jo spoznali, a vest o njenem prihodu ni potovala tako hitro kakor ona sama, kajti preden je šum razburjenih glasov dosegel 'Davida, je deklica že prebila kordon vojakov, ki ga je obdajal.
Nekaj trenutkov se je obotavljala, kakor da so se ji oči za-temnile ob pogledu na prizor, ki ee ji je nudil. Pogledi gledalcev »o bili zdaj sosrednjeni na njej in ne več na črnem sužnju in njegovi fcrtvi, ki tega nista Se opazila. Bič je še vedno padal in, kakor da hoče črni barbar posebno poudariti poslednje dejanje Bigotove drame, j« vsakim udarcem počil s bičem v zraku, da je odme-Tak> liki strelom piStole. Njegova kakor ebenov+na Crna koža, gola do pasu kakor Davidova, se je lesketala t znoju; debeloustni obraz se mu jo krivil 7 napadu veselja*
za življenje v tesnem mestu. Ob eneim je povedal Branili j ancu, da je odkril v osrčju Brazilije vrstq dreves, ki je v resnici «naravno čudo», in ki presega dobršno dose^ daj najvišja drevesa, tako zvan® eucalyptus amj'gdalina, ki dosežejo višino 150 metrov. Višina tett pravkar odkritih dreves znaša povprečno od 180 do 200 m. Ko se je vrnil Courteville v Rio de Janeiro, je sporočil listom in botaničnemu oddelku tamošnjega vseučili-fiča o velikanskih drevesih, ki rasto y Braziliji.
Dobrosrčen vlomilec.
V Milanu je vdrl vlomile*- v stanovanje nekega krčmarja. V sobi Je dobil dva tisoč lir, toda zadovoljil se je s svoto 700, vse drugo je zopet položil na prej-šnje mesto. V isti sobi je spal v zibelki dojenček. Ko je šel vlomilec mirno <►-troka, ga je poljubil, kajti na lica se mu je poznal črn madež. Vlomilec si je bil namreč 9 sajami po-Črnil obraz. Ta mož vsekakor ne more biti vlomilec po poklicu, skoraj gotovo ga je bila. nejnila usoda dovedla do tega zločina.
BORZNO POROČILO
Trst, 12. januar>a 1928.
Amsterdam 759.50-705.50, Belgi-i ja 262-2H0, Francija 7i.15-7i.ii>, London 92.10-92.30, N«w-Yorkj 18.86-18.92, Španija 321-327, Švica 363.25-365.25, Atene 24.75, Berlin -447.35-453.35, Bukarežt 11.50-11.90, Praga 55.90-56.20, Ogrska; 328-334, Dunaj 264-270, ZagreL 33.15-33.45.
Uradna cena zlata (11. 1.) L 364.95; vojnood'skodninske obveznice 72.20.
SEŽANA. Dobroznana brivnica K. Pecar se priporoča po sledečih znižanih cenah; britje L 1.20, striženje L 2, ženske L 3, otroke s strojem L 1. Abonemenli od L 8 naprej.	38
PIANINO, krasen, konccrten, s tremi pedali, s kovinasto ploščo in krasnim glasom, zajamčen. Plača se lahko l listinami liktorskega posojila ali zakladnicami. Via Solitario 25, III.	40
ZLATARNA Alfeža-i P&trh
Trat, Vin Ma£z2ns 46 Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja in prodaja zlatenico. — Cene zmerne.
ZDRAVNIK
ordinira od 1. januarja
v Trstu V a S. Lszzaro 2311
(zraven kavarne Roma) od 10.30 do 13
V Nahrežini ordinira samo popoldne
od 14—18 (na lastnem domu)
TržnSKa posojilnim [ lis timnllnlcs
registr. zadruga z omej. prroStvom uradu je v svoji lastni hiši
ulica Torre bianca 19,1. n.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vlog« za čekovni promet, ter jih obrestuje
mr po 4% im
večje In stalne vloge po dogovoru. Sprejema .Dinarje* na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.--
la razpslass varnostne celice dale)
Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt ftiev. telet. 25-67.
»naog^^ ' ■■■■m -v ni I.IJ i—
Hajtfi dm. dsoaroi zavod
ko je delii poslednje udarce koži, ki jo y& sovražil. V žarečemi siju solnca je bil Davidov hrbetj videti 5e bolj rdeč in ko ga jej Anica videla, je kriknila silno in, pretresljivo in kakor besna aven planila proti črni pošasti in nj«*-novemu biču.
Ni bil to lo krik groze ta b'az" nosti, nego tudi krik jere in itir-Sčevanja. Drobni roki sta vlovfli kriveče jerruene tako nenadno in bJtro, da je strgala bid iz čri čevih, rok preden se je poslednji tega sploh zavedel. Ob kriku se je David obrnil in videl bič, ki je švigal zdaj skozi zrak mnogo besneje nego prej, ko je sekal njegovo hrbet. Padal pa je po črnem sužnju, ki je poln groze bežal pred njim. Šnmenje med množico gledalčevi je postajalo čedalje glasnejSe. Bi-gotov rabelj se je spodteknil i a padel na tla. Anica ga je dohitela in ga bičala neusmiljeno po obrar zu, da jo tulil od bolečin.