Števerjanska občina bo vlagala v fotovoltaiko in obnovo šole Po čiščenju struge Glinščice polemike in demonstracija 5; Oslovska šola? Primorski Montijeva »stranka« in Slovenci v Italiji SandorTence Ankete na spletnem Primorskem dnevniku nimajo znanstvene in statistične veljave, so pa pokazatelj razpoloženja ali »stanja duha« med obiskovalci naših spletnih strani. Kar 52 odstotkov sodelujočih v anketi je izjavilo, da bi glasovalo za morebitno »tehnično stranko« ministrskega predsednika Maria Montija. To je precej v sozvočju z veliko podporo, ki jo Monti in njegova vlada uživata v italijanski javnosti, kjer v obratnem sorazmerju pada ugled političnih strank. Slovenci v Italiji tudi v tem primeru nismo izjema. Politika in politiki tudi v naših sredinah ne preživljajo najboljših časov, čeprav je splošni odklon politike morda manjši, kot v vrstah večinskega naroda, in to prav zaradi posebnega »manjšinskega« dojemanja stvarnosti. Najbrž pa tudi zato, ker politiki, ki se tako ali drugače prepoznavajo v slovenski narodni skupnosti, niso bili vpleteni v škandale, korupcijo in tovrstna nečedna dejanja. Narodne in jezikovne skupnosti so iz objektivnih razlogov politološko gledano nagnjene k ohranjevanju obstoječega, čeprav se zna slovensko volilno telo presenetljivo dobro prilagoditi novostim, ki jo je svojčas npr. predstavljal Riccardo Illy. Našo spletno anketo gre vsekakor tolmačiti kot odraz nekega splošnega razpoloženja, v katerega sodi tudi nestrpnost do politike in politikov. »Italija je dobila tehnično vlado, ki bi jo rabili tudi Slovenci v Italiji,« si je pred kratkim zaželel politik iz vrst slovenske manjšine. A to je druga zgodba, čeprav le do neke mere. kakšna usoda nas čaka dnevnik PETEK, 30. MARCA 2012_ Št. 76 (20.399) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Minister za gospodarski razvoj Passera v parlamentu potrdil negativne napovedi Italijansko gospodarstvo do konca leta v recesiji Milanska borza včeraj v rdečem, »spread« pa je poskočil TRST - Predstavitev razstave na pobudo družbe KB 1909 Razprta obzorja Zbirka del slovenskih umetnikov v Italiji bo na ogled od 21. aprila do 17. junija v dvorani Salone degli incanti TRST - Na tržaškem županstvu so včeraj slovesno predstavili veliko razstavo najbolj reprezentativne zbirke del slovenskih umetnikov v Italiji z naslovom Razprta obzorja. Pobudnik razstave, ki bo od 21. aprila do 17. junija v dvorani Salone degli incanti na tržaškem mestnem nabrežju, je finančna družba KB 1909, ki ima v svoji zbirki preko 450 umetniških del. Glavna pokrovitelja sta Občina Trst in Mestna občina Ljubljana. Na predstavitvi je predsednik KB 1909 Boris Peric govoril o genezi zbirke, ki je delno dediščina Kmečke banke. Tržaški župan Roberto Cosolini pa je izrazil svoje zadovoljstvo, ker občinski upravi uspeva podirati pregrade. Na 12. strani RIM - »Italijansko gospodarstvo že dolgo ne raste. Smo sredi druge recesije in ta trend se bo na osnovi razpoložljivih napovedi nadaljeval do konca leta.« Tako je povedal minister za gospodarski razvoj Corrado Passera na včerajšnjem zaslišanju pred proračunsko komisijo poslanske zbornice. Za nameček je milanska borza podobno kot mnoge druge v Evropi včeraj poslovala v rdečem (padec je znašal 3,3%), razlika v donosnosti med italijanskimi desetletnimi obveznicami in nemškimi bundi pa je poskočila za 5%. V tem kontekstu pa so se v državi nadaljevale polemike okrog vladne reforme trga dela. Na 5. strani V Rimu zanimanje za slovensko razstavo Na 2. strani Izšla pesniška zbirka Andreine Trusgnach na 3. strani Jutri v FJK zadnji dan cenenega bencina Na 11. strani Občina Trst predstavila proračun za leto 2012 Na 6. strani Božje polje: prosecco namesto sadik? Na 7. strani V Tržiču previsoke cene stanovanj Na 14. strani RICMANJE - Nov primer v sredo ponoči Tovornjaki vztrajno rinejo v pretesno vas 0Mb DOBAVA IN MONTAZA r< Lesenipodi Okna in okvirji Notranja vrata Blindirana vhodna vrata GIOMA - Ulica Remis, 50 - S. Vito al Torre (UD) Tel. in Faks +39 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it 2 Petek, 30. marca 2012 ALPE-JADRAN / UNIVERZA NA PRIMORSKEM - Trdijo, da je rektor z ukrepom škodil ugledu univerze Akademski zbor FHŠ zahteva preklic razrešitve dekanje Danes zagovor odstavljene Vesne Mikolič pri rektorju Draganu Marušiču KOPER - Akademski zbor Fakultete za humanistične študije (FHŠ) od rektorja Univerze na Primorskem Dragana Marušiča zahteva, da v treh dneh pojasni in prekliče odločbo o predčasni razrešitvi dekanje FHŠ Vesne Mikolič. Akademski zbor obenem opozarja, da je Marušič z ukrepom, ki ga je izvedel v ponedeljek, škodil ugledu univerze. Kot so v sporočilu za javnost zapisali v akademskem zboru, bodo v primeru, če Ma-rušič ne pojasni in ne prekliče svoje odločitve, uporabili vse instrumente za presojo odgovornosti rektorja za uporabo takšnega ukrepa proti fakulteti. V akademskem zboru obenem rektorja primorske univerze pozivajo, da kot odgovorna oseba v skladu s svojimi pristojnostmi in obveznostmi ter ob upoštevanju večletnega težavnega položaja univerze ukrepa na tak način, ki bo fakulteti pomagal prebroditi finančne te-žave.V akademskem zboru Marušičevo odločbo o razrešitvi in odvzemu pooblastila dekanji zavračajo. V zboru namreč menijo, da so bili ob sprejemanju odločbe kršeni najosnovnejši proceduralni standardi, so še zapisali v sporočilu za javnost. Na rektoratu so že v torek pojasnili, da dodatnih izjav ne bodo dajali pred petkom, ko bo imela zdaj že nekdanja de-kanja zagovor pri rektorju Marušiču. Podporo Marušičevi potezi so sicer že izrazili v civilni iniciativi Alternativa obstaja, v kateri so spomnili na "kadrovsko čistko", ki naj bi jo Mikoličeva v letih 2009 in 2010 izvedla s tem, ko ni podaljšala pogodb "neposlušnim" profesorjem in asistentom FHŠ. Po pisanju Primorskih novic naj bi bila med razlogi za razrešitev Mikoličeve tudi uporaba podpisa bivšega rektorja Rada Bohinca pri pooblastilu odvetniški pisarni Mira Senice za zastopanje fakultete. Marušič je Vesno Mikolič predčasno razrešil v ponedeljek. Kot so sporočili z Univerze na Primorskem, je bila razrešitev Mikoličeve nujna zaradi finančnega položaja, ki od univerze terja reorganizacijo in optimizacijo študijskih procesov in poslovanja. (STA) Odstavljena Vesna Mikolič se bo danes zagovarjala pri rektorju Draganu Marušiču arhiv ITALIJA - Jutri in v nedeljo v glavnem mestu nastop APZ T. Tomšič V Rimu vlada veliko zanimanje za razstavo o slovenski identiteti RIM - V italijanskem glavnem mestu vlada veliko zanimanje za razstavo grafičnih simbolov slovenske identitete, ki je dejansko prikaz opusa pokojnega oblikovalca Miljenka Li-cula. Med drugim je izdelal grafično podobo tolarja, številnih poštnih znamk in vrste dokumentov, od bio- metričnega potnega lista do vozniškega dovoljenja. Razstavo, ki je prva razstava nekega tujega ustvarjalca na italijanskem zunanjem ministrstvu, so v torek odprli zunanja ministra Italije in Slovenije - Giulio Terzi in Karl Erjavec - ter slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič. Kulturni dom Šempas pri Novi Gorici nedelja, 1. april 2012 od 14.00 do 20.00 ponedeljek, 2. april 2012 od 15.00 do 20.00 - Odprtje festivala: 1. april 2012, ob 14.00 • Pokušina vin priznanih vinarjev iz vseh treh slovenskih vinorodnih dežel in zamejstva. Izvajale se bodo tudi degustacije oljčnih olj. • Odvijale se bodo strokovne delavnice, predavanja in druge predstavitve. Vstopnina je 10 evrov. Vljudno vabljeni! Organizator: Turistična zveza TIC Nova Gorica v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica in Krajevno skupnostjo Šempas Več na: www.festival-vin.si/program/ Veleposlanik Iztok Mirošič (levo) z zunanjima ministroma Karlom Erjavcem in Riccardom Terzijem Licul je tako npr. oblikoval tolarske bankovce, na katerih so svoje mesto našli nekateri največji predstavniki slovenske kulture in znanosti, njegov pečat prav tako nosijo tolarski kovanci in slovenski evrski kovanci. Na razstavi so na ogled tudi Liculovi predlogi za grafično rešitev znakov na mejnih prehodih s Hrvaško, dalje njegove grafične rešitve za zavarovalnico Vzajemna, Onkološki inštitut, Mestno občino Ljubljana, Narodno galerijo in Zavod za varstvo kulturne dediščine ter Univerzo v Ljubljani. Na otvoritvi je minister Terzi med drugim dejal, da so se v zadnjih letih bilateralni odnosi dodatno okrepili, tudi zahvaljujoč se doprinosu manjšin in spodbudi, ki jo predstavlja »tržaški duh« spričo srečanja predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške 13. julija 2010. Podobnega mišljenja je bil Erjavec, ki je spomnil na tesno sodelovanje med državama in izrazil pričakovanje, da se bo to sodelovanje na političnem, gospodarskem in kulturnem področju dodatno poglobilo. Jutri in pojutrišnjem pa bo na obisku v Rimu Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, ki bo gost zbora Città di Roma. Jutri ob 20. uri bo slovenski zbor nastopil v baziliki Santa Maria v Ara-coeli, v nedeljo pa v baziliki SS. Quattro Coronati. VIDEM - Prijave Nedovoljeno prevažanje bencina v avtu VIDEM - Mnogi avtomo-bilisti iz Furlanije-Julijske krajine kupujejo (cenejši) bencin v Sloveniji in poleg tega gorivo natočijo tudi v plastične posode (kante), ki jih potem prevažajo v avtu na poti domov. Italijanski zakon iz davčnih (pravila o trošarinah) in varnostnih razlogov (prometni zakonik) izrecno prepoveduje prevažanje bencina in drugih pogonskih, torej nevarnih vnetljivih goriv v vozilu. Zaradi tega so finančni stražniki v videmski pokrajini v preteklih dneh kazensko ovadili nekatere avtomobiliste, ki so v vozilu očitno nezakonito prevažali bencin iz Slovenije v Italijo. Ti avtomobilisti sedaj tvegajo zelo visoko denarno kazen (do 7 tisoč evrov) in celo zapor, grozi pa jim tudi zaplemba vozila. Brezigarjeva državna sekretarka na MNZ LJUBLJANA - Nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar je postala državna sekretarka na slovenskem ministrstvu za notranje zadeve. Tako je na včerajšnji seji odločila vlada, ki je na mesto generalnega direktorja direktorata za tožilstvo imenovala Matijo Vidmarja. Na novinarski konferenci po seji vlade niso pojasnili, ali bo Brezigarjeva pristojna za določeno področje znotraj MNZ, denimo za tožilstvo. Direktor urada vlade za komuniciranje Anže Logar je dejal le, da se bodo glede razdelitve področij verjetno dogovorili na ministrstvu. Vlada je včeraj po Logarjevih besedah sprejela več sklepov o prenehanju položaja generalnega direktorja ter imenovanju vršilcev dolžnosti, tudi na MNZ. Skupno je sprejela 82 kadrovskih odločitev, je še dejal Logar. Razrešitev je bilo 45, imenovanj pa 37. Logar kadrovskih odločitev vlade ni podrobneje komentiral. Povedal je samo, da verjetno vsaka kadrovska menjava "prihaja zaradi neke kadrovske menjave iz preteklosti in je verjetno tukaj neko uravnoteženje". Avstrijsko ustavno sodišče ustavilo izročitev Karnerjevih ZDA DUNAJ - Avstrijsko ustavno sodišče je do vključno 30. aprila ustavilo izročitev slovenskih zakoncev Karner, ki so ju v Avstriji aretirali zaradi domnevne preprodaje prepovedanih ana-bolikov prek spleta, ZDA, je za STA včeraj potrdil odvetnik Karnerjevih Roland Grilc. Kot je dodal, bo ustavno sodišče sedaj skušalo presoditi primer, če pa mu do omenjenega datuma presoje ne bo uspelo izpeljati, bo verjetno podaljšalo rok, do katerega avstrijske oblasti ne smejo izročiti Karnerjevih ZDA. Če avstrijsko ustavno sodišče, na katerega se je obrnil odvetnik Karner-jevih, ne bi ustavilo izročitve ameriškim predstavnikom, bi to izpeljali danes. Karnerjeva sta bila po Grilčevih besedah včeraj že na poti na Dunaj, saj naj bi na tamkajšnjem letališču danes izpeljali izročitev. Zdaj naj bi ju prepeljali nazaj v Celovec, kjer sta v priporu. Grilc pa upa, da bodo vsaj Alenko Karner čim prej izpustili na prostost. Izročitev ameriškim pravosodnim organom je že 11. januarja odobrilo deželno sodišče v Celovcu, na kar je obramba vložila pritožbo, a je višje sodišče v Gradcu sklep 6. marca potrdilo. Dokončno dovoljenje za izročitev je nato podalo še avstrijsko pravosodno ministrstvo. Obramba se je vmes pritožila še na vrhovno in ustavno sodišče, slednje pa je včeraj izročitev ustavilo. CELJE - Pojasnjen primer »koroške deklice« Policisti deklico našli z babico v Ljubljani CELJE - Policija je razkrila podrobnosti v zvezi s primerom "koroške deklice", potem ko so vendarle našli od marca lani pogrešano petletno Klaro Kaker. Kot je na novinarski konferenci povedal vodja celjskih kriminalistov Jože Senica, so deklico izsledili v sredo zvečer v Ljubljani, skupaj z babico. Deklico so takoj predali Centru za socialno delo. Senica je povedal, da so deklico, ki je med tem že pri materi, aktivno iskali vse od neuspešne izvršbe dodelitve otroka materi marca lani, pri tem pa so v preiskavi uporabljali tudi prikrite preiskovalne ukrepe in tako ugotovili, da je pri kaznivem dejanju sodelovalo več oseb. Opravili so kar 300 razgovorov in poizvedb ter pri tem sodelovali s kolegi iz Avstrije, Nemčije, Italije in Hrvaške. Po nedavnem prijetju treh oseb, gre za predstavnike svetovalnice Akcija Matica ter Jernejo Munc in Natalijo Markač, so na podlagi odredb sodišča opravili šest hišnih preiskav in dve preiskavi vozil. Pri tem so zasegli več predmetov, ki so potrdili, da osumljeni sodelujejo in imajo zelo aktivno vlogo pri skrivanju pogrešane deklice. V zadnjih mesecih so to počeli proti volji očeta Boštjana Kakerja in kljub vsem njegovim zahtevam, da se deklica vrne. Kot je še potrdil Senica, so bili po sredini akciji vsi trije pridržani že izpuščeni na prostost, prav tako Kaker, a se njihovo delo s tem še ni zaključilo. "Skrivanje je bilo zelo dobro organizirano, osumljeni so delovali kot prava kriminalna združba, z natančno razdeljenimi vlogami. Deklico so skrivali na več lokacijah tako v Sloveniji, kot tudi v tujini, najdlje v Avstriji. Večino časa je bila ob deklici njena babica, ki ni imela neposrednega stika s člani družine. Organizatorji skrivanja so uporabljali veliko varnostnih potez, pri čemer so pri komunikaciji uporabljali le za to določene telefone in računalnike ter le njim poznana gesla," je dejal Senica. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 30. marca 2012 3 ŠPETER - Zbirko izdalo Kulturno društvo Ivan Trinko ji •• •■■•v« Spomin in sanje ključni besedi prve pesniške zbirke Andreine Trusgnach ŠPETER - S knjigo Sanje morejo plut vesoko Andreine Trusgnach se nadaljuje pot, na katero je društvo Ivan Trinko stopilo pred leti in bi želelo po njej nadaljevati. Seveda v oceanu, kot je poezija, to ni tako lahko, še posebej zato, ker se poezija nahaja v še drugem večjem oceanu, oceanu besed in jezikov. In v tistem večjem oceanu se naše slovensko narečje lahko ohrani samo, če ga uporabljamo v vsakdanjem življenju, če se ga učimo, če ga pišemo, če ga beremo. S temi besedami je Miha Obit, predsednik društva Ivan Trinko, pred dnevi začel predstavitev pesniške zbirke Andreine Trusgnach v Špetru. Predstavitev je popestril nastop glasbene skupine, ki jo sestavljajo družina Dortih (Michele, Davide, Stefano, Matteo, Anita) in prijatelji (Stefania Ruc-li, Francesco in Nicola Simaz, Luca Clinaz), pesmi avtorice pa so nato prebrale »kolegice« Marina Cernetig, Luisa Battistig, Claudia Salamant, Margherita Trusgnach, Marjeta Manfreda Vakar in Lucia Trusgnach. O zbirki sami je spregovorila profesorica z ljubljanske univerze Irena Popov-Novak, literarna zgodovinarka, ki pri književnih projektih društva Ivan Trinko ne sodeluje prvič. »Ključni besedi v tej poeziji sta spomin in sanje. Čeprav spomin pretekle realnosti ne more povrniti drugače kakor z besedami o tistem, kar je bilo in kar se je zgodilo,« je rekla med drugim, »je spomin tudi upor samoti, pozabljenosti, zanikanju, umiranju. Za pesnico imajo osrednji pomen sanje, ki so še bolj zdrsljiv in neotipljiv pojem kot spomin. V njeni poeziji sanje pomenijo tudi želje, voljo, upanje, pogum, srečo, znak živosti in ljubezni, nekaj, kar se upira smrti tako, da dano realnost presega. Sanje vsebujejo 'vso muoc an velik duh' in so zato nujni delež polnega življenja: 'Tek sanja, morebit, na umarje nikdar' Spomin torej deluje kot vez s preteklo realnostjo, sanje pa se usmerjajo v prihodnost, zu-najčasnost, irealnost in imaginacijo.« Na koncu je Popov-Novakova povedala, da se ji zdijo pesmi Andreine Trusgnach dragocene zato, ker nagovarjajo naša srca, zaradi česar vsaj za trenutek postanemo bolj rahločutni in odprti za drugega. Predstavitev se je zaključila z besedami Andreine, ki se je zahvalila vsem, ki so omogočili izid knijge. (NM) Andreina Trusgnach med nagovorm in naslovna stran knjige nm v\kjt NOR.LIO plu t vi sr?kC- MARIBOR - V okviru EPK od 4. aprila dalje Izbor dogodkov izraz tradicije in aktualnega ustvarjanja v Italiji KOPER - Razstava o oblikovalcu tkanin Ottaviu Missoniju 4. aprila v Ve-trinjskem dvorcu v Mariboru bo prva v nizu kulturnih dogodkov, ki jih Italija pripravlja v okviru Evropske prestolnice kulture (EPK). Po besedah italijanske veleposlanice v Sloveniji Roselle Franchini Scherifis predstavljajo spoj tradicije in aktualnega ustvarjanja. Izbor kulturnih dogodkov, ki je nastal v sodelovanju z Italijansko Unijo, predstavlja Italijo v njeni kompleksnosti, je na predstavitvi programa Italije v okviru EPK v Kopru poudarila Rosella Franchini Scherifis. Kot je še dejala, gre za niz dogodkov, ki se ne osre-dotočajo le na figurativno umetnost in belcanto, ki ju največkrat povezujejo z Italijo, temveč osvetljujejo različne oblike sodobne ustvarjalnosti. Razstava "Missoni. Mojster barv." bo obiskovalcem ponudila vpogled v ustvarjanje svetovno znanega stilista in oblikovalca tkanin, priznanega po značilni in inovativni uporabi barve. Po besedah direktorja Obalnih galerij Tonija Biloslava gre za uveljavljenega mojstra oblikovanja oblek, preprog, zidnih tapiserij in modnih dodatkov. Med drugim je Missoni oblikoval kostume nastopajočih na otvoritveni slovesnosti svetovnega prvenstva v nogometu v Južni Afriki leta 2010. Na razstavi, oblikovani posebej za EPK, bodo predstavljene serigrafije, grafike, risbe, fotografije, tapiserije in tkanine, Missonija pa bo poskusila osvetliti tudi kot človeka in športnika, je še pojasnil Biloslav. Razstava se bo iz Maribora selila v Koper, od tam pa na Hrvaško. Naslednja v nizu razstav bo razstava Imago Trieste 5. aprila. Razstava bo na drugačen način osvetlila Trst in med drugim postregla s prizori mesta, ki jih je v 50. letih posnel poklicni fotograf Francesco Bruni. Sledilo bo odpr- ROSELLA Franchini Scherifis arhiv tje fotografske razstave kopij Ravenskih mozaikov 6. aprila. Predstavitev multimedijskega projekta in slovenski prevod zgodovinskega dela Istra skozi čas o zgodovini Istre od paleolitika do današnjih dni bo na sporedu 11. aprila. Kot zadnji v nizu razstav vizualne umetnosti se bo predstavil ustvarjalec digitalnih umetnosti Fabio Fonda. Antologija Versi diversi/Drugačni verzi, ki bo predstavljena 23. aprila, bo prinesla prerez sodobnega pesniškega ustvarjanja itaijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem ter slovenske manjšine v Italiji. Med koncerti velja izpostaviti koncert Italijanski glasbeni izbor 5. aprila, na katerem se bodo z deli italijanskih in istrskih klasičnih in sodobnih skladateljev predstavili predvsem izvajalci iz vrst italijanske narodnostne skupnosti iz Slovenije in Hrvaške. Sledil bo koncert pianistke Martine Frezzotti 11. aprila. Dogajanje se bo sklenilo 26. aprila s koncertom Folkhistria. Med nastopajočimi bodo Rudi Bučar in Istrabend, Tamara Obrovac, Transhistria electric, Ca-legaria, Tinkara Kovač in drugi. Kot so poudarili organizatorji, gre za uveljavljene slovenske in hrvaške glasbenike, ki črpajo iz tradicij istrskega prostora in jih spajajo s popularno glasbo. center SMART GORICA «T ' r tAL Sä'- v j ; Smart ¿^ ¡g MODASTOFŒ mV \ Elioll ODPRTO NEDELJE 1., 15., 22., 29 APRILA www.sm3rtnn0da.com 620 Sobota, B1. marca 2012 GOSPODARSTVO DEŽELA FJK - V Trstu zasedal deželni odbor Obdobje dodatnega popusta na ceno bencina ne bo podaljšano Deželni proračun tega bremena ne prenese, Rim pa molči - Reorganizacija ustanov in agencij TRST - Obdobje dveh mesecev, ko je bil bencin v obmejnem pasu Furlanije-Julijske krajine cenejši kot v Sloveniji, se bo jutri končalo. Kot je po včerajšnjem zasedanju deželnega odbora v Trstu povedal njegov podpredsednik Luca Ciriani, Dežela nima več denarja, da bi podaljšala poskusno obdobje, ko je bil običajni deželni popust na ceno bencina zvišan do ravni, ki je bila konkurenčna s slovenskimi cenami. Še več, od 1. februarja je bil bencin v obmejnem pasu deželnega ozemlja cenejši kot v sosednji državi. Dežela je višji popust poskusno uvedla 1. februarja letos in ga nato podaljšala še za ves marec, v upanju, da bo rimska vlada medtem sprejela obljubljene korektivne ukrepe. Ker tega ni naredila, je deželna uprava prisiljena storitvi korak nazaj, tako da se bo popust znižal na raven iz lanskega oktobra. Od nedelje se bo popust na ceno litra bencina znižal na 21 centov v pasu ob državni meji in na 14 centov v pasu, ki je od meje bolj oddaljen. Popust na ceno dizelskega goriva bo znašal 14 odziroma 9 centov za liter. Ciriani je ob tem ocenil, da je vlada »zavzela kratkovidno stališče, ker kljub pritisku celotne deželne politike ni vzela v po-štev realno potrebo FJK po kompenzaciji cene bencina s popustom, ki se potem vrne v državno blagajno z večjim davčnim prilivom zaradi povečanja prodaje goriv v Italiji«. Odvzeti Furlaniji-Julijski krajini podporo za znižanje cene bencina zato ne pomeni odprave nekega privilegija, ampak popolno nepoznavanje aktualnih obmejnih dinamik,« je še komentiral Ciriani. Deželni odbor je včeraj prižgal zeleno luč za predlog zakona o preureditvi in reorganizaciji ustanov, agencij in zavodov. Gre za organski predlog, iz katerega je bilo izključeno le urgentno poglavje o funkcijah deželne oblasti za vodne bazene. Reforma predvideva enega samega komisarja za vse sedanje ustanove Ater in reorganizzacijo sistema javne stanovanjske gradnje. Sedanje univerzitetne ustanove Erdisu bodo nadomestile fundacije, deželna agencija za delo pa bo ukinjena. Njene funkcije bo prevzela notranja služba pri centralni direkciji za delo, ne da bi bi bile okrnjene dosedanje aktivnosti. Glede trgovinskih zbornic se je odbor odločil za oblike spodbujanja združitve. Enaka odločitev zadeva konzorcije za posojilna jamstva. Za tržaški zavod za industrijsko cono Ezit je predvidena razpolovitev števila članov upravnega sveta, za posebni zavod Villa Manin pa en sam upravitelj in organ za usmerjanje, katerega člani bodo sodelovali brezplačno. Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine je včeraj zasedal v Trstu dežela fjk PRISTANIŠČA - Dokončen obračun Kriza ni preprečila rasti pretovora v Trstu TRST - Kljub trajanju gospodarske krize, ki negativno vpliva na obseg svetovne blagovne menjave, se je lto 2011 v tržaškem pristanišču končalo s pozitivnim predznakom in s pomembnimi rezultati pretovora kontejnerjev in blaga v paletah. Na sedmem pomolu se je preto-vor kontejnerjev lani v primerjavi z letom 2010 povečal za 39,6 odstotka na 393.186 kontejnerskih enot (TEU), medtem ko se je obseg blaga v kontejnerjih povečal za 50,12 odstotka na 4.644.396 ton. Pomembni so tudi rezultati v sektorju pretovora raznega blaga v paletah, ki zaposluje specializirano delovno silo. Pretovor se je lani glede na leto 2010 povečal za 15,3 odstotka na 11.288.244 ton. Nepretrgano rast beleži tudi sektor ladij ro-ro in trajektov. Lani se je število pretovorjenih tovornjakov povečalo za 4,9 odstotka na 223.716 enot, obseg vlaga v tranzitu pa je bil večji za 3 odstotke in je dosegel 5.817.998 ton. Pozitiven je bil lani tudi pretovor trdih razsutih tovorov, ki se je glede na leto 2010 povečal za 5,2 odstotka. O pozitivnem trendu pretovora v lanskem letu je včeraj na sestanku s stanovskimi organizacijami na trgovinski zbornici govorila predsednika Pristaniške oblasti Marina Monassi. Srečanje, na katerem je sodeloval tudi predsednik zbornice Antonio Pao-letti, je bilo tudi priložnost za izmenjavo informacij o železniških povezavah. Monassijeva je povedala, da bo danes v Rimu novo srečanje za rešitev odprtih tehničnih vprašanj. Beseda je tekla tudi o možnosti operativne reorganizacije železniške družbe Adriafer, ki je bila sicer postavljena v likvidacijo, a se je njena služba lani nadaljevala. Glede na to, da je družba leto končala z uravnovešeno bilanco, je zdaj treba preveriti, ali obstajajo pogoji za preklic likvidacije in za popolno ponovno oživitev železniškega podjetja. PODJETNIŠTVO - Včeraj in danes na Fakulteti za management v Kopru Srečanje partnerjev projekta CEBBIS za podporo majhnim in srednjim podjetjem KOPER - Fakulteta za management Univerze na Primorskem (UP) včeraj in danes gosti partnerje mednarodnega projekta CEBBIS, namenjenega pomoči malim in srednje velikim podjetjem Srednje Evrope. Podjetjem je treba zagotoviti učinkovitejši dostop do zna- nja, so organizatorji srečanja s Fakultete za management zapisali sporočilu za javnost. V projektu poleg Slovenije, ki jo zastopa Fakulteta za management, sodelujejo še Nemčija, Avstrija, Češka, Poljska, Italija in Madžarska. Na tokratnem sre- Profesorji Roberto Biloslavo, Doris Gomezelj Omerzel in Mitja Ruzzier med novinarsko konferenco EVRO 1.3272 $ -G/5 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 29. marca 2012 evro (povprečni tečaj) valute 29.3. 28.3. TRST - Pomorska postaja Posvet o trgu nepremičnin v Alpe-Jadranu TRST - Deželna federacija nepremičninskih posrednikov in agentov, včlanjena v Confcommercio Furlanije-Julijske krajine, prireja danes dopoldne na Pomorski postaji posvet z naslovom Nepremičninski trg v prostoru Alpe-Jadran. Pokrovitelji srečanja so Dežela FJK, štiri pokrajine in štiri trgovinske zbornice, sponsorira pa ga družba Generali Immobiliare Italia. Na posvetu bodo avtorji predstavili zbornik Nepremičninski observatorij 2012, ki vsebuje analizo gibanj na trgu nepremičnin v lanskem letu za vsako pokrajino v deželi. Analiza je zasnovana izključno na realnih cenah izvedenih kupoprodaj. Na delavnici bo tekla beseda tudi o najpomembnejših italijanskih zakonskih predpisih v primerjavi s tistimi, ki veljajo v drugih državah alpsko-jadranskega prostora. Seveda bo govor o sistemu obdavčevanja nepremičnin, o cenah na posameznih nepremičninskih trgih in o različnem normiranju nepremičninskih posrednikov. čanju v Kopru bodo predstavili dosedanje rezultate projekta in primere dobre prakse ter izmenjali izkušnje. Kot ugotavljajo, je podjetništvo in konkurenčnost malih in srednjih podjetij mogoče izboljšati z učinkovitim podpornim okoljem in s krepitvijo razvoja inovacij in tehnologij, kar dviguje raven znanja v podjetjih. Pri uvajanju inovacij in prenosu tehnologij naletijo majna in srednja podjetja na različne ovire. Poleg pomanjkanja specifičnega znanja in človeških virov so to največkrat omejena finančna in organizacijska sredstva, administrativne ovire, razpršenost in pomanjkljiva infrastruktura podjetniškega podpornega okolja. Projekt je zato usmerjen v izboljšanje sodelovanja med raziskovalnimi in znanstvenimi institucijami, majhnimi in srednje velikimi podjetji in posredniki, kot so inkubatorji in tehnološki parki. Z razvojem trajno-stne medregionalne mreže partnerjev želijo sodelujoči v projektu doseči učinkovit pretok informacij in usklajeno povpraševanje in ponudbo novih tehnologij. V okviru srečanja je bila včeraj v prostorih fakultete delavnica o spodbujanju prenosa tehnologij, danes pa bodo udeleženci med drugim obiskali inovativni primorski podjetji Pipistrel in Robotina in se popoldne v prostorih Univerzitetnega inkubatorja Primorske udeležili delavnice Storitve in orodja za učinkovito podporo inovacijam. ameriški dolar 1,3272 1,3337 japonski jen 109,21 110,74 kitajski juan 8,B652 8,3967 ruski rubel B8,9600 38,9312 indijska rupija 68,1120 67,7250 danska krona 7,4372 7,4361 britanski funt 0,8B580 0,83900 švedska krona 8,8450 8,8800 norveška krona 7,6320 7,6110 češka krona 24,778 24,603 švicarski frank 1,2051 1,2063 madžarski forint 294,36 292,66 poljski zlot 4,1612 4,1568 kanadski dolar 1,3271 1,3289 avstralski dolar 1,2830 1,2824 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3807 4,3733 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7007 0,7005 braziljski real 2,4315 2,4262 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3677 2,3763 hrvaška kuna 7,5108 7,5060 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 29. marca 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,24125 0,47065 0,73680 LIBOR (EUR) - LIBOR (CHF) 0,07417 0,10750 0,17500 EURIBOR (EUR) 0,426 0,794 1,097 ZLATO ■ (999,99 %%) za kg ^^^ ■ 40.098,69 € -145,28 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 29. marca 2G12 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE INITFREI IROPA 6,10 - INIEREUROPn KRKA 1 I IKA KOPER 0,70 50,15 +0,04 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 9,50 125,00 172 70 +0 29 TELEKOM SLOVENIJE 68,30 -1,16 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 9,39 +3,87 AERODROM LJUBLJANA 12,60 +5,00 DELO PRODAJA ETOL 24,00 139 00 - ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTÜADCM7 15,90 i 7 n -- NOVA KRE. BANKA MARIBOR 3,50 h/11 IMnTCCT -) 7n -4,14 KOMPAS MTS NIKA 6,10 1900 PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVAINICA SAVA 7,50 +2,70 -1,32 POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! MS MI IB! IANA 6,00 9,80 215 00 -- SALUS, L_IMBt__IrtNn SAVA TERME ČATFŽ 11,91 178 00 -0,83 IERME ČnlEŽ ŽITO 76,00 -0,13 ZAVAROVALNICA TRIGLAV 14,00 -1,41 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 29. marca 2012 - 2/58 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 0,601 -2,83 ALLIANZ ATIAMTIA 89,10 12 54 -2,52 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,44 -0,48 -5,57 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,3298 0,4105 0857 -8,64 -7,82 EDISON ENEL ENI 2,708 1745 -0,06 -2,87 -1 30 FIAT FINMECCANICA 4,41 416 -2,30 FINMECCANICA GENERALI IFIL 11,76 +4,63 -3,69 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,36 1423 -4,56 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 26,89 -0,97 -1,50 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,036 4,446 -2,30 -3,56 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,839 8,78 1312 -1,61 -1,90 -3 17 rRl SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 37,98 3 612 -2,21 -1 58 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 6,165 -0,40 TENARIS TERNA 0,897 14,31 -2,97 -1,85 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,984 0,0412 316 -1,19 -7,42 -5 11 UNICREDIT 3,764 -5,71 SOD NAFTE ■ (159 litrov) 102,38 $ -2/87 IZBRANI BORZNI INDEKSI 29. marca 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 587,65 -0,47 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.813,52 +0,47 FIRS, Banjaluka 830,84 1.810,43 OQ "M +0,96 +1,69 _n en LIBICA I J, UOjyiOU SRX, Beograd - - Dicv c^^i^wz-v 1 a on t 1 _nin un /\, -jen aji_vi-_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.005,53 -0,06 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 13.079,14 -0,36 Nasdaq 100 2.750,03 -0,76 S&P 500, New York 1.396,24 -0,66 MSCI World, New York 1.312,45 -0,75 DAX 30, Frankfurt 6.875,15 -1,77 FTSE 100, London 5.742,03 -1,15 CAC 40, Pariz 3.381,12 -1,43 ATX, Dunaj 2.113,60 -2,37 PX, Praga 969,30 -1,80 EUROSTOXX 50 2.452,74 -1,76 Nikkei, Tokio 10.114,79 -0,67 STI, Singapur 2.994,09 -0,73 Hang Seng, Hongkong 20.609,39 -1,32 Composite, Šanghaj 2.252,16 -1,43 Sensex, Mubaj 17.058,61 -0,37 / ITALIJA Petek, 30. marca 2012 5 POLITIKA - Minister za gospodarski razvoj v parlamentu Passera: Gospodarstvo do konca leta v recesiji Še polemike okrog reforme trga dela - Napolitano opozarja na probleme mladih RIM - »Italijansko gospodarstvo že dolgo ne raste. Smo sredi druge recesije in ta trend se bo na osnovi razpoložljivih napovedi nadaljeval do konca leta.« Tako je povedal minister za gospodarski razvoj in infrastrukture Corrado Passera na včerajšnjem zaslišanju pred proračunsko komisijo poslanske zbornice. Ministrovo oceno je včeraj potrdila t. i. vmesna napoved Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), po kateri naj bi Italija v prvem letošnjem četrtletju zabeležila 1,6-odstotni, v drugem četrtletju pa 0,1-odstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP). Po ministrovih besedah italijansko gospodarstvo zavira kreditni krč in sploh pomanjkanje likvidnosti. Vlada bo naredila vse, kar je v njeni moči, za izboljšanje stanja, začenši s poravnavo javnih dolgov podjetjem. V prihodnjih 12 mesecih bo skušala razpoloviti ta dolg, za kar bo morala dobiti 50 do 60 milijard evrov. Po drugi strani vlada namerava pospešiti že načrtovana javna dela v vrednosti 40 do 50 milijard evrov. Sicer pa je minister poudaril, da vlada skuša oživiti gospodarsko rast tudi s svojimi reformami. Izrecno je omenil ukrepe za liberalizacijo gospodarstva, za poenostavitev upravnih postopkov ter snujočo se reformo trga dela. Prav včeraj je senat odobril vladni odlok o poenostavitvi upravnih postopkov s 246 glasovi za, 33 proti in 2 vzdržanima. Za dokončno odobritev bo sicer potrebno tretje branje v poslanski zbornici. Passera je v tej zvezi dejal, da vlada namerava vsake tri mesece sprejeti nove pakete podobnih ukrepov za poenostavitev upravnih postopkov, ki zadevajo življenje družin in podjetij. Medtem je vladni načrt za reformo trga dela še vedno tarča kritik sindikatov in levičarskih strank. Tajnica sindikalne zveze Cgil Susanna Camusso je dejala, da je vlada glede 18. člena delavskega statuta v resnici pripravila »protireformo«, in poudarila, da ima parlament dolžnost, da prisluhne »realni državi«. Prvi mož Cisl Raflaele Bonanni se je zavzel za sprejem nemškega modela. Voditelj SEL Nichi Vendola je po drugi strani Demokratsko stranko pozval, naj umakne podporo sedanji vladi, češ da je Monti slabši od Berlusconija, Fornerova pa slabša od Sacconija. V odzivu pa je sekretar Ljudstva svobode Angelino Alfano izrazil bojazen, da bodo »skrajneži« Cgil prek Demokratske stranke negativno vplivali na reformo trga dela. Vse to vrenje skrbi predsednika republike Giorgia Napolitana. Včeraj je sindikate in politične stranke pozval, naj se spopadejo predvsem s problemi mladih, ki ne morejo dobiti dela ali pa so žrtve nesprejemljivega izkoriščenja. Predsednik republike Giorgio Napolitano se je včeraj srečal z mladimi brez stalne zaposlitve ansa FINANCE - Borza padla za 3,3% Zakladnica uspešno izdala obveznice, na sekundarnem trgu pa je »spread« poskočil MILAN - Italija je z izdajo obveznic včeraj zbrala osem milijard evrov, pri čemer je zahtevana donosnost znova upadla. Država je izdala srednje- in dolgoročne obveznice, povpraševanje pa je krepko preseglo ponudbo. Državna zakladnica je nameravala zbrati med šest in 8,25 milijarde evrov. Vlagatelji so skupaj ponudili 13,5 milijarde evrov. Zakladnica je z izdajo 10-letnih obveznic zbrala 3,25 milijarde evrov, pri čemer je zahtevana donosnost znašala 5,24 odstotka. V zadnji podobni izdaji februarja je bila pri 5,50 odstotka. Italija je izdala tudi za 2,5 milijarde evrov obveznic z rokom zapadlosti petih let, pri čemer je obrestna mera v primerjavi z zadnjo podobno izdajo ostala skoraj nespremenjena; znižala se je s 4,19 odstotka na 4,18 odstotka. Za 2,25 milijarde evrov pa je bilo drugih dolžniških papirjev. Italijanski javni dolg se je januarja po podatkih centralne banke zvišal na 1935,8 milijarde evrov, kar predstavlja nov rekord. Leto 2011 je država zaključila z 1897,9 milijarde evrov javnega dolga, kar predstavlja vrednost okoli 120 odstotkov bruto domačega proizvoda. Drugače pa je včeraj bilo na sekundarnih trgih. Razlika v donosnosti med italijanskimi desetletnimi obveznicami in nemškimi bundi je poskočila za več kot 5 odstotkov in prekoračila 340 bazičnih točk. Tudi milanska borza se je slabo odrezala, saj je njen indeks strmoglavil za 3,3 odstotka. AGENCIJA ZA DOHODKE V boju proti davčnim utajam lani unovčili 12,7 milijarde evrov RIM - Agencija za dohodke (se pravi italijanska davčna uprava) je leta 2011 unovčila 12,7 milijarde evrov utajenih davkov, kar pomeni 15,5 odstotkov več kot v letu 2010. Tako piše v poročilu o boju proti davčni utaji v letu 2011 in o njegovih perspektivah v letu 2012, ki ga je včeraj predstavil direktor agencije Attilio Befera. Direktor je dejal, da so obeti za letošnje leto še boljši kot za lansko, sicer pa je izrazil upanje, da bo v Italiji prišlo do »kulturne spremembe« glede plačevanja davkov, za kar si sicer prizadeva tudi Monti-jeva vlada. Befera je povedal, da je treba vse boljše rezultate v boju proti davčni utaji vsaj delno pripisati vse bolj načrtnim pregledom tistih davčnih zavezancev, ki so na osnovi statističnih analiz verjetnejši davčni utajevalci. V tem sklopu je potrdil, da bodo junija začeli uporabljati novi merilec dohodkov, ki na osnovi premoženjskega stanja in življenjskega stila pomaga določati dohodke davčnih zavezancev in torej tudi njihovo morebitno davčno utajo. Direktor je med drugim potrdil, da agencija za dohodke namerava nadaljevati s skupinskimi pregledi trgovin, kakršno je izvedla konec lanskega leta v Cortini DAmpezzo. Davčni upravi vsekakor ne bo tako hitro zmanjkalo dela v boju proti davčni utaji. Zavod Eurispes je včeraj objavil podatek, da je siva ekonomija leta 2010 v Italiji proizvedla 529 milijard evrov dohodkov, lansko leto pa 540 milijard, se pravi približno 35 odstotkov bruto domačega proizvoda. Za dostojno življenje 4-članska družina potrebuje 2500 evrov mesečno RIM - Za skromno, a dostojno življenje povprečna štiričlanska družina v Italiji potrebuje 30.276 evrov letno oziroma 2523 evrov mesečno. Tako sta zavoda Eurispes in San Pio V zapisala v poročilu »Italija v črnem«, ki sta ga včeraj predstavila v Rimu. Ker so mesečne plače večkrat več kot za polovico nižje od omenjene vsote, pa se v Italiji vse bolj širi pojav dvojnega dela. Ta pojav naj bi zajel že najmanj 35 odstotkov odvisnih delavcev. Druga zaposlitev je zelo pogosto del sive ekonomije. Zaradi dolgotrajne suše možna racionirana voda RIM - Od septembra do danes je v Italiji bilo za 30 odstotkov manj padavin, kot jih je v povprečju v zimskem obdobju. Padavine v tej zimi so bile preskromne, da bi lahko zagotovile normalno količino vode v rekah, jezerih, pa tudi pod zemljo. Tako ugotavlja kli-matolog Giampiero Maracchi, ki med drugim opozarja, da je ta čas tok Ar-na desetkrat manjši od normalnega. Mesec marec je povrh za 10 stopinj bolj vroč kot v povprečju. Tudi če bi v prihodnjih mesecih prišlo do večjih padavin, ne bi bilo mogoče nadoknaditi zamujenega. Zato Maracchi meni, da bo poleti najbrž potrebno racionirati porabo vode. Evropska komisija odobrila prispevek za Pompeje NEAPELJ - Evropska komisije je včeraj odobrila prispevek v višini 105 milijonov evrov za ureditev arheološkega najdišča v Pompejih. Novico je objavil evropski komisar za dežele Johannes Hahn, ki je poudaril, da gre za zaščito pomembnega dela evropske kulturne dediščine. Kot je znano, so v Pompejih v zadnjih letih beležili večkrat škodo zaradi padavin in slabega vzdrževanja. Slavni pevec Andrea Bocelli tretjič postal očka RIM - Slavni tenorist Andrea Bocelli in njegova zaročenka Veronica Berti sta preteklo sredo postala ponosna starša male deklice. Novorojenko sta poimenovala Virginia, ime pa naj bi bilo etruš-čanskega izvora. »Pri tem imenu mi je najbolj všeč, da ga nima nihče od mojih prijateljev,« je povedala mama njune prvorojenke, ki je tudi pevčeva me-nedžerka. Virginia se je tako pridružila starejšima bratoma, 17-letnemu Amosu in 14-letnemu Matteu, ki ju ima Andrea s svojo prvo ženo, Enrico Cenzatti, s katero sta se ločila leta 2002. VERONA - Drugi samosežig v dveh dneh Zažgal se je pred Areno Maroškega gradbenega delavca brez štirih mesečnih plač rešili karabinjerji - V sredo podoben prizor v Bologni VERONA - Pred znamenito Areno v Veroni se je včeraj zažgal 27-letni maroški gradbeni delavec, ki že štiri mesece ne prejema plače od nekega zadružnega konzorcija. Pred županstvom na Trgu Bra se je moški med neko demonstracijo polil z bencinom in zažgal, karabinjerji pa so mu rešili življenje. Pred županstvom je potekala demonstracija, ki ni bila povezana s temo dela. Karabinjerji pa so s transparentom pogasili ogenj in Maročanu nudili prvo pomoč. Reševalci so ga odvedli v bolnišnico, opekel si je glavo in noge, pozneje pa so ga preusmerili na psihiatrični oddelek. Opekline niso hude. V sredo zjutraj je do podobnega dogodka prišlo v Bolo-gni, kjer se je 58-letni obrtnik (tudi on dela v gradbenem sektorju) zažgal v avtomobilu pred sedežem agencije za prihodke. Moški ima baje težave s plačevanjem davkov. Opekline ima na celem telesu in prognoza je pridržana, zdravijo ga v specializiranem centru v Parmi. Pred dejanjem je obrtnik napisal tri poslovilna pisma, eno od katerih je namenil davčni komisiji. Direktor agencije za prihodke Attilio Befera je izjavil, da je novica izjemno razžalostila vodstvo agencije, in zagotovil, da bo neposredno sledil zadevi, da problemi ne bodo še hujši. Po dogodku v Veroni se je oglasila tudi politika. Tajnik Stranke komunistične prenove Paolo Ferrero je krivdo za vse pogostejše samomore naprtil vladi in bankam: »Banke, ki so po nizki ceni prejele velika posojila Evropske centralne banke, ne posojajo denarja podjetnikom v realnem gospodarstvu.« Pred agencijo za prihodke v Bologni se je v avtu zažgal 58-letni obrtnik ansa DRAŽBA - Za 17 tisoč evrov Senator Dell'Utri kupil dokumente Rdečih brigad MILAN - Senator Ljudstva svobode Marcello DelTUtri je včeraj na dražbi kupil za 17 tisoč evrov 17 letakov, ki so jih zloglasne Rdeče brigade tiskale med letoma 1974 in 1978. Dražbena hiša Bolaffi jih je prodala v imenu neimenovanega prodajalca, ki naj bi letake našel. Najpomembnejši med prodanimi letaki nosi datum 15. april 1978, ko so Rdeče brigade na smrt obsodile ugrabljenega nekdanjega premierja Alda Mora. Na letaku je napis, da je zaslišanje ujetnika Alda Mora končano ter da je ujetnik kriv in obsojen na smrt. Moro je bil vodja stranke Krščanske demokracije in večkratni premier. Rdeče brigade so ga ugrabile 16. marca 1978 na poti na zasedanje poslanske zbornice, kjer je potekalo glasovanje o novi vladi, ki bi prvič imela tudi podporo Komunistične stranke. Njegovo truplo so po skoraj dveh mesecih našli v prtljažniku rdečega renaulta štiri na eni od rimskih ulic. Med včerajšnjo dražbo je bila pred dražbeno hišo Bolaffi demonstracija sorodnikov žrtev rdečega terorizma. »Danes so Mora še enkrat ubili,« je dejal Giovanni Berardi, sin karabinjerja Rosaria, ki so ga Rdeče brigade ubile v Turinu. Dell'Utri pa je dejal, da v svoji knjižnici hrani najpomembnejši arhiv dokumentov iz šestdesetih in sedemdesetih let v Italiji. Knjižnica namerava dati dokumente Rdečih brigad na ogled in izdati tudi publikacijo o njih. 1 4 Petek, 30. marca 2012 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu OBČINA TRST - Predstavili občinski proračun za leto 2012 in proračun za obdobje 2012-2014 Poudarek na sociali Namen je izboljšanje kakovosti življenja občanov - Naložbe tudi na področju šolstva in javnih del Cosolini: Davek na nepremičnine IMU med najnižjimi v Italiji - Razširitev brezžičnega wi-fi omrežja Tržaška občinska uprava bo letos in v triletju 2012-2014 kljub težkemu družbeno-gospodarskemu obdobju namenila posebno pozornost sociali z namenom izboljšanja kakovosti življenja občanov. Davek na nepremičnine IMU, ki ga je zahtevala italijanska vlada, bo med najnižjimi v Italiji. V načrtu so med drugim mnoge naložbe na področju šolstva in javnih del, razširili bodo tudi ponudbo brezplačnega brezžičnega wi-fi omrežja. Občinska uprava namerava skratka kljub prizadevanjem za varčevanje z denarjem vlagati v izboljšanje storitev za občane in sploh razvoj mesta v sodelovanju z vsemi dejavniki, je poudaril tržaški župan Roberto Cosolini včeraj na tiskovni konferenci, na kateri je skupaj z občinskimi odborniki predstavil načrte občinske uprave. To je prvi proračun nove občinske uprave in se popolnoma razlikuje od tistih v preteklosti. Po eni strani je v njem skrb za razvoj Trsta in za dobrobit občanov in torej ni prostora za zasebne interese, so med drugim povedali. Po drugi je proračun v skladu s Co-solinijevim programom, ki sloni na sodelovanju s prebivalstvom oz. na participaciji ter na tesnem sodelovanju med raznimi občinskimi odborništvi. Proračun je iz tehničnega vidika predstavil pristojni občinski odbornik Maurizio Consoli. Proračun bo letos po predvidevanjih izenačen za skupaj 299,2 milijona evrov, medtem ko je bil lani 298,9 milijona evrov. V zvezi s prihodki se bo priliv denarja iz davkov letos v primerjavi z letom 2011 povečal za 22 odstotkov (s 94,7 na 115,1 milijona Tržaški župan Cosolini je predstavil proračun 2012 skupaj z občinskimi odborniki kroma _ — evrov), še predvsem zaradi uvedbe novega davka IMU. Državne dotacije se bodo zmanjšale za 12 odstotkov in bo letos v občinsko blagajno priteklo 124,7 milijona evrov (lani 142,7 milijona evrov). Razlog za to je ukinitev finančnih prispevkov iz Dežele FJK v zvezi z nekdanjim davkom na nepremičnine ICI. Izvendavčni prihodki bodo nazadnje letos upadli za 1,8 odstotka (53,6 milijona evrov, medtem ko je bilo v lanskem proračunu 54,6 milijona evrov). Glede stroškov bo 100,7 milijona evrov (minus 1,4%) namenjenih za občinsko osebje, medtem ko bo 173,4 milijona evrov namenjenih za redno upravljanje. Finančno breme bo skupaj 24,9 milijona evrov. Proračun je v skladu z ambicioznimi načrti občinske uprave, je še poudaril Cosolini. Kljub kriznemu obdobju bodo vlagali v socialo, šolstvo in javna dela, davek IMU pa bo med najnižjimi v Italiji, je zatrdil župan, ki je prepričan, da se bodo v drugih velikih mestih odločili za 4,2 do 4,4 promila (v Trstu je 3,9 promila). Olajšave so v zvezi z IMU za- gotovili tudi podjetju za ljudske gradnje ATER. Poleg tega so v proračunu številni načrti na več področjih, ki bodo torej zahtevali sodelovanje več odborništev. Program posameznih resorjev bodo predstavili v prihodnjih tednih razni občinski odborniki oziroma odbornice. Omeniti velja vsekakor ustanovitev novih jasli, razpisa za zaposlitev 17 novih mestnih policistov in šest novih socialnih delavcev ter obnovitvena javna dela v raznih mestnih četrtih. Številne so tudi postavke na socialnem področju, ki mu bo letos namenjeno 2,5 milijona evrov več glede na leto 2011. Med temi bodo prispevki za pomoč nepokretnim, ki bivajo na domu namesto v domovih za ostarele, spodbujanje sobivanja manjših skupin priletnih (2 do 4) s pomočjo negovalk, novi projekti na področju stanovanjske politike, nadgradnja projekta Habitat. Dalje so predvidene naložbe v pobude za pomoč samskim ženskam z otroki (160 tisoč evrov), proti nasilju nad ženskami in otroki (130 tisoč evrov) in za ponovno vključevanje v družino otrok, ki so jih sodniki odvzeli staršem. A.G. Občina Trst - Proračun za leto 2012 PRIHODKI PRORAČUN 2011 PRORAČUN 2012 STROŠKI PRORAČUN 2011 PRORAČUN 2012 Ostanek Davčni prihodki Državne dotacije Izvendavčni prihodki Prihodki iz pristojbin za urbanizacijo 6.845.648,78 97.741.688,00 142.760.807,91 54.643.481,36 3.318.388,56 115.126.380,00 124.771.702,55 53.650.574,80 2.350.000,00 Osebje Stroški za upravljanje Finančno breme Interesi Kapital 102.290.613,68 171.301.843,65 7.104.709,57 18.294.459,15 100.742.714,00 173.424.273,77 7.577.520,29 17.472.537,85 SKUPNI PRIHODKI 298.991.626,05 299.217.045,91 SKUPNI STROŠKI 298.991.626,05 299.217.045,91 SINDIKAT - Fiom Danes javna ■ v v* skupscina o 18. členu Pri Stari mitnici bo danes od 15. do 18. ure javna skupščina o reformi trga dela s posebnim poudarkom na napovedani spremembi 18. člena delavskega statuta. Skupščino prireja sindikat kovinarjev Fiom-Cgil. Na srečanju bo na voljo tudi mikrofon, ki bo na razpolago vsem. Vabljeni so delavci in delavke, občani, zastopniki političnih sil ter predstavniki javnih uprav in institucij. Na skupščini bo govor o reformi še predvsem v luči posledic na delo v tržaški podjetjih in v tovarnah, ki so v težavah zaradi mednarodne gospodarske krize, pa tudi o posledicah reforme na sindikalno delovanje. Resolucija proti spremembi 18. člena Tržaški občinski svetniki Ekologije, levice in svobode, Italije vrednot, Zveze levice, gibanja 5 zvezd, Drugega Trsta in Severne lige so včeraj predstavili urgentno resolucijo v zvezi z reformo trga dela in spremembo 18. člena. Podpisniki ugotavljajo, da so za presunljive trditve, da bodo z ukinitvijo delavskih pravic in zaščit nastala nova delovna mesta. V resoluciji zato zahtevajo od župana Roberta Cosolinija, da posreduje ministrskemu predsedniku Mariu Mon-tiju in ministrici za delo Elsi Fornero stališče občinskega sveta, ki nasprotuje spremembi 18. člena. Javno srečanje DS o reformi trga dela V kavarni gledališča Rossetti bo danes ob 18. uri javno srečanje na temo Montijeva vlada, Demokratska stranka in reforma trga dela. Pobudo prireja Demokratska stranka, ob udeležbi pokrajinskega tajnika DS Fran-cesca Russa pa bosta govorila senatorka Tamara Blažina in poslanec Et-tore Rosato. Zdravje v Trstu od 70. let do danes Krožek Che Guevara prireja danes posvet o zdravju na Tržaškem od 70. let do danes. Srečanje bo ob 16. uri v veliki dvorani Narodnega doma. DEVIN-NABREŽINA - Občinske volitve Napolitano četrti županski kandidat Za župana Devina-Nabrežine se bo na majskih volitvah potegoval tudi Simone Napolitano z občansko listo Nuova generazione-Nova generacija za Devin-Nabrežino. Njegova lista, ki se predstavlja kot nadstrankarsko gibanje, je zbrala dovolj podpisov za vložitev županske kandidature in kandidatne liste za občinski svet. Napolitano, predsednik združenja Rilke, je v preteklosti večkrat glasno kritiziral občinsko upravo župana Giorgia Reta, v podporo katerega je sicer kandidiral na volitvah pred petimi leti. Napolitano se je tako pridružil županskim kandidatom Vladimirju Kukanji (leva sredina), Massimu Ro-miti (desna sredina) in Fabiu Urliniju, ki uživa podporo Severne lige in gibanja Un'altra Trieste Franca Bandellija. Točna »startna lista« županskih kandidatov bo vsekakor uradno znana v torek, ko bodo pristojna deželna telesa objavila sezname kandidatov. Župan Ret bo kandidate svoje občanske liste v podporo Romiti pred- Simone Napolitano stavil javnosti jutri. Na listi se menda napovedujejo nekatera presenečenja. Ret in somišljeniki se namreč ne pogajajo samo z dosedanjo občinsko od-bornico Tjašo Švara, temveč tudi z Walterjem Pertotom, ki je svojčas razmišljal tako o oblikovanju občanske liste, kot tudi o svoji županski kandidaturi, ki je potem padla v vodo. V primeru kandidatur za občinski svet (ponavljamo, da gre za govorice) bi se od-bornica Švara in Pertot znašla torej v koaliciji županskega kandidata desne sredine Romite. ČETRTI POMOL - Konec tridnevnega protesta Sestopil z Ursusa Sprejel ga je prefekt, karabinjer se je pogajal 72 ur - Protestnik prepričan, da bodo spremenili zakonodajo Podjetnik Marcello Di Finizio je včeraj dopoldne sestopil z žerjava Ursus in tako sklenil svojo protestno akcijo proti evropskim razpisom za dodeljevanje koncesij oziroma proti liberalizaciji trga javnih lokalov na obalnih območjih. Upravnik bara La Voce della Luna na barko-vljanskem nabrežju je na žerjav v starem pristanišču splezal v ponedeljek navsezgodaj zjutraj, na njem pa preživel tri dni in tri noči. Odločilen je bil nastop tržaškega prefekta Alessandrua Giacchettija, ki je Di Finizia povabil na srečanje v palačo na Velikem trgu, hvalevredno pa je bilo posredovanje karabinjerja, ki se je s protestni-kom pogajal celih 72 ur. Prefekt se je pozanimal za zadevo in Di Finizio je končno previdno sestopil do tal, nakar so ga pospremili na prefekturo. Bil je zelo utrujen, vendar dobre volje, izrazil pa je prepričanje, da bo dosegel spremembo evropske in italijanske zakonodaje. Prefekt je prisluhnil njegovim zahtevam in napovedal, da bo poročal ministru za evropske zadeve Enzu Moaveru Milanesiju. Nasmejani Marcello Di Finizio in karabinjer, ki se je z njim pogajal tri dni in tri noči kroma / TRST Četrtek, 29. marca 2012 7 PROSECCO DOC - Pogovor s podpredsednikom tržaške pokrajine Igorjem Dolencem Bodo proseški prosecco proizvajali na Božjem polju? Sredi pogovora je Igor Dolenc sporočil novico bomba: »Obstaja možnost, da bodo na Božjem polju proizvajali pe-nino prosecco!« Neverjetno! Saj na Božjem polju ni vinogradov. A v bližnji bodočnosti bi lahko tu zrastli in upravljali naj bi jih ljudje, vinogradniki iz Veneta. Pred nekaj tedni je Dolenc, podpredsednik tržaške pokrajine in odbornik za kmetijstvo, prejel mejl, s katerim mu je Angelo Pradella, zastopnik agro-turistične zadruge San Martino iz kraja Castagnera Alta v občini Tarzo (pokrajina Treviso) sporočil, da se namerava zadruga prijaviti na dražbi za odkup zemljišča sedanje vrtnarije Il giardiniere na Božjem polju. Dražba bo potekala sredi aprila. Izklicna cena za kakih 10.000 kvadratnih metrov (en hektar)zemljišča naj bi znašala kakih 700 tisoč evrov, na dražbi pa naj bi prodali tudi hišo (izklicna cena kakih 300 tisoč evrov). Če si bo zadruga San Martino zagotovila zemljišče, bo na njem uredila vinograd za proizvajanje penine prosecco, ki naj bi tako postal čislani »proseški pro-secco«. Bo zadrugi iz Veneta uspela namera? Se bo dražbe udeležil še kdo drug s podobnim ali morda drugačnim načrtom? Odgovor bo znan čez nekaj tednov. Novica bomba je potisnila v drugi plan ostala aktualna vprašanja, poveza- na z zaščitno znamko Prosecco DOC in sploh z vinogradništvom v tržaški pokrajini. Ali je proizvodnja penine Prosecco DOC v tržaški pokrajini možna? »Možna že, vprašljivo pa je, ali bi bila gospodarsko rentabilna.« Zakaj? »Ker prodajajo v Venetu prosecco po 5 evrov steklenico. Da bi bila prodaja gospodarsko donosna, bi morali proizvajati velike količine tega vina, kar pa tu pri nas ni mogoče.« In torej? »Za nas je važno, da se od zaščitne znamke Prosecco DOC nekaj iztrži. Pri tem sta možni dve izbiri.« Kateri? »Prvo predstavlja denar. Drugo pa možnost razvoja vinogradništva, da se okrepi pridelava tukajšnjih sort: terana, vitovske, malvazije, pa tudi glere.« Kaj zagovarja pokrajinska uprava? »Za proizvajalce iz Veneta je bistveno, da je njihovo vino poimenovano po vasi v tržaški pokrajini. Od tega imajo velike gospodarske koristi. Oni niso prišli k nam in zaprosili za uporabo imena vasi iz radodarnosti. Prišli so, ker so nujno potrebovali geografsko ime za zaščito njihovega vina. Ob tem so imeli tudi nekatere načrte.« Na primer? »Veliki vinogradnik iz Veneta Zo- Igor Dolenc kroma nin je iskal zemljišča za vinograde, na katerih naj bi proizvedel proseški prosecco.« Kdaj se je to zgodilo? »Že pred dvema letoma. Prišel je na Prosek, si ogledal kraj, zaradi razpršenosti lastnikov oziroma nesmotrnosti urbanističnega načrta in previsokih stroškov pa je opustil načrt. A le začasno. Prijava zadruge San Martino na dražbo za odkup zemljišča vrtnarije Il giardiniere dokazuje, da je Prosek za vinogradnike iz Veneta še vedno zanimiv.« In kaj bodo imeli Prosek oziroma kraški vinogradniki od tega? »Potrebna je ustrezna protivrednost. Ali se vinogradnikom da možnost, da razširijo lastno proizvodnjo, ali pa se določi nekakšno denarno odškodnino, na primer določen odstotek na dobiček ali Vrtnarija Il giardiniere na Božjem polju kroma na proizvodnjo vinogradnikov iz Veneta. Kar pa proizvajalci iz Veneta zavračajo.« Predstavnik podjetja Ca'Bolani Marco Rabino je sam predlagal tovrstno odškodnino: cent na vsako steklenico penine prosecco ... »A kdo naj bi prejel odškodnino? Kdo je oškodovan? Samo tisti, ki pridelujejo vino? Vse ozemlje? Samo Prosek?« Po vašem mnenju? »Oškodovan je Prosek kot vas, ker je predal uporabo svojega imena tako rekoč brezplačno; oškodovani pa so tudi proizvajalci, ker niso bila spoštovana določila znanega protokola, ki je omogočil rabo geografskega imena Prosecco.« Kaj lahko v tem primeru stori pokrajina? »Pokrajina ima dve nalogi. Prvič: prizadevanje za dosego čim boljšega rezultata pri pripravi pravilnika za upravljanje evropsko zaščitenih območij. Drugič: čim bolj ublažiti omejevalne ukrepe.« Kako? »Na primer tako, da bi si dežela prevzela stroške za pripravo načrtov za vpliv na okolje, ki jih morajo vinogradniki predložiti za vsak svoj poseg na zaščitenih območjih. Ti načrti stanejo, so dragi. Če bi si to breme prevzela dežela, bi s tem razbremenila vinogradnike in druge kmetovalce velikih stroškov.« Kaj bi se še dalo storiti? »Predvsem poenostavitev birokratskih postopkov. Ti so zelo zamudni. Z ustanovitvijo nekakšnega okenca za kmetijstvo, bi jih pospešili. To pa mora storiti dežela.« Kaj pa pokrajina? »Prizadeva si za ureditev obronkov in kraškega brega.« »Prizadevanje« traja že dolgo ... »Vleče se že deset let. Jaz sem zadevo podedoval.« Kdo je kriv za tako zavlačevanje? »V prvi vrsti nadzorništvo za varstvo okolja. Noče izdati dovoljenja za razširitev in ureditev poti v kontovelskem bregu. Noče, da bi pri ureditvi uporabili cement, ki je nujno potreben za utrditev drsajočega območja.« Kaj pa druga cesta, tista, ki vodi v proseški breg? »Dežela je za njeno ureditev nakazala 800 tisoč evrov. Poseg bi moral opraviti Posoški konzorcij za bonificiranje. Del nakazanega denarja bi šel za projekt, vprašljivo pa je, ali bi preostalo zadoščalo za konkretni poseg.« Marjan Kemperle DEŽELA FJK Milijon za obnovo suhih zidkov Milijon evrov za obnovo suhih zidkov in zidkov terasastih paštnov. Toliko sredstev je Dežela Furlanija-Julijska krajina namenila v novem razpisu, izdanem v okviru načrta za podeželski razvoj, ki je bil objavljen v deželnem Uradnem listu. Poseg predvideva financiranje del za ureditev in obnovo suhih zidkov, ki razmejujejo posamezna kmetijska zemljišča in podpornih zidkov terasastih pašt-nov. Med ta dela je uvrščeno izredno vzdrževanje, delno poru-šenje in obnova že obstoječih suhih zidkov. Vse pa mora biti opravljeno z materialom enakim kot je bil originalni (v prvi vrsti kamenje). Razpis je pisan na kožo lastnikov zemljišč na Krasu in tamkajšnjih vinogradnikov, saj med pogoji za prijavo prioritetno omenja posege v tako imenovanem »kraškem homogenem območju«. Razpis daje na razpolago finančna sredstva za skupno milijon evrov. 440 tisoč evrov bo financirala Evropska unija, preostalih 560 tisoč pa sodi v tako imenovano »kvoto vsedržavnega financiranja«. Razpis je bil objavljen v deželnem Uradnem listu 21. marca letos, njegov vpogled je možen na spletni strani dežele Furlanije-Ju-lijske krajine (http://bur.regio-ne.fvg.it/newbur/), ki posreduje vse možne informacije. Rok za predložitev prošenj zapade 120 dni po objavi razpisa v deželnem Uradnem listu. Vse ostale podrobne informacije posreduje tudi stran programa podeželskega razvoja, vedno na spletni strani dežele Furlanija-Julijska krajina. Objava razpisa za obnovo oziroma ureditev suhih zidkov in podpornih zidkov paštnov na »homogenem kraškem območju« predstavlja lepo priložnost za kraške kmetovalce, živinorejce, vinogradnike in sploh lastnike zemljišč, da z deželnim prispevkom vsaj nekoliko omilijo nemajhne stroške, ki jih predstavlja urejevanje zidkov. M.K. RICMANJE - V sredo zvečer je bolgarski voznik s svojim vozilom obtičal na ovinku Vztrajni tovornjakar se je moral vdati Premikal avtomobile in motorna kolesa, z orodjem demontiral prometno ogledalo - Po skoraj šestih urah so ga do vrha strmine povlekli gasilci - Županja Premolin o prometni preureditvi Tovorno vozilo, ki je v sredo zvečer obtičalo v glavnem ricmanjskem ovinku, so gasilci previdno odpeljali šele slabih šest ur po njegovem prihodu. Zadnji del turškega priklopnika (tovornjak je bil bolgarski) so priklenili na velik žerjav, nakar so vozilo počasi in previdno skozi ostale ovinke povlekli do vrha ricmanjske ceste, da je lahko voznik nadaljeval pot proti Borštu. Bolgarski šofer se je v Ricmanje odpravil baje tudi zaradi zaprtja hitre ceste zaradi prometne nesreče, o kateri smo poročali včeraj. Kot se prepogosto dogaja, je Bolgar zaupal satelitski navigaciji, ki ga je vodila v strmo vas pod Ključem. Semafor, ki ga je pred strmino svoj čas dala postaviti dolinska občina, ne dela, ker so neznanci ukradli nekatere kose. Tovornjak je po navedbah domačinov pripeljal v vas okrog 20.15 in tam ostal skoraj do 2. ure ponoči. »V klancu je obtičal, prepričan pa je bil, da bo šel skozi. Dal je premakniti avtomobil in motorno kolo, z orodjem pa je celo demontiral veliko ogledalo, ki voznikom poma- ga pred nepreglednim ovinkom,« je povedal Marjan Coretti, ki stanuje prav tam. Bolgaru so domačini svetovali, naj se ustavi in ne rine naprej, on pa je odgovarjal, da je vse pod nadzorom in jih mi- ril z besedama »no problem«. Naposled se je moral vdati, pod vodstvom miljske policije so mu morali pomagati gasilci. Domačini se spet sprašujejo, kdaj bo prišlo do že zdavnaj napovedane pro- Tovorno vozilo se je zvečer zagozdilo v ozkem ricmanjskem ovinku kroma metne preureditve. Županja Fulvia Pre-molin je včeraj pojasnila, da je Občina Dolina pred časom predstavila predlog načrta, poleg Občine pa je na potezi Pokrajina, saj je cesta pokrajinska. »Ko bi sama odločala, bi nad pokopališčem že prepovedala dostop nebivajočim. Dobro bi bilo, ko bi tehniki čim prej pripravili načrt,« je dejala županja in pristavila, da bo spet pisala pokrajinski upravi. (af) 8 Petek, 30. marca 2012 TRST / UNIVERZA - Projekt e-CO2 School Lab za šole Včeraj danes Vpliv kislosti vode na apnenčaste alge V sodelovanju z Univerzo v Goteborgu V virtualnem laboratoriju se tudi seznanimo z vrstami alg Projekt, ki združuje napredno znanstveno raziskovanje z inovativno didakti-ko: tako je prorektor Univerze v Trstu Sergio Paoletti na včerajšnji predstavitvi v prostorih vseučilišča označil projekt e-CO2 School Lab, se pravi virtualni interaktivni laboratorij, posvečen preučevanju stopnje kislosti morske vode, ki ga je Oddelek za vede o življenju tržaške univerze izvedel v sodelovanju z Univerzo v Goteborgu na Švedskem. Gre za pobudo, ki je posvečena šolski populaciji od tretjega razreda nižje do petega razreda višje srednje šole: prav v sodelovanju z italijansko nižjo srednjo šolo Divisione Julia je bila namreč opravljena začetna raziskava z analiziranjem vzorcev vode iz Tržaškega zaliva, zdaj pa je bil izdelan virtualni interaktivni laboratorij. Projekt, o katerem so govorili Pier-luigi Nimis, Guido Bressan in Fulvia Bra-dassi z Oddelka za vede o življenju, se je začel razvijati pred dvema letoma po srečanju med predstavniki univerz v Trstu in Goteborgu na nekem posvetu v Portlandu v ZDA. Švedsi so pokazali zanimanje za delo, ki so ga na Univerzi v Trstu opravili v sodelovanju s šolo in tako je prišlo do projekta, pri katerem so vzeli v poštev preučevanje učinka povečane kislosti morske vode, ki jo po ugotovitvah znanstvenikov povzroča naraščanje ogljikovega dioksida v ozračju, posledica vsega tega pa je razkrajanje apnenčaste lupine alg in drugih morskih živih bitij, kar utegne vplivati na prehrambno verigo, biotsko raznovrstnost BARKOVLJE - Pri TPK Sirena Prenovili tajništvo in odprli društveni bar Navtični sedež TPK Sirena v Barkovljah ima nove, lepe in udobne društvene prostore. Prenovljeno je tajništvo, ki bo bolj funkcionalno tudi za ne člane. Na sedežu je zdaj tudi večja soba za seje, predavanja in lekcije, vezane na tečaje. Odprli so tudi društveni bar, ki ga bo odslej upravljala družina Co-retti (na sliki Kroma). Do aprila bo bar odprt verjetno samo konec tedna, z začetkom poletne sezone pa vsak dan. Odprtje bara so pred dnevi primerno proslavili, za pomembno pridobitev so predsedniku TPK Sirena Petru Sterniju čestitali mnogi, med njimi tudi predsednik JK Ču-pa Roberto Antoni. V soboto bo TPK Sirena imela 36. redni občni zbor, prvega po izvolitvi novega odbora. Danes, PETEK, 30. marca 2012 BOGO Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 19.31 - Dolžina dneva 12.42 - Luna vzide ob 11.23 in zatone ob 2.10 Jutri, SOBOTA, 31. marca 2012 BENJAMIN VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,8 stopinje C, zračni tlak 1016,7 mb raste, vlaga 37-odstotna, veter 7 km na uro jugo-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,7 stopinje C. [I] Lekarne in tudi na človeka. Predmet raziskave so rdeče apnenčaste koralne alge, ki so, je bilo rečeno, pomembni biološki kazalci, saj so razširjene po vsem svetu. Skozi postopke virtualnega projekta gremo v družbi prav tako virtualnega vodiča - dečka Marca, s pomočjo katerega se obiskovalec najprej seznani s pojavom kislosti vode in z algami, v nadaljevanju pa lahko opravi preizkuse v enem od treh laboratorijev (odvisno od težavnostne stopnje). Tu je potrebno analizirati vodo v dveh posodah: v prvi je navadna morska voda, v drugi pa voda s povečano stopnjo kislosti, obiskovalci pa morajo preučiti vpliv enega in drugega vzorca vode na alge, na koncu pa oblikovati zaključke in opraviti test. Dijaki, ki morajo opraviti virtualne laboratorijske vaje po skupinah, imajo na razpolago tudi vrsto linkov z naslovi drugih spletnih strani, kjer je govor o kislosti morske vode (med drugim je tu tudi spletna stran Univerze v Stanfordu v ZDA, na voljo pa je tudi zgoščenka z videoposnetkom, ki so ga izdelali na Univerzi v Plymouthu v Veliki Britaniji). Projekt je dosegljiv tako na spletni strani Oddelka za vede o življenju http://dsvs1.units.it/eco2/ (brezplačno) kot tudi na zgoščenki, ki jo pobudniki želijo čimbolj razširiti med dijaki, tako da so v ta namen že opravili srečanje s profesorji in stopili v stik z združenjem profesorjev naravoslovnih ved, prav tako želijo zgoščenko razdeliti šolam na Tržaškem. (iž) U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La furia dei titani«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »II mio migliore incubo!« CINECITY - 16.30, 20.00, 22.15 »Edgar Allan Poe - Tha Raven«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.15 »Ghost Rider - Spirito di vendetta«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »E' nata una star?«; 20.10, 22.05 »L'al-tra faccia del diavolo«; 16.30, 19.50, 22.10 »Quasi amici«; 16.30 »John Carter«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Buo-na giornata«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »La furia dei Titani 3D«. FELLINI - 16.15, 19.10, 22.00 »Cosa piove dal cielo?«; 17.50, 20.40 »Cesa-re deve morire«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Quasi amici«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Marigold hotel«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.10, 18.00, 20.00, 22.00 »Magnifica presenza«. KOPER - KOLOSEJ - 18.40 »Kruha in iger«; 20.40 »Marčeve ide«; 18.00 »Pisma Sv. Nikolaju«; 18.20 »Potovanje v središče Zemlje 2: Skrivnostni otok«; 20.30 »Samomorilec«; 20.10 »Zapiti dnevnik«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.30 »Kupili smo živalski vrt«; 21.20, 23.55 »John Carter 3D«; 21.05, 23.15 »Odklop«; 16.30, 21.10, 23.10 »Vse za denar«; 15.20, 16.00, 17.20, 18.00 »Lo-rax 3D - sinhro.«; 17.30, 20.30, 23.35 »Igre lakote: Arena smrti«; 16.40 »John Carter«; 19.15, 21.25, 23.40 »Ženska v črnem«; 15.05, 17.05, 19.05 »Lorax - sinhro.«; 19.20, 20.00, 22.10 »Bes Titanov 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.00, 22.15 »The Raven«; 16.30, 20.05, 22.15 »Ro-manzo di una strage«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ghost Rider - Spirito di vendetta«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Buona giornata«; Dvorana 4: 16.30, 20.30 »E' nata una star?«; 18.30, 22.10 »17 ra-gazze«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.10, 22.10 »Buona giornata«; Dvorana 2: 18.00, 20.30, 22.15 »Ghost Rider - Spirito di vendetta 3D (dig.)«; Dvorana 3: 17.30, 19.45, 21.45 »La furia dei Titani 3D«; Dvorana 4: 17.40, 20.00 »Quasi amici«; 22.00 »E' nata una star«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.10 »Romanzo di una strage«. Zveza slovenskih „_ „ kulturnih KD Fran društev in Venturini D vabita na koncert v sklopu 43. revye «primorska poje danes, 30. marca, ob 20.30 v Centru Anton Ukmar - Miro v Domju H Čestitke Od ponedeljka, 26., do sobote, 31. marca 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 33 (040 638454), Ul. Bel-poggio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (040 635264). Dušan Jelinčič KOBARID '38 KRONIKA ATENTATA Dokumentarna drama V toplem spomladanskem dnevu se v Dolini nekaj godi, naš zlati ALAN 6. rojstni dan slavi. Naj bo še naprej tako priden in vesel, to je voščilo vseh, ki ga imamo radi. Poseben poljubček mu pošilja bratec Dean. V Nabrežini DAVID 15. rojstni dan slavi. Veliko sreče in uspehov ti iz srca želimo vsi, ki te imamo radi. H Šolske vesti 12. GLASBENA REVIJA Sv. Ciril in Metod bo potekala s sledečim koledarjem: danes, 30. marca, v Peterlinovi dvorani (Ul. Donizetti, 3). Vsak dan ob 16. uri nastop osnovnošolcev, ob 17.15 srednješolcev. Vstop prost. RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da bo roditeljski sestanek danes, 30. marca, od 17. do 19. ure na sedežu šole. Toplo vabljeni. 0 Prireditve DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi danes, 30. marca, na večer iz serije Gledališče mladih izvajalcev. Oblikovala ga bosta: Starejša skupina Lutkarjev iz Devina s predstavo Življenjepisi igrač in Mladinski zbor Ana-Krousis pod vodstvom Maurizija Marchesicha. Začetek ob 20. uri. Vabljeni vsi, še posebno mladi ljubitelji gledališča in lepega petja! KD IVAN GRBEC iz Škednja vabi na ogled razstave lesenih obrtnih umetnin Franca Armanija »Čarobni odtenki lesa«. Razstava bo odprta do 1. aprila vključno s sledečim urnikom: danes, 30. marca, od 10. do 12. ure, sobota, 31. marca, od 17. do 19. ure in nedelja, 1. aprila, od 10. do 12. ure. V MUZEJU MODERNE UMETNOSTI UGO CARA' v Miljah bo danes, 30. marca, ob 18.30 otvoritev razstave Deziderija Švare Marine - Poklon Miljam. Umetnika bo predstavil kritik S. Quinzi. Razstava bo na ogled vse do 22. aprila, s sledečim urnikom: od torka do petka 17.00-19.00, sobota 10.0012.00 in 17.00-19.00, nedelja 10.0012.00, v ponedeljek zaprto. ZSKD IN KD F. VENTURINI vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje danes, 30. marca, ob 20.30 v Center Anton Ukmar Miro v Domjo. Nastopajo Vokalna skupina Val-Piran, Vokalna skupina Žene iz Dornberka, Pevke ljudskih pesmi Kraški Šopek Sežana, Vokalna skupina antadore-Gra-din, Pevska skupina Društva kmečkih žena - Ilirska Bistrica, Skupina pevk ljudskih pesmi Mandrač-Koper. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z ZPZP, JS RS za kulturne dejavnosti, ZCPZ-Trst in ZSKP-Gorica organizira niz koncertov v sklopu revije Primorska poje: Domjo, Center Anton Ukmar Miro, danes, 30. marca, ob 20.30; Jamlje, Kulturni dom, 31. marca ob 20.30; Gro-pada, Kulturni dom Skala, 13. aprila, ob 20.30; Barkovlje, Cerkev sv. Jerneja, 14. aprila ob 20.30; Števerjan, Kulturni dom, 20. aprila, ob 20.30; Milje, Občinsko gledališče Giuseppe Verdi, 21. aprila, ob 20.30; Zavarh, Cerkev sv. Florijana, 29. aprila ob 15.30. SKD IGO GRUDEN vabi otroke na Pravljično urico s knjižničarko Marijo Umek v soboto, 31. marca, ob 15.30 v prostore Kulturnega doma Igo Gruden v Nabrežini. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu v sodelovanju s Slomškovim društvom in Župnijsko skupnostjo iz Križa prireja koncert Opz Glasbenega Konservatorija S.V.Rachmaninov iz Rostova na Do- danes, 30. marca ob 20.30 (red F) jutri, 31. marca ob 20.30 (red T) vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 In eno uro In pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) aH 040 362542. www.teaterssg.com nu (Rusija) s solisti Akademije. Koncert bo v cerkvi v Križu v nedeljo, 1. aprila, ob 17.30. Toplo vabljeni! SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempola-ju na ogled razstave slik Majde Pertotti, izdelkov skupinice kraških žena in običajev - tradicij ob veliki noči ter prodajnega sejma velikonočnih pirhov in ročnih del. Razstava bo odprta do nedelje, 1. aprila, od 15.30 do 18.30, v nedeljo tudi zjutraj od 9.45 do 11.00. Na prodajnem sejmu sodeluje tudi Združenje staršev COŠ S. Gruden -otroški vrtec Šempolaj. TRST80 obvešča, da je razstava fotografskega extempore 45. Kraškega pusta na ogled v piceriji Veto na Op-činah do Velike noči. TRST80 obvešča, da je razstava naših članic Sonie Ozbich »Miš maš« in Nataše Peric na ogled v gostilni Guštin v Zgoniku. ZADRUGA KULTURNI DOM Prosek -Kontovel in L'Armonia prirejata gledališko predstavo v tržaškem narečju »Tre strani Nadai per sei strambi s'ciopai« v nedeljo, 1. aprila, ob 17. uri v kulturnem domu na Proseku. Vabljeni. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 2. aprila, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na srečanje s pisateljem Zorkom Simčičem ob njegovi devetdesetletnici in ob izidu romana »Posledni deseti bratje«. Pisatelja in njegovo delo bo predstavil prof. France Pibernik. Nastopila bosta pianista Julija Kralj in Rok Dolenc, gojenca Glasbene matice iz razreda prof. Tamare Ražem. Začetek ob 20.30. V GALERIJI ARTESETTE, Ul. Rossetti 7/1, je na ogled razstava Evgena Pan-crazija, Luigija Buonocoreja, Rosselle Moriconi in Silvie Pavlidis. Razstava bo odprta do 6. aprila s sledečim urnikom: od torka do sobote: 10.3012.30 in 16.30-19.30. ZSKD IN KD SKALA vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje v petek, 13. aprila, ob 20.30 v Kulturni dom v Gropado. Nastopajo MoPZ, Dekliški zbor Plejade-Ajdovščina, ŽePZ Sožitje Podmelec, DVS Ubelj-sko-Veliko Ubeljsko, Komorni zbor Ipavska-Vipava. ZSKD IN SKD BARKOVLJE vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje v soboto, 14. aprila, ob 20.30 v cerkev sv. Jerneja v Barkovlje. Nastopajo MePZ Sv. Lucija-Portorož, MePZ Zvon-Ilirska Bistriva, MePZ Coro Tre valli/Tri Doline-Kravar, Komorni zbor Grgar, MoPZ Napev-Batuje, Združeni zbor ZCPZ Trst, Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec-Ljubljana. ZSKD IN DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje v soboto, 21. aprila, ob 20.30 v Občinsko gledališče Giuseppe Verdi v Milje. Nastopajo Fantje s'pod Karlovice-Pregarje, MePZ Faros-Piran, ŽePZ Ivan Grbec-Škedenj, MoPZ Krom-berški vodopivci-Kromberk, MePZ Cominum-Komen, DePZ Mavrica-Postojna, MePZ Obal'ca-Koper. / TRST Četrtek, 29. marca 2012 9 DANES, 30.marca 2012 v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah REDNI OBČNI ZBOR ob 19.30 v prvem ter ob 20.00 v drugem sklicanju. Dnevni red: izvolitev predsedstva občnega zbora, poročila, pozdravi gostov, razprava, odobritev obračuna in proračuna, razno. Društvo Finžgarjev dom GLEDALIŠČE MLADIH IZVAJALCEV vabi danes, 30. marca ob 2Qh v Finžgarjev dom, Opčine na GLASBENO-GLEDALIŠKI VEČER, ki ga bodo oblikovali mladi LUTKARJI iz Devina s predstavo ilVUEdjEFISI \dKAC (režija Jelena Sitar-Cvetko) in mladinski zbor MKROUSIS (vodi prof. Maurizio Marchesicb-k\av\r: Aljoša Stare) S Izleti SKD V. Vodnik vabi DANES na redni OBČNI ZBOR ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju DRUŠTVENA GOSTILNA V GABROV- CU organizira ob priliki 110-letnice izlet: pridite z nami od 15. do 17. junija na uživanje lepot Švicarskih Alp s panoramskim vlakom in narodnega parka Val Camonica. Vpisovanje in informacije v društveni gostilni ali na tel. št.: 340-2741920 (Mirela) do konca aprila. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OP-ČINAH organizira za člane v soboto, 26. maja, izlet na Koroško. Program predvideva splavarjenje na reji Dravi, ogled turistične kmetije Klančnik in krajši ogled Maribora. Rezervacije sprejemamo v uradu Zadruge do sobote, 31. marca, v jutranjih urah. ZA IZLET NA SLOVAŠKO od 26. do 29. aprila je še 5 prostih mest. Udeleženci si bodo ogledali grajsko palačo Boj-nice, grad Trenčin, tipično slovaško vasico Čičmany, laboratorij znane slovaške keramike v Modri, predstavi ognja in sokolarstva in vinsko klet. Za informacije in vpisovanja pokličite Mirno (tel. št. 347-7937748) do 31. marca. TABORNIKI RMV organizirajo v nedeljo, 1. aprila, izlet za člane v Erto in Cas-so (Vajont). Zbirališče na Opčinah ob 7.30 (na parkirišču pri krožišču), po-vratek ob 18. uri. Cena 18,00 evrov. Dodatne informacije: 342-0734136 (Dana). ALI BI SI RAD OGLEDAL MONGOLIJO - deželo modrega neba in domovino Genggis Khana? Kdor bi se rad pridružil enkratnemu in aventuristi-čnemu potovanju po Mongoliji, naj se javi na tel. št. 338-6985052. FOTOVIDEO TRST80 organizira od 3. do 6. maja, izlet do kamnitih krogel pri Zavidovicih, piramid v Visokem, Sarajevo, Travnik in Jajce. Informacije in opis programa na www.trst80.com. Prijave in informacije čim prej na tel. 329-4128363 (Marko). UDELEŽENCI IZLETA V PRAGO IN NA DOLENJSKO v organizaciji SKD Primorec so vabljeni, da poravnajo preostanek v četrtek, 12. aprila, od 19. do 20. ure v Ljudskem domu v Trebčah. KROŽEK AUSER Domjo in Milje organizirata izlet v Dalmacijo, od 22. do 24. junija 2012. Obiskali bomo čarobno otočje Kornate ter spoznali izjemno okolje. Za prijave in informacije pokličite do 15. aprila na tel. št. 335-6655215 (Matilda). TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA organizira izlet z avtobusom na Azurno obalo od 18. do 20. aprila. Ogledali si bomo Montecarlo, Nizzo ter Sanremo in okolico. Zainteresirani naj pokličejo v jutranjih urah na tel. št. 040-8990103 (Laura) ali 040-8990108 (Roberta). ENODNEVNI IZLET NA BRIJONE: v nedeljo, 20. maja, organiziramo izlet za letnike '38 in '40 iz Brega. Kdor se želi pridružiti naj pokliče na tel. št. 040-228468 (Ada - od 18. do 20. ure). Vpisovanje do 20. aprila. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS iz Sežane organizira izlet na Poljsko, od 25. do 29. aprila. Ogledali si bomo vzrejni center za divje peteline in gensko banko za smreke, muzej čipk Ko- niakow, muzeja pivovarstva Zywiec, Korbielow, Auschwitz, Wadowice, rojstni kraj papeža Janeza Pavla II, Krakow, grob Ane celjske, Olomouc in še mnogo drugega. Še nekaj prostih mest. Informacije: Dušan (+386) 41634750 ali dusan.pavlica@siol.net ENODNEVNI IZLET NA DOLENJSKO v organizaciji SKD Primorec bo v nedeljo, 20. maja. Za prijave in informacije pokličite na (+39) 339-6980193 ali pišite na naslov skdprimorec@yahoo.it. ŽELIŠ OKUSITI LEPOTO ŠPANIJE? Pridruži se nam na 10-dnevno potovanje. Odhod 2. julija. Za informacije pokliči Jožeta Špeha, župnika v Bregu, na tel. št. 040-228261 (po 20. uri). Vpisovanje do druge polovice marca. Ü] Obvestila POZOR BOLJUNČANOM! Zbiramo stare in novejše fotografije, ki so v zvezi s prvimi maji in šagrami v Boljun-cu. Slednje bomo uporabili za zgodovinsko razstavo ob letošnjem praznovanju 1. Maja. Javite se na tel. št.: 338-7220353 (Fantovska Boljunec). SKLAD MITJA ČUK prireja v središču na Repentabrski 66 na Opčinah tečaj Qi gong-a (Chi Kung), starodavne kitajske veščine za osebno harmoniza-cijo in dobro psihofizično počutje, ki bo potekal ob torkih in četrtkih od 18.30 do 20.00. Ob zadostnem vpisu je tečaj možen tudi v dopoldanskem času. Informacije in prijave na tel. št. 335-5926889 (Elizabet). JADRALNI KLUB ČUPA vabi članstvo na 40. redni občni zbor danes, 30. marca, ob 20. uri v prvem, ter ob 20.30 v drugem sklicanju. Zborovanje bo v dvorani Zadružne kraške banke v Ul. Ricreatorio 2 - Trst-Opčine. SKD TABOR vabi na 44. redni občni zbor danes, 30. marca, ob 19.30 v prvem ter ob 20.00 v drugem sklicanju, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah z naslednjim dnevnim redom: uvodni pozdrav, izvolitev predsedstva občnega zbora, poročila, pozdravi, razprava, odobritev obračuna in proračuna, razno, družabni zaključek občnega zbora. SLOVENSKA UNIVERZA za tretje življenjsko obdobje v Trstu vabi na ogled rimskega Trsta, ki bo danes, 30. marca. Dobimo se ob 10. uri pred katedralo sv. Justa (avtobus št. 24). TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo redna pevska vaja danes, 30. marca, in v torek, 3. aprila, ob 20.45 na sedežu na Padričah. TRŽAŠKO ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO - Skupina »Fortunato Pavisi« organizira pri KD Ivan Grbec, Ške-denjska ul. 124, danes, 30. marca, ob 20. uri predavanje na temo: »Razvoj zavesti jaza v zgodovinskem in biografskem pogledu«. Predaval bo Leonardo Marchiori. AŠD SOKOL vabi člane in prijatelje na delavno akcijo za ureditev odprtega igrišča v Nabrežini, ki bo v soboto, 31. marca, od 9. ure dalje. Ob koncu del bo sledila primerna malica. Toplo vabljeni. KD PRIMAVERA -POMLAD vabi na celodnevno delavnico na temo »Družinske postavitve«, ki jo bo vodila dr. Silva Miclavez, članica vsedržavne organizacije ACLI. Delavnica se bo vršila v soboto, 31. marca, od 9.30 do 18.30 v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Za podrobnejše informacije in prijave lahko pokličete tel. 347-4437922 ali 334-7520208. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna doteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra v marcu ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in v sobotah od 10. do 12. ure. Predvidene so kreativne delavnice reciklaže: »Kako nastane papir in Bralni znaki in kolaži«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. OPZ F. BARAGA vabi na delavnico krasenja oljčnih vej po proseški in kontovelski stari navadi. Delavnica bo na Kontovelu št. 523 do sobote, 31. marca, od 16. do 18.30. Vabljeni vsi! Za informacije kličite na tel. št.347-9322123. QIGUNG ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo tečaj začel v soboto, 31. marca, in bo potekal od 9.30 do 10.30 (skupno štiri srečanja). Tečaj vodi Vesna Klemše in se odvija v didaktičnem centru v Ul. del-lo Scoglio 14/1. Za informacije in prijave: urad v Ul. Cicerone 8 (ponedeljek in petek 9.00-13.00 in sreda 16.00-18.00) 345-7733569, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. SKD BARKOVLJE vabi v soboto, 31. marca, na štiri urno delavnico tapka-nja od 15. do 19. ure. Informacije in vpis: 347-2787410. SKD TABOR ZA OTROKE v Prosvetnem domu na Opčinah vabi v soboto, 31. marca, ob 10. uri v malo dvorano na velikonočno ustvarjalna delavnico s Tanjo in Nado. SPDT prireja čistilno akcijo. Zbirališče v soboto, 31. marca, ob 8.30 na kro-žišču pred kasarno pri Banih. Poleg dobre volje bomo med delom potrebovali še rokavice, škarje, grablje, vile,....za čiščenje gozda in utrjevanje poti primerno orodje. Udeležence prosimo, da prinesejo orodje s sabo. PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN ŠZ SLOGA vabita člane in prijatelje na spomladanski kraški pohod od Pra-prota do Brišč in nazaj v nedeljo, 1. aprila. Odhod iz Praprota - avtobusna postaja - ob 9. uri. Med pohodom si bomo ogledali 3 pečine (pejce), 3 opuščene kamnolome in opuščeno apnenco. Info: 040-200782 (Frančko) in 334-9772080 (Aljoša). SKD VESNA prireja v nedeljo, 1. aprila, »Arheološki sprehod po kriškem bregu«, ki ga bosta vodila Lidia Rupel in Stanko Flego. Začetek ob 14.45, zbirališče v Križu na Gospudovi griži. Izlet traja pribl. 2 uri, priporočamo obutev za pohodništvo. Info: 333-4463154 (Mitja). SVOBODNI TRST prireja sprehod znotraj proste luke Trst v nedeljo, 1. aprila. Zbirališče ob 10.30 na oširku Santos za dvorano Tripcovich. Vabljeni! VZPI-ANPI, ANED, ANPPIA prirejajo v nedeljo, 1. aprila, ob 15. uri na open-skem Pikelcu spominsko svečanost ob obletnici ustrelitve 71 talcev. Spregovorila bosta Biserka Simoneta in Gae-tano Dato, predsedovala bo Katerina Iscra. Zapel bo MoPZ Tabor pod vodstvom Davida Zerjala. MAJENCA, Razstava domačih ustvarjalcev - SKD V. Vodnik iz Doline prireja, v ponedeljek 2. aprila, ob 19. uri v društveni dvorani, prvi pripravljalni sestanek za skupinsko razstavo ob letošnji Majenci. Za informacije lahko pokličete na 333-9857776. Vabljeni! ZSKD obvešča, da bo občni zbor včlanjenih društev na tržaškem v torek, 3. aprila, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah. SKD VIGRED vabi v sredo, 4. aprila, ob 18.30 v Štalco v Šempolaju na srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak na temo Malo-dušnost, utrujenost, nespečnost, depresija... itd. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi slovenske filateliste na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 4. aprila, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. VZPI-ANPI SEKCIJA PROSEK-KON-TOVEL obvešča vaščane, da zbira fotografski material iz obdobja pred, med in po drugi svetovni vojni, za razstavo, ki bo v sklopu proslavljanja 40-letnice postavitve spomenika na Pro-seku. Material lahko oddate v trafiki na Proseku do 10. aprila. Za informacije Sharon (tel. št. 340-5437959). POKRAJINSKI SVET SKGZ sklicuje 7. pokrajinski kongres SKGZ za Tržaško v sredo, 11. aprila, ob 18. uri v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju v Gre- gorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II). SKD PRIMOREC obvešča, da bo občni zbor v četrtek, 12. aprila, v prvem sklicanju ob 20. uri, v drugem sklicanju pa ob 20.30 v Ljudskem domu v Treb-čah. Od 19. ure dalje bo še možnost včlanjevanja za leto 2012. SK DEVIN prireja štiridnevni tečaj plezanja od 14. aprila do 1. maja v Glin-ščici in na Napoleonski cesti in tečaj plezanja po zavarovanih poteh, ki bo potekal 22., 25. in 29. aprila in se bo odvijal v Glinščici in v Vipavski dolini. Informacije in vpisovanja na in-fo@skdevin.it ali na 335-8416657. A.N.A.G. - Državno združenje poku-ševalcev žganja - Tržaška sekcija, organizira tečaj 1. stopnje pokuševalcev žganja. Tečaj se bo odvijal v Trstu (rajon Sv. Alojzij, Ul. Dei Mille 16) od 20.00 do 22.30 v torek, 17. aprila, v petek, 20. in 27. aprila ter v petek, 4. in v torek, 8. maja. Za informacije in vpis: Jadran Žerjal 349-8638740, email erik.@alice.it; Bruno Fortunato (deželni predsednik) 338-9490408, email fortunatobruno@libero.it. OBČINA REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za novo številko občinskega glasila, ki ga lahko dostavite občinskemu tajništvu do torka, 24. aprila. SDGZ prireja 4. maja 2012 seminar »Kako spodbuditi trženjski način razmišljanja in internacionalizirati podjetje v 21. stoletju« namenjen malim in srednjim podjetjem. Prijavnica in program sta na spletni stra-niwww.sdgz.it. Prijave zbira tajništvo do 27. aprila na info@sdgz.it oz. faks 040-6724850. ZSKD v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb prireja otroške poletne delavnice »Mala ustvarjalna akademija«, ki se bodo odvijale od 27. avgusta do 1. septembra na Livku pri Kobaridu (SLO). Rok prijave zapade 10. maja 2012. Za informacije in prijave pokličite na 040-635626 (tržaški urad ZSKD) oz. 0481-531495 (goriški urad ZSKD). Razpis s prijavnico je na voljo tudi na spletni strani www.zskd.org. INTERCAMPUS 2012, 8. mednarodni mladinski glasbeni laboratorij v organizaciji ZSKD in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti ter v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb se bo odvijal v Dijaškem domu v Kopru od 15. do 22. julija 2012. Študijski teden je namenjen godbenikom od 12. do 20. leta starosti (izjemoma tudi več), ki že imajo nekaj izkušenj v igranju v orkestru. V sklopu Intercampusa se bo od 17. do 20. julija v Dijaškem domu v Kopru odvijal seminar za predvodnike. Rok prijave zapade 18. maja. Za prijave in informacije: tel. št. 040-635626, info@zskd.org, www.zskd.org . SKD VALENTIN VODNIK vabi danes, 30. marca, na redni občni zbor ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. S Mali oglasi UNIVERZITETNI ŠTUDENT pomaga pri matematiki, fiziki in elektroniki. Tel. 393-5030720. NA SEJMU V NABREŽINI sem izgubila zlat uhan. Prosim prijaznega najditelja, naj pokliče na tel. št. 3201509155. NOVO DIATONIČNO HARMONIKO C, F, B prostor prodam za 1500 evrov; tel. 335-5387249. NUDIM POMOČ pri obrezovanju drevja, kosenju trave in pri drugih opravilih na njivi in na vrtu. Tel. 3496907481. POŠTENA GOSPA išče zaposlitev kot negovalka starejših oseb. Tel. 3470641636. PRODAM AVTO renault new megane berlina 1.6 attractive, kupljen julija 2011, prevoženih 3.000 km, garancija renault, luči bixeno, z alarmno napravo in drugimi dodatki. Cena po dogovoru. Tel. št.: 040-212228. PRODAM FIAT 600, letnik 2006. Klima, servovolan, ABS, radio in letna vi-njeta. Cena po dogovoru. Tel. 040228189. PRODAM MIZO iz nerjavečega jekla (inox), primerno za restavracije, velikost 180 cm x 70 cm, cena 200,00 evrov. Tel. št. 347-6849308. PRODAM SADIKE starih sort nešplje in žižule. Telefonirati v času obedov ob sobotah in nedeljah na tel. št. 0402296051. PRODAM 80 kv. m kraškega kamna raznih mer. Tel. 349-8524631. PRODAM devet velikih miz za šest oseb in sedem majhnih za štiri osebe, po zelo ugodni ceni. Tel. 328-1570366. PRODAM sedem notranjih vrat temne barve, 210x80 cm, in dvojna vhodna vrata z oknom iz pvc-ja bele barve. Klicati v večernih urah na tel. št. 040-291148. S Poslovni oglasi cvetličarna mara v bazovici vabi danes, 30. marca na VELIKONOČNO RAZSTAVO. H Osmice DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. Tel. št.: 040-820223. Toplo vabljeni. OSMICA JE ODPRTA v Šempolaju, v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICA je odprta na kmetiji Kraljič v Prebenegu št. 99. Tel. 040-232577. Vabljeni! OSMICO so odprli Jožko, Ljuba in No-ris v Samatorci št. 21. Tel. št.: 040229326. Vabljeni. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni! Tel. 040-327104. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Tel. št. 0402907049. Toplo vabljeni! Prispevki Namesto cvetja na grob dragega Albina Kralja darujejo Desi in Silvio 100,00 evrov ter Marija in Učo Bra-tos 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. V spomin na Albina Kralja daruje Li-ljana 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. V spomin na tatka Albina darujeta Alenka in Davorin z družinama 100,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. V spomin na starše daruje Norina 20,00 evrov za Sklad Ota-Luchetta-DAngelo-Hrovatin. V spomin na Zofijo Petaros Černeka darujeta Anica in Marino Kralj 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na dragega tatka Albina Kralja darujeta Alenka in Davorin 100,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Manuelo Budal daruje Giuliana Piščanc 10,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru. Namesto cvetja na grob Tatjane Čer-nicev por. Purič daruje Lojzka Grilanc (Repen 133) 20,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru. V spomin na Vojko Ban vd. Ukmar darujeta Bruno in Marija Verša z družinama 40,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. Ana Škerlavaj daruje 20,00 evrov za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. Loterija 29. marca 2012 Bari 26 44 55 86 32 Cagliari 1 35 43 64 68 Firence 57 66 78 46 49 Genova 2 29 34 81 58 Milan 54 59 5 82 70 Neapelj 13 49 68 62 90 Palermo 49 24 43 48 55 Rim 17 25 71 61 58 Turin 8 20 87 14 72 Benetke 6 60 81 75 42 Nazionale 28 13 71 24 48 Super Enalotto Št. 38 11 45 50 54 57 62 jolly 18 Nagradni sklad 2.337.284,61 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 77.400.533,05 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 6 dobitnikov s 5 točkami 58.432,12 € 976 dobitnikov s 4 točkami 362,49 € 37.540 dobitnikov s 3 točkami 18,76 € Superstar 62 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 5 dobitnikov s 4 točkami 36.249,00 € 155 dobitnikov s 3 točkami 1.876,00 € 2.730 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 17.332 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 36.902 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 10 Petek, 30. marca 2012 TRST / DOLINA GLINŠČICE - Polemika in v nedeljo demonstracija po korenitem čiščenju rečne struge danes v gledališču miela Civilna zaščita pustošila ali pa obvarovala domačine? Županja Fulvia Premolin zaupa civilni zaščiti in opozarja na nevarnost poplav - Aktiviral se je tržaški župan Deželna civilna zaščita je na dvanajstih koncih Furlanije-Julijske krajine očistila rečne struge, požagala drevesa ob bregovih ter odstranila rastlinje, vejevje in vse, kar lahko pripomore k temu, da voda prestopi bregove. Po dolgem sušnem obdobju bodo namreč kmalu na vrsti nalivi. V Dolini Glin-ščice - v naravnem rezervatu, ki sodi v okrilje evropskih zaščitenih območij programa Natura2000 - so prostovoljci konec tedna pustili za sabo opustošeno strugo in bregove blizu koče Premuda in mosta, ki ga je poplava pred dvema letoma poškodovala. Okolje je podobno delovišču, z bagri je bilo na delu tudi gozdarsko podjetje iz Karnije. Tako v Boljuncu kot na internetu se je razplamtela polemika, ki odmeva v dolinskem občinskem svetu, dolinska županja in podžupan pa zaupata civilni zaščiti in poudarjata, da je na prvem mestu varnost občanov. Medtem se je v zadeve dolinske občine vpletel tržaški župan, ki je direktorju mestnih znanstvenih muzejev naročil, naj si ogleda območje Glinščice. Protestniki pa so organizirali demonstracijo, ki bo v nedeljo opoldne v sami dolini. V Boljuncu je veliko domačinov zaprepadenih, v naših pismih uredništvu so civilno zaščito med drugim primerjali s »hordo novodobnih Hunov«. Na spletu, predvsem na Facebooku, so se jezno oglasili tržaški naravovar-stveniki in ljubitelji Doline Glinščice, ki so objavili fotografije in videopos- Fulvia Premolin Rossano Bibalo Z bagri je bilo dejavno gozdarsko podjetje netke. Civilni zaščiti očitajo, da je krepko prekoračila meje navadnega čiščenja, da je požagala daleč preveč dreves in škodila tako favni kot flori, ki se v tem obdobju prebujata. Dolinski občinski svetnik Zelenih in Italije vrednot Rossano Bibalo je vložil nujno vprašanje županji Ful-vii Premolin, v katerem v prvi vrsti sprašuje, kakšna je bila vloga občinske uprave. Bibala zanima, ali ni bilo potrebno okoljsko dovoljenje (VIA) oziroma katera preteča nevarnost dovoljuje tako korenite posege. Bibalo nadalje sprašuje, ali so bili navzoči občinski ali deželni tehniki, ob koncu pa citira biologa Daria Gaspara. Le-ta poudarja, da je škoda očitna, obdobje za tovrstne dejavnosti pa ni primerno, ker se ptice in dvoživke pravkar razmnožujejo. Biologa preseneča tudi radikalna sečnja, saj so prostovoljci odstranili 40-letne topole s premerom 90 centimetrov, pa tudi jelše in vrbe, kar naj bi zelo škodilo ekosistemu v naravnem rezervatu. Županja Fulvia Premolin se je včeraj spet pogovorila s civilno zaščito, ki ji je po zadnjem ogledu potrdila, da je bilo delo dobro izvedeno. »Nisem tehnično podkovana, zaupam pa civilni zaščiti, ki nam je ponudila pomoč, kar je pozitivno,« je dejala. Poudarila je, da je bil to izreden poseg, saj struge niso očistili več desetletij. Reka radakovic je pred par leti prestopila bregove in odnesla most, voda pa je poplavila hiše in sedeže podjetij. »Najnevarnejša drevesa je treba odstraniti. Prejšnji mesec je v Zabrežcu npr. padlo drevo na avto. Županja mora zagotavljati varnost občanov,« je pristavila. Suši bodo sledili nalivi, ki so v zadnjih letih zelo močni, zato je treba v Dolini Glinšči-ce preprečiti, da se ponovi Genova iz leta 2011. V deželi je struge čistilo 2000 ljudi, tako v soboto kot nedeljo je bilo v Glinščici sto prostovoljcev iz tržaške in goriške pokrajine ter Furlanske nižine. Podžupan Antonio Ghersinich je pristojen za dolinsko civilno zaščito: »Očistili so strugo pri mostu in po njem, prihodnjič bodo odpeljali čoke, vejevje in ostanke cementa. S tem materialom so samo popravili poškodovani most. Bregovi so zdaj varni in krajani, ki tam stanujejo, so nas prosili, naj požagamo še nekaj topolov.« Kaj pa prebujanje favne in flore, smo ga vprašali. »Nisem izvedenec, morda bi lahko prej sekali, deželna civilna zaščita pa nam je ponudila priložnost, ki je nismo hoteli zamuditi.« Ghersinich meni, da delajo okoljevarstveniki veliko dobrega, »prebivalce pa moramo zaščititi«. Podpredsednik Dežele FJK Luca Ciriani, ki je pristojen za civilno zaščito, včeraj ni dajal izjav, angažiral pa se je tržaški župan Roberto Cosolini. Direktorju mestnih znanstvenih muzejev Nicoli Bressiju je naročil, naj si v sosednji občini ogleda strugo Glin-ščice, »da bi razumeli, kaj se je zgodilo«. Tržaški občinski svetnik Gibanja 5 zvezd Paolo Menis medtem trdi, da je sečnja v tem obdobju »kriminalno dejanje«, od Cirianija zahteva opravičilo, podpira pa nedeljsko demonstracijo »pred novim posegom, ki bo 14. in 15. aprila«. Tedaj bodo prostovoljci odnašali veje in hlode, ki ležijo ob reki. Aljoša Fonda MILJE - Danes odprtje ob 18.30 Na ogled dela iz miljskega obdobja Deziderija Švare V muzeju moderne umetnosti Ugo Cara v Miljah bodo danes ob 18.30 odprli razstavo slikarja Deziderija Švare z naslovom Marine - Po-klon Miljam. Gre za sedemdeseto razstavo umetnika, ki se je s tem hotel pokloniti Miljam, kjer je živel v 60. letih prejšnjega stoletja in tam tudi umetniško dozorel. V okviru razstave, ki jo je postavil kustos goriških Pokrajinskih muzejev Saša Quinzi, bodo na ogled Švarove marine in morske vedute, ki jih je umetnik ustvaril ravno v svojem miljskem obdobju. Razstavo prireja od-borništvo za kulturo in promocijo mesta Občine Milje. 4. Koncert za Gabrieleja Glasbeno združenje Jambo Gabri prireja v sodelovanju z gledališčem Miela CxG - Koncert za Gabrieleja, ki bo potekal danes od 16. ure dalje. Dan je namenjen v spomin na mladega glasbenika Gabrieleja Manfio-lettija, zato je to čas druženja, glasbene in umetniške izmenjave, kjer bodo mladi osrednji protagonisti. V zadnjih mesecih je združenje priredilo številne dogodke, med temi laboratorij O tihem dogovoru z jazz-ki-taristom Andreom Massario, koncerte v sodelovanju s skupino Tetris ter tržaško Univerzo ter otvoritev nove zvočne dvorane v Ul. del Bastione v starem mestnem jedru. Dogovor z ERDISU-jem in privatne donacije so omogočile uporabo posebne kabine Boxylab. Kar 13 mladih glasbenih skupin bo v teku današnjega popoldneva in večera predstavilo skladbe, ki so jih same sestavile, prostor pa bo postal prizorišče za nove ideje na glasbeni sceni, ki gre od rocka do bolj eksperimentalnih zvrsti. Od 16. ure dalje bodo stopili na oder skupine Baby Hermann, Blindwind, CAM, Checkpoint, Fluffy Army, ILV, Indigo (iz Pize), Nasty Monroe, Roz Force One, Shattered Through Patterns, The Couches, White Noise, Windland. Poleg tega bodo v foajerju gledališča na ogled dela mladih umetnikov, verjetno se bodo oblikovali tudi spontani performansi, ki združujejo glasbo in vizualno umentnost. Večer bodo sklenile štiri že uveljavljene glasbene skupine: Underhou-se, mlada skupina iz Trsta, ki od leta 2005 ponuja glasbo leaderja Gugliel-ma Čoka, prejemnica številnih nagrad (med temi za najboljšo skupino na Opening Band Live Music 2009), ob tej priložnosti bodo predstavili svojo prvo ploščo »Rusty Sallow Sun« (na voljo tudi na spletni strani HYPERLINK "http://www.underhouse.net" www.underhouse.net). Predstavila se bo še skupina The Nycc (brit-pop/indie, mešanica, ki je zelo priljubljena med mladimi). Skupina je pred kratkim posnela nekaj pesmi frontmana Vincenta Valencija za založbo Eccentric Record (Italija) in LSW (Velika Britanija). Publika bo lahko plesala ob zvokih skupine Bizzarrie (orkester swing in rockabilly v manjši sestavi). Lani so presenetili z ekscentričnimi predstavami v sodelovanju z žensko skupino burlesque Fabrike Norosti. Zadnja na programu bo Maxmaber Orkesta 1, italijansko-hrvaško-bosanska skupina, gost številnih festivalov na območju Balkana in Italije. Skupina bo publiko ponesla na potovanje skozi ljudsko tradicijo vzhodne Evrope in Sredozemlja, s tipičnimi plesi in arhaičnimi melodijami. GLEDALIŠČE MIELA - Jutri ob 21. uri Koncert dveh pianistov: Roberta Prossede in robota Teotronica Jazz Robot Tehnologija in glasba se že desetletja uspešno dopolnjujeta, včasih pa nam postrežeta z res neverjetnimi domislicami. V gledališču Miela bo jutri na sporedu nov koncert 5. mednarodnega klavirskega festivala, na katerem bosta nastopila Roberto Prosseda in ...Teotronica Jazz Robot. Prosseda je uveljavljen pianist, ki nastopa z nekaterimi med najpomembnejšimi orkestri na svetu, na primer Londonsko filharmonijo, Moskovsko državno filharmonijo, milansko Scalo, rimsko Akademijo Santa Cecilia ... Danes velja za enega najboljših interpretov Felixa Mendels-sohna. Na jutrišnjem koncertu bo Pros-seda nastopil v družbi posebnega pianista - robota, ki ga je sestavil Matteo Suzzi. Robot govori in igra klavir s svojimi 21 prsti. Koncert v gledališču Miela, ki se bo pričel ob 21. uri, bo njegov prvi javni nastop. Raznolik spored predvideva skladbe različnih avtorjev. POSVET - Še danes na tržaški univerzi O spominu in pozabi v povojni Jugoslaviji Med včerajšnjimi predavatelji je bila tudi Tržačanka Marta Verginella kroma Bolečim spominom in pozabi v povojni Evropi, predvsem na področju nekdanje Jugoslavije, je posvečen dvodnevni mednarodni posvet, ki se bo danes zaključil na tržaški univerzi. Dogajanje v konferenčni dvorani stavbe H3 se bo pričelo ob 9. uri, uvedla pa ga bo Svetlana Slapsak iz Ljubljane (Zapletene zgodbe, zapleteni spomini). Damir Arsenijevič iz Tuzle bo spregovoril o Ljubezni po genocidu, Lugi Alfieri iz Urbina o Vojnah med svetovi. Namesto napovedane Marte Verginella, ki je svoje razmišljanje o vlogi spomina pri pisanju slovenske zgodovine predstavila že včeraj, bo spregovoril Igor Pribac (Zgodovinska pravica in problem ne-identite-te). Posvet bo zaključil Nino Raspudič iz Zagreba, ki bo spregovoril o stereotipih in diletantizmu italijanske esejistike o vojni v nekdanji Jugoslaviji. / TRST Četrtek, 29. marca 2012 1 GLASBA - Na pobudo opernega pevca Aleksandra Švaba Kriška Operna akademija spletla novo vez z Rusijo Otroški zbor Rachmaninov iz Rostova bo pel jutri v Miramaru in v nedeljo v Križu Operni pevec Aleksander Švab se vedno bolj vneto posveča didaktiki: kriški basist je pred leti v rojstni vasi ustanovil Operno akademijo, ki je doslej žela odmevne uspehe doma in v tujini s projekti, ki so večkrat vključili tudi šolsko mladino. Mojstra vabijo ugledne šole s Kitajske, kjer je vodil tečaje tako v Shangaju kot v Chengdu-ju, v zadnjem mesecu pa je Švab zelo uspešno izpeljal tečaj v Radovljici, kar dva pa tudi v Rusiji in to na nadvse prestižnih glasbenih institucijah v Moskvi in Rostovu. V ruski prestolnici so njegovemu pouku sledili tudi solisti državnega gledališča Bolšoj, ki so po začetni nezaupljivosti spoznali vrline kriškega pevca ter z velikim zanimanjem in navdušenjem osvojili nekaj dragocenih skrivnosti pevske umetnosti. Rektor glasbene univerze Valerij Voronov je Švabu podelil diplomo, povabil ga je na ponovno gostovanje ter predlagal razne oblike sodelovanja, ki se bo lahko razvilo med Rusijo in Križem. Prav tako uspešno se je Švab odrezal v Rostovu na Donu: na konservatori-ju Rachmaninov so njegovo delo laskavo ocenili tako učenci kot profe- Otroški pevski zbor konservatorija Rachmaninov iz Rostova, ki bo gostoval v Miramarskem gradu in v Križu sorji, med katerimi je posebno zanimanje pokazal zborovodja Sergej Ta-rakanov. Mojster je diplomiral na konservatoriju Čajkovski v Moskvi in se kmalu uveljavil kot izjemen dirigent, pa tudi organizator festivalov in RICMANJE - Doživetje za malčke otroškega vrtca Palčica Pravljično o okolju Z novinarlko in pravljičarko Heleno Jovanovič so malčki razmišljali o ekologiji in odpadkih Helena Jovanovič pripoveduje pravljico malčkom ricmanjskega vrtca ustanovitelj zborov, s katerimi je zmagal na prestižnih tekmovanjih doma in v tujini. Med ansambli, ki so Tarakanovu najbolj pri srcu, je nedvomno Otroški zbor glasbenega konservatorija Rach-maninov v Rostovu: zborovodja ga je ustanovil leta 1998 in ga od takrat zelo uspešno vodi, kar dokazujejo številna priznanja na tekmovanjih - od Arezza do Moskve in Poljske - ter koncerti v uglednih evropskih dvoranah. Švab je privabil mojstra in zbor k sodelovanju pri projektu, ki ga Kriška operna akademija pripravlja z intenzivnimi vajami: prvi koncert bo jutri, v soboto, 31.marca, v Prestolni dvorani Miramarskega gradu, drugi pa v nedeljo, l.aprila, v kriški cerkvi, obakrat ob 17.30. Program bo uglašen na velikonočni čas: v prvem delu koncertnega sporeda bo Pergolesijeva Stabat mater s solistkama, ki se izpopolnjujeta na kriški Akademiji: sopranistka Regina Parente in mezzosopranistka Antonella Carpenito bosta peli ob spremljavi ruskega otroškega zbora, ki bo v drugem delu predstavil nekatere bisere ruske pravoslavne liturgije. V Miramaru je število poslušalcev strogo omejeno, zato bodo našli mesto le tisti, ki bodo prišli pravočasno, ostali pa bodo lahko poslušali ponovitev v Križu. Katja Kralj Malčki otroškega vrtca Palčica v Ri-cmanjih so v svojo igralnico povabili novinarko in pravljičarko Heleno Jovanovič. Srečanja so se udeležili tudi učenci COŠ Ivan Trinko Zamejski. Izhodišče za obisk je bila knjiga Pravljice za bele zimske dni, ki je ugledala luč izpod peresa novinarke dež. sedeža RAI za FJK. Ricmanjski malčki so gostjo že dobro poznali s televizijskih ekranov. Dopoldne se je odvijalo v sproščenem vzdušju, čeprav so se otroci pod mentorstvom gostje lotili resne tematike: posledic, ki jih prinaša onesnaževanje. Za izhodišče jim je bila pravljica o škratku in črnem oblaku, ki je vključena v knjigo Pravljic za bele zimske dni in jo je Jovanovičeva v vrtcu dodatno obogatila z lutko. Zaustavili so se pri pomenu ekologije, ločenem zbiranju odpadkov in doprinosu vsakega posameznika k čistejšemu okolju. Ricmanjski malčki so v preteklem šolskem letu že ustvarjali z ekologijo in na natečaju Julius Kugy dobili prvo nagrado za najlepši in smotrno oblikovan likovni izdelek. Gostja je z malimi slušatelji iskala razlike med vestjo in pravljico ter podčrtala vlogo domišljije tako v življenju otrok, kot mladih po duši, saj si vsakdo lahko izmisli pravljico ter sebi in prijateljem popestri dan. Ob zaključku so malčki razkrili gostji, da bodo ob koncu leta dobili izvod predstavljene knjige in bodo pravljicam z veseljem prisluhnili v vrtcu med belimi zimskimi dnevi. Vzgojiteljici in malčki se gospe Heleni Jovanovič prisrčno zahvaljujejo za poučno in prijetno pravljično dopoldne. ŠOLSTVO - Na NSŠ Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu Množica mladih glasbenikov na dvanajsti Glasbeni reviji Na reviji nastopajo učenci osnovnih in nižjih srednjih šol kroma V prostorih Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu je v polnem teku 12. Glasbena revija, ki jo na tej šoli, ki je edina slovenska nižja srednja šola na Tržaškem z glasbeno usmeritvijo, prirejajo v okviru svojega glasbenega laboratorija. V okviru letošnje revije, ki se je udeležuje približno 150 mladih glasbenikov z osnovnih in nižjih srednjih šol pretežno s Tržaškega, sta prva dva nastopa stekla v sredo in včeraj, zadnji pa bo na sporedu danes. Zaključni nastop najboljših solistov in skupin, ki jih bo izbrala ocenjevalna komisija pod predsedstvom prof. Bogomirja Petrača, bo 11. aprila v gledališču Basaglia v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu. Nocoj v Domju koncert revije Primorska poje V Kulturnem centru Anton Ukmar Miro v Domju bo nocoj ob 20.30 pevski koncert revije Primorska poje. Z nocojšnjim večerom se v sklop primorske pevske revije odpira niz osmih koncertov v režiji Zveze slovenskih kulturnih društev. Pri organizaciji dreviš-njega sodeluje tudi KD Fran Venturi-ni. Nastopilo bo šest vokalnih skupin z izrazito ljudskim programom: vokalna skupina Val iz Pirana, vokalna skupina Žene iz Dornberka, pevke ljudskih pesmi Kraški šopek iz Sežane, vokalna skupina Kantadore iz Gradina, pevska skupina Društva kmečkih žena iz Ilirske Bistrice in Skupina pevk ljudskih pesmi Mandrač iz Kopra. Debata o informiranju v času socialnih mrež Kako se spreminjata vloga novinarskega poklica in informiranja nasploh v času socialnih omrežij? Na to aktualno vprašanje bosta danes ob 17.30 v Novinarskem krožku (Korzo Italia 13) odgovarjala novinar in pisatelj Sergio Maistrello in znanstveni novinar Fabio Pagan. Uvodne misli in izhodiščna vprašanja jima bosta postavila predsednik deželnega novinarskega sindikata Carlo Muscatello in predsednik Novinarskega krožka Roberto Weber. Covatta in Iacchetti nastopata v Teatru Bobbio Znana komika Giobbe Covatta in En-zo Iacchetti bosta od nocoj na odru Teatra Orazio Bobbio nastopala v igri Niente progetti per il futuro. Predstava sodi v abonmajski spored gledališča Contrada. Danes in jutri bosta predstavi za red A oz. B ob 20.30, v nedeljo za red C pa ob 16.30. Pri blagajni gledališča so na prodaj vstopnice za še prosta mesta. Sprehod po prosti luki Združenje Svobodni Trst prireja sprehod znotraj proste luke Trst v nedeljo, 1. aprila, v bran mednarodne prosto-carinske luke v Trstu. Zbirališče ob 10.30 na oširku Santos za dvorano Tripcovich. Pot se bo odvijala po predlagani trasi občinskega prometnega načrta, ki je pravkar v obravnavi. Film o Branki Sušnik V prostorih Leposlovne in filozofske fakultete v ul. Androna Campo Marzio bodo danes ob 17. uri predvajali dokumentarni film Matjaža Žbontarja Ša-manka Branka, ki je posvečen liku slovenske antropologinje Branke Sušnik (1920-1996), preučevalke južnoameriških Indijancev, v okviru niza Jezik, družba in sporočanje v kinematografiji in književnosti, ki ga prireja Študijski center za latinsko Ameriko. Odziv Evrope na krizo V dvorani Tessitori na Oberdankovem trgu 5 bo danes ob 17. uri predavanje veleposlanika Rocca Cangelosija, bivšega diplomatskega svetovalca predsednika republike Giorgia Napolitana, ki bo govoril o odzivu Evrope na krizo. Srečanje prireja Dežela Furlanija Julijska krajina v sodelovanju z združenjem Dialoghi Europei. Predavanje v Domu žensk V okviru pobude Pomlad žensk, ki jo prireja Pokrajina Trst v sodelovanju z ženskimi združenji, bo danes ob 17.30 v Mednarodnem domu žensk v Ul. Pi-soni 3 predstavitev knjige Una mamma in Addiopizzo avtorice Anne Marie Santoro, predstavnice protimafij-skega združenja Addiopizzo. O urbanističnih načrtih V dvorani knjigarne Minerva v Ul. San Nicolo 20 bo danes ob 18. uri predstavitev knjige Ezia Micellija La gestione dei piani urbanistici (Vodenje urbanističnih načrtov). Na srečanju, ki ga bo vodil arhitekt Giovanni Damiani, se bosta z avtorjem pogovarjala tržaški župan Roberto Cosolini in odbornica za urbanistiko Elena Marchigiani. 12 Petek, 30. marca 2012 KULTURA / SLIKARSTVO - Predstavili veliko razstavo najbolj reprezentativne zbirke del slovenskih umetnikov v Italiji Razprta obzorja odpirajo pogled na dela izjemnih likovnih umetnikov Pobudnik zahtevnega projekta finančna družba KB 1909, ki ima v svoji zbirki preko 450 umetniških del V Sinji dvorani tržaške Občine so včeraj predstavili razstavo Razprta obzorja - Umetnost 20. stoletja med Italijo in Slovenijo, ki bo od 21. aprila do 17. junija v prostorih Salone degli incanti v Trstu omogočila ogled najbolj reprezentativne zbirke slovenskih umetnikov v Italiji, ki so jih doslej hranili v trezorjih uglednih zasebnih ustanov. Tržaški župan Roberto Cosolini je izrazil svoje zadovoljstvo ob uresničitvi ciljev, ki si jih je nova uprava zadala pri podiranju pregrad in v podporo plodnega sodelovanja, kot je tokrat steklo na medkulturni ravni z ljubljansko občino. Pokroviteljstvo tržaške kot tudi Občine Ljubljana pomeni tudi priznanje Borisu Pericu, predsedniku Finančne delniške družbe KB 1909 iz Gorice, pobudnice tega pomembnega razstavnega projekta. Drugi razlog, ki ga je župan Co-solini posebej izpostavil, je vezan na kakovost eksponatov, za izbor izjemno reprezentativnih umetnikov in možnost poglobljenega spoznavanja preseka likovne ustvarjalnosti 20. stol. na obmejnem področju. Boris Peric je orisal genezo zbirke, ki jo je delniška družba podedovala od Kmečke banke in nadaljevala z novimi nakupi pri drugih pomembnih družbah, zbirateljih in zasebnikih ter se danes lahko ponaša s preko 450 deli. Dogovor z banko Monte Paschi di Siena, ki je goriški družbi za 25 let brezplačno posodila dodatnih 37 del, omogoča širši javnosti, da jih spozna. Razstava v Trstu se vsebinsko navezuje na razstavo, ki je v teku v Cankarjevem domu v Ljubljani: skupni naslov Razprta obzorja želi zato razkriti umetnost 20. stoletja slovenskih avtorjev med Gorico in Trstom v Sloveniji, medtem ko želi tržaška razstava omogočiti vidljivost tudi v italijanskem okolju. Od petdesetih let prejšnjega stoletja tovrstnih razstav ni bilo, zato je toliko bolj pomembna študijska poglobitev, ki jo dokumentirata večjezična spremna kataloga k razstavama in dopolnjujeta pregled slovenske umetnosti v 20. stoletju. Kustosa razstave v Trstu sta umetnostni zgodovinar Joško Vetrih in umetnik Franko Vecchiet. Vetriha je pri izbirah vodilo filološko raziskovanje obdobja in stičnih točk v nehomogenosti eksponatov, začenši z območjem Posočja, ki je bilo iz likovnega vidika takrat veliko bolj bogato in živahno prav zaradi Milka Bambiča, ki je predstavljal vezni člen s Tržaško, saj je mentorsko spodbujal umetnike mlajše generacije, ki so še danes aktivni. Medtem ko je raz- stava v Cankarjevem domu monografsko zasnovana in se osredotoča predvsem na osem umetnikov, bo postavitev v Trstu sledila tematskim sklopom pej-sažev, tihožitij, portretov, interjerjev in se osredotočila na štiri manjše monografske sklope posvečene umetnikom, kot so Spacal z obdobjem magičnega realizma, Černigoju, Saksidi in Bambi-ču. Zbirka ima določene pomanjkljivosti in prednosti v tem, da nas seznanja z manj poznanimi avtorji, kot je na primer Ščuka, umetnik po rodu iz Barko-velj, ki se je kasneje preselil v Celje. Na bogastvo in raznolikost izkušenj umetnikov je v veliki meri vplivala izobrazba posameznih avtorjev, ki so študirali na Dunaju, v Firencah, Pragi, Munchnu in drugod. Razstave iz prvih let po drugi svetovni vojni tako v Trstu, Gorici kot v Ljubljani so si prizadevale vzpostaviti vezi na medkulturnem področju, ki so jih vojne okoliščine prekinile. Direktorica muzeja Revoltelle Maria Masau Dan je čestitala družbi KB za visoko kulturno zavest ob investiciji v umetnost in dejala, da je Trst z umetniškega vidika od nekdaj gledal tudi na umetnike kot sta Spacal ali Černigoj kot na pripadnike skupnega prostora. Franko Vecchiet je dodal nekaj svojih splošnih opažanj vezanih pred- Razstavo razprta obzorja so predstavili včeraj v Sinji dvorani Občine Trst; spodaj predsednik KB Boris Peric in tržaški župan Roberto Cosolini kroma vsem na podnaslov k razstavi, ki namiguje na ozemlje Italije in Slovenije, vzpostavlja vplive med latinskim in slovanskim svetom ter obenem s prostorom Sredozemlja. Začetek 20. stoletja je predstavljal homogeno sliko na umetniškem področju, ki se je zamajala v razdobju med obema vojnama in se ohranila do danes. Umetniki reagirajo na različne načine na vplive, ki jih doživljajo. S pričujočo razstavo se Trst uvršča med mesta s sodobnim pogledom, kar je v Franciji in Nemčiji že dalj časa prisotno v duhu časa in v smislu brezmejnega kulturnega prostora in konfrontacije ter odprtosti. Zgodovinski vidik postane v tem kontekstu pomemben, ker bistveno prispeva k spremembam idej na področju umetnosti. Odsotnost nekaterih umetnikov na razstavi je zato marginalnega pomena, saj gre dejansko za vpogled, ki se predstavlja kot neke vrste »work in progress«. Umetnost je dejansko oblika inteligence kolektivnega, ki sobiva preko oblik prikazov in je pri tem soudeležena, pripada etiki določene skupnosti. Član strokovne ekipe Cankarjevega doma umetnostni zgodovinar Peter Krečič je poudaril, da je bil doslej Trst miselno preveč oddaljen od osrednjega slovenskega prostora in je bilo zato potrebno utrditi intelektualno, umetniško in kulturno povezavo. Med snovanjem ljubljanske razstave je vstopila tudi družba KB 1909, ki je s svojim sodelovanjem presenetila po kakovosti in veličini likovnih del, od katerih so mnoga prvič na ogled v javnosti. Kustos ljubljanske razstave umet- nostni zgodovinar Vid Lenard pa se je osredotočil na dejstvo, da je potrebno v globaliziranem svetu ovrednotiti lokalne posebnosti z govorico globalnega sveta. Zato je bilo potrebno tržaške likovne umetnike 20. stoletja umestiti v širši umetniški tok. Pri izboru je izhajal iz skupnega mediteranskega prostora Primorske in jih skušal umestiti v širši italijanski diskurz sodobne italijanske likovne umetnosti ter obenem ugotoviti, katera so tista likovna dela iz petdesetih let, ki so odpirala pogled takrat in vnašala val svežine. Osredotočil se je na dela, ki so v omejenem razdobju petnajstih let odsevala razvoj od realizma do abstrakcije, pri tem je poseben prostor namenjen Bambiču, Klodiču in Sir-ku, ki so predstavljali vezni člen med obema svetovoma. Umetnostni zgodovinar Lenard je tudi izrazil željo, da bi v prihodnje lahko doživeli poglobljeno soočanje med umetniki slovenske in italijanske stvarnosti z raziskovanjem njihovih korenin in s ciljem, da bi se nato po kakovostnih dosežkih lahko soočali še s Parizom in New Yorkom, čeprav ne premoremo moči in hegemonije teh središč. Razprta obzorja nam osvetljujejo poglede skozi oči slovenskih umetnikov med Italijo in Slovenijo 20. stoletja in omogočajo da z zaupanjem gledamo v bodočnost. Jasna Merku LJUBLJANA - Dokumentarni film Nagrado za najboljši film o človekovih pravicah _ dobila filma iz Litve in Švice Nagrado za najboljši film o človekovih pravicah, ki jo podeljuje Amnesty International Slovenija, prejmeta litovski film Barzak v režiji Mantasa Kvedaraviciusa in švicarski film Posebni let režiserja Fernanda Melgarja. S podelitvijo nagrade se je sklenil letošnji Festival dokumentarnega filma (FDF) v Ljubljani , ki je v osmih dneh ponudil 30 filmov.Kve-daraviciusev film se dotika vojne v Čečeniji, Melgarjev pa problemati-zira nasilno deportacijo nelegalnih priseljencev v Švici. Litovski dokumentarec, ki je nastal v koprodukciji s finsko produkcijsko hišo Sputnik Oy, je film o čakanju in bolečini, ki po režiserjevih besedah "prihaja od znotraj in počasi razžira človeka". Svojo kamero je usmeril na čečensko družino, ki že devet let čaka na novice ruskih oblasti o usodi izginulega sina; zaradi pro-tiruskih oziroma terorističnih dejavnosti naj bi ga ugrabili, mučili in ubi- li. Toda zanesljivih podatkov o njegovi usodi ni, ruska stran vztrajno zavrača odgovornost, svojcem ostaja zgolj čakanje in pisanje pritožb. Naslov filma pomeni mejo med živimi in mrtvimi, prag med obema svetovoma, ki pa ne pripada nobenemu, piše v festivalskem katalogu. Dokumentarni film Posebni let, ki je v švicarskem kulturno-politi-čnem okolju sprožil kontroverzne polemike, prikazuje razmere v zaporniškem centru za ilegalne priseljence v Framboisu. Režiser, ki je tudi sam potomec ilegalnih imigrantov, je analiziral kontradikcije švicarske priseljenske politike. Podelitvi nagrad je v Cankarjevem domu (CD) sledila še projekcija tunizijskega filma Bena Cheikha. V sklopu FDF bodo kot nagrajeni film predvajali le dokumentarec Posebni let. Film bo na ogled danes ob 21.15 v Kosovelovi dvorani Cakraje-vega doma. Echo Ono Pontiak Neo-psychedelic rock, post stoner Thrill Jockey Records, 2012 V novi glasbeni rubriki bomo danes spregovorili o mladi trojici iz Združenih držav Amerike. Bendu je ime Pontiak, predstavili pa bomo njegov nov zadnji izdelek Echo Ono. Skupino se- stavljajo trije bratje, Van, Jennings in Lain Carney. Fantje so se pred desetimi leti, bolj za šalo kot zares, posamezno začeli ukvarjati z glasbo in so v bistvu samouki. Preselili so se vsi trije v Baltimoro in tam začeli z resnejšim glasbenim projektom. Združili so glasbene okuse in rezultat je izreden alternativni rok, poln psihede-lije in enkrat trdnejših, drugič mehkejših kitar. Zasedbo lahko uvrstimo v skupino tako imenovanega neo-psychedelic roka, medtem ko jo je že marsikdo ožigosal kot »post stoner« skupino. Kakorkoli že, bratje Carney so v samih sedmih letih izdali kar devet plošč in so v ožjem krogu neo-psychedelic roka še kar znani. Fantje so ravno zaključili evropsko turnejo, v sklopu katere so nastopili tudi v Italiji. Aprila in maja pa se bo bend mudil v Združenih državah Amerike, kjer bo predstavil svojo deveto ploščo Echo Ono. Album je skupina izdala pred manj kot mesecem dni s pomočjo neodvisne glasbene založbe Thrill Jockey Records. Sestavlja ga devet komadov za malo več kot pol ure glasbe. Bratje Carney so tokrat stoner ritme postavili nekoliko v ozadje, veliko bolj pa je občutiti folk vplive in tu pa tam »garage« kitare, kot na primer v uvodnem komadu Lions of Least, kjer imata hrapava kitara in izrazit bas glavno vlogo! Plošča se nato nadaljuje na podobnem »hard« glasbenem nivoju z izredno The North Coast, ki se na kocu spremeni v psi-hedelično Left With Lights, ki spominja na zasedbo The Black Mountains. Across the Steppe je post stoner komad, iz katerega lahko zaznamo, da se člani benda zgledujejo tudi po starejši zasedbi Kyuss. Natanko sredi albuma pridejo na vrsto bolj folk ritmi, ki se zanimivo prepletajo s psiheličnimi. Tu mislimo predvsem na komade The Expanding Sky, Silver Shadow in Stay Out, What a Sight. Na koncu je še čas za izredno Royal Colors, komad na pol poti med bendom Pink Floyd in skupino Motorpsycho, ter zadnjo, težje prebavljivo pesem Panoptica. Družina Carney nas je tudi tokrat prijetno presenetila ... Rajko Dolhar / SVET Petek, 30. marca 2012 13 ŠPANIJA - Delo v trgovinah, bankah in gostinskih lokalih potekalo nemoteno Splošna stavka upočasnila državo, vendar je ni ohromila Sindikati zahtevajo spremembo reforme trga dela, kar pa je vlada že zavrnila MADRID - Včerajšnja splošna stavka proti reformi trga dela v Španiji je upočasnila Španijo, a je ni ohromila. Španski sindikati so z rezultati stavke, ki se je je po njihovih ocenah udeležilo 77 odstotkov zaposlenih, kljub temu zadovoljni in napovedujejo nove stavke, če se vlada ne bo pogajala z njimi o sporni reformi. Pozivu največjih španskih sindikatov UGT in Comisiones Obreras (CCOO) k 24-urni stavki so se odzvali v nekaterih tovarnah, med drugim v tovarnah avtomobilov. Na španskih letališčih so odpovedali dobro polovico predvidenih poletov, medtem ko je delo v trgovinah, bankah in gostinskih lokalih potekalo nemoteno. Sindikata stavko kljub temu označujeta za uspeh in posredno grozita z novimi stavkami. Kot sta poudarila vodji sindikatov UGT in CCOO Ignacio Fernandez Toxo in Candido Mendez, bodo stavko še zaostrili, če španska vlada do 1. maja ne bo pokazala pripravljenosti na pogajanja s sindikati. Vlada v Madridu je zahtevo sindikatov že zavrnila. Po besedah ministrice za delo Fatime Banez je vlada pripravljena na pogovore, vendar ne namerava spremeniti temeljev reforme. Španska vlada ocenjuje, da je bila udeležba na tokratni stavki znatno nižja od udeležbe na zadnji splošni stavki septembra lani. Že ponoči so po državi zabeležili več incidentov, v katerih je bilo ranjenih nekaj ljudi, od tega pet policistov, 58 demonstrantov pa je policija pridržala. Demonstranti so skušali ponekod preprečiti odhode avtobusov ter zapreti dovoze na več veletržnic. V Madridu so več ljudi aretirali zaradi povzročanja škode na javnih površinah, v Murcii na jugu države pa je policijsko vozilo zadela molotovka, pri čemer je bilo poškodovanih nekaj ljudi. Španska vlada želi z reformo trga dela znižati javnofinančni primanjkljaj s trenutnih 8,51 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) na 5,8 odstotka BDP še letos. Reforma delodajalcem olajšuje odpuščanje delavcev, prav tako pa jim omogoča lažje enostransko nižanje plač, določanje nalog in spreminjanje urnikov zaposlenih. Omejuje tudi pogajalske možnosti sindikatov pri določanju urnih postavk, opozarjajo španski sindikati. Sindikati in opozicijski socialisti se bojijo tudi, da bo reforma prispevala k upadanju števila delovnih mest. Največja španska sindikata poudarjata, da reforma prinaša enostransko zmanjšanje pravic delavcev in opozarjata, da gre za socialno nesprejemljiv način izhoda iz krize. (STA) Stavkajoči demonstrirajo na glavnem trgu v Madridu Puerta del Sol ansa VRH - Voditelji hitro razvijajočih se gospodarstev v New Delhiju Države skupine Brics razmišljajo o ustanovitvi skupne razvojne banke NEW DELHI - Voditelji držav skupine Brics - Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južnoafriške republike -so se v indijskem New Delhiju strinjali, da je treba okrepiti medsebojno gospodarsko sodelovanje. V tej luči so se dogovorili za krepitev medsebojnega poslovanja v lokalnih valutah. Skupina bo razmislila tudi o ustanovitvi skupne razvojne banke. Za dvig obsega poslovanja v lokalnih valutah so predstavniki držav Brics ob robu vrha v indijski prestolnici podpisali dogovor, po katerem naj bi razvojne banke petih držav zagnale posebne posojilne linije, s katerimi naj bi gospodarstvenikom omogočile reden dostop do realov, rupij, rubljev, juanov in randov. Na ta način želijo države, ki predstavljajo okoli 45 odstotkov svetovnega prebivalstva, četrtino svetovne površine in prav tako četrtino globalnega bruto domačega proizvoda (BDP), povečati pomen lastnih valut in zmanjšati pomen ameriškega dolarja kot globalne valute. Cilj takšnega ukrepa je tudi prispevati k povečanju medsebojne trgovine in krepitvi gospodarskega sodelovanja med državami. Lani je obseg medsebojne trgovine znašal 230 milijard dolarjev, cilj pa ga je do leta 2020 povečati na 500 milijard. To je še vedno sorazmerno majhna številka glede na podatek, da je skupni obseg BDP petih držav znašal 13.500 milijard dolarjev. Voditelji držav Brics so poleg tega finančne ministre zadolžili, naj proučijo pobudo za vzpostavitev posebne skupne razvojne banke, ki bi delovala po zgledu Svetovne banke ali Azijske razvojne banke. Prepričani so namreč, da multilateralne finančne ustanove, kot sta Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad (IMF), v zadnjih letih niso zadostno sledile potrebam spreminjajočega se sveta in so pogosto pustile na cedilu revnejše dele sveta. Sedanji predsednik Svetovne banke Robert Zoellick, ki je prav tako na obisku v Indiji, je že sporočil, da pobudo pozdravlja in da bi ta lahko dopolnjevala delo sku- pine Svetovne banke. Ustanovitev posebne razvojne banke Brics bi bil nov korak na poti krepitve globalne moči teh hitro rastočih držav, ki v zadnjih letih niso pridobile zgolj na gospodarskem pomenu, temveč tudi na političnem vplivu. Najverjetnejši prihodnji predsednik Svetovne banke, ameriški kandidat Jim Yong Kim, je nedavno zatrdil, da mora banka bolje upoštevati interese hitro rastočih držav. Voditelji Brics so včeraj na primer izrazili zaskrbljenost nad veliko količino denarja v svetovnem finančnem sistemu, ki je posledica ukrepov centralnih bank razvitih gospodarstev za spodbujanje gospodarske dejavnosti in stabilizacijo razmer v finančnem sektorju. Vlagatelji namreč to presežno likvidnost v veliki meri vlagajo v hitro rastoče države, kar povzroča premoženjske balone v teh državah in povzroča dvig tečajev nekaterih nacionalnih valut ter s tem zmanjšuje njihovo gospodarsko konkurenčnost. Razvite države so zato pozvali k odgovornim denarnim, gospodarskim in fiskalnim politikam. (STA) Na Japonskem obesili tri obsojence na smrt TOKIO - Na Japonskem so včeraj z obešanjem usmrtili tri obsojence na smrt, so poročali tamkajšnji mediji. To so bile prve usmrtitve v deželi vzhajajočega sonca po juliju 2010. Japonsko ministrstvo za pravosodje ni želelo razkriti, kdo je bil usmrčen in kje so bile izvršene usmrtitve. Na Japonskem lani niso izvršili nobene usmrtitve. To je bilo prvo leto v skoraj dveh desetletjih, ko v državi niso izvršili nobene najstrožje kazni. Na usmrtitev sicer čaka še 132 obsojencev. Na Japonskem so na smrtno kazen običajno obsojeni večkratni morilci. Zadnjo smrtno kazen so na Japonskem izvršili julija 2010, ko je takratna pravosodna ministrica Keiko Čiba odobrila obešenje dveh obsojencev, čeprav je sama dolgo nasprotovala smrtni kazni. Japonska je poleg ZDA ena redkih razvitih držav, kjer še izvajajo smrtne kazni. Slovenski učiteljici nagrada programa Evropske komisije BRUSELJ/BERLIN - Učiteljica Tatjana Gulič z Osnovne šole Preska je prejela nagrado programa Evropske komisije eTwinning. Program poteka že osmo leto, pri njem pa sodeluje več kot 155.000 učiteljev iz 31 držav, ki uporabljajo informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) za vzpostavitev čezmejnih izobraževalnih projektov. Programa eTwining uporablja podporo, orodja in storitve, ki temeljijo na IKT, da se šolam iz različnih evropskih držav olajša sklepanje partnerstev na kateremkoli področju. V okviru programa pa podeljujejo tudi nagrade. Med več kot 300 predlogi so izbrali šest zmagovalnih projektov, ki naj bi predstavljali primer ino-vativnega in ustvarjalnega načina sodelovanja in učenja med najmanj dvema šolama iz različnih držav. Med nosilci nagrajenih projektov iz programa eTwinning za leto 2012 je tudi mentorica iz Slovenije, osnovnošolska učiteljica Tatjana Gulič, ki je sodelovala pri projektu z imenom SOHO (Sunspots Online - Hellios Observatory). Projekt je prejel posebno nagrado Marie Sklodowske-Curie za znanstvene projekte. Pri astronomskem projektu o opazovanju sončnih peg so sodelovale šole iz šestih evropskih držav, tudi iz Francije in Španije. Nagrade za projekte podeljujejo na Konferenci eTwinning 2012, ki od danes do sobote poteka v Berlinu. (STA) www.primorski.eu1 SIRIJA - Al Asad želi, da Annanov načrt uspe Arabski voditelji v Bagdadu pozivajo k mirni rešitvi krize BAGDAD - Arabski voditelji so ob začetku vrha Arabske lige v Bagdadu včeraj pozvali k mirni rešitvi krize v Siriji. Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon je ob odprtju vrha sirske oblasti medtem pozval, naj udejanjijo mirovni načrt posebnega odposlanca ZN in Arabske lige za Sirijo, Ko-fija Annana. Na vrhu, ki se ga udeležuje le devet od 22 članic Arabske lige, je generalni sekretar ZN Ban poudaril, da mora sirski predsednik Bašar al Asad takoj uveljaviti določila mirovnega načrta, ki ga je pripravil Annan. "Svet čaka, da bodo obveze tudi udejanjene. Ključna je implementacija. Ne smemo zapravljati časa," je poudaril Ban. Iraški predsednik Džalal Talabani je medtem pozval k mirni rešitvi krize v Siriji brez zunanjega vmešavanja, ki bi izpolnila pričakovanja tamkajšnjega ljudstva. Irak, ki tokrat prvič v zadnjih dvajsetih letih gosti vrh Arabske lige, je glede svoje sosede in trgovinske partnerice Sirije doslej zavzemal milejše sta- lišče in pozival k politični rešitvi. Katar in Savdska Arabija, ki sta na čelu prizadevanj za končanje nasilja sirskega režima nad tamkajšnjo opozicijo in pozivata k al Asadovemu odhodu in oboroževanju upornikov, sta zato na vrh v Bagdad poslala le svoja odposlanca. V osnutku sklepne izjave, ki jo je dobila AFP in ki jo bodo objavili ob koncu vrha, naj bi arabski voditelji pozvali k pogovorom med sirsko vlado in tamkajšnjo opozicijo, ki bi temeljili na mirovnem načrtu Annana. Voditelji v regiji "obsojajo nasilje, umore in prelivanje krvi in se zavzemajo za politično rešitev preko nacionalnega dialoga," so poudarili v osnutku dokumenta. Sklepna izjava zaradi nesoglasij med arabskimi državami glede sirske krize po napovedih ne bo vključevala poziva al Asadu, naj odstopi, prav tako pa ne bo vsebovala zaveze o oboroževanju opozicijskih upornikov. Kot je v sredo dejal iraški zunanji minister Hošjar Zebari, se bodo na vrhu izognili predlogom Katarja in Savdske Arabije za rešitev sirskega vprašanja. "Pobuda Arabske lige je jasna in ne zahteva od al Asada, naj odstopi," je Zebari dejal po srečanju zunanjih ministrov in dodal, da tudi prihodnje odločitve ne bodo šle v tej smeri. Iraški premier Nuri al Maliki je medtem arabske kolege opozoril, da bi lahko upore in protivladne proteste v državah v regiji izkoristila mednarodna teroristična mreža Al Kaida. "Glavna stvar, ki se je bojimo, je, da bi Al Kai-da v arabskih državah, ki doživljajo pomembne spremembe, lahko našla nova območja za delovanje, potem ko je bila poražena v Iraku," je poudaril al Maliki. Sirski predsednik Bašar al Asad pa je včeraj sporočil, da je Sirija sprejela mirovni načrt odposlanca ZN in Arabske lige Kofija Annana. Kot je dodal v sporočilu, namenjenemu srečanju voditeljev držav skupine Brics v New Delhiju, si bo Damask prizadeval, da Annanova misija uspe. Hkrati je zahteval, da se ustavitvi nasilja zavežejo tudi uporniki. (STA) SEVERNO MORJE - Nesreča Total odkril, od kod uhaja plin na ploščadi LONDON - Francoski energetski koncern Total je včeraj sporočil, da plin s plinske ploščadi Elgin v Severnem morju uhaja iz vrtine 4000 metrov globoko. "Vemo, da plin uhaja iz vrtine, ki je ne uporabljamo več in smo jo zamašili pred letom dni," je sporočila tiskovna predstavnica družbe. Po besedah predstavnice družbe Total se nahajališče plina, od koder črpajo plin, nahaja 5500 metrov globoko, plin pa uhaja iz vrtine, ki je bližje površju. "Nahajališče je 5500 metrov globoko, ker pa plin uhaja iz druge kamnite formacije 4000 metrov globoko, je količino plina v njem težko oceniti," je še dejala, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Total sedaj razmišlja o zamašitvi vrtine z blatom. Za to bi morali na ploščad poslati skupino delavcev, vendar je ploščad trenutno zavita v oblak plina, z nje pa so zaradi nevarnosti eksplozije že pred dnevi evakuirali vse zaposlene. Strokovnjaki so opozorili na možnost eksplozije, če bi plin prišel v stik z ognjem na ploščadi, a predstavniki energetskega koncerna menijo, da te nevarnosti ni, saj veter nosi plin stran od plamena. Po navedbah predstavnice Totala so razmere na ploščadi stabilne. Ogenj pa bo gorel, "dokler bo v sistemu plin", kar bi lahko trajalo nekaj dni. Proti ploščadi so medtem zaplule ladja s podmornico na daljinsko upravljanje in s kamero ter dve gasilski plovili. Ladje so sicer ostale zunaj pasu v širini dveh navtičnih milj (3,7 kilometra) okoli ploščadi, ki so ga uvedli zaradi uhajanja plina na ploščadi. Iz Totala so pred tem že sporočili, da v plinski mešanici, ki uhaja s ploščadi, ni strupenih snovi. Okolje-varstveniki so medtem mnenja, da plinska mešanica vsebuje tudi strupene žveplove spojine. Dogodek je sicer po navedbah Totala najhujša težava, s katero so se na območju soočili v zadnjem desetletju. (STA) 1 4 Petek, 30. marca 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu ŠTEVERJAN - Občinska uprava odobrila proračun in program javnih del Vlagali bodo v fotovoltaiko in definitivno ureditev šole Načrtujejo nov sedež za civilno zaščito - IMU na osnovni stopnji, TARSU bodo morali povišati za 7 odstotkov Namestitev fotovoltaičnih naprav na tri javne stavbe, obnova zgornjega dela slovenske osnovne šole Alojz Gradnik, širitev pokopališča in ureditev sedeža civilne zaščite so pomembne naložbe, ki jih števerjanska občinska uprava načrtuje v letošnjem letu. Seznam javnih del in letošnji proračun je občinski odbor županje Franke Padovan odobril v prejšnjih dneh, v drugi polovici aprila pa bo o njih razpravljal še občinski svet. Med glavnimi investicijami, ki jih uprava načrtuje, je namestitev sončnih elektrarn na strehe treh javnih poslopij, kar bo omogočilo znižanje stroškov za energijo in večjo zaščito okolja. S foto-voltaičnimi panoji, v katere bodo vložili 310.000 evrov, bodo opremili županstvo, otroški vrtec in sedež osnovne šole, ki bodo postali energetsko samozadostni. »Osnovno šolo bomo opremili z dvema ločenima sistemoma z močjo 19,9 kW. Ena naprava bo služila za potrebe šole, druga pa za javno razsvetljavo. Okrog 12,5 kW bo moč fotovoltaične naprave, s katero bomo opremili vrtec in ki bo služila tudi za bližnji socialni center, moč naprave na strehi županstva pa bo okrog 8 kW,« je povedal občinski odbornik Milko Di Battista in pristavil, da tehnični uradi že pripravljajo razpis za izbiro izvajalca. Odbornik upa, da bo postopek zaključen v nekaj mesecih in da se bodo poleti lahko že začela dela. »To je le prvi korak, ki ga želimo narediti v smeri smotrnejše porabe energije. Gorivo za potrebe občinskih stavb nas letno stane okrog 30.000 evrov, kar je odločno preveč,« je pojasnil odbornik. V seznamu javnih del občine Šte-verjan sta v letošnjem letu predvideni tudi dve naložbi v stavbo osnovne šole, ki je bila v zadnjih letih deležna različnih ukrepov. Lani je občina obnovila in utrdila spodnji del stavbe, za dokončanje katerega je od pokrajine v okviru projekta Mikrohabitat prejela še dodatnih 50.000 evrov, ki jih bo porabila za zamenjavo oken, vrat in za nekatera druga manjša obnovitvena dela. V letošnjem letu pa bo občina Števerjan lahko začela pripravljati projektno dokumentacijo tudi za utrditev in prilagoditev protipotresnim normam zgornjega dela šolske stavbe, za katero ji je dežela Furlanije-Julijske krajine v prejšnjih mesecih dodelila dvajsetletni prispevek v višini 20.000 evrov letno. »Prvi korak bo priprava študije izvedljivosti, ki jo bomo morali poslati na deželo,« je povedal Di Battista, po katerem bo letos občina začela tudi postopek za širitev šte-verjanskega pokopališča, v katero bo vložila 306.000 evrov. Uprava v letošnjem letu ne nazadnje razpolaga tudi z 80.000 evri, ki jih bo vložila v ureditev novega sedeža števerjanske civilne zaščite. »Trenutno ima civilna zaščita sedež na županstvu. Nov sedež bi lahko uredili v kakem drugem obstoječem poslopju, če to ne bo mogoče pa se bomo odločili za novogradnjo,« je dejal Di Battista. Več javnih del načrtuje števerjanska občina tudi v letih 2013 in 2014, zanje pa še nima potrebnih sredstev. V programu so uresničitev mreže med obstoječimi kolesarskimi stezami in njihova povezava s slovenskimi, obnova občinskih cest in ureditev pokopališča na Jazbinah. Kot rečeno je občinski odbor sprejel tudi letošnji proračun in določil višino davkov in tarif, ki jih bodo plačevali občani. Nov davek IMU so uvedli na osnovni stopnji (4 tisočinke za prvo stanovanje, 7,6 za drugo in 2 za druge kmečke stavbe), davek na odvoz odpadkov TAR-SU pa so morali tudi v pričakovanju na uvedbo novega davka na odvoz odpadkov zvišati za 7 odstotkov. »Tarif za druge storitve nismo spreminjali. Šolski avtobus bo ostal brezplačen, dodatka k davku Irpef pa nismo uvedli,« je zaključil Milko Di Battista. (Ale) Števerjanska osnovna šola bumbaca TRŽIČ - Nepremičninski trg Problem so visoke cene in nezaupanje do tujcev Stanovanjska stiska v Tržiču je odvisna od velikega povpraševanja po najemu stanovanj. Nezadostno število stanovanj za šibkejše sloje ustvarja družbene težave, ki so povezane tudi s postopki integracije priseljencev. Največjo stanovanjsko stisko je občutiti v Tržiču, pojavlja pa se tudi v bližnjih občinah, predvsem v Ronkah in v Štarancanu. To so zaključki študije »Abitare Monfalco-ne. Report sulla situazione abitativa nel Basso Isontino«, ki jo je izdelala zadruga Lybra, upraviteljica socialne agencije Prontocasa. S študijo so analizirali družbeni in gospodarski kontekst v Laškem, ob tem pa so se osredotočili predvsem na učinke krize na nepremičninski trg. Problem stanovanj v Tržiču so visoke najemnine, ob tem pa pomanjkanje stanovanj, ki bi bili primerni za večje družine in višje število ljudi. Po teh stanovanjih povprašujejo predvsem priseljenci iz Bangladeša. Težave povzroča tudi nezaupanje najemodajalcev, ki neradi dajejo v najem stanovanja priseljencem. Tržiška ponudba stanovanj, čeprav je glede na velikost občine precejšnja, ne zadovoljuje povpraševanja. Povprečna tedenska ponudba je 32 stanovanj: sedem stanovanj dajejo v najem zasebniki, dodatnih 25 pa agencije. Med temi je največ stanovanj z eno ali dvema spla-nicama, zelo redke pa so ponudbe stanovanj s tremi spalnicami. V Ronkah ponujajo v povprečju dve stanovanji tedensko, v Štarancanu pa eno. Povprečna najemnina stanovanj v Tržiču je med 450 in 500 evrov za stanovanja z eno spalnico (350 v predmestju) in med 600 in 850 za stanovanja s tremi sobami (med 550 in 650 v predmestju). Cene so v Ronkah in Šta-rancanu precej nižje, saj ne presegajo Izložba agencije bonaventura med 350 in 550 evrov za manjša stanovanja in 650 za večja. Agencije v enem letu povprečno zabeležijo od 100 do 600 prošenj po najemu, od 10 do 20 tedensko. Agencija Portocasa, ki jo upravlja zadruga Lybra, beleži vsak teden pet ali šest prošenj in tri ali štiri nove stranke. Za najem stanovanj se najbolj zanimajo mladi med 25. in 35. letom. Večina strank, 42 odstotkov, je zaposlena v tovarnah in predvsem v ladjedelnici. Ena izmed posledic visokih najemnin, ki jih je v času krize težko plačevati, so prisilne izselitve. Lani jih je sindikat Sunia na Goriškem zabeležil 180, od katerih 66 v Tržiču. GORICA - Lekarne Sporazum za lažji dostop do zdravil V Tržiču je včeraj prišlo do podpisa pomembnega sporazuma med zvezo lekarnarjev Federfarma ter vodstvi goriškega in tržaškega zdravstvenega podjetja, ki bo občanom omogočal lažji dostop do zdravil. Na podlagi sporazuma se bodo lahko občani kar v goriških lekarnah oskrbovali z nekaterimi zdravili, ki jih neposredno nabavljajo zdravstvena podjetja. »Lekarne, ki so odprte javnosti, zagotavljajo artikulirano in kapilarno prisotnost javnega zdravstva na teritoriju. Po zaslugi tistih, ki v njih delajo, ključno prispevajo k zaščiti javnega zdravja. Tržaško in goriško zdravstveno podjetje želita okrepiti povezavo med lekarnami in deželnim zdravstvenim sistemom ter ovrednotiti pomembno vlogo, ki jo odigravajo pri nude-nju farmacevtskih storitev. Farmacevtski distributerji prispevajo k korektni, popolni in lažji širitvi zdravil, kar ljudem zagotavlja pravočasno razpoložljivost zdravil, kemijskih produktov in parafarmacevtskih izdelkov. Ob tem zagotavljajo tudi varnost oziroma visoko kakovost in pravilno shranjevanja zdravil,« piše v sklenjenem sporazumu. Podpisniki soglašajo v zvezi z možnostjo reorganizacije sistema distribucije zdravil na teritoriju s ciljem izboljšanja storitev za občane in znižanja stroškov. »Podpisniki želijo olajšati občanom dostop do zdravil, saj so lekarne kapilarno prisotne na teritoriju in krijejo v primerjavi z lekarnami zdravstvenih podjetij daljši urnik,« piše v sporazumu, ki določa, da bodo javne in zasebne lekarne lahko v imenu goriškega in tržaškega zdravstvenega podjetja skrbele za distribucijo zdravil, ki so navedena v deželnem seznamu PHT (»Prontuario per la distribuzione diretta per la presa in carico e la con-tinuità assistenziale Ospedale-Territo-rio«) in ki jih neposredno nabavljajo zdravstvena podjetja. TRZIC - Eaton Podaljšali izredno dopolnilno blagajno Tovarna Eaton bonaventura V sredo ob 22.15 je prišlo do dogovora o enoletnem podaljšanju izredne dopolnilne blagajne za delavce tržiške tovarne Eaton. Sporazum, ki je bil sklenjen po celodnevnem pogajanju med predstavniki sindikatov kovinarjev Fim, Fiom in Uilm in predstavniki družbe, predvideva podaljšanje izredne dopolnilne blagajne za dvanajst mesecev z mehanizmom rotacije, če bo seveda količina dela to dopuščala. Srečanje med sindikalnimi predstavniki in družbo se je začelo že zjutraj v prostorih zveze industrialcev Confin-dustria v hotelu Europalace v Tržiču. Po večurnem pogajanju so srečanje prekinili v popoldanskih urah, po premoru pa so se ponovno sestali ob 19. uri. Med srečanjem so se delavci tovarne Eaton zbrali pred vhodom hotela, da bi opozorili na svojo zaskrbljenost in na težave njihovih družin. Sogovorniki so morali premostiti predvsem dve težavi: prva je bila zahteva sindikatov, da se dopolnilno blagajno zagotovi vsem delavcem in da pride do odpustov samo na prostovoljni bazi, druga pa je bila začetno stališče družbe, ki ni nameravala anticipirati dopolnilne blagajne. »To pa bi pomenilo, da bi delavci ostali brez denarja tri ali štiri mesece, kar pa bi povzročilo zelo velike težave njihovim družinam,« so pojasnili predstavniki sindikatov. V večernih urah je pogajanje obrodilo pozitivne sadove. Sindikati in družba so se dogovorili o enoletnem podaljšanju dopolnilne blagajne, delavci, ki se bodo do 31. decembra letošnjega leta samostojno odločili za mobilnost, pa bodo prejeli denarno spodbudo. Predstavniki družbe so potrdili tudi investicijski plan za bienij 2011-2012, ki je predvideval 1.300.000 evrov naložb, ob tem pa še 300.000 evrov za posodobitev tovarne. Sogovorniki so se dogovorili, da bodo skupaj z institucijami skušali priskrbeti delavcem priložnosti za prekvalifikacijo, ki bi jim konkretno omogočale zaposlitev. Na podlagi trenutnih naročil je predvideno, da bo v 15 mesečnih izmenah v tovarni delalo 110 delavcev . V drugi polovici leta bi lahko prišlo do dodatnih naročil. Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov koncertna/ sezona 20///20/2 Martina Burger - sopran, Nina Kompare Volasko - sopran, Polona Kopač Tronetlj - alt, Blaž Gantar - tenor, Martin Logar - tenor, Klemen Šiberl - bas, Luka Ortar - bas Mojca Prus in Katarina Timinec - klavir Stojan Kuret - dirigent Stolna cerkev v Gorici - Danes, 30. marca 2012, ob 20.45 / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 29. marca 2012 15 DOBERDOB - Na sedežu Jezera o vrednotah in prednostih zadružnih bank Ne zapirajo dežnika ob slabem vremenu Letos bo zaključni rezultat nižji, vsekakor pa bo pozitiven, kar velja tudi za prihodnost Upravni odbor Zadružne banke Doberdob in Sovodnje je v sredo zvečer priredil srečanje s člani, da bi jih poleg sredstev javnega obveščanja seznanil s finančnimi dogajanji v svetu, ki se naglo spreminja. Zborovanje je potekalo v predavalnici doberdobskega kulturnega društva Jezero in je bilo drugo po vrsti po že opravljenem srečanju, ki je potekalo v So-vodnjah. Vodil ga je predsednik banke Peric Dario, ki je pozdravil prisotne in predstavil predavatelja. Nato je Lorenzo Ka-sperkovitz v strnjenem podajanju obrazložil najprej pojavnosti zadnjih treh let v svetovnem bančnem svetu od ameriškega nepremičninskega »balona« do sedanjega dvomljivega in negotovega dogajanja. Izpostavil je dejstvo, da so države bankam pomagale, kar pa se ni zgodilo v Italiji. To velja za velike banke, kaj šele za za-družniške zavode. Znano je, da je v Evropi zašla v najbolj kočljiv položaj Grčija, takoj za njo pa Italija, ki sta jo tepli dve glavni postavki: ogromna zadolženost in pomanjkanje verodostojnosti zaradi Berlusconijevega načina vodenja države. Sedaj je bolje v smislu, da je na zadnjem mestu Španija. Sicer pa je očitno, da eden od naglavnih grehov tiči v nadpovprečni rasti Evrope v zadnjih dvajsetih letih. Del te rasti se je osnoval na puhlosti. Zakaj je sistem zadružnih bank v tem obdobju najprimernejši ali celo najtrdnejši? Ker gre za zelo omiljeno obliko »turbo« kapitalističnega sistema, je poudaril govornik. Drugačnost se osnuje na krajevni zasidranosti s strankami, ki živijo in delujejo na obvladljivem teritoriju, na vlaganjih, namenjenih omejenemu prostoru, ne pa daljnim in neznanim operaterjem, in na sistemu organiziranosti. Doberdobsko sovodenjski kreditni zavod na primer ni blokiral posojil, čeprav se mora sedaj vesti oprezneje, saj je cena denarja višja in so posojila dražja. Bančne zavode težijo tudi novi davki, a pri tem prihaja do absurda: slabo vodene banke dobivajo javno pomoč, vestne pa so kaznovane z višjimi davki. Ne glede na to - tako Kasperkovitz - je stopnja gotovosti vlog višja v zadružnih kot pa v običajnih velikih bankah. Prve so v zadnjem obdobju oblikovale celo dva zaščitna sklada, ki opravljata nalogo varovalne mreže za primer, da neka zadružna banka zaide v težave. V slovenščini je nato spet spregovoril predsednik Peric, ki je obnovil začetni poseg in seznanil z nekaj podrobnosti, ki se tičejo domače banke. Potrdil je, da zadružne banke ne »zapirajo dežnika« svojim strankam tudi tedaj, ko se pojavi »slabo vreme«, a dejstvo je, da Dario Peric zahteva nova zakonodaja več gotovine v blagajni, ta pa se bogati počasneje kot v preteklosti. Letos bo zaključni rezultat nižji, vsekakor pa bo pozitiven, kar velja tudi za prihodnost. Sicer pa je opozoril: nobena banka se ne more izogniti možnosti, da zaide v težave (saj tudi zdravnik ne more zagotoviti, da ne bo- mo zboleli). Zato je potrebno ukrepati preudarno in ostati zvesti izvornim načelom zadružniškega sistema, je v sredo dejal predsednik Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. K vsemu temu komentar: ne kaže, da bi vse to kaj dosti zanimalo članstvo, saj se je srečanja na sedežu Jezera na več kot tisoč vpisanih udeležilo dvajset oseb, od katerih le šest ni bilo zaposlenih uslužbencev. Tudi v bližnji gostilni ni bilo moških, ki bi gledali odmevno nogometno tekmo, kar naj bi opravičilo nizko udeležbo. Morda pa kriza ali vsaj negotovost še ni zajela doberdobskega Krasa in Laškega?! (ar) Člani in uslužbenci zadružne banke v predavalnici doberdobskega društva Jezero bumbaca NOVA GORICA SD: Brulc novi občinski predsednik Poslanec in že dvakratni župan Mirko Brulc je bil na volilni konferenci soglasno izbran za novega predsednika občinske organizacije Socialnih demokratov (SD) mestne občine Nova Gorica. Novo vodstvo bo delo stranke usmerjalo prihodnja štiri leta. Pri delu bo Brulcu pomagala mlada, 15-članska ekipa. Med glavnimi nalogami, ki občinski odbor čakajo v prihodnje, je Brulc izpostavil koordinirano delo občinskega odbora in svetniške skupine s ciljem uresničevanja socialdemokratskega programa, vzpostavitev teritorialnih odborov, ki bi pripomogli k bolj učinkoviti komunikaciji s člani na terenu, bolj učinkovito komuniciranje s širšo javnostjo in tesnejše povezovanje preko javnih diskusij z občankami in občani. »Takoj bomo začeli z aktivno kadrovsko in organizacijsko pripravo na naslednje lokalne volitve. V aktivnosti strankinih delovnih teles bomo vključili čim širšo javnost,« napoveduje Brulc, ki je bil konec lanskega leta drugič zapored izvoljen za poslanca v slovenskem parlamentu. (km) GORICA - Davki TIA: Termina ni, s prošnjami pa je bolje pohiteti »Na letake smo napisali, da je termin za vložitev prošnje za povračilo davka 30. marec, ker so nam takole sporočili. O tem so poročali tudi časopisi. Morda termina res ni, kot sporoča podjetje Ambiente Newco, ne glede na to pa je bolje, da občani čim prej vložijo zahtevo.« Tako je povedal Walter Bandelj, predsednik rajonskega sveta za Podgoro, ki je v prejšnjih dneh z delitvijo letakov po domovih informiral Podgorce, da imajo na podlagi razsodbe kasacijskega sodišča pravico do povračila davka na dodano vrednost IVA, ki so ga do leta 2009 neupravičeno plačevali skupaj z davkom za odvoz odpadkov TIA. V sredo se je zaradi tega pri okencih podjetja Ambiente Newco zglasilo veliko število ljudi, vodstvo podjetja pa je nato na časopise naslovilo tiskovno sporočilo, v katerem piše, da je hitenje zaman, saj termina za vložitev prošnje ni, ob tem pa občanom podjetje ne bo vračalo denarja, dokler ga ne bo dobilo od pristojnega ministrstva. To pa še ne pomeni, opozarja Bandelj, da občanom ni treba čim prej poskrbeti za vložitev prošnje. »Obrazce, ki smo jih delili, so nam posredovali na občinskem davčnem uradu,« je povedal Bandelj. Isti nasvet daje občanom tudi Ugo Previti, predsednik goriške zveze potrošnikov Adoc, ki sicer potrjuje, da termina ni, prošnje pa je po njegovem mnenju bolje vložiti v doglednem času. »Oddati jih je treba podjetju Ambiente Newco,« je povedal in dodal. 60 občanov se je za vložitev prošnje za povračilo krivičnega davka obrnilo neposredno na zvezo Adoc, ki nudi pomoč in nasvete. (Ale) GORICA - Okrogla miza v Kulturnem domu Zadružništvo sloni na vrednotah, ki se jih družbeni red danes otepa V goriškem Kulturnem domu je v sredo potekala okrogla miza o vlogi zadružništva v Italiji. Priredila jo je Lega Coop iz dežele FJK, sodelovali so predstavniki goriških zadrug, med publiko v mali dvorani pa sta bila tudi županska kandidata Giuseppe Cingolani in Manuela Botteghi. V uvodnih mislih je predstavnik Coop Nordest iz Gorice Mauro Grion izpostavil omrežje zadrug na ozemlju goriške pokrajine, povzel je njihovo zgodovino in vlogo v posoški stvarnosti. Nato sta Igor Komel, predsednik kulturne zadruge Maja, in Fabrizio Valencic, predsednik zadruge Arcobaleno, spregovorila o nastanku in delovanju lastnih zadrug. Komel je poudaril, da je Maja svojevrsten pojav tako v goriški kulturni stvarnosti kakor tudi v okviru slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Zadruga praznuje letos 20-letnico ustanovitve - rojena je oktobra 1992 - in s svojimi dejavnostmi nadgrajuje delovanje Kulturnega doma. Valencic pa je naglasil, da je Arcobaleno prva »socialna« zadruga, ki je nastala v Italiji. Za njima sta problematiko in družbeno vlogo zadružništva razčlenila Roberto Sgavetta, podpredsednik Coop Consumatori Nordest, in Enzo Gasparutti, predsednik zadruge Idealservice in predsednik zveze zadrug Legacoop FVG. Povedala sta, da ima zadružništvo v sebi vrsto vsebinskih različic, ki slonijo vse- Govorniki v Kulturnem domu kakor na solidarnosti, zaposlovanju, povezovanju članstva, varovanju okolja in na drugih vrednotah, ki so vse bolj tuje v brezoblični družbi, a jih je potrebno prav zato oživljati in uveljavljati. Ko so govorniki opravili svojo dolžnost in se je okrogla miza nagibala h koncu, je enega izmed poslušalcev - moškega fotok.d. srednjih let, ki je sedel v dvorani - obšla slabost. Imel je srčni napad. Takoj so mu priskočili na pomoč organizatorji okrogle mize, v kratkem pa se jim je pridružilo še osebje službe 118; skupaj so preprečili, da dogodek ni imel hujših posledic. V Kulturnem domu so včeraj povedali, da si je moški v bolnišnici opomogel. GORICA - Poganjki projektov v slovenskem Dijaškem domu Svet skozi oblačila Primarni cilj natečaja je bil posredovati osnovnošolcem sposobnost vodenja in uresničevanja lastnih projektov Mali protagonisti dvomesečnega skupinskega dela fotod.d. Gojenci Dijaškega doma Simon Gregorčič so tudi letos sprejeli izziv natečaja Poganjki projektov (»Progetti in er-ba«), ki ga je drugo leto zapored priredil Studio Bensa PM iz Gorice v sodelovanju z novonastalim zavodom PMI iz Ljubljane. Tako kot lani je bil natečaj namenjen osnovnošolcem, njegov primarni cilj pa je bil posredovati otrokom sposobnost vodenja in izvrševanja lastnih projektov. Skupina štirinajstih gojencev Dijaškega doma, ki obiskujejo tretji, četrti in peti razred, se je lotila priprave izdelka in ga prilagodila projektnemu delu, razmeram in potrebam. V dvomesečnem skupinskem delu je tako nastala razstava »Oblačila sveta«. Po začetnem »brain-stormingu« so sestavili in organizirali razpored vseh faz timskega dela, si porazdelili odgovornosti in naloge. Vsak udeleženec projekta si je izbral »svojo« državo in njeno tipično oblačilo ter jo na kartona-sto podlago v naravni velikosti narisal, pobarval in dodal kratek, a izčrpen opis. Med raziskovanjem podatkov za izvedbo končnega izdelka-dogodka so otroci pod vodstvom vzgojiteljev uporabljali različne metode in pripomočke: pregledovanje knjig, revij in video-posnetkov, deskanje po spletu, poslušanje narodnih glasb in odkrivanje kulinaričnih posebnosti. Tako so se približali tujim ljudem, kulturam in obi- čajem ter poglobili svoje znanje zemljepisa številnih držav (Slovenije, Rusije, Nemčije, Afrike, Indije, ZDA, Brazilije, Kitajske, Španije, Mehike, Japonske, Grčije, Škotske in Sibirije). Značilnosti oblek, materialov vseh mogočih barv, okraskov in dodatkov, iz katerih so narejeni na primer indijski sari, japonski kimono, sibirski deel, nemški dirindl, grški fustanella, mehiški sarape in škotski kilt, so prikazali na kartonastih podlagah, ki so bile na ogled na razstavi. Svoje delo so mladi raziskovalci predstavili ostalim osnovnošolskim gojencem. Dogodek se je zaključil s pokušnjo tipičnih pijač in jedi iz dežel sveta, ki so jih pripravili udeleženci projekta. 16 Četrtek, 29. marca 2012 GORIŠKI PROSTOR / ŠKOCJAN - Silvia Caruso zaključuje prvi županski mandat »Ženske znamo GORICA - Zelena luč strankinega vrha Ljudstvo svobode se je preimenovalo prisluhniti ljudem« v Ljudstvo Gorice za župana Romolija O komercialnem centru veliko neresnic - Uporabljajo šumnike v občinskih aktih Županja Silvia Caruso bonaventura Silvia Caruso je bila prva ženska, ki je bila izvoljena za županjo občine Škocjan. Občinsko upravo vodi od leta 2007, ko je na čelu leve sredine - podpirale so jo liste Oljke, Italijanskih komunistov in Stranke komunistične prenove - zmagala na volitvah, sedaj pa se namerava potegovati še za drugi županski mandat. Obračun petletnega dela njene uprave, pravi Carusova, je zelo pozitiven, čeprav se je začel v zelo težkem trenutku. »V teh petih letih smo marsikaj naredili. Delali smo resno in dosegli veliko ciljev, kljub temu, da je bil začetek mandata tragičen,« se spominja Caru-sova, ki je nekaj dni po izvolitvi prejela pismo računskega sodišča, v katerem je pisalo, da je leta 2006 občina Škoc-jan s previsokimi stroški kršila pakt za stabilnost. »Od nas so zahtevali, naj se odpovemo 350.000 evrom za gradnjo balinišča in 150.000 evrom za glasbeno dvorano, ki bi bila namenjena mladim. To je bila moja dobrodošlica,« podčrtuje županja, ki je morala zaradi tega v zadnjih letih poskrbeti za znižanje tekočih stroškov z raznimi ukrepi, od krčenja števila uslužbencev (s 44 na 39) do vlaganja prihrankov v javna dela, sodelovanja z drugimi občinami (npr. s sklepanjem pogodb za nekatere skupne službe) in reza odvečnih stroškov. Za javna dela je občina določila nekatere prioritete - npr. ureditev šolskih poslopij, v katera so vložili milijon evrov, obnovo vile Settimini, ki bo postala nova knjižnica, in ureditev kotal-kališča -, namesto najemanja novih posojil pa si je priskrbela denar preko prodaje nekaterih zapuščenih nepremičnin. »Tarif in davkov nismo povišali. Stroške smo povečali samo na področju sociale,« izpostavlja Carusova in do- GORICA - Zveza levice »Župan ni stopil v bran zdravstvu« »Občinski odbor z županom Et-torejem Romolijem na čelu ni črhnil niti besedice, ko je predsednik deželne vlade Renzo Tondo napovedal, da bo znižal število zdravstvenih podjetij s šest na tri, kar pomeni, da bo goriško zdravstveno podjetje izgubilo svojo samostojnost, saj ga bodo kratkomalo ukinili. Ton-dova odločitev je bila že dalj časa v zraku, saj je bilo jasno, da desna sredina ni ciljala na ustanovitev enotnega deželnega zdravstvenega podjetja, pač pa si je prizadevala, da bi prišlo do ustanovitve treh zdravstvenih podjetij.« Tako pojasnjuje goriški krožek Zveze levice, ki opozarja, da bo Gorica edino glavno mesto po- krajine v deželi, ki bo ostalo brez svojega zdravstvenega podjetja. »Čeprav so na deželi dalj časa pripravljali načrt, ki je nazadnje opeharil Gorico, Romoli v vsem tem obdobju ni niti enkrat kritiziral deželne vlade, ki jo sestavljajo njegovi politični podporniki. Tokrat pa ne gre več za kampanilizem, temveč za zagotavljanje primerne zdravstvene oskrbe prebivalcem goriške pokrajine,« poudarjajo v Zvezi levice. Prepričani so, da bi ponovna izvolitev Romolija na mesto župana še povečala težave: »Gorica se bo morala odločno izreči proti odločitvam deželne vlade, to pa bo mogoče le, če bo prišlo do spremembe na čelu občinske uprave.« GORICA - Provokacija Franca Zottija Liga cenzurirala lepak z ligašem v spodnjicah Moral jih bo takoj prekriti - »Gorica ni še zrela, v Gradežu bi bilo drugače...« Trije veliki volilni lepaki s klečečim občinskim svetnikom Francom Zottijem v spodnjicah in v pozi vojščaka z mečem iz simbola Severne lige, ki jih je po goriških zidovih dal razobesiti težko obvladljivi ligaški svetnik, niso razveselili strankinega vrha. Nasprotno. Pokrajinski komisar Massimiliano Fedriga zahteva, da jih takoj prekrije. »V stranki je neka hierarhija, ki se mora izreči tudi o plakatih, če je na njih strankin simbol, kar pa je svetnik ignoriral. Liga ni samo Zotti,« je bil komentar občinskega tajnika Stefana Cerette, medtem ko je Zotti dejal, da Gorica ni »zrela« za tako močno protestno sporočilo: »Več uspeha bi imel v Gradežu, kjer na pol nagi ljudje niso nič posebnega.« Nezaželeni lepak bumbaca daja, da je njena uprava skušala relan-sirati tudi turizem (z ovrednotenjem arheoloških ostankov), kmetijstvo (s teritorialnim planom, ki so ga financirali dežela in zasebniki) in podjetja (z davčnimi olajšavami). Katerih načrtov pa uprava ni uspela uresničiti? »Ovrednotenja stavbe bivše osnovne šole ob palači županstva, ki smo jo podedovali. Stavba je napol obnovljena, nismo pa našli 500.000 evrov, da bi jo lahko dokončali,« pojasnjuje Carusova. Med odprtimi vprašanji je tudi gradnja komercialnega središča, ki je sprožila val polemik. »Na ta račun je bilo izrečenih veliko neresnic. To, čemur pravijo komercialni center, je v resnici nekaj drugega. Mi smo le evidentirali območje, ki bi ga lahko namenili trgovskim dejavnostim, trenutno pa gre le za širitev že obstoječe dejavnosti, ki je povezana z rastlinjakom. Postopek sploh ni še zaključen, nič ni še odločeno,« pravi županja, ki obžaluje, da je v zvezi s tem projektom prišlo do tako ostrih polemik. O odnosih z opozicijo Carusova meni, da so bili vedno odlični. »Odprtost in transparentnost sta omogočili korektno soočanje v zvezi s številnimi sklepi. Mnogi pomembni sklepi so bili sprejeti soglasno,« podčrtuje Caru-sova. Škocjan ni na seznamu občin, kjer se izvaja zaščitni zakon za slovensko narodno skupnost. »Dežela Furlanija-Ju-lijska krajina pa nam je končno priznala pravico do uporabe šumnikov v občinskih in javnih aktih, tako da lahko spoštujemo pisavo in izvor priimkov naših občanov,« pravi Silvia Caruso. Kot rečeno je Carusova prva ženska na čelu škocjanske občine, vendar meni, da med župani in županjami ni velikih razlik. »Razlika je kvečjemu v tem, da znajo ženske z večjo občutljivostjo prisluhniti ljudem,« pravi Caru-sova. Kako pa županja gleda na prihodnost? »To je veliko vprašanje,« z nasmehom odgovarja Silvia Caruso, ki jo bodo na majskih upravnih volitvah podpirale liste Demokratske stranke, lista Sergia Cosola »Sinistra responsabile« in občanska lista »Con Silvia-Fare centro«. GORICA Cingolani: »Maškarada in goljufija« »Priča smo maškaradi z namenom ogoljufati volivce. To je edina razlaga za klavrni spektakel, ki so ga uprizorili v desni sredini.« Tako je levosre-dinski kandidat Giuseppe Cingolani komentiral dogovor med Ettorejem Ro-molijem in Severno ligo. »Liga je najprej dvignila glas in ponosno oznanila, da ne bo nikoli pristala na zavezništva s strankami, ki podpirajo Monti-jevo vlado, nakar pa je sklenila zavezništvo z "Ljudstvom Gorice", ki je v resnici preimenovano Ljudstvo svobode, in se ne spotika ob dejstvo, da sta v koaliciji tudi stranki UDC in FLI, ki ravno tako prepričano podpirata Montija. Očitno vsi se raje potvarjajo, da Ljudstva svobode ni med protagonisti Ro-molijeve ponovne kandidature, ker simbol stranke in vse to, kar predstavlja, sta jim v zadrego in sta volilno nepredstavljiva,« opozarja Cingolani in dodaja: »Vsi pa vemo, kako stvari stojijo. Romoli je bil med ustanovitelji stranke Forza Italia in je vso svojo politično kariero opravil v Berlusconije-vi stranki. Tudi danes je v stiku z Ber-lusconijem in svojo strategijo usklajujejo z deželnim vrhom Ljudstva svobode. Vsega tega in svoje osebne zgodbe se sramuje in poskuša prikriti svojo politično pripadnost. Zato pristaja na igrice, ki so najgrši obraz politike. Spričo njihove maškarade stopa leva sredina pred volivce z odprtim obrazom: naša koalicija je nastala iz soočanja o idejah za mesto, kandidata so izbrali ljudje, rojstvo dveh občanskih list pa je prava novost na goriški politični sceni. Prepričan sem, da bodo volivci, tudi desnosredinski, kaznovali trike stare politike in nagradili tiste, ki so angažirani za prenovo mesta.« Zelena luč Ljudstva svobode je iz Rima prišla v sredo pozno zvečer. Goriška Severna liga bo na občinskih volitvah 6. in 7. maja podprla desnosredinskega kandidata in sedanjega župana Ettoreja Romolija ter odstopila od samostojnega volilnega nastopa. Cena za dogovor, ki jo je moralo »požreti« Ljudstvo svobode, je umik strankinega simbola, ki ga bo nadomestil zelo soroden simbol občanske liste »Popolo di Go-rizia per Romoli sindaco«. Ostale stranke, ki so privolile v koalicijo, bodo ohranile simbol; to so Severna liga, La Destra, UDC, FLI, Pensionati in občanska lista Per Gorizia. Potem ko je v ponedeljek državni vrh Severne lige sprejel načelni dogovor o podpori Romoliju, je dokončna odločitev padla v sredo med telefonskim pogovorom med strankinima veljakoma Angiolinom Alfanom in Robertom Calderolijem. Preklicana je bila tudi zahteva po umiku simbolov strank UDC in FLI. »Zadovoljen sem, da smo dosegli dogovor kljub "turbulencam" na državni ravni in da smo potrdili večino, ki me je pet let lojalno podpirala. Poleg tega smo koalicijo razširili, saj smo na svojo stran pridobili še stranko upokojencev in Tuzzijevo listo Per Gorizia,« je včeraj dejal Romoli in pristavil: »Tiste, ki tudi v desni sredini izražajo nestrinjanje s pogoji in zahtevami Lige, naj opozorim, da so to storili, zato da so lahko podprli kandidata Ljudstva svobode. Nazadnje je prevladala zahteva krajevne Lige, ki je do danes dobro upravljala mesto in to želi še naprej počenjati. Zmagal je strankin federalizem.« »Od vsega začetka se je goriška Severna liga zavzemala za nastop v Romoli-jevi koaliciji. Državni vrh stranke je osvojil zahtevo, ki je dozorela na teritoriju. Vztrajali smo pri tem, ker smo v večini opravili dobro delo in nam bo v čast, če lahko to delo nadaljujemo,« je potrdil Stefano Ceretta, Romolijev odbornik in do srede, danes pa ne več, tudi županski kandidat Severne lige. Ettore Romoli GORICA - Začel se je deveti festival Komigo »Vulkan« na odru V glavni vlogi igralka Marina De Juli - Na vrsti Dario Fo v mariborski postavitvi Začetek devetega festivala komičnega gledališča Komigo 2012 je bil uspešen. Startal je v sredo v znamenju Daria Foja, predstava pa je zadovoljila tudi zahtevno publiko. Poleg tega so imeli gledalci priložnost spoznati in občudovati energično italijansko igralko iz Vareseja Marino De Juli, ki tudi tokrat ni zatajila. Bila je namreč pravi vulkan na odru Kulturnega doma v Fojevi predstavi »Ho visto un re« (Videl sem kralja), ki uprizarja niz svetopisemskih dogodkov iz Kristusovega življenja. De Ju-lijeva je v gledališko govorico spletla pesem, glasbo in poezijo, predvsem pa pripovedi iz igre »Mistero buffo«, enega izmed najpomembnejših in najbolj znanih Fojevih del. Občinstvo je igralko večkrat nagradilo s toplim ploskanjem, kar je bil dokaz, da je v dvourni predstavi s svojim temperamentom in mimiko znale ne le pritegniti pozornosti ljudi, a jih tudi prevzeti. Komi-go je torej s prvo predstavo zadel v polno. Tudi naslednja igra bo v znamenju Daria Foja. V sredo, 4. aprila, z začetkom ob 20.30 bo na odru goriškega Kulturnega doma uprizorjena komedija »Svobodni zakon«. ki je nastala v produkciji Narodnega doma iz Maribora. V igri nastopata goriški publiki priljubljena igralca Nataša Tič Ralijan in Tadej Toš, ki bosta tokrat odigrala vlogi Primorke in Štajerca. Za predstavo vlada zanimanje, zato v Kulturnem domu svetujejo, naj se tisti, ki nimajo abonmaja, čim prej zglasijo pri blagajni, saj je število vstopnic omejeno. Marina De Juli je v dvourni predstavi s temperamentom in mimiko prevzela goriško publiko bumbaca / GORISKI PROSTOR Petek,30 . marca 2012 1 7 Neuspeli pobeg Romunu ni uspel pobeg v matično državo. V noči na včerajšnji dan je 24-letnega A.C.R. prijela patrulja goriške policije, ki je pri Vilešu ustavila avtomobil, v katerem sta bila ob njem še dva romunska državljana. Mladenič je v goriškem zaporu na razpolago sodniku. V celici bo presedel dve leti, poravnati pa bo moral tudi sodne stroške; kazen mu je lani naložilo sodišče iz Vercellija. Pianist brez dovoljenj V Gorico prihaja jutri svojevrstni glasbenik. Paolo Zanarella iz Padove potuje po Italiji in s svojim potujočim klavirjem na kolesih nastopa na trgih, ne da bi za to pridobil obvezna dovoljenja. Med 10. in 13. uro bo igral na Trgu Evrope-Transalpini, med 15. in 17. uro pa v goriškem grajskem naselju. Zanarella računa, da bo pri nas našel tolerantno mesto, ki glasbenika ne bo zapodila z ulic. Zapravil denarnico Pozabljivost je 35-letnega Italijana drago stala. Na prodajnem pultu bencinskega servisa v Rožni Dolini je namreč pozabil denarnico, ki si jo je kasneje prilastil neznanec. (km) Turistična konvencija V nekdanjih konjušnicah Coronini-jevega dvorca v Gorici bodo danes ob 17. uri predstavili konvencijo med Fundacijo Coronini ter turističnimi operaterji iz Italije in drugih držav (tudi iz Slovenije) z namenom turističnega trženja kulturnih znamenitosti in zgodovinske dediščine. S kolesom po Brdih V knjigarni Ubik v Gorici bo danes ob 18. uri predstavljen vodnik, iz katerega bodo bralci črpali nasvete za spomladanske sprehode in izlete. Gre za vodnik o kolesarskih stezah v Brdih »Guida alle piste ciclabili del Collio« Tommasa Piovesane. Trajnostna ekonomija Ob 150-letnici rojstva Luigia Faidut-tija bo nocoj ob 20.30 v župnijski dvorani v Koprivnem okrogla miza na temo trajnostne, solidarne ekonomije in krize. Govornika bosta Francesco Marangon in Liliana Ferrari. Pesniški turnir V novogoriški knjižnici Franceta Bevka bo danes ob 18. uri drugi polfinale pesniškega turnirja 2012, ki ga organizira Založba Pivec iz Maribora. Pred tričlansko žirijo bo nastopilo dvanajst pesnikov polfinalistov. Prireditev bosta povezovala Zora A. Ju-rič in Nino Flisar, nastopila bosta tudi kantavtor Tadej Vesenjak in literarni gost Ivo Stropnik. (km) I ■ v. • •• • «v • Meštirji in mizerje V gradu Dobrovo bo nocoj ob 20. uri predstavitev nove knjige Darinke Sirk »99 meštirjev - 100 mižerij«. Knjiga prinaša bogato gradivo o rokodelski ustvarjalnosti, ki je številnim Bricem po eni strani omogočala preživetje in prinesla kak priboljšek, po drugi strani pa tudi skrbi in tveganje. (km) Grajske harmonije Na gradu Kromberk bo drevi ob 20. uri drugi koncert iz ciklusa Grajske harmonije. Nastopil bo pianist Zoltan Peter s programom Mozarta, Hayd-na, Chopina, Škerjanca in Rahmani-nova; vstopnina znaša 14 evrov, za abonente, dijake in študente pa 10 evrov. (km) O ustaškem terorizmu V knjigarni LEG na Verdijevem kor-zu v Gorici bo danes ob 17.30 predstavitev knjige »La via dei conventi -Ante Pavelič e il terrorismo ustascia dal fascismo alla guerra fredda« avtorjev Giorgia Cingolanija in Pina Adriana. Srečanje z njima organizira kulturno združenje Apertamente. gorica - Nocoj v stolni cerkvi Mozartov-Czernyjev Rekviem v izvedbi Vokalne akademije Ljubljana in odličnih solistov Vokalna akademija Ljubljana in dirigent Stojan Kuret Koncertna sezona, ki jo prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice, bo nocoj ob 20.45 v goriški stolni cerkvi ponudila Mozartov-Czernyjev Rekviem v izvedbi Vokalne akademije Ljubljana (VAL) in solistov. Nastopili bodo Martina Burger (sopran), Nina Kompare Volasko (sopran), Polona Kopač Trontelj (alt), Blaž Gantar (tenor), Martin Logar (tenor), Klemen Ši-ber (bas), Luka Ortar (bas) ter Mojca Prus in Katarina Tominec (klavir); soliste, mešani zbor in pianistki bo dirigiral Stojan Ku-ret, letošnji nagrajenec Prešernovega sklada, ki je soustanovitelj, umetniški vodja in dirigent Vokalne akademije Ljubljana. O nastanku znamenitega Rekviema Wolfganga Amadeusa Mozarta obstaja veliko skrivnostnih zgodb in anekdot. A le eno je gotovo, in sicer da gre za enega izmed vrhuncev skladateljevega ustvarjanja in morda tudi eno izmed glasbenih del, ki prednjačijo po polnosti čustvenega naboja, saj je šele v teku ustvarjanja Mozartu postalo jasno, da skladbo, ki jo je naročil zamaskirani grof von Walsegg ob ženini smrti, piše zase. Zaradi prezgodnje smrti Mozart svoje zadnje mojstrovine ni dokončal, posamezne nastavljene stavke je dopolnil njegov učenec Franz Suessmayr. Toda zgodovina Rekviema se je po Mozartovi smrti pisala še do leta 1827, ko je plodni klavirski pedagog in skladatelj Carl Czerny sestavil različico za zbor, soliste in klavir štiriročno. Drevi bo predstavljena goriški publiki v izvedbi prekaljenih izvajalcev Vokalne akademije Ljubljana in odličnih solistov. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. ~M Gledališče Q Kino ~M Koncerti mešani pevski zbor Tabor Kalc 1869 iz Knežaka. Organizirata ZSKD in AŠKD Kremenjak. SNOVANJA 2012: v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v petek, 13. aprila, ob 18. uri »Mi smo pomlad«, pojejo in igrajo učenci glasbenih šol V. Vodopivca iz Ajdovščine in S. Gan-dino iz Porcie ter učenci Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Ko-mel iz Gorice. & Izleti GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 31. marca, ob 20.30 »Pre-miata pasticceria Bellavista« Vincen-za Salemmeja; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE vabi na gledališko predstavo »Kobarid '38 - Kronika atentata« v režiji Jerneja Kobala v ponedeljek, 2. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I. Brass, 20) v okviru abonmajske sezone. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 30. marca, ob 20. uri (Iztok Mlakar) »Sljehrnik« (razprodano); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Romanzo di una strage«. Dvorana 2: 18.00 - 22.00 »Buona gior-nata« (digitalna projekcija); 20.00 »Quasi amici« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.45 - 20.10 »A Simple Life«; 22.00 »E' nata una star?«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 20.15 »Kako sem preživel to poletje«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.10 -22.10 »Buona giornata« (digitalna projekcija). Dvorana 2: 18.00 - 20.30 - 22.15 »Ghost Rider - Spirito di vendetta« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 19.45 - 21.45 »La furia dei Titani« (digital 3D). Dvorana 4: 17.40 - 20.00 »Quasi ami-ci«; 22.00 »E' nata una star?«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Ro-manzo di una strage«. □ Obvestila PRIMORSKA POJE: v soboto, 31. marca, ob 20.30 v večnamenskem centru v Jamljah bodo nastopili Košanski oktet - Košana, vokalna skupina Slavna - Slavina, mešani pevski zbor Slove-nec-Slavec - Boršt-Ricmanje, vokalna skupina Sraka - Štandrež, mešani pevski zbor Societa polifonica S. Maria Maggiore - Trst, komorni dekliški zbor Vox Ilirica - Ilirska Bistrica in ÍLCMVCA¿/LÍ/ hjzAA^L/ Primorska poje KRUT v Gorici obvešča, da so odprta vpisovanja za 10-dnevno letovanje na Mali Lošinj, ki bo od 21. junija do 1. julija; informacije in vpisovanje na goriškem sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int. v Gorici, po tel. 0481-530927 vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure ali na krut.go@tiscali.it. KRUT vabi na velikonočno potovanje po dalmatinski obali z vodenim ogledom hrvaških mest Zadra, Šibenika, Dubrovnika, Splita in Mostarja od 6. do 9. aprila; informacije in prijave vsak dan po tel. 040-360072. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA prirejajo tridnevni avtobusni izlet od 11. do 13. maja v Parmo; informacije in vpisovanje do 15. aprila v trgovini Mila (tel. 0481-78398), gostilni Ivica (tel. 048178000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). EKSKURZIJI Z E'STORIABUSOM bosta potekali 31. marca in 22. aprila v okviru pobude »Goriška pomlad« in ju bo vodila zgodovinarka Lucia Pillon. Prva bo potekala po goriških »poteh svile«, druga pa bo posvečena briškemu območju; informacije in rezervacije po tel. 0481-539210 in na eventi@leg.it. UTE (Univerza za tretje življenjsko obdobje) iz Gorice organizira v sodelovanju z združenjem Amici del turismo col treno dvodnevni izlet 31. marca in 1. aprila v dolinah Non (TN) in Ve-nosta (BZ) na ogled jablan v cvetju; informacije na tajništvu UTE v Ul. Baia-monti 22 ali po tel. 0481-535107, 3489223259 ob uri obedov (Pino Ieusig). TABORNIKI RMV organizirajo v nedeljo, 1. aprila, izlet v Erto in Casso. Zbirališče na Opčinah ob 7.30 (na parkirišču pri krožišču), vrnitev ob 18. uri. Cena 18 evrov; informacije po tel. 342-0734136 (Dana). ŽUPNIJA SV. JUSTA v Podgori vabi na Križev pot na Kalvariji danes, 30. marca. Odhod ob 20. uri izpred bivše osnovne šole v Ul. Slataper 27 v Podgori. DRUŽBA se dobi v nedeljo, 1. aprila, ob 13. uri. »NABIRKA ZA GROB PROF. BEKAR- JA« poteka pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje na računu št. IT 36 D 08532 12401 000000740425. PET PROMIL DAVKA IRPEF se lahko ob pripravi davčne prijave nameni delovanju ZSKD in ljubiteljski kulturi z navedbo davčne številke ZSKD (80003310317) v ustreznem polju davčne prijave in podpisom. OBČINA SOVODNJE je razpisala javno dražbo za prodajo občinskega prevoznega sredstva piaggio ape car (tri-cikel za prevoz blaga) z evidenčno tablico AB-75238, 218 kubičnih cm, let- nik 1998, potreben popravil; informacije in prodajni pogoji na razpisu dražbe v občinskem tehničnem ura du ali na spletni strani www.albopre-torio.regione.fvg.it/savognadisonzo. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 46. redni občni zbor v četrtek, 19. aprila, (prvi sklic ob 19.30 in drugi ob 20. uri) na sedežu AŠKD Kremenjak v Jamljah, Prvomajska ul. 20. Občni zbor bo potekal po naslednjem dnevnem redu: otvoritev občnega zbora, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo ter predstavitev finančnega obračuna in predračuna, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc, razno. JADRALNI KLUB ČUPA sklicuje 40. redni občni zbor danes, 30. marca, ob 20. uri v prvem, ter ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani Zadružne kraške banke v Ul. Ricreatorio 2 na Opčinah. DRUŠTVO TRŽIČ vabi člane in prijatelje na občni zbor volilnega značaja, ki bo na sedežu (Ul. Valentinis, 84 v Tržiču) v soboto, 31. marca, ob 16.30 v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju. AŠKD KREMENJAK vabi na barvanje pirhov v večnamenski center v Jam-ljah v četrtek, 5. aprila, ob 15. uri. Vsak otrok, naj s sabo prinese barvice. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE je objavila razpis za financiranje dejavnosti v letošnjem letu. Obrazci, ki so na voljo na spletni strani strani www.fondazionecarigo.it, je letos mogoče izpolniti in odposlati samo preko spleta do 30. aprila. Ob zahtevani dokumentaciji morata prošnjo spremljati izpolnjeni informativni vprašalnik in predstavitev projekta. Vsak prosilec lahko vloži samo eno prošnjo za leto 2012, izjemo predstavljajo šole in vzgojne ustanove, ki lahko vložijo dve prošnji. Za šole zapade rok za vložitev prošenj kasneje, in sicer 29. junija; informacije na uradu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci v Gorici od ponedeljka do petka med 8.15 in 13.15 (tel. 0481-537111). Z GORIŠKE KVESTURE sporočajo, da bodo mladoletniki od 26. junija letošnjega leta lahko potovali v tujino le z osebnim dokumentom in ne bo več zadostoval vpis na potne liste staršev, ki pa bodo kljub tej novosti še naprej veljavni. Zaradi tega bodo mladoletniki od 26. junija lahko zapuščali Italijo le z osebnim potnim listom (za otroke od 0 do 3 let bo veljaven tri leta, za otroke od 3 do 18 let bo veljaven pet let) ali z osebno izkaznico (zakon št. 106 iz lanskega leta določa, da lahko zaprosijo za osebno izkaznico tudi otroci pod 15. letom starosti). OBČINA SOVODNJE OB SOČI IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice prirejata literarni klepet z Jolko Milič, prevajalko in urednico pesniške zbirke Srečka Kosovela »Ostri ritmi - Aspri ritmi«. Potekal bo v ponedeljek, 2. aprila, ob 18. uri v občinski knjižnici v Sovodnjah. KINOATELJE vabi v soboto, 31. marca, v Pokrajinske muzeje v grajskem naselju v Gorici na poseben dogodek »Pogled z druge strani / L'altro sguardo« v okviru multimedijske razstave »Le vite degli altri. Voci e sguardi tra luoghi della memoria e memorie dei luoghi (Življenja drugih. Glasovi in pogledi med kraji spomina in spomini krajev)«. Ob 17. uri bo dvoranska projekcija filmov Anje Medved »Ordinacija spomina« in »Pogledi skozi železno zaveso«, Martina Humar bo nastopila kot kustosinja arhivskih zbirk Kinoateljeja, filmski kritik Sandro Scandolara bo uvedel v predstavitev digitalne publikacije »Il Cine Club Gorizia 19531963«, o kateri bo spregovorila tudi urednica Martina Pizzamiglio. Povezoval bo predsednik Kinoateljeja Aleš Doktorič. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bo v ponedeljek, 2. aprila, ob 18. uri Marco Bertali vodil skupinsko srečanje z naslovom »Con le radici nella terra, con le radici nel cielo e nel centro il cuore«; več na www.gruppiama.4000.it, vstop prost. ' . Mali oglasi AKACIJEVA DRVA prodam; tel. 3385073321 in 335-5428518. PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. Pogrebi DANES V RONKAH: 9.55, Amelia Pa-corig vd. Moimas s pokopališča v cerkev Marije Matere Cerkve, sledila bo upepelitev; 11.00, Roberto Medelin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Marije Matere Cerkve, sledila bo upepe-litev. DANES V BRAČANU: 14.00, Aldo Codaro (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v cerkvi in na pokopališču. 1 8 Četrtek, 29. marca 2012 APrimorski r dnevnik SIENA ZA BITI ALI NE BITI ATENE - Košarkarji Siene tvegajo izločitev iz evrolige. Po tretji tekmi četrtfinala Olympiacos vodi v zmagah z 2:1, četrta (in morda odločilna) tekma pa bo danes spet v Pire-ju. Siena je zaradi težje poškodbe izgubila tudi Američana Thorntona. Upajo, da se bo ponovil lanska sezona, ko jih je Olympiacos doma najprej izgubil z 48 točkami razlike, dva dni kasneje pa je na Pireju zmagala Siena. Sinoči: Maccabi - Panathinaikos 69:78, stanje 2:2. RIDOLFIJEVA NA SP V NEMČIJI ZDAJ LE ZA 25. MESTO Po neuspelih kvalifikacijah se Italija na ženskem delu svetovnega ekipnega namiznoteniške-ga prvenstva v Dortmundu bori zdaj za uvrstitve od 25. do 36. mesta. »Azzurre« so včeraj s 3:0 premagale Tajsko, Nabrežinka Lisa Ridolfi pa je s 3:2 (11:8, 11:7, 6:11, 4:11; 11:7) premagala Anisaro Muangsuk. Danes se bo Italija pomerila z Izraelkami, s katerimi so se že pomerile v kvalifikacijski skupini in izgubile s 3:1. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu PLAKAT Z UGLEDNIM POREKLOM Predsednik jadralnega društva Societa velica Barcola Grignano Vin-cenzo Spina je sporočil, da bo plaket letošnje 44. Barcolane izdelala umetniška akademija Brera. Predloge bodo pripravili njeni študentje, najlepši izdelek pa bo izbrala komisija, ki jo sestavljajo sam Spina, umetniški vodja družbe Illycaffe Carlo Bach in direktor Akademije Gastone Mariani. Oktobra bodo v Trstu pripravili razstavo vseh del. ODBOJKA - Na poti na olimpijske igre v London ne Černica ne Maniaja Po šestih letih spet Papi UMETNOSTNO DRSANJE - SP v Nici Carolina Kostner v finale s 3. mesta Selektor Berruto je prevzel vodstvo izbrane vrste 18. decembra 2010, vodil pa jo bo do leta 2014. Z Italijo je osvojil srebrno kolajno na evropskem prvenstvu, za las pa ni že dosegel uvrstitve na letošnje olimpijske igre kroma RIM - Po namigih je včeraj postajo jasno, da med odbojkarskimi repre-zentanti letos ne bo slovenskih odboj-karjev Mateja Černica in Lorisa Maniaia. Selektor Mauro Berruto je včeraj predstavil seznam 25 odbojkarjev, ki bodo z italijansko izbrano vrsto sodelovali v sezoni 2012, kjer ni goriških odbojkarjev, je pa kar nekaj novih imen. Prav gotovo največ preseneča vpoklic skoraj 39-let-nega (leta bo dopolnil maja) Samueleja Papija, ki je majico državne reprezentance oblekel nazadnje pred šestimi leti, v vlogi napadalca pa je z »azzurri« osvojil dve zlati kolajni na svetovnem prvenstvu, na olimpijskih igrah pa dve srebrni kolajni (Atlanta 1996 in Atene 1996) in bron (Sydney 2000). »Zanj sem se odločil, ker je tehnično zelo dober, vpoklic si zasluži tudi zato, ker letos odlično igra. izbral pa sem ga tudi zaradi motivacij, ki sem jih v njem zaznal na skupni večerji,« je izbiro pojasnil selektor Ber-ruto, ki je v seznam razpoložljivih igralcev poklical tudi nekaj mlajših, ki bodo opravili med člani krstni nastop: to so Cester (1988), De Marchi (1986), Rossini (1986). Vettori (1991) in Lanza (1991), ki je član Trentina v A1-ligi, včasih pa igra tudi v B2-ligi (v skupini s Slogo Tabor). Ostala garnitura ekipe je enaka lanski, s tem da bo Alessandro Fei obdržal vlogo blokerja, v kateri se je že preizkušal na svetovnem pokalu na Japonskem. Prvi uradni letošnji nastop bo v Sofiji od 8. do 13. marca, ko si bodo »az-zurri« na evropskem kvalifikacijskem turnirju skušali zagotoviti vstopnico za olimpijske igre. Tam bodo igrali v skupini B z Nemčijo, Finsko in Slovaško. Če jim bo uvrstitev spodletela, bodo zadnjo možnost imeli še v Veroni od 8. do 10. junija, kjer bo oddano zadnje mesto. Izbrana skupina 25 odbojkarjev, ki se jim bo pridružil še Jack Santini - odbojkar, ki je prebolel raka -, pa bo nastopala tudi v svetovni ligi. Prvi nastop jih čaka v Firencah od 18. do 20. maja. Podajalci: Dragan Travica, Dante Boninfante, Michele Baranowicz, Marco Falaschi; korektorji: Michal Lasko, Giulio Sabbi, Luca Vettori; blokerji: Lui-gi Mastrangelo, Alessandro Fei, Simone Buti, Emanuele Birarelli, Stefano Patriarca, Giorgio De Togni, Enrico Cester; napadalci: Cristian Savani , Simone Pa-rodi, Ivan Zaytsev, Jiri Kovar, Gabriele Maruotti, Samuele Papi, Francesco De Marchi, Filippo Lanza; liberi: Andrea Giovi, Andrea Bari, Salvatore Rossini. NOGOMET V Italiji znaša dolg klubov 2,6 milijarde RIM - Italijanski nogomet duši gora dolgov. Poklicni klubi so samo lani »pridelali« 428 milijonov deficita, skupno znaša njihov dolg 2,6 milijarde evrov. »Drugje bi to vodilo naravnost v stečaj,« je študijo nogometne zveze in specializiranih podjetij Arel in PricewaterhouseCoopers komentiral minister za šport Piero Gnudi. Med 109 poklicnimi klubi jih je poslovno leto z aktivom končalo le devetnajst, v A-ligi so to Napoli, Udinese, Lazio, Parma, Catania in Palermo. Obisk gledalcev na tekmah stalno pada in pomeni za klube le še 10 odstotkov prihodkov (253 milijonov evrov). PRITOŽBA - Nogometni klub Barcelona je na Uefo naslovil uradno pritožbo zaradi slabega stanja zelenice na stadionu San Sira v Milanu med tekmo lige prvakov v sredo. Milanu očitajo tudi, da je igrišče namenoma otežil z vodo. Sodnik ni imel nobenih pripomb, je Milanov odgovor. EVROPSKA LIGA - Četrtfina-le, 1. tekma: Atletico Madrid - Hannover 2:1 (1:1); Schalke 04 - Bilbao 2:4 (1:1); Alkmaar - Valencia 2:1 (1:0); Sporting Lizbona - Harkov 2:1 (0:0) Trst brez Cagliarija CAGLIARI - Po srečanju s predsednikom kluba Cellinom je župan Občine Cagliari zagotovil, da bo domača nogometna ekipa vse preostale tekme A-lige redno odigrala na stadionu Sant'Elia. Odprli bodo vse sektorje stopnišč, ki so bili doslej zaprti zaradi preureditvenih del. NICA - Umetnostna drsalka Carolina Kostner je nastope na svetovnem prvenstvu v francoski Nici začela prepričljivo in zaseda po kratkem programu 3. mesto (61.00). Uvrstitev pa bi bila lahko še višja, ko bi izvedla program brezhibno: namesto trojnega loopa je Južnotirolka v prvem delu nastopa izvedla samo dvojnega, kar ji je odbilo najmanj štiri točke: »Nisem izbrala pravega tempa in morda sem že razmišljala, da je skok mimo. Razliko s prvouvršče-no pa lahko še nadoknadim,« je pojasnila 25-letnica, ki za prvouvrščeno rusko drsalko Aleno Leonovo, 21 let, zaostaja nekaj več kot štiri točke (64.61), druga pa je Japonka Kanako Muralami (62.67). »Azzurra«, ki je doslej na svetovnih prvenstvih osvojila sre- Carolina Konster (Bocen, 8. februar 1987) je evropski naslov osvojila štirikrat: 2004, 2008, 2010 in nazadnje letos, na svetovnih prvenstvih pa je doslej zbrala dva srebrni kolajni in bron ansa bro in dva brona, je po napaki sicer obdržala mirno kri in bila v ostalih likih zelo natančna, tako da je bila ob koncu nastopa vsekakor zadovoljna in se je veselila tudi najboljše ocene za umetniški vtis. Med glavnimi favoritkami za naslov prvakinje je edina, ki je osvojila vrh lestvice: dvakratna svetovna prvakinja Japonka Mao Asada je četrta (59,49), Američanki Ashley Wagner in Alyssa Czisny pa sta šele 8. oziroma 16. Italijanka Valentina Marchei pa je 11. Finale za naslov prvakinje bo jutri z začetkom ob 18.20, najboljše pa se bodo na drsališču pomerile ob 21.35 (Rai sport 2). Med plesnimi pari sta naslov osvojila aktualna olimpijska prvaka, Kanadčana Tessa Virtue in Scott Moir. Goriški Juventus Club Pavel Nedved ima slovenskega predsednika Skupina goriških Slovencev in Italijanov, ki jih druži ljubezen do nogometnega prvoligaša Juventusa, je pred kratkim ustanovila navijaški Juventus Club Pavel Nedved. Klub so poimenovali po nekdanjem češkem nogometašu stare dame in sedanjemu odborniku kluba. »O tem smo razmišljali že nekaj časa. Navijaški klub smo ustanovili maja lanskega leta, uradni pečat pa ima klub od lanskega novembra, ko smo presegli število stotih članov. Šele ko registriraš stotega člana in pošlješ dokumentacijo Juventusu v Turin, navijaški klub postane uradno priznan s strani turinskega društva,« je obrazložil nekdanji vratar Sovodenj in Mladosti Peter Custrin, ki je tudi predsednik goriškega navijaškega kluba. »Skoraj polovica članov nas je zamejcev. V glavnem iz Gorice, Štandreža in Sovodenj,« je še dodal 25-letni Sovodenjc. Poleg Custrina so ustanovni člani društva še Simon Plesničar, ki je blagajnik kluba, Mattia Fedrigo, David Corva in Stefano Faganel, vsi odbojkarji Vala, doma iz Štandreža. »Nato je še pet italijanskih navijačev Juventusa doma iz Gorice,« je še dodal Custrin. Klub trenutno šteje okrog 120 članov. Sedež je v štandreškem lokalu Tobacco Inn, kjer si Juventusovi navijači ogledajo skoraj vse tekme črno-belih. Tam so tudi praznovali Juventusovo uvrstitev v finale državnega pokala na račun Milana. Zakaj pa ste izbrali Nedveda in ne koga drugega? »Ustanovni člani smo glasovali in Nedved je premagal Platinija in Del Piera. Tako smo se odločili za Čeha,« je razkril Custrin in še dodal: »Kdor navija za Juventus in se nam želi pridružiti, me lahko pokliče na telefonsko številko 3331189450«. (jng) / ŠPORT Petek, 30. marca 2012 1 9 JADRANJE - Odhajata na Palmo de Mallorca Čupina jadralca prvič letos med člani Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti bosta v ponedeljek prvič letos nastopila v članski konkurenci. Na španskem otoku Palma de Mallorca bo do velikonočne nedelje prva evropska regata svetovnega pokala za trofejo princese Sofije, na kateri bo nastopila vsa svetovna jadralna elita. V olimpijskem razredu 470 bosta tekmovala tudi novopečena mladinska svetovna prvaka, ki rezultata ne bosta lovila za vsako ceno: »Želiva predvsem, da bi vsak dan jadrala maksimalno. Ker že dolgo ne tekmujeva v članski konkurenci, tudi ne veva, kam sodiva. Obenem pa bo letos nivo še višji kot lani, saj se vsi vneto pripravljajo na olimpijske igre,« je pojasnil krmar Simon, ki je bil s flokistom Ja-šem lani - ko sta prvič tekmovala na tej regati - 50., letos pa bi bila zadovoljna, ko bi jima uspela uvrstitev v zlato skupino. Tudi trener Matjaž An-tonaz je miren: »Nimata kaj izgubiti, ampak lahko samo pridobita pomembne izkušnje.« Regatno polje sta na desetdnevnih pripravah, ki sta jih opravila pred nekaj tedni z italijanskima olimpijkama Giovanno Micol in Giulio Conti, še bolje spoznala, kljub temu pa jima ne ustreza: »Že lani sva imela na novi jadrnici kar nekaj okvar, letos pa sva na pripravah v močnem vetru zlomila jambor. Upam, da sva torej tam že plačala letošnji davek in da med regato ne bo težav,« je dejal Jaš. Jadralca bosta na Palmi imela na razpolago zato samo en jambor, novega pa bosta prejela kasneje. Oba jadralca se strinjata, da je forma pred prvim nastopom dobra. V Španiji sta deset prej do novice www.primorski.eu1 Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti bosta drugič v karieri tekmovala na regati na Palmi de Mallorca. Lani sta bila 50. dni intenzivno vadila na vodi in v fit-nessu toliko, kolikor bi doma v normalnih pogojih najbrž v treh tednih, je poudaril Simon, po vrnitvi domov pa sta dvanajst dni še naprej pilila fizično pripravo. Pod taktirko kondicijskega trenerja Braide sta trenirala v fitnes-su in v bazenu, Jaš pa je tudi kolesaril po kraških gozdnih poteh. Seveda je bil v teh dneh čas tudi za študij in zabavo, da sta vsaj za nekaj dni razbistrila misli. »Tak ritem imata tudi olimpijki Micol in Conti, pa tudi jadralci drugih držav. Mogoče je 12 dni brez treningov na vodi res nekoliko preveč, ampak je bila to tudi priložnost, da sva lahko intenzivneje pilila fizično pripravo, saj je bilo na pripravah nekaj več prioritete vadbi na vodi,« je še povedal Jaš. Čeprav na Palmi najpogosteje piha termični veter s hitrostjo od 10 do 15 vozlov, bo prve dni najbrž pihal močnejši severni veter. Take razmere sicer Čupine dvojice ne strašijo, saj so tačas bolj konkurenčni tudi v močnejšem vetru: »Ko smo jadrali z jadrnico navtivela, smo bili neulovljivi v lahkem vetru, nekonkurenčni pa v močnem, zdaj pa lahko uspešno tekmujeva v vseh razmerah,« je še zaključil Simon. Nastopilo bo 92 moških posadk, med katerimi bo sedem italijanskih in dve slovenski. Na regatnem polju ju bo spremljal trener optimistov Matija Spinazzola, saj bo trener Matjaž An-tonaz na državni regati razreda 420 z jadralci Čupe in Sirene. Veronika Sossa ŠPORTNA GIMNASTIKA Mlada Tea Ugrin prvič z državno reprezentanco Slovenska telovadka Tea Ugrin, članica tržaškega kluba Artistica '81, bo prvič oblekla dres državne reprezentance. Jutri bo namreč nastopila na prestižnem mednarodnem tekmovanju v Jesolu, kjer se bo sedemčlanska italijanska ekipa mladink pomerila s telovad-kami Rusije, ZDA in Romunije. Tea, ki s tržaškim klubom nastopa tudi v ekipnem prvenstvu A1-lige, je uspešno prestala dve testiranji v Milanu: na prvi preizkušnji je bila med Italijankami najboljša, v drugem pa sta bili pred njo dve tekmovalki, ki sta dosegli enako število točk. S prepričljivimi nastopi si je torej izborila mesto v državni izbrani vrsti, v katero so vpoklicali sedem telovadk. V Jesolu bo tekmovala na vseh orodjih, najuspešnejša pa je predvsem na gredi. Tea, ki bo 12. junija dopolnila 14 let, trenira športno gimnastiko od leta 2007, že od leta 2008 pa prednjači na deželni in meddeželni ravni, lani je bila med mladinkami letnika 1998 prav tako najboljša na deželni in meddeželni ravni, na državnem prvenstvu pa je osvojila visoko 2. mesto. Pravico do nastopa na državnem prvenstvu si je priborila že leta 2010, a se zaradi poškodbe roke državnega finala ni udeležila. Tea trenira tudi po 6 ur dnevno: trikrat tedensko vadi popoldne, trikrat na teden pa zjutraj in popoldne. Zaradi natrpanega urnika treningov ne obiskuje šole, ampak se že dve leti uči s privatnim učiteljem. Pred tem je zaključila osnovno šolo Finžgar v Barkovljah in prvi razred srednje šole S. Kosovel na Opčinah. Tea, ki živi pod Ferlugi, bo še naslednje leto tekmovala med mladinkami, kljub temu pa že sodi med najboljše v Italiji. Bržkone bo nastopila tudi na evropskem prvenstvu v Belgiji, ki bo letos maja. V Jesolu bo Tea edina tekmovalka iz Trsta in nasploh iz naše dežele. Med članicami, ki bodo prav tako tekmovale v Jesolu, pa bo med osmimi tekmovalkami tudi svetovna prvakinja 2007 Vanessa Ferrari. KOŠARKA - Deželna C-liga V Dolini dvoboj velikanov V osrednji tekmi kroga Breg ob 20.30 proti Arditi, s katero deli prvo mesto - Bor Radenska ob 18.30 proti UBC za končno četrto mesto pred končnico V 12. krogu povratnega dela deželne košarkarske C-lige bosta oba naša predstavnika jutri igrala ključni tekmi. Pravi derbi kroga bo ob 20.30 v Dolini, kjer se bosta spoprijela Breg in goriška Ardita, okusna predjed večerne poslastice pa bo že ob 18.30 pri Svetem Ivanu, ko se bosta pomerila Bor Radenska in videmski UBC. V športnem središču Silvana Klabjana bosta prekrižali orožje doslej najboljši postavi prvenstva, ki delita prvo mesto pri 40 točkah. Neposredni obračun bo spričo visoke storilnosti obeh peterk bržkone odločilen za končno prvo mesto po rednem delu. Najboljše izhodišče pred play-offom bi bilo skorajda oddano zlasti v primeru uspeha Brežanov, ki so Ardito že ugnali v gosteh (73:80). Ravno tako pa bi bila seveda v veliki prednosti goriška vrsta, ko bi jutri zmagala za več kot sedem točk. Odkar nastopajo okrepljeni, igrajo tokratni Bregovi tekmeci vrhunsko, po spodrsljaju na prvi tekmi so nanizali kar 13 zmag v 14 nastopih. Odločilni možje so Novogori-čani Marcetič (play-maker), Petrovič in Delpin (oba centra): vsi trije so igrali v prvi slovenski ligi, Petrovič pred leti celo v evroligi. Zelo dobri pa so tudi ostrostrelec Luppino, branilca Gan-dolfi in Musulin in mlada krilna košarkarja Basile in Zuliani. Skratka, če želijo priti do živega nasprotnikom, morajo Krašovčevi fantje igrati na višku svojih moči. Ponovno pa bodo nastopili v težkih okoliščinah zlasti kar se tiče organizatorjev igre, saj bosta odsotna Giacomi in Saša Ferfoglia, tudi Kristjan Ferfoglia, Schillani in Robba pan iso v najboljši formi. Sodnika na tekmi bosta Pordenončana Sacilotto in Badarac. Na Stadionu 1. maja bo v igri končno četrto mesto, ki še jamči prvo in morebitno tretjo tekmo doma vsaj v četrtfinalu play-offa. Bor in UBC imata po 34 točk na lestvici, na prvi tekmi pa so Videmčani doma prevladali za pet točk (82:77). Mlado ekipo (play-makerja Barazzutti in Bossi, branilca Gambaro in Vischi, krilo Chierc-hia) vodita na igrišču veterana Rove-re (krilni center) in Silvestri (specialist za trojke), moštvo pa je v zelo dobri formi - štiri zmage v zadnjih petih srečanjih. Popovičevi fantje pa imajo za sabo tri zaporedne poraze, tako da bodo skušali obrniti stran prav v odločilnem spopadu. Pravico bosta tokrat delila Pellicani iz Ronk in Bean iz Škoc-jana ob Soči. Breg čaka jutri pomembna tekma za osvojitev končnega prvega mesta po rednem delu kroma DRŽAVNA DIVIZIJA C Jadran Qubik v Limeni za čimboljši položaj V 12. krogu povratnega dela državne C-divizije bo Jadran Qubik Caffe igral jutri ob 21.00 v Limeni pri Padovi. Sodnika bosta Benečana Bergamini in Brocca. Nasprotnik ima 20 točk na lestvici (10 zmag, 15 porazov), medtem ko so jih jadranovci doslej zbrali 36. Glavni adut tokratnih tekmecev Va-tovčevih mož je nedvomno težki center Volpato (39 let, 205cm), nekdanji prvo-ligaš, ki dosega po 15 točk in 8 skokov na tekmo, na zadnji tekmi pa je bil odsoten. Ostali nosilci so play-maker Ortolan, branilca Nanti in Tasca (oba po 10 točk na tekmo) ter preverjeni krilni center Vio, ki pa zaradi poškodbe dolgo časa ni igral in se je šele vrnil na parket. Na prvi tekmi so Jadranovi košarkarji proti Limeni, ki je v bistvu skorajda že rešena, doma zmagali s 83:59. Do konca rednega dela se kapetan Slavec in soigralci potegujejo za čim boljše izhodišče pred play-offom. Če bi zmagali vse štiri preostala srečanja, bi še lahko pristali na končnem prvem mestu. Med tednom so se primerno pripravili na nastop proti nepredvidljivemu nasprotniku, proti kateremu je vsekakor zmaga povsem v dometu. Na gostovanje bi morala ekipa odpotovati kompletna, spet je na razpolago tudi Peter Franco. UNDER 19 ELITE Pomlajena ekipa se je srčno borila Jadran Zadružna kraška banka - Cor-denons 55:58 (16:15, 30:36, 48:50) Jadran: Batich 23, Daneu 10, Žer-jal, Majovski 7, Longo 2, Valentinuz, Zhok 3, Kraus, Gregori 10, trener Andrea Mura. V drugem delu državnega prvenstva so jadranovci doživeli nov tesen poraz, trener Mura pa jih je ponovno pohvalil za srčno igro in vseskozi pozitiven pristop. Pred tolažilno skupino lige se je Jadranova uprava odločila, da bo do konca sezone nastopala z ekipo za prihodnjo sezono. Odpovedali so se torej letnikom 1993 Škerlu, Tritti in Floridanu ter zaupali generaciji letnika 1994. Tako kot proti Muggii so se Jadranovi mladinci tudi proti Cordenonsu žilavo borili skozi vso tekmo ter nato tesno izgubili, ko jim je v končnici zmanjkalo moči. V prvem polčasu so sicer prejeli preveč košev, zato pa so se v nadaljevanju odlikovali s požrtvovalno v obrambnem delu. S trojko Zho-ka so štiri minute pred koncem celo po-vedli za točko, v končnici pa je žal povsem ugasnila luč v napadu in bolj izkušeni tekmeci so naposled tesno prevladali. Porazu navkljub pa zasluži domača ekipa pohvalo, saj je vsak prispeval po svojih sposobnostih, prav vsi pa so dali vse od sebe. DANES - Promocijska liga, ob 21.15 v Nabrežini Sokol - CUS Trieste 2 Četrtek, 29 . marca 2012 ŠPORT / NAŠA DRUŠTVA - ŠZ Gaja (2) Športni center stalno dograjujejo Nogomento igrišče ne bo razpadlo - Balinarji kljub vsemu v B-ligi - Pobotali so se z Zarjo Zgoraj: Dodatni prostor ob starih slačilnicah, levo: balinarski odsek ŠZ Gaja dobro deluje kroma ALPSKO SMUČANJE Osem tekmovalcev na mednarodnem tekmovanju Tudi tekmovalci naših klubov bodo letos tekmovali na mednarodnem smučarskem tekmovanju za Memorial Juri Puntil, ki ga v naši deželi prirejajo petih zapored v spomin na preminulega trenerja. Zaradi omejenih mest bo med dečki in naraščajniki nastopilo 20 najboljših smučarjev in 15 najboljših smučark na podlagi skupne lestvice veleslaloma. Pravico do nastopa so si tako priborili med dečki Matej Kalc (Brdina), med deklicami Andrea Craievich (Devin), med naraščajniki Tommaso Pilat (Devin), med na-raščajnicami pa Katrin Don (Brdina). Med miški in miškami pa bodo nastopili Anna Ciuch (Brdina), Nicholas Ciacchi, Petra Udovič in Sara Craie-vich (vsi Devin). Tekmovanje bo v nedeljo na Zoncolanu. DRŽAVNO PRVENSTVO NA TRBIŽU - Državni naslov med naraščaj-nicami si je na Trbižu prismučala Beatrice Barbagelata (Equipe Limone), najboljša deželna smučarka pa je bila Lisa Sganolin (Monte Lussari) na 6. mestu. Kot smo že poročali, je tekmovalka Brdine Katrin Don, ki prav tako nastopa na DP, v sredo odstopila v prvem spustu. »V našem športnem centru je vedno zelo živahno. Moti se, kdor razmišlja, da je športna dejavnost pri Gaji zamrla, čeprav nogometa ni več. Teniška sekcija deluje dobro. Imamo veliko mladih igralcev, ki so med boljšimi v naši deželi, in tudi rekreativcev. Orientacijski tekači uspešno tekmujejo tako v Sloveniji kot v Italiji. Balinarji so na-skakovali B-ligo in so naposled tudi napredovali po repasažu, čeprav manjka novici še uradni pečat s strani zveze,« je na kratko orisal dejavnost športnega združenja Gaje njen predsednik Stanislav Kalc, ki vodi gropaj-sko-padriško društvo že celih 25 let. Padriško nogometno igrišče (preuredili so ga leta 1995) sameva in že nekaj sezon tam ne igra več nihče. »Nogometno igrišče ne bo propadlo. Doslej ni bila naša prioriteta, saj moramo najprej končati dela pri glavni strukturi, kjer so slačilnice, urad in ostali prostori. Denarja ni bilo, tako da smo vse moči usmerili v gradnjo osrednje stavbe, ki jo še dokončujemo. V kratkem bomo morali obnoviti pokrita teniška igrišča, ker je struktura že potrebna temeljitega posega. Igrišča smo namreč pokrili leta 1989. Obenem bomo obnovili in preuredili še teniški igrišči ob pokrajinski cesti. Ne smemo pozabiti, da so vsa naša zemljišča zasebna in Občina pri tem nima besede. Po drugi strani bi mogoče bilo bolje, ko bi bil športni center občinski, saj bi gradili in obnavljali z javnim denarjem. Po drugi strani je seveda dobro, da smo delno lastniki zemljišča. Denar moramo tako iskati sami, kar v času krize ni lahko,« je poudaril Kalc, ki je še ODBOJKA - Zalet v deželni C-ligi Znova tržaški derbi Proti Libertasu za prvo mesto v skupini - Z isto postavo, ki je premagala S. Andrea Odbojkarice Zaleta C bodo skušale jutri še dodatno podaljšati svojo zmagovito serijo. V mestnem derbiju se bodo pomerile z Libertasom, ki je v drugi fazi zbral toliko točk kot one, a ima boljšo razliko v setih. S prepričljivo zmago bi se naša ekipa povzpela na prvo mesto v skupini za obstanek. Maverjeve varovanke, ki so med tednom dobro trenirale, bodo po vsej verjetnosti nastopile z isto postavo, ki je prejšnji teden premagala S. Andrea. Sabrina Bukavec je namreč med tednom še vedno mirovala, Neža Kapun pa ima težave s kolenom. Zalet C se je z Libertasom v letošnji sezoni pomeril že trikrat: v prvi fazi je dvakrat zmagal, v drugi pa je izgubil. Zalet D cilja na tretjo zmago proti Codroipu Zaletovke se jutri odpravljajo na gostovanje v Codroipo, kjer se bodo pomerile z mladinsko ekipo, ki v D-ligi nastopa na povabilo deželne zveze, tako da v letošnji sezoni ne more izpa-sti. Mlade domačinke, ki so v skupini za obstanek doslej zbrale pet točk (dve več kot naša ekipa), lahko igrajo zato povsem sproščeno, medtem ko Zalet D nujno potrebuje prepričljivo zmago. želel dodati, da so se po razcepitvi nogometne Zarje Gaje znova pobotali z Bazov-ci. »Skupaj smo se sestali, si nalili čistega vina in si segli v roke.« Kalc je obenem napovedal, da bo na Padričah, mogoče že v prihodnji sezoni, znova zaživela nogometna dejavnost: »Na našem igrišču bo najbrž igrala ena od združenih mladinskih ekip, ki jih ima pod svojim okriljem repenski Kras«. ŠZ Gaja bo septembra na Padričah organizirala državno prvenstvo v orientacijskem teku. »Ponosni smo, da bo na Padri-če prišlo veliko ljudi iz cele Italije. Pričakujemo jih okrog 800. Bo kar zahtevna zadeva, s katero se v v glavnem ukvarja neu-trudljivi in požrtvovalni Fulvio Pacor, duša orientacijske sekcije. Start in cilj državnega prvenstva bo na nogometnem igrišču,« je povedal Kalc, ki je še dodal, da bodo junija balinarji obnovili tradicionalno množično tekmovanje dvojk na malem nogometnem peščenem igrišču. »Medtem turnirju v malem nogometu ob vaškem prazniku niso več tako zanimivi. Opazil sem, da na teh turnirjih nastopa vse manj ekip.« Pri Gaji še ne razmišljajo, da bi malo nogometno igrišče pokrili z umetno travo. »Stroški so preveliki, čeprav načrtujemo, da bi to prej ali slej poskusili urediti. V načrtih sta tudi dve novi balinarski stezi ob že obstoječih. Razširiti bi morali torej strukturo, ki že stoji. Ampak to v bližji prihodnosti,« je jasno povedal Kalc ki je še poudaril, da vse sekcije delujejo avtonomno. »Nočem se vmešati v delovanje posameznih disciplin. V glavnem spremljam dejavnosti in pustim iniciativo drugim.« (jng) ODBOJKA Poraz igralk Zaleta, zmaga fantov Olympie 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem S. Sergio - Zalet 3:1 (25:18, 25:22, 22:25, 25:18) Zalet: Valič, Kralj, Ghezzo, Škerl, Škerlavaj, Cibic, Starc, Fer-luga, Vidoni, Gregori, Paoli (L). Trener: Erik Calzi Zaletovke so se v sredo pomerile s S. Sergiom, ki je imel pred tekmo samo dve točki več, tako da bi ga lahko prehitele. Na žalost pa je zmaga pripadla domačinkam, ki so na splošno igrale bolj zagrizeno. V prvih dveh setih naša ekipa ni igrala najboljše in je veliko grešila. Nasprotnice so v tretjem nizu rahlo popustile, kar so zaletov-ke takoj izkoristile, v četrtem pa so po dobrem začetku naše odbojka-rice spet prepustile pobudo S. Ser-giu. (T.G.) Olympia Terpin Andrej - Torriana 3:0 (25:14, 25:18, 25:11) Olympia Terpin Andrej: Hlede (Libero), Ferfolja, Mucci 6, Černic 12, Klanjšček 5, Crobe 2, Cevdek 15, Polesel 0, Lango 1, Komjanc I. 2. Trener: Andrej Terpin. Tudi na povratni tekmi proti maladincem iz Gradišča je Olympia gladko slavila. Tokrat je trener Ter-pin poslal na igrišče standardno postavo. V nadaljevanju je Klanjš-ček zamenjal Komjanca, Lango pa Polesela. Tekma je bila enosmerna, naši so z lahkoto dosegali tečke. V prvem setu so jim gostje podarili kar 16 točk, drugem in tretjem setu so domači bili bolj učinkoviti v napadu, kjer sta bila Čev-dek s 15 točkami in Černic s 12 točkami skoraj neustavljiva. ODBOJKA - Državna B2-liga Sloga Tabor: zmaga obvezna Trener Berlot naj bi imel ta teden na razpolago kompletno ekipo. Zaletovke so svoje nasprotnice letos v prvi fazi dvakrat premagale, tako da od njih tudi tokrat pričakujemo uspeh. Za prvo mesto med mladimi Olympia U17 se bo jutri v Gorici pomerila z mladinci iz Gumina, ki so jo na prvi tekmi premagali. Gemona je trenutno v skupini za obstanek na drugem mestu in ima tri točke več od Goričanov, ki so zdaj četrti. Če želijo svoje nasprotnike presenetiti, bodo morali vsekakor Casa-rinovi varovanci igrati zelo dobro. (T.G.) NOGOMET V boju za obstanek so za Slogo Tabor lahko ključne vse tekme, jutrišnja pa je ena od tistih, na kateri jim ne sme spodrsniti. V Paeseju pri Tre-visu se bodo pomerili z ekipo, ki je praktično že izpadla. »Prisiljeni smo zmagati, da se naš položaj ne bi zakompliciral,« pred odhodom v Veneto priznava trener Lucio Battisti. Paese je prav gotovo v dometu naše ekipe, kot vsaka tekma v letošnji ligi pa skriva nekaj pasti. »Oni lahko igrajo seveda povsem sproščeno, nekaj težav nam lahko povzroči tudi njihovo zelo veliko igrišče,« pravi Battisti, ki pa je prepričan, da njegova ekipa lahko zmaga, če igra dovolj zbrano in brez nepotrebne napetosti. Pae-se, ki je med sezono zamenjal tudi trenerja, nekateri igralci pa so klub zapustili, si lahko šteje v čast nepričakovano zmago proti Prati, zdaj pa že nekaj krogov ni dosegel točk. Počasi se v taboru Sloge Tabor izboljšuje tudi zdravstvena slika. Redno zdaj trenirajo tudi Nigido, Slacec in Pri-vileggi, ki bo jutir tudi igral. »To nam daje nekaj več zanesljivosti v igri,« pravi Battisti. Danes bo z ekipo treniral tudi Andrea Vatovec, ki sicer zaradi delovnih obveznosti na Hrvaškem že več mesecev ne trenira in igra. Če bo pokazal zadostno formo, ga bodo vzeli s sabo v Paese. Še vedno pa ne bo igral David Cettolo. »Stegno ga ne boli več, vendar bi bilo pred velikonočnim odmorom nesmiselno, da igra,« je še povedal trener Sloge Tabor. MOŠKA CLIGA Napad Staške Cvelbar (Zalet C) kroma Dolga kazen za Moscolina ^ »kf0^^0 v mrra T nrenyn VTncmlin ie Kil nn nerUi- SkUSali iZllVili Vi) Ve) Nogometaš Primorca Lorenzo Moscolin je bil po nedeljski izključitvi kaznovan s prepovedjo igranja kar za štiri kroge, ker je s pestjo udaril nasprotnika, pred tem je bil sam žrtev napada (bil je okrvavljen in ima zlomljen nos), vendar sodnik tega očitno ni videl. Za en krog so bili diskvalificirani tudi Lorenzo Colavetta (Kras) in Alan Reščič (Sovodnje). Goriška Olympia je ta teden slabše trenirala, saj so bili skoraj vsi odboj-karji na šolskem izletu, nekateri pa se bodo vrnili šele v jutri. Poleg tega bo- sta tokrat gotovo manjkala Lorenzo Vi-zin in Sandi Persolja, ki bo moral počivati skoraj poldrugi mesec. Vseeno pa bo skušala Olympia na tekmi skupine za napredovanje moške C-lige proti Volley Clubu iztržiti čim več. Nasprotniki so bolj izkušeni, Goričani pa so jih letos že dvakrat premagali, na zadnji tekmi pa so proti njim izgubili. S srcem in željo po zmagi do novih točk Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje bo jutri gostovala v Buii, proti kateri mora nujno priti do novih točk če hoče nadaljevati svojo pot proti neposrednemu obstanku v ligi. Trener Berdon tudi tokrat do zadnjega trenutka ne bo vedel, katere igralce bo imel na razpolago. Pod vprašajem so namreč še vedno Gregor Testen, Matej Juren in Martin Devetak. S srcem in željo po zmagi pa lahko Sočani premostijo vse težave in presenetijo višje postavljene nasprotnike. Val z okrnjeno postavo Drugouvrščeni Val Imsa Glass Global System se bo jutri v Trstu pomeril s Cusom, ki ga je na prvi tekmi brez večjih težav premagal. Trener Ber-zacole pa tokrat ne bo mogel računati na doprinos tolkača Lavrenčiča, ki še ni sanira poškodbe gležnja, in podajalca Farfoglie, ki je na dopustu. Pod vprašajem je še vedno tudi libero Simon Plesničar. Kljub temu lahko valovci svoje nasprotnike ponovno premagajo. Sloga bo gostila Mortegliano Mladi Peterlinovi varovanci bodo v Repnu gostili četrtouvrščeni Morte-gliano, ki je v drugi fazi zmagal že štirikrat. Prejšnji teden so Furlani presenetili valovce, slogaši pa so jih, sicer z drugačno postavo, v prvi fazi že enkrat premagali. V nadaljevanju prvenstva pa so bili jutrišnji Slogini nasprotniki precej bolj uspešni in bi si lahko neposredno zagotovili obstanek v C-ligi. / MNENJA, RUBRIKE Petek, 30. marca 2012 21 ŽARIŠČE Ali lahko računamo na reforme brez medčloveške solidarnosti Julijan Čavdek V tem času, ko se veliko razpravlja in udejanja splošne družbene reforme za izhod iz sedanje krize, je največja težava dobiti nove oporne temelje. Tiste temelje, na katerih si nekdo zamisli lastno prihodnost, pa naj si bo to država, družba, podjetje ali društvo in ne nazadnje družina in oseba. Toliko bolj se to vprašanje izostri, ko smo postavljeni pred tragično novico o poskusu samomora, ki ga je v sredo, pred davčnim uradom, udejanjil obrtnik iz Bologne. Novica je bila nekaj časa na prvih mestih spletnih medijev, zdaj pa je žal že šla nekoliko v ozadje. Toliko bolj me je pretreslo ozadje, ko sem celotno zgodbo te tragične odločitve bolj poglobil. Najbolj izstopa dejstvo, da ni to osamljen primer. Ko je glas novinarja iz radijskega zvočnika poročal o številu podobnih tragedij, ki se vsakodnevno vrstijo, se človek znajde pred drugačno družbeno sliko od tiste, ki smo jo verjetno vajeni gledati in brati na prvih straneh medijev. Mislim, da ne pretiravam, če rečem, da je to skoraj pravi »pokol«, za katerim niso le posamezniki, temveč cele družine, zaposleni, itd. Ne vem in ne vemo, če bo obupani obrtnik preživel hude opekline, ki si jih je povzročil, tako da se je poskusil zažgati. Trenutno se nahaja v specializirani bolnišnici v Parmi in se bori z življenjem. Resnično upam, da bo ta težki trenutek premagal in lahko spet začel znova. Ta zgodba in vse tiste, ki so ji podobne, nas opominjajo, da je danes svet razklan med tem, kar so številke in tem, kar so konkretne osebe ter njihove zgodbe. Nihče ne dvomi v to, da so reforme nujno potrebne. Njihova teža in drasti-čnost izhaja iz dejstva, da so bile več let zanemarjene in se jih sedaj dela v zadnjem trenutku, ki ne dopušča blažjih oblik izvajanja. Vseeno pa se gre zamisliti, da ob številkah, bilancah, odstotkih in ne vem še čem so tudi ljudje, mladi, družine in ostareli. Vlada in parlament imata veliko odgovornost pri uvajanju in izvajanju potrebnih zakonov in pravil, da bi se spet zagnalo gospodarstvo, da bi se povečala konkurenčnost in zaposlenost. Pri tem pa si ne smemo delati utvar, da je to v neki meri zadostno. Krizni trenutki pridejo in grejo, obdobja gospodarske recesije in zagona se vrstijo, v določenih obdobjih so bolj izrazita in dolga, v drugih je njihov vpliv bolj mil in kratkotrajen. Na to moramo biti pripravljeni. Še bolj pomembno pa je vprašanje, ki ga je tudi sprožil predsednik vlade Mario Monti in zadeva solidarnost. Mislim, da je v tem več pomembnih tem, ki bi jih bilo potrebno izpostaviti, če želimo graditi na socialno osveščeni ter občutljivi družbeni skupnosti. Danes, se mi zdi, je tega bolj malo, ali vsaj ga je manj kot ga je bilo mogoče nekoč. Kakorkoli že, napredek in razvoj v državi in družbi se ne more omejiti samo na en segment, kot je npr. gospodarstvo ali finance in proračuni. Razvoj potrebuje celosten pristop, kjer ima pomembno vlogo prav vrednota solidarnosti, preko katere je vsakemu priznano tisto osnovno dostojanstvo, da v trenutku težav in kriz ne ostane sam in zapuščen ter je v nevarnosti, da se preda tragičnim odločitvam proti življenju. Solidarnost velja tako med državami in kot med posamezniki. O solidarnosti je potrebno govoriti in jo udejanjiti tudi v obojestranskem odnosu med delodajalci in delavci. Človeška družba namreč sloni na medsebojnih odnosih. To pa pomeni, da smo drug za drugega odgovorni in odvisni. Ko nastopi enostranski odnos, potem kaj kmalu sledi izkoriščanje in že smo pred krizo. Solidarnost nam jo ne more zapovedati nobena vlada, parlament ali zakon. Lahko sicer to spodbujata. Solidarnost je namreč stvar osebne odločitve in vzgoje posameznika ter skupnosti. Morda nam lahko pri tem pomaga tudi misel na čas, ki prihaja, ko se v krščanskem svetu, začenši s cvetno nedeljo, začne velikonočni teden. Spomin na Kristusa, ki je svoje življenje daroval, da bi pokazala človeku dobroto Boga in mu ponudil možnost odrešenja, kaže na celostno solidarnost, ki človeka sprejme v vsem svojem dostojanstvu. Mogoče zgleda to nekoliko retorično, a vendar konkretne življenjske izkušnje kažejo na resničen življenjski predlog, ki ostaja že več kot dve tisočletji. Kljub težavam, napadom, zablodam in poplitvitvam ostaja še vedno globok izvir, iz katerega lahko črpamo. PISMA UREDNIŠTVU Novo trgovsko središče Na tržaški realki pred letom 1960 me je matematiko učila prof. Sonja Tominec. Njej v spomin si dovolim posredovati nekaj izračunov, ki sem jih v treh minutah opravil na pamet. Povezani so z bombastično izjavo, da bo nov trgovski center pri Vilešu letno obiskalo 7 milijonov ljudi. Če to število delimo (zaradi poenostavitve) s 350 - 365 je namreč dni v letu -, pomeni, da se bo na petek in svetek povprečno po dvajset tisoč oseb pripeljalo s svojimi avtomobili, ki jih bo 10.000, če se bosta v njih povprečno pripeljali po dve osebi. Ali pa v 400 nabasanih avtobusih s 50 sedeži. Vsak dan. Domnevam, da maksimalno v 14 delovnih urah - ne v 24, kolikor jih šteje dan. Poleg 1,4 milijona oseb, ki letno že obiščejo sedanjo Ikejo? Ne me basat! Mar bi za takšno izjavo odgovorni počakali na 1. april ... Aldo Rupel Težave s podaljšanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja Spoštovani g. urednik, dne 27. februarja mi je zapadlo vozniško dovoljenje, toda že 2. februarja sem se odpravil v urade, kjer obnavljajo te dokumente in se pozanimal za obnovo. Ker pa sem lanskega septembra imel probleme z vidom, sem jih nemudoma prijavil, pa čeprav mi niso bili v hujšo oviro; rekli so mi, da če zmorem, naj kar vozim. Čeprav bi lahko dejstvo zamolčal, sem čutil dolžnost, da to povem ob zapadlosti, čeprav se je po šestih mesecih zdravljenja stvar zelo izboljšala. Uradnica me je napotila h komisiji. Na komisijo sem moral čakati 15 dni. Pričakoval sem si pregled zdravnikov, a so me napotili na preglede v bolnišnico ter mi določili samo datum za pregled pri okulistu - 9. maja (!!!) -, sam pa sem moral pri CUP-u poskrbeti za datum pregleda pri kardiologu (zakaj kardiolog?). Določili so 4. maj, pa še srečo sem imel, tako so mi rekli, da sem tako hitro prišel na vrsto. Ali ni mogoče, da bi v komisiji bil kardiolog, okulist, pa še kdo, ki bi preglede opravil na licu mesta? Čemu torej komisija, če moram na preglede v bolnišnico? To se je dogajalo 17. februarja. Dne 10. maja naj bi se ponovno javil na komisiji. Skoraj tri mesece čakanja (in 88 evrov stroškov za dva pregleda)! Za čas brez urejenega vozniškega dovoljenja ti izdajo začasno potrdilo, da lahko voziš, a ne zastonj: najprej moraš kupiti kole-ke, nato moraš v urade civilne motorizacije, kjer moraš izpopolniti dokumentacijo in se ponovno vrniti čez štiri dni, zato da ti izročijo odrezek papirja - potrdilo o začasnem dovoljenju. To ne bi bilo niti tako hudo, a dejstvo, da ne smeš voziti v tujini, ker je potrdilo veljavno samo v Italiji, omejuje človeku osebne pravice, če na primer imaš probleme, zaradi katerih moraš nujno v tujino. S tem ni še konec: ko opraviš komisijo in ti potrdijo, da lahko voziš, moraš čakati še nadaljni mesec in pol (povprečna doba), da dobiš iz Rima nalepkico, ki jo moraš pritrditi na vozniško dovoljenje, zato da lahko voziš. Za informacijo: zadnjič sem nalepko čakal 128 dni! Če bo vse šlo po sreči, bom lahko šel na dopust v tujino jeseni. Ker se z dolgimi časi nisem sprijaznil, sem se 18. februarja odpravil v neke državne urade in predočil situacijo odgovorni osebi, ki mi je svetovala, naj v njihovem imenu poprosim v bolnišnici, da bi mi skrajšali čakalne dobe za preglede. Skoraj nisem verjel, ko mi je bilo dano, da sem kardiološki pregled opravil še isti dan in isto uro! Moral pa sem počakati na okulistični pregled do 1. marca in končno komisijo 8. marca! Termine so mi skrajšali za dva meseca! Ni torej nesramno, da moraš čakati toliko časa za preglede, ki jih lahko opravijo tudi takoj? Ti pregledi so nujni, birokratsko nujni. Ali ni mogoče, da ti po komisiji takoj izdajo nalepko v Gorici in da ti ni treba čakati v nedogled, da ti jo nekdo v Rimu končno odpošlje? Problem je tudi pošta: zadnjič odposlano v Rimu 19. aprila (tako so mi sporočili) in prispelo 22. julija! Imeti danes vozniško dovoljenje ni luksus, temveč nuja, včasih življenjska nuja. Država nam preko birokracije in birokratov krati pravice, ker nam ne dovoljuje v tujino. In naša matična domovina Slovenija je pač tujina, kamor ne moremo brez nalepke. Ali je mogoče, da se ne najde politik, ki bi to kršitev pravic predočil parlamentu? Je mogoče, da vsi prizadeti molčijo in čakajo? Kdo ve, če imamo zamejski Slovenci koga na »zalogi«, da stvar predoči v Rimu, ali vsaj na Deželi, da bi se kaj spremenilo? S spoštovanjem, Branko Kuzmin SEŽANA - Podelitev priznanj v Kosovelovi knjižnici Po dobrih dveh mesecih zaključili drugo Magajnovo bralno značko B SEŽANA - 26 bralcev iz sežanske in divaške enote koprskega Vzgojno delavnega centra in sežanske bivalne enote Socialno varstvenega zavoda Dutovlje je uspešno zaključilo trimesečni projekt Magajnove bralne značke, ki jo letos že drugo leto organizira sežanska Kosovelova knjižnica. Projekt, ki je trajal od začetka januarja (začeli so ob obletnici rojstva pisatelja 13. januarja in se zaključuje ob 29. marcu - obletnici Magajnove smrti), se je sklenil s slavnostno podelitvijo priznanj in darilc, ki jih je prispevalo podjetje Fructal iz Ajdovščine. Gostja tokratnega zaključnega srečanja v Kosovelovi knjižnici je bila pevka, pravljičarka in zbirateljica ljudskega izročila Ljoba Jenče. Gostja je številne mlade, ki so pridno prebirali knjige z bogatega seznama pod vodstvom mentoric in so prebrali najmanj eno knjigo, šest pripovedk in tri pesmi razveselila s slovenskimi ljudskimi pesmimi in pripovedkami. Tako je med drugim zapela pesem o pastirici Ančici, pripo- Skupinska fotografija nagrajencev in njihovih mentorjev o. knez vedovala pravljico Kaj ptički pojejo kraškega rojaka in zbiratelja ljudskih pesmi, jezikoslovca in etnologa Karla Štre-klja, katerega 100-letnico smrti praznujemo prav letos. Postregla je tudi s pravljico o lisici in volku, ki gresta na oh-cet. Pesmi kot so Čin, čin drežnica, Lesarjev malen, Lisica, lisjak idr. je zaigrala na lončeni bas oz. drgalni boben, citrice, draguljice, pojoče kamenčke in druge ljudske inštrumente. Pohvale je prejelo 11 bralcev sežanske in 9 bralcev divaške enote VDC in štirje iz sežanske enote SVZ Dutovlje, ki so pridno brali ob pomoči mentoric Tanje Bratina Grmek, Maje Živec, Magde Bezlaj, Erike Rojc, Ivanke Jemec Cos-sutta, Tanje Mržek, Hedvike Foški in Herte Sorta. Razšli so se v želji, da prihodnje leto spet nadaljujejo z branjem. Letošnja bralna značka spada v projekt, ki je posvečen dr. Bogomirju Magajni z naslovom Zaznamovan sem - berem več, ki ga bodo zaključili maja v divaški knjižnici. Olga Knez PODBONESEC - Predstavitev Štirijezični vodnik po Landarski jami Besedilo v italijanščini, slovenščini, nemščini in angleščini »Gre za majhno, a zelo pomembno delo,« je predsednik združenja Landarska jama Giorgio Banchig označil vodnik o Landarski jami, ki so ga predstavili v soboto. Gre za štirijezični (v italijanščini, slovenščini, nemščini in angleščini) ponatis vodnika, ki so ga izdali leta 2001 (takrat samo v italijanščini). Uredili sta ga Ida Ci-cuttini in Loretta Fasano, avtor fotografij pa je Mario Krivec. Vodnik podrobno opisuje jamo in njene naravne značilnosti, predstavlja pa tudi njeno zgodovino. Priloga pa je posvečena legendi kraljice Vide. Landarska jama, ki je že obstajala za časa Rimljanov, sodi med glavne turistične atrakcije Nadiških dolin in širše okolice. Pred kratkim je bila tudi vključena med tisoč čudežev Italije. Na predstavitvi štirijezičnega vodnika je spregovoril tudi župan Podbones-cA Piergiorgio Domenis (na posnetku NM zgoraj), ki je omenil pomoč Rotary Cluba iz Čedada, Vodnik pa po Domeni-sovem mnenju predstavlja željo po ovrednotenju ne samo občinskega teritorija, temveč vseh Nadiških dolin. Zagotovil je še, da bo uprava še naprej investirala v Lan-darsko jamo. Predstavitev so s svojimi nastopi obogatili člani Scuola cantorum iz kraja Trivignano Udinese in harmonikar Aleksander Ipavec, ki v sodelovanju z občinsko upravo pripravlja dvd o Lan-darju. (NM) 1 4 Petek, 30. marca 2012 Št. 13 (214) Pri strani sodelujejo Agata, Andrej, Eva, Julija, Karin, Katerina, Martin, Mateja, Patrizia, Tjaša in Vesna. e-mail: klop@primorski.eu USTVARJA DANAŠNJA SOLA RAZMISLJUJOCE SUBJEKTE ALI AMORFNE AVTOME? Oslovska šola? Odprto pismo dijakom Ali ste se kdaj vi šolarji, ja, vi šolarji, ki sedaj med odmorom srkate kavo z avtomata in listate po Primorskem dnevniku, vprašali, čemu služijo vsi ti predmeti, ki se jih v šoli s tako veliko muko učite? Čemu sploh vsa ta literatura, ki jo morate prebirati za domače branje? Pa tudi zgodovina; kar je bilo, je bilo! Zakaj bi se sploh morali ukvarjati s praljudmi v jamah in s tisto razvlečeno francosko revolucijo? Da ne govorimo o latinščini! Ta mrtev jezik, se vam zdi, da spada v šolski urnik le zato, da vam prinaša mastne šti-rice v spričevalo. Ali res prevladuje duhovna kriza, ki je tudi duhomorna? V Ameriki se je v zadnjih letih razvila filozofska struja, ki trdi, da je vseprevladujoča težnja sodobnih šolskih sistemov, ki najpogosteje črtajo humanistične predmete in jih nadomeščajo z modernejšimi veščinami, pogubna. Kaj pa sploh pomeni ta dolgovezna filozofsko - etnografska teorija? Pomeni, da se ministri za šolstvo raje odločajo za predmete, kot so računalniške vede, ekonomija, fizika, tehnologija, itd., pri tem pa črtajo humanistične predmete. Nič boljšega kot to! Bodo navdušeno zaklicali višješolski dijaki! Končno bom lahko med poukom imel več ur informatike! Vendar pa; ali res mislite, da je to najboljša izbira? Čemu naj se ukvarjamo s humanističnimi predmeti? Kaj nam torej koristijo ti humanistični predmeti? Te veščine bogatijo našo splošno kulturo. Če ste se torej odločili, da boste v prihodnosti poskusili zmagati na šovu Kdo hoče biti milijonar, se kar pridno učite Manzonijeve Zaročence in ameriško vojno za neodvisnost; zelo verjetno si boste priborili milijon s pomočjo vaše bri-ljantne splošne kulture! Krepijo naš spomin! No, verjetno ste si to že predstavljali; če se za spraševanje iz zgodovine naučite 20 letnic na pamet, vam bo to gotovo pomagalo, da si boste v vsakdanu zapomnili rojstne dneve vseh vaših non, nonotov, tet in stricev. Z upanjem seveda, da si tudi oni zapomnijo vaš rojstni dan in vam v kuverti podarijo tistih toliko pričakovanih 50 evrov. Razvijajo naše kritično razmišljanje! Če boste brali in se učili, boste z večjo lahkoto razumeli tudi svet okoli vas. To pa postane zelo pomembno, ko morate izbirati, kakšno stranko boste volili, kakšen avto boste kupili, kakšno študijsko pot boste izbrali. Pomagajo vam pri dojemanju drugih «modernejših» predmetov. Ali ste vedeli, da izvira kar 70% angleških besed iz latinščine? Le 10% besed izvira iz antičnega germanskega jezika, 20% pa je besed, ki so nastale iz mešanice latinščine, germanskega in drugih jezikov. Ah, ta latinščina pa res ni tako mrtva, kot nekateri pravijo. Lahko bi še veliko povedali, kot npr. to, da branje pomaga, da se znajdemo v vsakdanjih težavah, da krepi našo fantazijo in moč ustvarjanja, da poznavanje preteklosti pomaga pri spoznavanju sedanjosti in prihodnosti, in še bi lahko naštevali. No, upamo, da smo bili dovolj prepričljivi. S tem seveda nočemo trditi, da je pomembno le znanje humanističnih predmetov; to mora seveda biti usklajeno s tehničnimi predmeti. Zakaj bi se spuščali v polemike? Res, zakaj bi potem Klop tej tematiki posvetil celo stran na Pd-ju? Kaj ni nič bolj zanimivega, o čemer bi se lahko pogovarjali? Filozofinja Martha C. Nussbaum, ki je pred dvema letoma izdala knjigo Not for Profit. Why the Democracy Needs the Humanities (Ne za korist. Zakaj demokracija potrebuje humanistično kulturo) opozarja, da so omejitve humanističnih predmetov v šolah po vsem svetu tudi političnega značaja. Brez teh veščin lahko postane človek le brezčutni avtom, ki svet okoli sebe zaznava mehanično in tehnično. To pomeni tudi, da ne zna dobro razumeti svet okoli sebe in ne zna aktivno in premišljeno odločati. Nič čudnega, če se na televiziji pojavljajo res-ničnostni šovi, ki imajo ogromno gledalcev. Prav tako ni nič čudnega, da masa ljudi stremi po tem, da bi estet- popolna, to ANKETA Pet vprašanj splošne kulture dijakom slovenskih šol Klop je v današnji številki postavil pet vprašanj iz splošne kulture na katera naj bi dijaki višjih šol znali odgovoriti. Izbrali smo 15 srečnežev iz mešanih razredov in ugotovili, da so učenci bolj pripravljeni na tehnično-računalni-škem področju kot pa na kulturnem. Vprašanja so bila sledeča: 1) Kdo je sedanji minister za šolstvo? 2) Kdo upravlja italijansko vojsko? 3) Katera je glavna razlika med "mac-računlniki" in ostalimi računalniki? 4) Na katero japonsko mesto so američani spustili atomsko bombo? 5) Kdo si je izmislil software "windows"? Vprašanje Vprašanje št. 5 (odgovorilo je pravilno: 1 dijak na 15) (odgovorilo je pravilno: 13 dijakov na 15) Na drugo vprašanje ni pravilno odgovoril niti en dijak na petnajst, na tretje vprašanje je pravilno odgovorilo celo trinajst dijakov, kar se tiče četrtega pa se je odstotek znižal na sedem pravilnih odgovorov na petnajst. vitka, z modnimi oblekami in dragim avtom, ne misli pa na to, kakšni so aktualni politični problemi. Kaj pa ima pri tem država? Šolski sistemi, ki so dandanes aktualni, temeljijo torej na znanstvenih predmetih in opuščajo humanistične. Tehnološke vede pomagajo pri ekonomskem napredku določene države, saj bo ta lahko financirala nove iznajdbe, ki bodo takoj v prodaji, s tem pa bo država bogatejša. Uspešni tehniki bodo seveda dobro plačani, kar bo še bolj pripomoglo k temu, da bo kraljevala misel «Denar sveta vladar». Vse bolj se bo ta realiteta spuščala v konsu-mizem in v zapravljanje. To pa gotovo ni rešitev. Država, ki sloni na demokraciji, mora rasti s pomočjo zavestnih državljanov, ki se bodo o vsem, kar mrgoli in se dogaja okoli njih, vestno spraševali. Ki se bodo torej zavedali bančnih špekulacij in ne bodo zapravili svojih imetij. Ki se bodo zavedali, ali je politik sposoben voditi državo ali pa je sposoben samo uživati v večernih zabavah. Ki bodo zavestno izbrali, da v svoje življenje vnesejo vse ekološke inovacije in tako pomagajo našemu planetu. Ki bodo torej v polno živeli svoje življenje in razmišljali o njem. Kaj pa mislijo profesorji? VILI MIKAC, profesor cenitve, ekonomije in osnove kmetijstva za oddelku za geometre. Sam čutim posebno afiniteto s humanističnimi vedami in mislim, da bi morale biti humanisti-ka in znanstvene vede popolnoma integrirane. Italijanski šolski sistem peša predvsem na področju tehničnih predmetov, saj ni država nikoli resno razmislila o uravnovešenem šolskem programu. Sedaj je na tehničnih šolah vseeno boljše, kot je bilo pred leti. MARA ŽERJAL, profesorica slovenščine in zgodovine na tehničnem zavodu Jožef Stefan. Z novo reformo smo na naših šolah pridobili še eno uro jezika, kar je seveda pozitivno. Zelo pomembno je, da dijaki pridobijo predvsem jezikovne kompetence, ki so v današnjem času večkrat v ozadju, saj jih mladi asimilirajo s pomočjo tehnologije. Na spletnih klepetalnicah ti nihče ne označi, če si pozabil vejico ali si besedo napisal napačno. Zato se mi zdi pomembno, da jezik gojijo predvsem v šoli. VERONIKA BRECELJ, profesorica filozofije in zgodovine na liceju France Prešeren. Današnje življenje zahteva, da je pouk na šolah intenziven in ekstenziven. Višješolec mora imeti trdno pripravo tudi v predmetih, ki jih nimamo v programu. Mogoče bi bila prava rešitev v tem, da bi dijakom ponudili možnost, da si nekatere predmete, kot so npr. pravo, gospodarstvo, pa tudi humanistični predmeti, izbirajo sami. Kot profesorica filozofije mislim, da bi morali ta predmet poučevati na vseh šolah, saj omogoča kritično razmišljanje in je torej primerna za vsakogar. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 29. marca 2012 2 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Mala Cecilijanka: OPZ Mali veseljaki 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 20.10 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'al-tro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Aktualno: Blob 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Robinson 23.15 Aktualno: Volo in diretta 0.00 Nočni dnevnik 1.10 Aktualno: ArtNews u Rete 4 6.45 Dnevnik - kratke vesti 7.20 Show: Ie-ri e oggi in Tv 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.50 Variete: Slow Tour 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.35 Nad.: My life 15.50 Film: La storia di Ruth (zgod., ZDA, '60, r. H. Koster, i. S. Whitman, T. Troy) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quarto grado (v. S. Sottile) 0.00 Film: Pau-ra primordiale (srh., ZDA, '07, r. M. Katle-man, i. D. Purcell) 1.50 Nočni dnevnik 2.15 Film: La legge violenta della squadra anti-crimine (krim., It., '76, r. S. Massi, i. J. Saxon, L.J. Cobb) 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 7.30 Dnevnik L.I.S. in Parlament 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuo-co 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik Parlament 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.30 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Kviz: Non sparate sul pianista (v. F. Frizzi) 23.25 Aktualno: Tv7 0.25 Aktualno: L'appuntamento 0.55 Nočni dnevnik in Focus 1.35 Aktualno: Sottovoce 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 10.05 Resn. show: Grande Fratello 12 10.10 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 1.10 Talk show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.45 Kviz: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 0.25 Variete: Stri-scia la notizia 7.00 Risanke 9.30 Aktualno: Tgr Montagne 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'Italia sul Due 16.10 Nan.: La signora del West 17.00 Nan.: Private Practice 17.50 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Nan.: Ghost Whisperer 19.35 1.20 Resn. show: L'Isola dei Famosi 9 (v. V. Luxuria) 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS: Los Angeles 21.50 Nan.: Blue Bloods 21.10 Variete: Zelig (v. C. Bisio, P. Cor-tellesi) 23.45 Supercinema 0.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved C/ Italia 1 7.00 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.35 Nan.: Ugly Betty 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 19.50 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.30 Nan.: Camera Café 16.15 Nan.: Provaci ancora Gary 16.40 Nan.: La vita secondo Jim 17.10 Rubrika: Bau Boys 17.45 Kviz: Trasformat (v. E. Pa-pi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: Tutto in famiglia 22.40 Nan.: Dark Blue 23.25 Dnevnik 23.40 Aktualno: L'ultima parola 1.10 Aktualno: Dnevnik - Parlament 20.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Film: 12 Round (akc., ZDA, '09, r. R. Harlin, i. J. Cena) 23.20 Variete: Le Iene (v. I. Blasi, E. Bri-gnano) 0.50 Nan.: The Shield 1.35 Dnevnik - Pregled tiska 1.50 Nan.: Prison Break ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.20 14.50 Dok.: Il portola-no 8.30 Dnevnik 8.50 13.10 Italia, economia e Prometeo 9.00 Variete: 80 Nostalgia 9.30 Dok.: Splendori d'Italia 11.10 Dok.: Val Gardena 12.10 Aktualno: Musa Tv 13.30 Dnevnik 13.55 Aktualno: Today we eat sicilian 15.10 Aktualno: Salus Tv 15.25 Dok.: Borgo Italia 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.05 Aktualno: Gioielli nascosti 19.15 Aktualno: Fede, perchè no? 19.30 Dnevnik 19.55 Rotocalco ADNKronos 20.15 Aktualno: Contile Juste 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Koncert: Voci dal Ghetto 22.05 Talk show: A tambur battente 23.02 Nočni dnevnik 23.25 Film: Amore e guai (kom., It., '58, r. A. Dorigo, i. M. Mastroianni, i. V. Cortese) La 7 tualno: Coffee Break 11.10 Aktualno: L'aria che tira 12.3017.45 Variete: I menù di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Hin-denburg (dram., ZDA, '75) 16.00 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Ak- 17.00 Nan.: JAG - Avvocati in divisa (n. Catherine Bell) 18.50 Variete: G'Day La7 alle 7 19.25 Variete: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Talk show: Le invasioni barbariche (v. D. Bi-gnardi) 0.00 Šport: Sotto canestro 0.30 Nočni dnevnik in športne vesti 0.40 Aktualno: (ah)iPiroso 1.35 Aktualno: Prossima fer-mata 1.55 Nan.: Mike Hammer |r Slovenija 1 6.05 Kultura, Odmevi, Dobro jutro! 10.10 Risanke 10.35 Odd. za otroke: Martina in ptičje strašilo (pon.) 10.45 Pravljica za otroke: Nočko II (pon.) 11.00 Otr. nan.: Sejalci besed 11.20 Nan.: Pasja patrulja (pon.) 11.25 Potopisna nan.: Sanjska dežela (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Sveto in svet (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Pogledi Slovenije (pon.) 14.20 Globus (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Kaj govoriš? = So va-keres? 16.00 Slovenci v Italiji - Brez meje: Kanalska dolina 16.30 Babilon.tv (pon.) 17.00 Novice, šport in vremenska napoved 17.25 0.20 Posebna ponudba 17.50 Nan.: Začnimo znova 18.30 Risanke 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub 0.15 Dok. serija: Branja 0.45 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.00 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 1.20 Zabavni infokanal 11.15 Dobro jutro (pon.) 14.45 Glasnik (pon.) 15.10 Evropski magazin (pon.) 15.25 Osmi dan (pon.) 16.00 Knjiga mene briga 16.20 Umetnostno drsanje: SP, plesni pari, prosti program, posnetek iz Nice 17.55 Odbojka: finale končnice DP (ž), 3. tekma, Nova KMB Branik - Calcit Volleyball, prenos iz Maribora 20.00 Dok. odd.: Sodni dan leta 2012 - Konec sveta 21.00 Umetnostno drsanje: SP, pari, prosti program, vključitev v prenos iz Nice 22.30 Hum. nad.: Sodobna družina 22.50 Nad.: Oglaševalci 23.40 Film: Umiranje Slovenija 3 6.00 10.00 19.55 Sporočamo 7.35 Aktualno 8.30 Poročila TVS1 12.30 Poročila TVS1 12.35 Evropski premislek 13.30 Dnevnik TVS1 15.30 Poročila Tvs1 17.50 Kronika 18.30 20.15 Tedenski pregled 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 20.40 Poslanski premislek 20.50 Na tretjem... 21.30 Žarišče 22.00 Posebna ponudba (pon.) 0.40 Nočni program Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je 15.00 Film: Hrabri pomorščaki 17.00 Avtomobilizem 17.25 23.35 Športna oddaja 18.00 Univerza 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.05 Vse-danes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vse-danes - aktualnost 20.00 Mladinska odd.: Ciak Junior 20.30 Effe's Inferno 21.15 Istrska potovanja 22.15 Iz arhiva po vaših željah 23.05 Potopisi 0.20 Čezmejna TV pop Pop TV 6.30 8.55, 10.05, 11.35 Tv prodaja 7.00 16.40, 17.10 Zmagoslavje ljubezni 7.55 10.35 Pola (nad.) 9.10 Dvoboj kuharskih mojstrov (resn. šov) 12.05 17.45 Nad.: La-rina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni (nad.) 15.35 Nad.: Eva Luna 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR vremenska napoved 20.00 Minuta do zmage 21.00 22.30, 23.05 Film: Prvi vitez (ZDA) 22.00 24UR zvečer, Novice 23.00 Eurojackpot 0.05 Film: Kralji mamba (ZDA) 2.105 24UR (pon.) 3.05 Nočna panorama Kanal A 7.05 Yu-Gi-Oh! (ris. serija) 7.30 Svet (pon.) 8.25 Družina za umret (hum. nan.) 8.50 13.25 Vsi županovi možje (nan.) 9.15 15.40 Pa me ustreli! (hum. nan.) 9.45 16.10 Resn. serija: Faktor strahu Avstralija 10.40 Astro Tv 12.00 18.55 Nan.: Teksaški mož postave 12.55 Tv prodaja 13.50 Film: Dogodivščine za odrom (ZDA) 17.05 Nan.: Na kraju zločina: Miami 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: Drznost po moško (ZDA) 21.45 Nad.: Pacifik 22.45 Film: S katerega planeta si pa ti? (ZDA) 0.40 Top Gear (avtom. serija) 1.40 Love TV RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (v studiu Boris Devetak in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Kulturne diagonale - Film, kamera, ekran; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček: Pesem mladih 2012; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Marjan Tomšič: Olive in sol, 14. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 18.45 Postni govori; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.20 Utrinek s Primorske poje; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 11.00 Predstavitev knjige o kraški kulturni dediščini; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.30 Rekel in ostal živ; 14.45 Torklja; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viag-giando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.20 Pregled prireditev; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Cabala calcistica; 8.50, 15.05 Tedenska pesem; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved za konec tedna; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35-12.28 in 20.30-22.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Scaletta musicale; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35 Reggae in pillole; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 Etnobazar; 20.00 Proza; 22.30 Glasbena lestvica; 23.00 In orbita sessions; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non trop-po; 19.30 Povabilo na koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Petek, 30. marca 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno X\ zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1030 O GRADEC 4/18 O 4/16 S. GRADEC CELJE 4/18 o ° LJUBLJANA 4/19 N. MESTO 4/17 POSTOJNA O O 2/16 ^ --- " KOČEVJE . O ČRNOMELJ MARIBOR O 2/18 PTUJ O M. SOBOTA O 4/19 ZAGREB 3/19 O iN NAPOVED ZA DANES ^Danes bo jasno, čez dan bo precej toplo. Na Primorskem bo povečini jasno, drugod pa bo zmerno do pretežno oblačno, popoldne se bo delno zjasnilo. V severni in severovzhodni Sloveniji bo pihal severni do severozahodni veter. J Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. r, Zahodno Evropo bo še naprej vplival velik in močan ciklon. Danes bodo tokovi iz severo-zahoda začasno povzročili malo vlage v Alpah. V nedeljo bomo pod vplivom Atlantskega „ anticiklona. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 19.31 Dolžina dneva 12.42 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 11.23 in zatone ob 2.10 Nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem je območje visokega zračnega tlaka, nad Skandinavijo in vzhodno Evropo pa je ciklonsko območje s hladno fronto. S severozahodnim višinskim vetrom doteka k nam topel in nekoliko bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Pri najbolj občutljivih ljudeh se bodo občasno pojavljale manjše vremensko pogojene težave. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.13 najnižje 2 cm, ob 6.26 najvišje 4 cm, ob 13.18 najnižje -26 cm, ob 20.20 najvišje 22 cm. Jutri: ob 2.38 najnižje -5 cm, ob 7.37 najvišje 14 cm, ob 13.57 najnižje -35 cm, ob 20.31 najvišje 29 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........15 2000 m . 1000 m............9 2500 m . 1500 m............4 2864 m . . .1 .-3 .-5 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4, v gorah 4,5. TOLMEČ O 1/16 VIDEM O 6/22 O PORDENON 7/21 TRBIŽ O 0/15 ČEDADO"^* 7/21 ^ o 0/13 KRANJSKA G. O n GRADEC 4/18 c-^ M. SOBOTA ^ ..„R.BOR O 4/19 CELOVEC J - > O 1/13 ^^ o 4/16 S. GRADEC MARIBOR O 2/18 O TRŽIČ 2/17 O KRANJ PTUJ O CELJE 4/18 9/22 O N. GORICA 6/18 O 2/16 O N , LJUBLJANA 4/19 N. MESTO 4/17 - \ _ o ČRNOMELJ ZAGREB 6/19 O ^Jutri bo jasno. Ob obali bo pihal rahel veter. REKA 6/16 ns (NAPOVED ZAJUTR. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Jutri bo sončno, pihal bo jugozahodni veter. KUBA Na zasebnem srečanju pred koncem obiska Benedikta XVI. Fidela Castra je zanimalo, kaj pravzaprav dela papež HAVANA - Nekdanji predsednik Kube Fidel Castro, ki se je v sredo v veleposlaništvu Vatikana v Havani srečal s papežem Benediktom XVI., je papeža vprašal, kaj pravzaprav dela. Kot je povedal tiskovni predstavnik Vatikana Federic Lom-bardi, mu je papež opisal svoje duhovniško delo in potovanja v službi Cerkve. Do srečanja med 85-letnim Castrom in 84-letnim papežem je prišlo po maši pred več sto tisoč ljudmi na havanskem Trgu revolucije, s katero je Benedikt XVI. v sredo sklenil turnejo po Latinski Ameriki, v okviru katere je poleg Kube obiskal še Mehiko. Papežev gostitelj na Kubi je bil voditelj države Raul Castro, ki se je skupaj s starejšim bratom Fidelom v mladosti šolal pri jezuitih, kasneje pa je postal revolucionar. Fidel Castro je bratu predal oblast leta 2008, od takrat pa se ukvarja s pisanjem komentarjev. Papeža je prišel obiskat oblečen v črno trenirko, s seboj pa je pripeljal tudi svoja otroka. Med pogovorom sta se šalila o starosti, Castro pa je papeža zaprosil tudi za kakšno knjigo, ker ga zanimajo spremembe v litur-giji. Po Lombardijevih besedah je papež Ca-stru govoril o problemu pomanjkanja vere v Boga v današnjih družbah nasploh in tudi o odnosu med razumom in vero. Castro pa je dejal, da zelo občuduje pokojna mater Terezo in papeža Janeza Pavla II., ki je Kubo obiskal leta 1998 in izpo-sloval, da je božič na otoku spet postal praznik. Benedikt XVI. je tokrat Raula Castra podučil, da je tudi velika noč velik krščanski praznik, zato bi si želel, da bi ga priznavali tudi na Kubi. Odgovora še ni dobil. Ob slovesnem pozdravu na letališču pred vrnitvijo v Rim je papež, ki je Kubance od ponedeljka do srede pozival, da dajo Cerkvi večjo vlogo v družbenem življenju in preobrazijo svojo družbo v smeri večje svobode posameznika, kritiziral tudi Washington. "Kuba lahko zgradi družbo široke vizije, ki bo prenovljena in pomirjena, vendar je to težje storiti, ko od zunaj vsiljeni gospodarski ukrepi nepošteno obremenjujejo ljudi. V osebnem, državnem in mednarodnem sobivanju moramo nujno zavrniti neomajna stališča in enostranske poglede," je dejal Benedikt XVI. Raul Castro je poudaril, da je obisk potekal v znamenju medsebojnega razu- Fidel Castro in Benedikt XVI. mevanja. "Ugotovili smo, da se strinjamo glede številnih stvari, vendar je tudi naravno, da o vseh vprašanjih ne mislimo enako," je dejal. Papež je že na poti v Mehiko, kjer je pridigal proti mamilarskemu nasilju in korupciji, izjavil, da je komunizem preživet model. Na Kubi ni bil tako neposreden, je pa vztrajal pri tem stališču, čeprav na malce bolj diplomatski način. Odgovor kubanskih oblasti na pobude za več svoboščin in reforme pa je bil jasen. "Političnih reform na Kubi ne bo," je dejal podpredsednik države Marino Murillo. Kubanske oblasti so tudi pred in med obiskom papeža aretirale več oporečnikov, čeprav so po drugi strani dovolile prihod 800 romarjev iz ZDA, povečini kubanskih izseljencev in njihovih potomcev. Njihov vodja, nadškof Miamija Thomas Wenski je za razliko od papeža v torek zvečer v havanski katedrali precej bolj neposredno pozval k večjemu spoštovanju človekovih pravic in k političnim spremembam, kar je navzoče v cerkvi navdušilo. (STA) MADŽARSKA - Zaradi plagiatorstva Univerza bo predsedniku države odvzela doktorat BUDIMPEŠTA - Madžarska univerza Semmelweis načrtuje, da bo predsedniku države Palu Schmittu odvzela doktorat zaradi plagiatorstva. Doktorat želijo predsedniku odvzeti, čeprav ga je v torek posebna preiskovalna komisija oprostila obtožb, da je velik del svoje doktorske disertacije prepisal. Univerzitetni svet za doktorski študij univerze Semmelweiss meni, da je odvzem doktorata predsedniku Madžarske Palu Schmittu iz leta 1992 upravičen. "Načrtujemo začetek postopka," je za medije povedal predstojnik sveta Tivadar Tulassay. V torek je posebna preiskovalna komisija univerze sporočila, da je Schmitt prepisal obsežne dele svoje disertacije, vendar so dodali, da je doktorat zadostil takratnim določilom. Komisija je krivdo pripisala univerzi, ker tega ni opazila. Športna univerza, ki je Schmittu leta 1992 podelila doktorski naziv, pa ne obstaja več kot ločena entiteta, ampak je vključena v okvir univerze Semmelweis kot fakulteta. Predsednik Schmitt je tesen zaveznik predsednika madžarske vlade Viktorja Orbana. Zato so številni ostro kritizirali odločitev preiskovalne komisije, saj je Orban Pal Schmitt vodjo komisije pred kratkim imenoval za podpredsednika olimpijskega komiteja Madžarske. Madžarski tednik HVG je v začetku januarja poročal, da je večji del disertacije, ki jo je Schmitt zagovarjal leta 1992, "dobesedni prevod" besedila v francoščini, ki ga je konec 80. let prejšnjega stoletja napisal bolgarski športni strokovnjak in diplomat Nikolaj Georgijev. Sredi januarja je spletni portal in-dex.hu zapisal še, da je 17 strani zaključkov v Schmittovi disertaciji prevod doktorata nemškega profesorja Klausa Heinemanna iz leta 1991. (STA) NEMČIJA - Priznanje ministrstva za družino Najboljša očeta leta sta oče samohranilec in oče sedmih otrok BERLIN - Nemca, Marc Steinmetz iz mesta Bad Bergzabern in Arne Gericke iz mesta Tessin, sta bila "okronana" za najboljša očeta v državi. Naziv vsako leto nemško ministrstvo za družino podeli moškim, ki naj bi tako delovali kot vzor družinskega očeta. Steinmetz je oče samohranilec, Gericke pa je oče sedmih otrok. Steinmetz sam vzgaja svojo triletno hčer Zoro. Dejal je, da bi najrajši ves svoj čas namenil za njeno skrb, vendar mora žal tudi služiti denar. "Ni vedno enostavno opravljati obe stvari hkrati. Vendar so moje prioritete jasne - na prvem mestu je moj otrok," je povedal Steinmetz. Steinmetz je prvi oče samohra-nilec, ki je bil vključen na seznam najboljših očetov. Doslej so naziv podelili le očetom, ki so svoje partnerice podpirali pri njihovi karieri, zraven tega pa pomagali skrbeti za otroke. "Menim, da je podelitev tega naziva meni priznanje za vse težko delo, ki ga opravljajo očetje samohranilci," je dodal Steinmetz. Arne Gericke pa skupaj z ženo vzgaja kar sedem otrok. Oba starša sta zaposlena, zraven tega pa še skrbita za štiri lastne ter tri rejniške otroke, kar pomeni, da sta večino časa precej zapo- slena. "Pri nas ni nikoli dolgčas," je dejal Gericke. Skupaj z ženo Susanne skrbi za gospodinjstvo in vzgaja otroke, še posebej pa skrbi za glasbo. Vsi člani družine namreč znajo igrati trobente, roge in pozavne ter prirejajo koncerte na božičnih in drugih sejmih. Gericke meni, da je vzgoja otrok tako kot služba za polni delovni čas, ki zahteva veliko truda in časa. Žena Susanne je v bolnišnici v mestu Rostock zaposlena kot višja medicinska sestra. Arne pa je pustil svojo službo direktorja doma ostarelih ter postal poklicni pogrebni govorec, zato da bi imel več časa za vzgojo otrok. (STA)