106
Novice.
— Osebne vesti. Pristav v ljubljanski tobačni tovarni, Josip Pros, je imenovan kontrolorjem v Piseku. Poštni koncipist Mihael Ciulich v Gradcu je imenovan poštnim komisarjem za Trst. Premeščena sta poštna asistenta Edvin Koder z Dunaja v Ljubljano in Fr. Stanislav iz Ljubljane na Dunaj. Mesto poštnega odpravnika v Lasah je podeljeno ondot-nemu posestniku Fr. Matjanu in ono pri poštnem uradu v Srednji vasi pri Kočevju odpraviteljici P. Meden v Kočevju. — Dr. M. Kozulič, sodni pristav v Malem   Lošinju, je imenovan
107
okr. sodnikom. — Dež. sodišča svetnik v Trstu E, conte Smechia je imenovan višjega dež. sodišča svetnikom extra statum v Trstu. — V soboto je v Trstu z odličnim vspehom, naredil odvetniški izpit g. dr. E. Slavik. — Sodna svetnika gg. Anton pl. Wurm8er v Celju in Anton Kless v Gradcu sta imenovana višjesodnima svetnikoma v Gradcu. Sodni pristav v Senožečah g. Rudolf Persche je imenovan okrajnim sodnikom v Cerknici. — G. Janez Dolinar, župnik na Raki, nadučitelj g. Jos. Saje, Luka Orel v Trzinu in Martin Repovš v Zagorju, so dobili častno svetinjo za 40 letno zvesto službovanje. — V sredo, dne 15. t. m. je bil na graškem vseučilišču med. gospod Rado Frlan promoviran doktorjem vsega zdravilstva. Iskreno čestitamo!
—   Učiteljske premembe na Štajarskem. Naduči-teljem pri sv. Križu na Murskem polju je imenovan g. Anton Herzog. Stalnim podučiteljem je imenovan g. Ignacij Ster-necki pri Ksaveriju, in stalna podučiteljica je postala gdč. Leop. Piano v Št. Lenartu pri Laškem.
—   Dnine finančnih uradnikov. — Finan. mini-sterstvo je naznanilo, da uradniki finančnega ravnateljstva pri službenih potovanjih v uradnem okraju dobivajo popolne dnine in potne stroške. Za uradnike evidenčnega urada za zemljiški kataster pa ostanejo v veljavi' določbe zakona iz 1. 1883.
—   Cuzzi obsojen. Sodnijski branitelj odvetnik dr. Cuzzi, ki je nedavno na tržaškem sodišču zahteval tolmača za hrvatski jezik in je osfcavil dvorano, ko je sodišče odklonilo to zahtevo, je bil od tega sodišča zdaj obsojen na 25 gld. globe. Vsied tega je velik hrup v Izraelu, ki hoSe odločno nastopiti proti rabi slov. jezika na sodišču.
—   Društvo „Lega dei giovani" v Trstu je namest-ništvo razpustilo, ker je društvo kršilo pravila. To društvo, v katerem se je v zadnjem času mnogo govorilo, je bilo vzga-jališče irredente.
—   Gospodarska organizacija v Istri. Gospodarska zadruga v Opatiji je imela občni zbor dne 29. jan. t 1. članov ima 106. Svojim udom kupuje zlasti za vinogradarstvo potrebne priprave in pripomočke, razdeljuje mej nje poljudne knjige o vinarstvu in semena; sedaj hoče narediti gospodarski vrt raz-sadnik; zadružniki so zahtevali, da se v Moščenicah ali v Ber-šecu osnuje posojilnica. Želeti je, da se ta koristna ideja razširi po vsej Istri. Polje za delo je široko, potreba  velika.
—   Shod kranjskih trgovcev in obrtnikov v Lj ab-ljani. Te dni so se sešli v Ljubljani zaupniki trgovcev in obrtnikov iz raznih krajev dežele na posvetovanje glede velike akcije v obrambo trgovine in obrtnosti. Sestavili so natančen načrt in določili, naj se nasvetovani shod kranjskih trgovcev in obrtnikov vrši dne 6. aprila 1.1. Izvoljeni pripravljeni odbor je že storil potrebne korake, da bode shod mogočna in sijajna manifestacija kranjskih trgovcev in obrtnikov, in da se na njem zasnuje čvrsta organizacija, katera naj olajša trgovcem in obrtnikom borbo proti konkurenci konsumnih društev, naj jih podpre v njihovem prizadevanju za povzdigo trgovine in obrtnosti v naši deželi in naj poskrbi za dober trgovski in obrtni j ski naraščaj. Zanimanje za shod je mej trgovci in obrtniki po celi deželi splošno in je že sedaj zagotovljena mnogobrojna udeležba.
—   Iz Dolenje vasi pri Ribnici. „Cesar je na prošnjo obč. zastopa dovolil, da se imenuje trirazredna ljudska šola v Dolenji vasi pri Ribnici, ki se je zidala v jubilejnem letu, ljudska šola Franca Josipa I.
—   Zavarovalnica krščansko-socijalne organizacije
stopa v življenje; vse potrebno je že pripravljeno. Spreten in vešč gospod hoče prevzeti upravo za prvi začetek. Zavaruje se lahko na dvojen način. Oddelek A zavaruje starostne rente ali pokojnine za starost, oddelek B pa zavaruje dote otrokom. Ker mora zavarovalnica imeti vsaj 200 članov, da zamore za-
četi poslovati, naj se oni, ki se zanimajo, hitro vpišejo ali priglasijo. Ta vpis še ne zaveže kaj vplačevati, zato se napravijo pozneje z vsakim članom posebej potrebne pogodbe.
—   Dopolnilna deželnozborska volitev za mesta Pazin, Labin in Plomin je bila določena na dan 15. t. m. Hrvatje so kandidovaii za ta mandat pazinskega župana, dr. Simona Kureliča. Zmagali so Italijani s 15, glasi več.
—   Pobegnil je se svojo — mačeho. Sin nekega veleposestnika v Berolinu je pobegnil s tretjo soprogo svojega očeta, 701etnega starčka. Soproga ima 26 let. Policija je sicer zalotila zaljubljeni parček, toda izpustila ga je zopet. „Zape-ljanaa ženska čaka sedaj v hiši svoje sestre na ločitev od očeta svojega ljubimca.
—   Ciril- Metodovo platno. Vrla narodna firma A. & E. Skaberne v Ljubljani je dala napraviti Ciril - Metodovo platno, ter je bode prodajala na korist velevažni Ciril- Metodovi družbi. Misel je izborna in utegne dobivati družba sv. Cirila in Metoda iz te kupčije jako lepih dohodkov. Platno je jako lepo, in blago izvrstno, tako da bode občinstvo ž njim jako zadovoljno, za kar v ostalem se jamči občeznana solidnost in reelnost te firme. Zlasti opozarjamo na to platno tudi narodne trgovce na deželi.
—   Shod spodnještajerskih učiteljev. Celje dne 9. marca. Shod spodnještajerskih učiteljev, se je sijajno obnesel. Udeležnikov je bilo nad 500, došlo je tudi več poslancev. Predsedoval je Praprofcnik. Poročevalci so bili: Knaflič, Strmšek, Praprotnik, Schmoranzer, Sfcupica in Kropci. Eesoiucije so bile sprejete vse. Govorila sta tudi dr. Srnec in dr. Gregorec, oba za šolstvo in učiteljske težnje.
—  Izpred porotnega sodišča. V ponedeljek se je pred tukajšnjim sodiščem vršila obravnava proti 24letnemu Janezu Gradu iz Vidma pri Dolu zaradi uboja. Zatoženec je dne 14- nov. mej ženitveno veselico pobegnil iz-za mize ter vrgel čez stopnice na prosto Fr. Vodnika, ki je v pijanosti nadlegoval goste. Fr. Vodnik je čez dva dni umrl. Zatoženec prizna dejanje, a zanika sovražen namen. Porotniki so soglasno zanikali krivdo, vsled česar je bil zatoženec oproščen. — V torek je bil pred porotnim sodiščem 291etni delavec Matej Kobilica iz Jarš. Zatoženec se je dne 29. avg. 1898 spri z Jur. Blatnikom, ki je ž njim dela) pri vrhniški železnici. Udaril ga je najprvo s palico in nato še s kamenom po glavi, tako da je Blatnik vsled ran dne 4. sept. umrl. Kobilica je bil obsojen na šest let težke ječe s postom vsak mesec. L. Gorjup in Al. Avguštinčič z Gline pri Ljubljani sta bila vsled nasilstva obsojena • vsak na dve leti. — V sredo se je pred porotniki zagovarjal 501etni oženjen berač in bivši rudar Lor. Miklavčič iz Jeličinega vrha radi hudodelstva nasilstva. Sodišče ga je obsodilo na 13 mesecev težke ječe.
—   Pomiloščeni kaznjenci. Cesar je te dni odpustil del kazni desetim kaznjencem. Izmej teh odpadejo trije na Koper, po j eden pa na Gradec in Begunje.
—   Subvencijo v znesku 100 gld. je poljedelsko mi-nisterstvo dovolilo kmetijski   podružnici v Dobravi   pri Kropi.
—   Shod županov in zastopnikov občin Gornjesavinjske in Zadreške doline bil je zadnjo nedeljo v Gornjem gradu. Razpravljalo se je o korakih, ki se naj storijo glede zgradbe železnice iz Rečiške vasi skozi Mozirje, Gornjigrad v Kamnik.
—   Ponesrečen rekrut. Janez Križman iz Grosupljega se je v Ljubljani pri naboru prav dobro napil. Domov se pe-ljaje, padel mu je klobuk iz vagona. V Škofeljci je izstopil in šel iskat svoj klobuk. Našel ga je blizu Laverce. Tedaj so ga zapustile moči, padel je na šine in obležal blizu klobuka in se ni zavedel, dokler ga ni poštni vlak s svojimi kolesi vzdramil. Močno poškodovanega so ga pripeljali v ljubljansko bolnišnico.
108
—   Knjige »Slovenske Matice«, katere so te dni jeli razpošiljati, so letos nastopne: l.Iv, Šubic: Elektrika, nje pro-izvajenje in uporaba, II. del; 2. dr. K. Glaser: Zgodovina slov. slovstva IV. del: 3. J. Žirovnik: Cerkniško jezero; 4. Anton Knezove knjižnice V. zvezek; 5. dr. K. Štrekelj: Slovenske narodne pesmi, IV. snopič in 6. Letopis ^Slovenske matice" za leto 1898, uredil Ant Bartel. — Knjige so jako lične, in bodo Matičarji ž njimi gotovo zadovoljni.
—  Italija v Avstriji. Na vso moč se trudijo Lahoni, da bi Primorsko poitalijančili. Z zvijačo in silo vsilujejo slovanskemu prebivalstvu svoj jezik, svoje razvade in irredentizem. Vsaki dan nova dejstva, novi dokazi! V avstrijske stvari pa se vtikajo tudi odrešenci onkraj čmožoltih mejnikov. Tako je nedavno G. Ascoli, profesor na vseučilišču v Milanu, italijanski senator, rojen v naši Gorici, baje izumil načrt, po katerem bi bilo mogoče zatreti primorske Slovane. On predlaga, naj se ustanovi nova pokrajina. Liburnija naj se odtrga od Istre, istotako isterski otoki, ostali del Istre naj se zjedini s Trstom, kakor tudi Goriško brez Soške doline. Tako bi bilo mogoče Hrvate in Slovence zmleti med dvema kamnoma. Italijani seveda slavo pojo novemu Kolumbu, ki je odkril novo italijansko pokrajino v Avstriji, a mi jih pomilujemo.
—   Zaslužek prvega natakarja. Nedavno je v Dunajskem Nov. Mestu umrl prvi natakar K. Asemann, ki je 29 let služil v hotelu   pri  „Zlatem jelenu".   Zapustil je 55.000 gld,
—  Zaplenjeni prašiči. V Kostanjevici je bilo zaplenjenih nad sto s Hrvatskega prignanih prašičev.
—   Zaplenjeni konji. Devet hrvaških konj zaplenili so v ponedeljek dne 6. t. m. v Novem Mestu, ter jih izročili nekemu ondotnemu posestniku v začasno oskrb. Pozneje se je prvotni lastnik polastil dveh konj in jih odvedel.
—   Šote so narezali tekom lanskega leta na ljubljanskem barju 22,920.000 kosov.
—   Oddaja bikov. Deželni odbor kranjski oddajal bo meseca aprila t. 1. bike plemenjake pincgavske ;pasme, proti povračilu polovice nakupnih stroškov, in sicer v prvi vrsti občinam, v drugi vrsti pa zasebnim živinorejcem. Prošnje za bike poslati so do 28. marca t. 1. dež. odboru kranjskemu v Ljubljani; vsaki prošnji pa se mora priložiti znesek 10 gld., kateri zapade, če prosilec noče prevzeti   odkazanega mu bika.
—  Zgorela V Zetalah pri Ptuju je pasla osemletna hčerka gostilničarja Krušica svinje na pašniku. Pastirji so kurili, omenjena deklica pride preblizu ognja, tako da se ji vname obleka. — Nesrečni otrok je umrl vsled opekline in bolečin v malih urah.
—   Nesreča. Vrlega Slovenca zdravnika dr. Pečnika v Aleksandriji je vgriznil stekel pes. Dr. Pečnik se je odpeljal v Kahiro zdravit se na Pasteur-jev način.
—   Uboj. Franc Knavs iz Kamen j in Gregor Mole iz Boštanja sta se v Kolenčevi gostilni v Št. Rupertu sprla s Petrom Gradišnikom iz Gabrij ter ga na potu napadla, tako da je 3. t. m. vsled ran umrl.
—   Umrl je dne 10. t. m, občespoštovani ljubljanski meščan in bivši veletržec gosp. • Luka Tavčar, tast nepozabnega Janka Kersnika. Pokojnik je bil star 80 let, a tudi zvest narodnjak do svoje smrti. — Bodi vrlemu možu časten spomin 1
—   Umrla je gospa Marija Klein, soproga hišnega posestnika in lastnika tiskarne, 9. t. m. zjutraj.
—   Umrla je v Novem mestu občespoštovana gospa Marija Pauser, soproga ces. svetnika g. Adolfa Pauserja. Blagi gospej bodi ohranjen prijazen spomin.
—   Zemlja se je udrla dne 3. t. m. zvečer na tir diž. železnice med postajama Vrata in Trbiž. Proga je bila močno poškodovana. Malo prej vozil je mimo brzovlak iz Beljaka, Da bi se bil le nekoliko zapoznel, zgodila bi se lahko velika nesreča.
—   Samomor. V Pulju se je dne 9. t. m. 281etni orožnik Jožef Bulek i« Ljutomera, ko je prišel od obiska pri svoji ljubimki domov, ustrelil-
Potres. V soboto dne 4. t. m. imeli smo v kozjanskem okraju ob jedni uri popoludne močan potres. Razun strahu, hvala Bogu, škode ni provzročil.
—   Požar. Nedavno je pogorelo poludrugi hektar gozda pri Loki v krški občini. Škode je do 130 gld., ogenj je nastal vsled neprevidnosti.
—   Požar. V Zajeljšju pri Tuhinju je gorelo pri gosp. Franu Zevcu. Ogenj je nastal vsled neprevidnega ravnanja z gorečo cigareto.  Škoda znaša 1000 gld.
—   Kava. Italijanski list „Economistoa poroča, da Amerikam popi j o več kave, nego Evropejci. — Tako so Amerikam 1 1897 porabili kave 6,363 400 stotov, Evropejci pa 6,103.000. V Evropi se popije največ kave v Nemčiji, in sicer so je v predzadnjem letu porabili 2,727,800 stotov, Francozi 1,546.200 stotov, Angleži le 248.400 in približno toliko tudi Italijani.
—   Nekdaj kadet — sedaj roparski morilec. Blizu postaje Bekeš-Csaba na Ogerskem so našli umorjenega tamoš-njega lastnika tiskarne Ladislava Piko. Morilec je nekdanji kadet Geza Lakatos.
—   Papežev nuncij v Parizu, nadškof Clari, je umrl v Parizu dne 9. t. m. predpoludne. Na francoski republiki je bil pooblaščen od 16. januvarija 1897.
—   Papež Leon XIII. Tistega dne, ko je bil papež operiran, in se je raznesla po svetu vest, da je mrtev, je bil Leon XIII. 89 let star. Papež je že vse življenje boleben. Bolehnost je rodbini Peccijev v krvi; vzlic temu pa so dosegli bolehni papeževi sorodniki visoko starost, nekateri so bili celo nad 90 let stari. Papež uživa le malo. Ead čita časopise. Večkrat se jezi, ker se razkrivajo v listih njegovi načrti. Marsikak kandidat je propadel, ako ga je časopisje prevsiljivo priporočalo. Papež noče baje nikakih vplivov. Tudi je papež zelo strog ter ne trpi nikakega ugovora. Papež je sila varčen ter porabi le toliko, kolikor mora. Dasi ima v Vatikanu 11.000 sob na razpolago, nima nobene prave obednice nego je vedno tam, kjer je ob uri obeda, navadno v pisarni.
—   Morsko kopališče v Cirkvenici bode dne 15 junija prodano na javni dražbi. Posestvo je cenjeno na 538 714 gld. ter obsega hotel „Nadvojvoda Josip", lep vrt, paviljon in tri lesene zgradbe. Kopališče je popolnem urejeno, ter se bode prodalo proti gotovini, a ne pod 300.000 gld.
—   Cerkev na kolesih. Na majhnem otoku Conanicut blizu mesta New. Port v Rhode - Islandu, najmanjši državici severne Amerike, biva za blagor svojih duš vneti župnik E. Preston. Ker ima večina njegovih župljanov daleč od cerkve, in jim je obiskovanje službe božje jako otezkočeno, zmislil si je župnik, omisliti si cerkev, katera bi se dala prevažati is kraja v kraj. In to je tudi izvršil. Stavba ima obliko mične kapelice i zvonikom in pisano - barvanimi okni in je 28 čevljev dolga in 17 čevljev široka. Spodaj pa počiva cerkvica na močnih, širokih kolesih. 12 konj je potreba za prevažanje. Kjer je potrebno imeti službo božjo, se živali odprežejo, vse, kar spada k oprezanji, se odstrani, kolesa se pokrijejo s kameno - barvanimi deskami in kapelica stoji pred nami, kakor da bi bila na dotičnem mestu sezidana.
—   Razpis častnih nagrad. Vedno glasneje se v novejšem času po javnih glasilih in v literarnih krogih izraža želja, naj bi Matica močneje gojila v svojih društvenih knjigah leposlovje. Da tej želji ustreže ter pospeši razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje odbor „Slovenske Matice" i. nova po določilih „Jurčič-Tomšičeve ustanove" 200 goldinarjev častne nagrade izvirni povesti slovenski, obsezajoči naj-
manj 10 tiskovnih pol. Ko bi pa ne došla nobena takšna povest, se razpisujeta tudi dve častni nagradi po 100 gld. dvema izvirnima povestima, obsezajočima najmanj po 5 tis-hovnih pol, oziroma dvema daljšima epičnima pesmima, ali pa eni povesti in eni daljši epični pesmi. Spisi, ki poganjajo za častno nagrado, morajo biti takšni, da po obliki in vsebini ustrezajo umetniškim zakonom pripovedne književnosti v obče, poleg tega pa še književnim namenom „Slovenske Matice" posebej. Pisatelji, katerim se prisodijo častne nagrade, prejmo vrhutega za svoja dela še navadno pisateljsko nagrado, katero plačuje »Slovenska Matica" vsled § 12. svojega opravilnega reda po 25—40 gld. za tiskovno polo. Eokopise je pošiljati odboru „Slovenske Matice" do 1. prosinca 1900. Ker hoče odbor s tem razpisom ustreči veliki večini. Matičnih udov ter jim v roke podati lepo zabavno knjigo, pričakuje, da se slovenski pripovedni pisatelji — zlasti priznani slovenski pripovedniki  —  primerno odzovejo njegovemu pozivu,
V Ljubljani dne 15. sušca 1899.
Fr. Levec,                                                        E. Lah,
predsednik.                                                            tajnik.
109