©@mnM(jj©isnGLAS Let oXLIII - št. 85 - CENA 8 din Kranj, torek, 30. oktobra 1990 31. Oktober V A R Č E Svetovni Dan VANJA ^zavarovana kulturna dediščina Ukradeni dragoceni vitraži nocj s četrtka, 25. oktobra, na petek, 26. oktobra, je neznanec (ali ne-^ ?nc0 odnesel iz tamkajšnje cerkve dvoje gotskih oken izdelanih v vitraja J tehniki. Vitražna okna so bila iz 14. stoletja in so sodila med redke ali r* edine te vrste v Sloveniji. Kraja neprecenljivih vitražev je že tretja *raJa iz te cerkve. P Pri Preddvoru, 25. okto-" rat je očitno dobro vedel, Se loteva. V cerkev je vlo-2 naviranjcm stranskih Oj0^.nato pa je z primernim Oje Jem- izkopal sicer z zuna-tfani zavarovana stekla iz Se* 8 Južnem oknu: Križani J ob Kv»nRelislom in Mi. ,v*n°iju križa, v spod-BJ , okn» J« w- Marjeta z S. ,n sv. Barbara s stolno* VerJe*no furlanskih ^di v 14. stoletje. ometa. Oba vitraža merita v širino 20 cm, visoka pa sta 1,40 metra. Na steklu južnega okna je upodobljen Križani z Janezom Evangelistom in Marijo. V spodnjem delu okna je na levi sv. Marjeta z zmajem, desno pa sv. Barbara s stopi om. V drugem severnem vitražu pa je upodobljena Ana Samotretja (Ana z Marijo in Jezusom). Izjemna vitraža iz konca 14. ali začetka 15. stoletja sta neprecenljive zgodovinske vrednosti. Njuna vrednost za slovensko kulturno dediščino je še toliko večja, ker sta izjemno dopolnjevala tudi sicer znamenito notranjost breške cerkve z njenimi freskami iz leta 1437 in poslikanim gotskim lesenim stropom, ki so ga leta 1971 našli pod mlajšim kasetiranim iz 17. stoletja. V cerkvi so tudi zlati oltarji ob straneh cerkvene ladje z letošnjo letnico re-stavriranja. Cerkev so namreč pred kratkim v celoti obnovili, poleg notranjosti tudi streho, za kar je poleg krajanov denar prispeval tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj. Tako obnovljena cerkev je bila kot svojevrstna srednjeveška znamenitost več kot imeniten spomenik naše kulturne dediščine in reprezentančni objekt za turistične in druge oglede. Da so že pred vojno in tudi po vojni ponujali za oba vitražna okna nekateri zbiralci celo bogastvo, vedo povedati pri Celarjevih, kjer so zaradi bližine hiše dolga leta bili skrbniki cerkve. Stavba s tako vredno notranjostjo je srečno prestala potrese in tudi vojno vihro, zdaj pa so jo kot kaže vzeli na piko zbiralci zgodovinskih dragocenosti. Pred dvema letoma je namreč izginila iz cerkve olj- N a mest o vitražev zevata le prazni okenski odprtini na zunanji strani zavarovani z debelim žičnim steklom. Toda tat se je dragocenosti lotil iz notranjosti cerkve. Foto: Jure Cigler na slika Križevega potu, pogrešili pa so tudi svetniško palico. Ob vsem tem je seveda znova treba načeti problem varovanja takšnih znamenitosti. Krajani so prizadeti, ključar cerkve obupan, naša kulturna dediščina pa ob nenadomestljiv predmet iz kulturne zakladnice. Podobno je seveda tudi v vseh drugih cerkvah, kjer imajo dolgoprsti zbiralci dokaj lahko pot do dragocenosti, ki najverjetneje tako kot breški vitraži končajo v tujih zasebnih zbirkah. Dokler bo ostajalo le pri namenih, da bi take objekte zavarovali temeljiteje s klasičnimi ali sodobnimi (alarmnimi) napravami, bodo te hrame plenilci plenili naprej. Tudi s kopijami najvrednejših predmetov in z originali v varnih muzejskih depojih še nismo kaj prida prišli naprej. # Lea Mencinger v°^goriški kongres Stranke demokratične prenove wd komunistično ^socialdemokratsko vsebino I do'|!tl,'ki socialdemokratske vsebine v Stranki demokratične prenove so S]e /^ngresa v Novi Gorici pritajili, na kongresu pa so javno povedali zadovoljstvo in izsilili kompromis. EN« a V°rica. 27 (t ti *!i kot do|B<>ročno oktobra - Ali je bil kom-dobra rešitev za stranko. l^da'^ Prihodnost. Kompromisi, čeprav »ih sodobne politike, so se že večkrat llftbi, posebej če so sklenjeni v trenutkih. Novogoriški. sklenjen tir* 'aML0rn'ki temeljitega socialdemokrat-t£ k ijl, k:i stranke, ki je v Ni \ v« v Jovi Gorici izpu- "3S*Ucna /KS' oht'r^,la P1' «»»o_Stranko somišljeniki neke i socialdemokratske v takem odločil bo v prihodnje delovanje i c prenove, in m pkori1 ^;«kubind080Vorjen C0'1 '»na '^gotovost. Samo sprememba ki .' PreSPU K'm deklaracije o soualdemo-4*'' ra-,un,K 1 'fiinkc namreč ne moreta iz- Ciieh'," 1 ' m.i rrs na strani socialdemo i M dobra, če ostanejo v me-v krat miselnost članov. V Novi $v**suT^.M ' '"'crance, še n kratskega vodstva, vendar ni bila prepričljiva in ima očitno največjo opozicijo na Primorskem in v.ljubljanskih občinah. Vodstvo stranke, ki mu po novogoriškem kongresu načeljuje-ta predsednik dr. Ciril Ribičič in glavni tajnik Franci Pivec, bo moralo na opozicijo računati, na glasno ali tiho, vendar bo morali biti vztrajno, trdno in politično modro, če bo uresničevana kongresna zasnova stranke. Samo takšna, socialistična, socialdemokratska, ima možnosti za javno podporo in volilne glasove, za ugled in moč v parlamentu in tudi za priznanje v mednarodni levici, predvsem pa v Socialistični internacionali. Cas komunizma, vsaj takšnega, kakršnega smo poznali, je mirno. Lepotni popravki ne zadostujejo. Če bi stara ZKS samo zamenjala tablo, bi bila potisnj* na v vlogo maloštevilne lože. Ker pa ni ravnala tako, je plačala na volitvah manjši davek, • J. Košnjek Prostor in čas Lahko bi tudi rekli: prostor skozi čas. Sedanja škofjeloška vlada ima z obema pojmoma ali, bolje, zaradi njih velike sitnosti Prostorski vozli, ki so jih njene predhodnice, potem ko so si bodisi opekle ali umile roke, modro prepuščale prihodnosti, so se zdaj z vso težo zgrnile na kup. Ško/ja Loka je pred prostorskim infarktom. Klavnica, LTH Vincarje in Bandag (proti kateremu se javnost še ni načeperila) so zadnji osamelci, ki bi se že zdavnaj, hkrati z večinskim delom industrije, morali umakniti iz tisočletnega mesta. Zdaj, ko, takšni kot so, le še stežka tekmujejo za trg, naj bi vlada zamahnila s čarobno palico in rešila vozel v korist podjetij (sanacija) in meščanov (izselitev). Vendar to še ni vse; na mizo prihajajo stare (v novi preobleki) različice rešitve mestne obvoznice proti Poljanski dolini Ljudje množično na črno gradijo hiše, ker parcel po velikem razvpitju Kamnitnika uradno ni Še sreča, da v mesto ni podjetnika s kupom novcev, ki bi tu rad spočel donosno proizvodnjo in zaposlil nezaposlene, ker svojega denarja ne bi imel kam vložiti Mesto nima več površin, ki bi jih brez škode za okolje, kmetijstvo, kulturo lahko pozidali Vlak je z ostrejšo prostorsko-urbanisti-čno zakonodajo in s prebujenim javnim mnenjem odpeljal Zamujeno je tudi zato, ker so se škofjeloški oblastniki pred tem do prostora preveč lagodno obnašali ker so trenutne zagate reševali mimo mnenja stroke. Samo primer; stroka, ki se je, žal, pustila (morala?) podrediti dnevni politiki je Trato že 1964. leta določila za industrijsko cono. V njej so kasneje zrasle nove stanovanjske hiše in bloki delavci in stanovalci so postali ujetniki ad-hoc občinske politike, da ne rečemo birokracije. Sedanja občinska vlada je v precepu, iz katerega se skuša profinjeno izmotati tako, da odločitve prepušča parlamentu. Kaj pa drugega, potegnjena za nos, za katerega vleče uprava, gospodarstvo in javnost, v porojeni demokraciji, ko je treba misliti tudi na glasove volilcev, lahko sploh stori? Preveč je zavoženega prostora, časa in zaupanja ljudi, pa premalo denarja za dobre rešitve. Zdi da je edina, kije znala zmedo preroško obrniti sebi v prid, klavnica, ki je obnovo preprosto začela. • H. Jelovčan Jeseniški Železarni ponovno grozi stečaj Železarna hiti v zavetje države Jesenice, 26. oktobra - Jeseniški Železarni 3. novembra ponovno grozi stečaj, kako se mu bo tokrat izognila, še ni jasno, stečajni postopek pa je povsem možen in verjeten, če se medtem ne bo nič zgodilo. V razreševanje razmer v črni metalurgiji je namreč posegla slovenska vlada, ki želi ohraniti zdravo jedro jeseniške Železarne, kar pomeni, da bo prihodnje leto 1.600 železarjev brez dela. Kriza jeseniške Železarne je tako globoka, da se sama ne more več izvleči. Iz pogovora z direktorjem poslovodnega odbora Borisom Bregantom, ki ga objavljamo na 10. strani, je moč razbrati, da je prihodnost Železarne v njenem zdravem jedru, ki ga bo pomagala ohraniti slovenska država. Bo do tega prišlo brez stečaja, je še težko reči, saj je 3. november pred vrati, slovenska skupščina pa naj bi problematiko črne metalurgije obravnavala na prihodnji seji. Svoje bodo morali reči tudi bankirji, ki naj bi s pretvorbo dolgoročnih posojil v delnice postali solastniki železarne, nad čemer pa niso navdušeni. Za Jesenice bodo najbolj občutljiv problem presežki delavcev, v Železarni ocenjujejo, da bodo v prihodnje kruha za približno 3.600 ljudi, kar pomeni, da jih bo brez dela ostalo 1.600. Dobra polovica bo rešljivih tekom prihodnjega leta, za slabo polovico pa odgovora ni. • M. V., Foto: J. Cigler Spomnimo se mrtvih, položimo cvet in prižgimo svečko! Naslednja številka bo izšla v torek, 6. novembra. Uredništvo (g®S®SgiJJ©ISIIGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Torek, 30. oktobra 10 NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Od Balkana do Libana Naslov tega članka bi lahko bil tudi: od balkanizacije k libanoni-zaciji in nazaj. Gre za dva soznačna politična pojma, ki imata v bistvu isto, negativno vsebino. O balkanizaciji so zaceli govoriti po balkanskih vojnah v začetku tega stoletja in odtlej označuje politično razdelitev, razdrobitev ali razkosanje neke dežele, države ali imperija, ki se dogaja na način vojne. Po razkroju avstro-ogrskega in otomanskega cesarstva se je na Balkanu pojavilo več nacionalnih držav in večnacionalna Jugoslavija (Kraljevina SHS). Kakršnakoli že je bila navznoter, sedem desetletij je bila dejavnik stabilnosti v tem prostoru, zdaj pa se končuje tako, kot se je začela - v balkanizaciji. Leta 1975, ko je bilo na Balkanu navidez še vse lepo in prav, se je balkanizacija zgodila v nekem drugem gorovju, v Libanonu. Arabski bratje po krvi in po jeziku (kot bi rekel Cankar), ki so si bili hkrati tujci po kulturi oziroma veri (krščanski maroniti na severu in ob njih tri vrste muslimanov: suniti na obali, šiiti v dolini Bekaa. druži na jugu) so se po stoletjih sožitja ob sirskem, francoskem in izraelskem sekundiranju sporekli in spopadli na življenje in smrt. Agonija te dežele traja že petnajst let in smo se nanjo tako navadili, da nas sploh ne vznemirja več. Nedavno pa se je v Libanonu zgodilo nekaj, kar smo v senci velikih zunanjepolitičnih tem (kriza v Zalivu, združevanje v Evropi, nobelovec Gorbačov...) skoraj spregledali: krščanski general Aun se je kar naenkrat odpovedal svojemu poveljstvu in se zatekel v francosko ambasado. Daljnovidnejši opazovalci so v ozadju te na prvi pogled nejasne poteze kmalu ugledali Zaliv; Aun, kije poprej užival odkrito podporo Francozov, tolerirali pa so ga tudi Izraelci, je moral oditi, ker je Irak zasedel Kuvajt - iz česar po logiki velike politike sledi, da Libanon pripada Siriji! Po iraški agresiji je namreč v Zalivu nastala nenavadna koalicija. Na eni in isti fronti so se začele razvrščati ZDA, Zahodna Evropa, Saudova Arabija, Egipt, Sirija in - Izrael; po fundamentalističnem zbližanju med Irakom in Iranom se je tej druščini pridružila še SZ. Sirija, Izrael in Francija kot glavni zunanji spodbujevalci libanonske krize so se tako znašli na isti obali in Aun je moral v vodo. Tudi sicer je očitno, da se težišče bližnjevzhodne krize prenaša z arabsko-izra-elskega spora na spor med Irakom in "ostalimi", med fundamentalisti in zmernimi. Temperatura v Zalivu raste, v Libanonu pa pada. Balkanizacija zapušča Libanon in se vrača v domače kraje, na Balkan. Jugoslaviji grozi prav tisto, kar so ji nekateri prerokovali že pred leti - libanonizacija. Razmajani državni tvorbi bratov po krvi, bratrancev po jeziku in tujcev po kulturi se obetajo razpad, vojaški udar in državljanska vojna. Je pa nekaj, v čemer se Jugoslavija pred libanonizacijo bistveno razlikuje od Libanona, kakršen je bil pred balkanizacijo; zunanje sile. vpletene v libanonsko krizo, so jo s svojim ravnanjem še pospeševale. Evropa pa očitno ni zainteresirana za kaj takega. Svarila, ki se slišijo iz fVashing-tona in Moskve, so si skoraj istovetna, Italija in Avstrija si očitno ne želita državljanske vojne na svojih mejah, albanski voditelj Ramiz Alija pa je Lončarju v Tirani zagotovil, da Albanija ne preži na Kosovo. Nekateri (denimo dr. Janez Drnovšek) menijo, da je treba "umiriti žogo", počakati na rezultate demokratičnih volitev v preostalih štirih republikah in pospešiti depolitizacijo vojske. Boljševiški fundamentalisti, ki še vedno prevladujejo v teh okoljih, so podobni Saddamu Husseinu in islamskim fundamentalistom - vse bolj osamljeni so in napadalni. Tisti, ki pri nas grozijo s silo, imajo brez zunanje opore malo možnosti in malo verjetno je. da bi se moral kak jugoslovanski general po dolgih letih državljanske vojne zateči v neko tujo ambasado. Če je z Jugoslavijo res konec, potem je vprašanje, ali se njeni dediči lahko sporazumejo v miru, brez vojne. "Zemljepis zapoveduje zgodovini", pravi francoski predsednik in sosedov ne moreš zamenjati. Francozi in Nemci so iz dednih sovražnikov postali zavezniki in prijatelji. Lahko prav to postanejo tudi "bratski" narodi'' Miha Naglic Rejc med radovljiškimi gospodarstveniki Radovljica, 29. oktobra - Izidor Rejc, republiški sekretar za industrijo, se je včeraj sestal z gospodarstveniki iz radovljiške občine in se z njimi pogovarjal o aktualnih gospodarskih razmerah in o načrtovanih zakonskih rešitvah, ki urejajo to področje. (Več o pogovoru v naslednji številki.) KOZMETIČNI SALON IN SAVNA KERN MARTA KOROŠKA 5 64000 KRANJ TEL (064 ) 23 650 (HOTEL CREINA) GLAS Ob 39-lrtniri jr kolt-kfiv (.orenjskrga glasa prejel red /»lug s srebrno /ve/do Ustanovitelj 1» izdajatelj CP Glas, Kranj, tisk ČCP Delo LJubljana, TOZD TCR Ljubljani Predsednica CMopMMfl IVala Kristina Kobal naročnina in IV. trimesečje je 160,00 din (ioienjski nl.is Urtjajno in pišoinu Štefan žargi (glavni urednik in direktor). I «itpoldina Doc nt«j t: d zgovornega urednika I, Vilm« Kaamik (Sport, turizem poslovne informacije), Danica Dolenc (/.i dom In d milno, zanimivosti, Jr/ioi. Danica /.a»rl - ž.lebir (socialna politika gorenjski kraji in ljudje). Andrej žalar (Mtfljkkl kr.i|i in ljudje, komunalni- de|.i \ nosti) l*a Mencinger (kultura) Helen« JtlnsVnn 11 t r i rr injr i/ šolskih klopi kronika Škofja Loka) < veto /.aplotnik (kmctiislso Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice). Stojan Saje (družbene organizacije, ekologija). Jože Kosnjck | notranja politika. Ipon i. Marija V«4ioi!iali|,i l Igor Pokom (Obliko«, anje) Ivo Sekne, Sad« Prevc m Mirjana Draksler (tehnično Urejunjt) in Marjnta Voslli (lektoriranje^_ Naslov uredništva in uprave: Ki inj Mošf PijfldCJ« I Kranj Tekoči račun pri SDK: I I00-60J H999 telefoni: direktor in glavni uradnik 29 443, uredništvu 21-8*0 in 21 N*s ekonomska propaganda 0-917, računovodstvo, naročnine 28-4o.L mali oglasi 274fjQ \o.h|..vljenih pisem in slik no vračamo časopis ja oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 I ' _^^^^ Na kongresu v Novi Gorici je nastala Stranka demokratične prenove brez komunističnega predznaka Stranka slovenske politične levice V soboto kasno v noč so se delegati po večkratnem glasovanju odločili za novo ime stranke, za Stranko deBf kratične prenove. Pretrgana je bila popkovina s komunizmom in boljševizmom in zgrajena naveza s socii"* mokratskimi, socialističnimi oziroma levo usmerjenimi strankami. Razveza s starim ni bila lahka, kar je P, kazal tudi novogoriški kongres. Za predsednika je bil izvoljen dr. Ciril Ribičič, za glavnega tajnika pa Fra^ Pivec. Nova Gorica, 27. oktobra - O tem strankinem zasuku, ki je bil pričakovan in se bo, po besedah članov vodstva stranke, marsikdo še odpovedal članstvu, marsikdo pa bo vanjo vstopil, kar se že dogaja in to počno predvsem mlajši, kar pretekala leta ni bil običaj, priča tudi politična deklaracija o socialdemokratski prenovi, sprejeta na kongresu. Sprejet je bil nov statut stranke, ki postavlja sodoben organizacijski koncept, brez centralnega komiteja, ampak s konferenco kot najvišjim organom, sorazmerno veliko svobodo člana ali skupine, predsedstvom in predsednikom stranke, izvršilnim odborom ter operativnim glavnim tajnikom. Stranka demokratične pre- brez družbene pravičnosti in ne nove želi postati središče slovenske politične levice in veljavna tudi v Socialistični interna-cionali, od česar bo odvisen tudi ugled doma. V politično deklaracijo so na kongresu napisali osnovna izhodišča, ki so osebna izkaznica stranke: suverena, neodvisna in samostojna Republika Slovenija, zavezanost volji slovenskega naroda in državljanov Slovenije, izraženi na demokratičnih volitvah in drugih oblikah demokratičnega vplivanja, Slovenija naj bo dom ljudi, ki so svobodni, enakopravni in solidarni, naj bo država družbene pravičnosti in enakih možnosti, družba, ki živi v sožitju z naravo. To je za stranko demokratični socializem, to je avtonomija civilne družbe, v kateri so človekove pravica in državljanske svoboščine najvišje vrednote. Stranka je za Slovenijo kot pravno državo, za parlamentarno demokracijo, za večstrankarski sistem, za regionalno in lokalno samoupravo, za napredek, ki izhaja iz znanosti, za sodelovanje različnih kultur, za svobodo miselne in umetniške ustvarjalnosti, za spoštovanje medsebojnih razlik, za ločitev cerkve in države in za varstvo vseh manjšin, tako narodnost- razvoja brez podjetništva. Zavzema se za tržno gospodarstvo s polno družbeno odgovornostjo države in kapitala, za enakopravnost vseh oblik lastnine, ekonomska demokracija mora zagotavljati politično, lastninjenje in denacionalizacija pa morata potekati skladno z merili ekonomske učinkovitosti in socialne varnosti. Za stranko so nujni avtonomni, svobodni in samostojni sindikati, narava mora biti varovana in negovana, podeželje se mora pospešeno razvijati na račun manjše razlike med življenjem v mestu in na deželi. Smo za Evropo regij in narodov, zoper dominacijo in nasilje in za enakopravno vključitev v Socialistično inter-nacionalo. Milan Kučan: Cas iskanja zavezništev Predsednik predsedstva Republike Slovenije je v nagovoru dejal, da je sedaj čas iskanja zavezništev in prijateljstva doma in na tujem in ne čas prepirov. Ponosni smo, je dejal, da smo bili odporniško giabanje znotraj stranke. Sedaj je treba znati v demokraciji živeti. Franci Pivec, glavni tajnik stranke. nih kot političnih, kulturnih, spolnih in verskih. Stranka je povezana z ideali slovenske socialistične, socialdemokratske, krščanskosocialistične misli ter z državotvornostjo NO H ter seveda načeli Socialistične inter-nacionale. Stranka demokratične prenove trdi, da ni svobode Na kongresu je bilo sprejetih več izjav. Demokratični forum se je izrekel za mir in varnost ljudi, mirno rešitev jugoslovanske krize, demilitarizirano Slovenijo, zeleno deželo, civilno družbo, sodobno socialno državo in razvito gospodarstvo, zelena frakcija je ponovila stališča do varovanja okolja in demilitarizacije, ženska frakcija pa je opozorila na vedno manjšo vlogo žensk v družbi. Deklaracija o preteklosti pravi, da se člani stranke ne mislijo preteklosti odpovedati z. begom v druge stranke ali v zasebnost. Imajo odnos do nje, sodbo pa naj da zgodovina, ne pa trenutni politični interesi. Resolucija 0 novi ustavi pa ponavlja si ;t I is če stranke za konfederalno Slovenijo in vztraja na že znanih stališčih prenoviteljev do nove Sindikat na letališču Poldruga stotnija v Neodvisnosti Brnik, oktobra - Pred dobrim tednom so zaposleni na brniškem letališču osnovali konkurenčno sindikalno organizacijo in pristopili k Neodvisnosti. Predsednik novega sindikata Janez. J lini jo kot motiv za lo navedel nezadovoljstvo z obstoječim sindikatom, da jt> preveč direktorjev. »Svojih idej v starem sindikatu nismo uspeli uveljaviti,« nam je povedal Janez Juvan, »tudi sindikalna konkurenca v podjetju je lahko le v prid delavcem, vrh vsega pa smo prepričani, da je bilo vodstvo doslej edinega obstoječega sindikata v podjetju preveč direktorjev. Naš sindikat je bil onemogočati na vsakem koraku, tako da celo ustanovnega občnega zbora nismo imeli v podjetju, pač pa v gostilni Na Jami v Šenčurju. Prve dni so se Neodvisnosti v našem podjetju priključili 103 člani, do danes jih je že 140, medlem ko je vseh zaposlenih 409.« ZL Na ustanovnem sestanku so terjali referendum 0 zaupnici direktorju ter o legitimnosti delavskega sveta in disciplinske komisije, o čemer bo beseda tudi na današnjem sindikalnem sestanku. Zaenkrat je letališki sindikat Neodvis nost še v precej praznem prostoru, ker nima do kraja urejenih pravilnikov, vendar ga ta čas zastopa pravnica Neodvisnosti Irena Virant. Sicer pa več o dogajanjih na letališču v eni prihodnjih številk. • I). Ž. Dr. Ciril Ribičič, predsednik Stranke demokratične pre"0" Dr. Ciril Ribičič: Smo dediči pozitivnega Stari in novi predsednik Stranke demokratične prenove f uvodnem govoru dejal, da prenovitelji obsojamo in obžaluj* ■ vse oblike revolucionarnega nasilja v imenu utopičnega koffl* . stičnega projekta, primere fizične in duhovne represije. P0*?-^ poboje, montirane procese, kadrovske čistke. Ne bomo pa - . lili, da bi kdorkoli kritično vrednotenje preteklosti, ki ni nOŠ&M vendar naša bolj kot vse doslej, zlorabljal za prikrojevanje *° dovine. Nasprotujemo enačenju osvobodilnega boja z drzd^M sko vojno, s sramotnim izdajstvom svojega naroda in ena L. boja za zedinjeno Slovenijo z bojem za neko drugo domo*' Smo dediči pozitivnih procesov in opozicijskih tokov v KP oi,^, ma ZK od upora zoper stalinizem dalje do upora v partiji v <* j ~:__/„...„.• on jj.. ___I.. ~ i4 t________Tri hit '"^ K*' de* gi polovici 80 let. Po odhodu s 14. kongresa ZKJ stranka formalno ni več priznavala nobenega nadrejenega centra. stranke po volitvah je bila globoka, vendar jo je preživela. *|J so ji ostali mnogi starejši člani. Stranke ne zanima notranji gemonija, ampak ustvarjalno sodelovanje in medsebojno za!A nje v stranki. Le-ta sprejema vrednote evropskih demokrat* levih in levosredinskih strank. Smo za pravo socialno detno cijo, od gospodov v vodstvu sedanje socialdemokratske zvel'j\ pričakuje, da bodo te svoje usmeritve, če so jih že zapisali v žna registrirana imena, dokazali tudi doma, ne le na srečati I tujini. Mednarodno sodelovanje demokratične levice sega 1°M strani, obsega pa vse ravni. Gradili bomo mostove in :°v 1 štva, da bo balkanski sod smodnika postal mirovna skup*10 ustave. V stališčih kongresa do aktualnih vprašanj pa so zapisali, naj lastninjenje poveča ekonomsko učinkovitost podjetij, da popravljanje starih krivic ne sme povzročiti novih, da je soupravljanje delavcev civilizacijski dosežek in pogoj ekonomske uspešnosti, da stanovanjska reforma ne sme biti izgon stranovalcev, da mora biti zaposlovalna politika aktivna, direktorstvo pa poklic, ne pa nagrada ali kazen za P oli^ trt pripadnost. Kongres je na novo program slovenskih Prel1jt< ljev, javno pa je tudi sk° §■ sede predsednika strafl^ pff Cirila Ribičiča povedal. ^ novitelji obsojajo in obža ■ vse oblike nasilja v iniefl pičnega komunistične^3^,, jekta v zgodovini, pred*'* t koj po vojni in v Z*^j5f demdesetih let. • J. *°*r Danes se bo spet sestal slovenski parlament Nadaljevanje četrtkove seje Na četrtkovi seji skupščine Republike Slovenije je " bil" . ._---------- '-j. r^*-"'"nuji j- ko razpravljanja, sklepanja pa malo in se večina prt" nih zadev prenaša na današnje zasedanje. Ljubljana, 25. oktobra RepuMiška skupščina hi rnoral«.jtf lok sklepali o dveh, za gospodarstvo pomembnih zakonih. Pr yn1_ kon o razpisu obveznic Republike Slovenije za spodbujanj* • >tne/nie je /;i "o m V u in.u k pomagale p.i n u bi "^c? i ki 10 Že nek.ii časa v težkem položaju zaradi /ve/ne gospoda^ „jj ,, tike, zato se Slovenija odloča za svojo pomoč. Drugi /akt"1 P J\ zaščidl slovenske proizvajalce zivme, mesa, mesnih i/delk<>?' | in mlečnih izdelkov preti uvozom cenejših proizvodov i/ 1,1,11 $ nji tak primer je bil uvoz mesa i/ tujine. O obeh predlogih r razpravljali, sklepali pa ne, lo naj bi storili na današnji sL'-,ix«<* Skupščtana je po hm in razpravi izvolila Aniona l>r«bn''.^ publiškejja javnega tožilca. 1'akšna razprava je bila piu ik "■ b\\o veliko vroče krvi m prerekanj med poživijo m opozicij0 A 'jali .kupšCitiske konusi|e /a volitve in imenovanja Kandid' ^ la dva: Anion Drobnič in dosedanji javni tožilec Pavle Car.. £ Z« ponovno izvolitev predlagala Socialistična stranka !''. razpravi o kandidatih je bilo zelo malo besed o strokov ii|,s" ,[#' la priznana obema), ampak o njuni politični preteklosti, ^.^ij bil pripadnik domobranske vojske (takrat je bil star irinaj"' (y) njih trinajst let pa je bil samostojni odvetnik), Pavle Car li;l^jljj Žalec v letih partijske vladavine. Pretilog opozicije, da hi P ^ tretjega, neobremenjenega kandidata, ni prodrl, čeprav P \t predlagateljev imamo v Sloveniji visoko usposobljene in 1 (ri tujem jiri/.nanc strokovnjake Šlo je torej za metanje JtrOJ ke odločilo pa je glasovanje, v kaleietn |e za Drobim i •'l,'v\,v Od 209 poslancev Manj v rove krvi |e bilo pri izvolit vi peU'M3 ^ ustav nega sodišča. Predlagatelj |c ptedsedstvo lepubhke i'1 '-\ \r ustavnega sodišča je bil izvoljen mag. Malev/ krivic, ki lL"1,1 209 glasov DOttnna spopadov med parlamentarno večin* cijo ne pojenjuje. Še vedno se suče na političnih vjm.iš dovini. čeprav so le redki od se ni z njo, manj ostrine in zagi m u.i političnih vprašanj1 '^\\ •edanjih poslancev neposrcUj„ M etosti pa je pri gospodarstvu jfj problemih druibe, ki pa se veliko bolj kol zgodovina groze v #i jo na nas Prav |ii i teh problemih pa |C sed.i| slovenski par'0 manj učinkovit • J. KoSnJrk IPrek, 30. oktobra 1990 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN @©S^S»IEHGLAS Zapleti v kranjski Mlekarni in v Živilih Vodstva zavračajo sindikat predsedstvo Sveta kranjskih sindikatov je obravnavalo konflikte vodstva kranjske Mlekarne in Ži-Vlj s sindikatom, ki se v obeh podjetjih skuša postaviti na noge. V Mlekarni je že sprožil stavko in odstop vodstva, v Živilih se zaplet utegne prav tako zaostriti, saj tudi delavski svet nima posluha za s,ndikalne zahteve. Kranj, 26. oktobra - Predsedstvo je sprejelo stališča in priporočila glede nagrajevanja mened-*erjev, ki smo jih v Gorenjskem glasu te predstavili, v oporo in "apotek bodo lahko delavskim svetom. Dodati kaže. da sindikat n' Partner v pogajanjih o mened-žerskih plačah, opozoriti želi na ekscesne pojave v zadnjem času. saj se ponekod direktorji obnašajo kot lastniki in si določajo zelo Vlsoke plače. Tako smo slišali še Za primer Iskre Telekom, kjer je polovica delavcev prejela zajamče plače, za 255 vodilnih in vodstvenih delavcev pa je višina P*ače postala poslovna skrivnost. naJvišja menda znaša celo 95 tisočakov. Delavski svet je izgubil svojo vlogo, organ upravljanja je Postal upravni odbor, ki pa ga sestavljajo direktorji. . prav v holdingih. ki razpolaga-J0 z ogromnim družbenim prečenjem, nimajo ustreznega or-^"a upravljanja, saj v tej vlogi Izstopa vrhovni menedžment, Kar je ekonomski in pravni ne-s^sel, ki ga je treba odpraviti z obvezno uvedbo začasnega skrbiva, je eno od stališč kranjskih sindikatov k osnutku zakona o privatizaciji, podrobneje jih bomo predstavili v prihodnji številki. Dobro pripravljena stališča so dobila podporo brez posebnih pripomb, razprava pa se je razvnela, ko so obravnavali informacijo o razmerah v kranjski Mlekarni in v Živilih. V Mlekarni je pred kratkim prišlo do stavke, ki jo je predsednik kranjskih sindikatov Jože Antolin označil kot dobro pripravljeno, zahteve so bile jasno postavljene, elegantno so izpeljali glasovanje o zaupnici, ki je bila zahtevana že na zboru delavcev. Zgodilo se je tisto, kar se je moralo zgoditi, je še dejal Antolin, saj je vodstvo zavračalo sindikat, ki se je šele v zadnjih mesecih postavil na noge, nezaupanje in medsebojno nespoštovanje je bilo na zelo nizki ravni, tudi naprej bomo nudili vso podporo sindikatu Mlekarne in tistim, ki so začasno prevzeli vodenje podjetja. Sindikalni zaupnik v Mlekarni Jože Snedic je dejal, da je zdaj prišlo do pravnih zapletov. po podjetju je zadnje dni krožilo anonimno pismo, najtežje pa je trem, ki so vodili stavko. V Živilih je do konflikta med vodstvom in sindikatom prišlo zaradi povišanja plač 229 vodilnih in vodstvenih delavcem, o čemer je odločal delavski svet. V skladišču je bilo tedaj zelo vroče, vendar sem zagovarjal legalno pot pogovorov, žal pa jih je vodstvo zavrnilo, je dejal sindikalni zaupnik Vinko Janežič Zahteve so bile nato postavljene na občnem zboru sindikata, nakar so se začeli pritiski name, obdolžen sem bil, da sem obveščal javnost, kar ni res (potrdimo lahko, da ni res op.p.), da delam zgago v podjetju, pripravljen je scenarij, da bom moral počasi oditi, je še povedal Janežič. Predsednik kranjskih sindikatov Jože Antolin je dejal, da gre v Živilih prav tako za zavračanje nove vloge sindikata, ki se je tudi tam šele postavil na noge, kar počne celo delavski svet, ki se spušča v pristojnosti sindikata. Pregledal sem dokumentacijo, šlo je za nekritičen odnos in namerno zavajanje članov delavskega sveta, zlasti glede razmerja med plačami, tolmačenja, da je to predpogoj za kolektivne pogodbe, da je pomembna le velikost podjetja in da se morajo odločiti sami, brez predhodnega iskanja mnenj delavcev, skratka delavski svet je bil spretno izrabljen za glasovalni stroj, je dejal Antolin. Podprli bomo sindikat Živil pri njegovih zahtevah po ponovnem preverjanju odločitev na delavskem svetu, bojim pa se, da se bodo ponovili dogodki v Mlekarni, je dodal. Na seji je nato prišlo do spora med člani izvršnega odbora sindikata Živil, Brigita Flajnik je dejala, da ji ni všeč, ker perejo perilo pred drugimi, če ga sami v hiši ne uspejo in dodala, da v maloprodaji nezadovoljstva delavcev ni bilo, pri zadnji plači pa so dobili za tisoč dinarjev bonov. Sindikalisti Iskre so nato natresli nekaj zanimivih lastnih izkušenj, ki jih lahko strnemo v nasvet, da se je potrebno pogovarjati, da se morata sestati sindikat in delavski svet in se pogovarjati tako dolgo, da najdejo rešitve. • M. Volčjak Ub eralna stranka o osnutku zakona o privatizaciji (in drugih vprašanjih) Kukavičje jajce v ne povsem Demosovem gnezdu J"b|jana, 26. oktobra - Predstavniki Liberalne stranke so na novinar-,1 konferenci v petek povedali svoja stališča do političnih dogodkov v ?8°xlaviji, d0 nove slovenske ustave, osnutka zakona o privatizaciji ter **katerih ukrepov slovenske vlade, predstavili pa so tudi nekaj svojih slogov. l '»Bo Paš je dejal, da je Srbija ^ ^dnjimi ukrepi javno pokaza-Uv i3 v nJeni politiki ne gre za .c|jav|janje jugoslovanskih in« njesov in da je javno poudarja-l. fcderalnega koncepta rešitve lev Boslavije le taktični srbski ma- Jugoslavija je politično in j3tjPotlarsko že prenehala obsta-' ukrepi Srbije so protekcioni- da so v ustave 'beralci ocenjujejo, "jHutku slovenske nar<>dnosti prevelike da ne ustrezajo pravicam ^s'n manjšin. Menijo, da jp°lVen'Ja za zdaj še potrebu-L Uno <*a bi bila demili- te -™Ja mogoča j • ko bi se tako dogovorila v*°*ednjimi in drugimi drža-e '■ Zavzemajo se tudi za t£Fmni parlament, za pq ol,,<> vlogo šefa države tudi ;a spremembo slo->»** ustave šele po- stični, usmerjeni predvsem zoper blago s Hrvatske in iz Slovenije, in tudi po mednarodni gospodarski ureditvi nedopustni. Kar zadeva novo slovensko ustavo, je predsednik Liberalne stranke Franc Golja dejal, da se njihova stranka zavzema za gospodarsko in politično samostojno Slovenijo ter tudi za enakopravnost gospodarskih subjektov. Liberalci kritično poudarjajo, da je vlada v zadnjem času dala 200 milijonov dolarjev za reševanje velikih podjetij, ki pa so ga namesto za zdravljenje gospodarskih temeljev pretežno porabila za izplačilo osebnih dohodkov. Vladi tudi očitajo, da je zelo malo storila za drobno gospodarstvo pa tudi to, da z zakonom o izvoznih dajatvah dela razliko med malimi in velikimi gospodarskimi subjekti. Po zakonu so do izvoznih spodbud upravičena le podjetja, ki na leto izvozijo najmanj za 20.000 mark, v Sloveniji pa je še okrog sedemsto podjetij / manjšim izvozom, zato so predla- Predstavniki Liberalne stranke so na novinarski konferenci povedali, da je "vojna " med ZSMS, ki si je v ime dodala še Liberalna stranka, in med nekdanjo Slovensko obrtniško stranko, ki se je preimenovala v Liberalno stranko. (vsaj začasno) končana. Iz odločbe, ki smo jo prejeli tudi novinarji, je razvidno, da ZSMS-Liberal-na stranka ne sme več uporabljati dodatka Liberalna stranka in da to ime lahko uporablja le nekdanja Slovenska obrtniška stranka. gali, da bi spremenili zakon in dali izvozne spodbude vsem. ki so v zadnjih treh mesecih prodali na tuje za najmanj tisoč mark blaga. Liberalna stranka je zelo kritična tudi do osnutka zakona o privatizaciji, oporeka mu predvsem troje: ker trg vrednostnega papirja pri nas ne deluje, se ne strinja, da bi lastnike razlaščenega premoženja "odpravili" samo z delnicami in obveznicami, nasprotu- Sečnja tudi že na račun prihodnjih let je internim delnicam, ker omogočajo razne mahinacije, pa tudi ustanovitvi agencije, ki bi z denarjem sklada postala premočna vladi. Peter Smuk je dejal, da predlagane oblike privatizacije puščajo ob strani pravice delavcev do soudeležbe zaposlenih pri lastninjenju, saj jim le navidez dajejo možnost za odkup internih delnic, realno pa ne. "V kranjskem Merkurju so izračunali, da bi zaposleni morali v dveh letih za odkup 15 odstotkov internih delnic nameniti deset mesečnih plač. Sprašujem se. kdo bi lahko preživel dve leti samo s štirinajstimi plačami? Prof. Bajd pa je izračunal, da bi zaposleni šele v stotih letih uspeli odplačati svoja podjetja," je dejal Peter Smuk in poudaril, da je zakon kukavičje jajce, ki ga je uspela v ne povsem Demosovo gnezdo (izvršni svet) vsadili bivša vodilna politična struktura. Ce se bo to jajce izvalilo, si bo bivša politika za mnoga leta zagotovila materialno prevlado in usmerila gnev Slovencev na Demosovo oblast, ki bi razočarala sedanje samou-pravljalce in lastnike razlaščenega ali kako drugače odvzetega premoženja. • C. Zaplotnik Jkafu , 29. oktobra - Škofjeloški izvršni svet je zaradi težav v do-t«vtj,| to/du Cozdarstvo in v Gozdnem gospodarstvu Kranj sploh, ki so Efta *ar,<'' prepovedi sečnje v družbenih gozdovih sprejel četvero ^"(ji, * Ku/darje je podprl v zahtevi po spremembi zakonodaje s po-iL Rudarstva, poslance v republiški skupščini zadolžil, da o tem *cii!°r'j° * Parlamentu, (.(. Kranj pa, da predloži program raciona-1)1 ^ Poslovanja v potrditev republiškemu ministrstvu in da s težava-*hi tudi ostale občinske izvršne svete. dirn01 Jc n;l torkovi seji povedal W(H (itl Kranj Miloš Martini ,So gozdarji doslej oskrbo-J%4 ^ačo lesno industrijo s ltSi| '*"<> Mi 0(10 kubičnimi metu v()|jna leto, kar je bilo sko.ai do-h\J'y rtjene potrebe. Letos so Zrr»anjianje sečnje zaradi W-0lT1(,\ predvideli /-i hli/u munjšo oddajo in do av- irio gusta uspeli zmanjšati število zaposlenih za petnaisi odstotkov. Moratorij na sečnjo v družbenih gozdovih je prilil novega ognja Zaposlenost se bo do konca leta /manjšala /a okrog 20 odstotkov. Kljub temu (Ki Kranj lahko pie živi le še nekaj mesecev prihodnjega leta, če se razmere ne bodo spremenile Gozdarji se dogovar- Jdovljica med alpskimi mesti? 0°^° nli^i °'t'0',r* " zbori radovljiške občinske skupščine jrUtlstv Pnc,n ^'sedanju v sredo, 7. septembra, sklepali tudi j» ,PnostU- ohć'ne Radovljica v delovni skupnosti alpskih mest. 0'f |-j ,tna sedež v Treniti (Italija), njen glavni cilj pa je ra/vi-kJVm c'°vanje med alpskimi mesti na gospodarskem in kul *V *c udi°iju Predstavniki radovljiške občine so se 26. okto-4|t,0vunskupščine delovne skupnosti in študijskega po-h''»h iJa ° turističnem razvoju in kakovosti življenja v alpskih C^°vin' M) SC V Povo'nem iasu spremenila bolj kot v vsej svoji |jji.je .glavno vprašanje, ki si ga zastavljajo v delovni skup-K^thcri . 0 "hraniti njihove značilnosti in njihovo drugačnost ^OK*V| 1 vt'likimi nižinskimi mesti severno in južno od alp- jajo o spremembah zakona o gozdovih, predvsem s kmečko zvezo, in o tem, naj bi se v republiki oblikovala javna gozdarska služba, ki bi gasila že katastrofalno načete gozdove, zlasti na Koroškem in Gorenjskem. Široka je predlagala, naj bi za to oblikovali manjša podjetja, ker bi bilo sedanjega potenciala znanja in opremljenosti škoda razpustiti in ga kasneje na novo graditi. Predvidevajo, da bi se število zaposlenih v gozdarstvu razpolovilo. Miloš Martinovič je tudi vztrajal, naj država pomaga reševati socialne probleme zaposlenih, če je že sprejela moratorij. V GG Kranj imajo program racionalizacije, vendar jih hromi sklep prejšnje republiške vlade o prepovedi reorganizacije, konkret-neje ukinjanja lozdov. Direktor škofjeloškega tozda Janez Bedrač je povedal, da so letos sečnjo delno prerazporedili na površine, ki jih prepoved ne zajame, ter da že, vendar v okviru desel let nega programa sečnje, sekajo na račun prihodnjih let Kljub temu so morali sečnjo zmanjšati za 2000 kubičnih metrov, kar pomtfti tri do štiri milijone dinarjev izpada dohodka. Prepoved sečnje zajame 66 odstotkov vseh družbenih gozdov na Škofjeloškem. Janez Bedrač je dejal, da v (še družbenih) gozdovih, ki so padli pod prepoved sečnje, gozdarji opažajo povečane kraje lesa, bodoči domnevni lastniki pa celo z grožnjami onemogočajo nadzor. fClani izvršnega sveta so menili, da morajo gozdarji predvsem sami ponuditi rešitve, se pripraviti za preoblikovanje v javno službo, za presežne delavce pa ne zahtevati upokojitev, ampak tiru go delo. • H. Jelovčan Protestna izjava za javnost Občinski odbor SSS Radovljica je obravnaval problematiko Elana in sklenil nasloviti na Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije in Izvršni svet Skupščine občine Radovljica javno protestno izjavo. Občinski odbor SSS Radovljica protestira proti ravnanju in postopkom Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije v okviru prizadevanj za prisilno poravnavo dolga ELANA. Ugotavljamo, da republiška »vlada« ni izpolnila pričakovanj in obljub, ki jih je dal gospod Izidor Rejc ob ultimativni zahtevi, da delavski svet Elana imenuje gospoda Petra Lampica za direktorja Elana. Garancije, ki jo je tedaj republiška vlada pogojevala z imenovanjem Petra Lampiča, torej z njihovo kadrovsko rešitvijo, Elan ni dobil, kar je po našem mnenju odločilno vplivalo na razsodbo sodišča o stečaju Elana. Vest o stečaju je presenetila občane občine Radovljica, še posebej delavce Elana, ki so bili prepričani, da bodo slovenska vlada, njena posebna komisija, novi direktor in tudi občinski izvršni svet storili vse, da do stečaja ne bi prišlo. Stečaj Elana pomeni socialno negotovost za njegove delavce, ki so leta in leta dobro delali in se marsičemu odrekli, da je Elan lahko veliko vlagal trer dosegel mednarodno priznano blagovno znamko. Socialisti ugotavljamo, da pomeni stečaj Elana tudi velik pritisk na nivo družbenega standarda v občini. Občinski odbor SSS Radovljica je že septembra v občinski skupščini zahteval konkreten, finančno podprt, socialni program v primeru stečaja Elana. Kot nam je znano, takega programa v občini Radovljica ni, je pa nova občinska vlada na predlog nekaterih političnih strank znala pohiteti s pripravo Odloka o funkcionarjih, ki nepreklicno opravljajo funkcijo, čeprav le-ta pomeni podražitev delovanja občinske skupščine in njenih organov. Socialisti apeliramo na vse odgovorne organe in institucije, da preprečijo morebitno »divjo« privatizacijo in težnje, da bi se vrednost Elana umetno znižala. Zahtevamo javni stečajni postopek, javno reorganizacijo Elana in javno morebitno privatizacijo, ter še posebej odgovornost tistih, ki so krivi za stečaj. Hkrati socialisti ponovno poudarjamo, da morajo načela sodobne socialne države kljub močnim neoliberalnim pritiskom najti trdno mesto v rešitvah aktualnih družbenih in ekonomskih vprašanj. Socialistična stranka Slovenije Občinski odbor SSS Radovljica Predsednik: Anton Kapus 9. januar zadnjič škofjeloški praznik? Praznik naj ne bo dan žalovanja Škofja Loka, 29. oktobra - Zaradi negativnega odjeka, ki jo je pobuda škofjeloškega odbora Slovenske demokratične zveze za spremembo občinskega praznika doživela v javnosti, zlasti med nekdanjimi borci NOV, je stranka v četrtek sklicala tiskovno konferenco. Na njej so strankarski veljaki razložili dober namen pobude in skušali odgovoriti na polemike posameznikov, ki s sprevračanjem dejstev, kot pravijo, zavajajo javnost. Mojmir Tozon je dejal, da pobuda, ki so jo najprej naslovili pripravljalnemu odboru za praznovanje občinskega praznika, sloni na predvolilnem programu Demosa, v katerega so med drugim zapisali, da bodo razna praznovanja, poimenovanja ulic, trgov, šol, društev razbremenili ideoloških primesi. Torej gre s pobudo za izpolnitev obljube volilcem. Mojmir Tozon je tudi dejal, da želijo praznik veselja, kot ga imajo drugod v Evropi, in ne dan žalovanja ter obujanja spominov na hude čase. S svojim predlogom, naj bo občinski praznik 30. junij, zgodovinski dan, ko se Skofja Loka davnega 973. leta prvič pojavi v pisnih virih ob veliki delitvi posesti freisinškim škofom na območju današnje občine, so se v stranki želeli ogniti tudi drugi skrajnosti; poimenovanju praznika po farnem patronu ali, kar bi bila še hujša skrajnost, praznovanju datuma pomora v Crngrobu. Ob tem se je Mojmir Tozon opravičil borcem, obžaloval, da je pobuda izzvenela nekoliko preostro, ob vpletanju veselic in srečelova žaljivo. Namen ni bil, da bi koga žalili ali jemali, kot je nadaljeval Vincencij Demšar od krščanskih demokratov, odporu, vstaji zgodovinsko veljavo velikega dejanja. Res pa je. da ni povsem jasno, kaj se v Dražgošah pod okriljem občinskega praznika 9. januarja praznuje; ali dražgoško bitko, spomin na padle borce, ali spomin na 48 fantov in mož, ki so po umiku Cankarjevega bataljona padli kot žrtve okupatorjeve represije. Zgodovina o Dražgošah še ni rekla zadnje besede. Jernej Prevc je povedal, da so mnenja med samimi Dražgoša-ni deljena. Nekateri, zlasti starejši, so 9. januar praznovali v spomin na žrtve, druge, mlajše in z NOV neobremenjene, militaristi-čni prizvok praznika odbija. Za Alenko Potočnik-Lauko je tragično, ker mnogi Slovenci, največkrat borci in partizani ter pretekli pisci zgodovine pravijo, da je NOV najsvetlejše obdobje v zgodovini slovenskega naroda. Kako moremo kot takšno označiti obdobje petletne morije, med katero so Slovenci stradali, trpeli, se bali, sovražili, se bojevali in umirali, ko so za sabo puščali neštete znane in neznane grobove, požgane domove, neštete jame in uničene družine. Tega ne kaže pozabiti, vendar v zato primernem času in kraju. O pobudi za spremembo občinskega praznika bo danes razpravljala tudi občinska skupščina. Če bodo odborniki menili, da je sprememba umestna, bodo določili 30 dni za dajanje novih predlogov. V vsakem primeru bo naslednji občinski praznik še 9. januarja. • H. Jelovčan PFAFF HOBBY LOCK 783 neto ATS 5.817.- NUDIMO VAM VSE ŠIVALNE, PLETILNE IN OWERLOCK STROJE ZNAMKE PFAFF, BROTHER, BABY LOCK, JUKI, ELNA, BERNINA, HUSOVARNA itd... CELOVEC (CENTER) 10 OKTOBERSTR 22 TEL 9943-463-513648 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Najlepši kontejner na Gorenjskem - Kriški planinci so zagotovo med najbolj delavnimi planinci pri nas, saj ne mine sezona, da bi ali v svojem bivaku v Gozdu ali na Kriški gori ne imeli česa novega pokazati. Te dni pridno spravljajo gradbeni material na Kriško goro, zidajo in širijo kočo, v Gozdu pa urejajo okolico doma. Komunalno podjetje iz Tržiča jim je dalo na voljo star kontejner, ki so ga kriški planinci lepo modro pobarvali, ob straneh pa poslikali s silhuetami njihovih gora, Kriške gore, Tolstega vrha in vse do Storžiča. Pravijo, da je to zagotovo najlepši kontejner na Gorenjskem. Seveda je in tudi posnemanja vreden. - Foto: D. Dolenc Volitve v Seničnem Senično - V krajevni skupnosti Senično v tržiški občini bo ta teden precej živahno. Tako se bo drevi (torek) ob 17.30 najprej sestala kandidacijska komisija in obravnavala seznam predlaganih članov za novi svet KS, podpredsednika in predsednika, njihove pisne izjave in zakonitost postopka. Pol ure za tem se bo sestal tudi svet KS v razširjeni sestavi zaradi priprave zbora krajanov, ki bo v petek, 2. novembra, ob 18. uri v prostorih krajevne skupnosti. Na zboru krajanov bodo med drugim razpravljali o delu v minulem obdobju, krajevni problematiki in se seznanili s potekom tajnih volitev, ki bodo v nedeljo, 4. novembra, od 8. do 12. ure prav tako v prostorih krajevne skupnosti. Takrat bodo izmed 30 možnih kandidatov izvolili ll-članski svet KS in posebej tudi podpredsednika in predsednika KS Senično. • A. Z. V programu je tudi zadružni dom - V krajevni skupnosti Prim-skovo v kranjski občini, kjer so pred nedavnim z različnimi prireditvami proslavili krajevni praznik, imajo precej obsežen program na komunalnem področju. Kar zadeva cestno problematiko, so na prvem mestu dokončanje Likozarjeve ceste (čeprav, kot pravijo, bi bila lahko morda tudi malo ožja), ureditev križišča pri Jaku in rekonstrukcija Jezerske ceste. V stanovanjskem naselju Planina III sta v ospredju prometni režim in otroško igrišče. Razmišljajo tudi o telefonski akciji in o izgradnji sistema kabelske televizije. V programu, ki je pravzaprav do neke mere nadaljevanje dosedanjega iz tega srednjeročnega obdobja, pa sta tudi izgradnja trgovine in ureditev zadružnega doma (na sliki). Za slednjega, ugotavljajo, bo najprej treba urediti lastništvo. - A. /.. Najbrž se še spominjate, ko so se v temle kotu pojavljale tiste velike zadeve, tipa donda. Tokrat gornja slika prikazuje nekaj, kar je tako majhno, da se sploh ne vidi, lahko bi kar rekli, da sploh ničesar ni, tam na sredi med betonskimi "tegelčki". Pa vendar je nekoč bilo. Pravzaprav bil vodnjak ali pa bila fontana, kar vam lepše zveni. Gre za vodnjak, ki je nekoč stal (veliko vas je, ki se ga še spominjate) na Glavnem trgu, danes Titovem trgu v Kranju. Bojda je pred nedavnim celo obstajal odbor za obnovo in ponovno postavitev vodnjaka, a rezultata, kol vidite ni bilo. Z "dogovorno ekonomijo" je bila zbrana že skoraj polovica potrebnega denarja za ponovno postavitev lepotca ali lepotice, kar vam lepše zveni. Zalomilo da se je pri nakupu marmorja potrebnega za obnovo vodnjaka, je slišati iz preverjenih virov. Niso se mogli odločiti ali beijaški ali makedonski marmor, pa so nakupili kar vo-kljanskega, tako da, ko greš po Glavnem trgu dobiš občutek, da še vedno nekaj manjka. Deli prvotnega vodnjaka ali fontane, kar vam lepše zveni, so razmetani sem in tja, baje, da jih že precej manjka, ohranjeni pa so vsi načrti zanj ali zanjo, kakor.... Ane, kako bi luštno bilo, če bi namesto tegelčkov imeli vodnjak pa vodo. • Igor Kavčič, foto: Katja Premru Krajevna skupnost Lancovo Gasilski dom in igrišča V krajevni skupnosti Lancovo v radovljiški občini je šest vasi od Radovljice do Kamne Gorice in za skoraj 700 prebivalcev je bilo v zadnjem obdobju urejanje cestnih povezav najbolj pomembno. Lancovo, 29. oktobra - Tudi letošnji krajeVni praznik na nedeljo pred štirinajstimi dnevi so v krajevni skupnosti sicer skromno vendar veselo proslavili s končanjem še ene uspele "cestne akcije"; kakršnih je bilo v zadnjih letih v krajevni skupnosti kar precej. Sredi meseca so namreč v vasi Ravnica, na 1800 metrov dolgi cestni povezavi dobili 600 metrov asfalta, ki so si ga prebivalci že nekaj časa želeli. Uspeh, ki so ga proslavili skupaj z gasilci, gospodinje pa so, tako kot je bilo doslej vedno v navadi, spekle pecivo, je toliko večji, ker še ni tako dolgo, ko je do Ravnice vodil navaden kolovoz. Za naprej pa upajo, da bodo dobili asfalt tudi na preostalih 1200 metrih. Prihodnje leto nameravajo pri zadružnem domu gasilci začeti z gradnjo gasilskega doma, za mlade pa se bodo lotili gradnje igrišč... Morda bo "pot" do tega cilja za krajane v prihodnje lažja, saj so letos za 600 metrov urejene ceste in asfalta od 300 tisoč dinarjev morali sami prispevati kar 230 tisoč. Iz občinskega komunalnega denarja so namreč tokrat dobili le 70 tisoč. Predsednik radovljiške občinske skupščine inž. Vladimir Černe je prejšnjo nedeljo, ko si je v sosednji krajevni skupnosti Kamna Gorica ogledal nove mrliške vežice (gradnja je bila skupna akcija KS Kamna Gorica in dela KS Lancovo), v pogovoru poudaril, da bo občina v prihodnje podpirala in spodbujala s pomočjo predvsem kraje oziroma krajevne skupnosti, kjer bodo ljudje pripravljeni z delom in aktivnim sodelovanjem uresničevati svoje in skupne potrebe. Takšne skupne aktivnosti in pripravljenosti pa v tem delu radovljiške občine tudi že doslej ni manjkalo. Dokaz so med drugim tudi mrliške vežice; kar zadeva širšo podporo v občini pa poleg že omenjene pred tednom dni velja poudariti tudi pomoč in sodelovanje Alpdoma Radovljica oziroma Minke Udir in inž. Braneta Manevskija. "Čeprav tudi na cestah še nismo vsega naredili, se bojim, da bo v prihodnje pri urejanju le-teh, predvsem zaradi pomanjkanja denarja, več težav," pravi novi predsednik sveta krajevne skupnosti Lancovo Gaber Ko-selj, ki je bil izvoljen za predsednika 11-članskega sveta (skupščine KS nimajo več) spomladi. "Morali pa se bomo loti- Skrinje in zibelke iz Maksove delavnice V Maksove skrinje dekleta ne morejo spravljati bal, v njegovih zibelkah ne uspavati otrok, kajti mojster Maks Juvan iz Rateč izdeluje skrinje in zibelke miniaturnih velikosti. Takšne, ki le spominjajo na čase, ko sta oba mizarska izdelka imela še pravo uporabno vrednost, danes pa sta, v naravni velikosti seveda, ponos lastnikov, ki vedo ceniti stara izročila. Maks Juvan izdeluje v svoji mizarski delavnici miniaturne skrinje, zibelke, sklednike in podnožnike. Po upokojitvi, ko mu je čas pričel takt) rekoč preostajati, se je odločil za to natančno delo. /.a mizarskega pomočnika se je izučil pri očetu in delal pri njem v delavnici, leta 1937 pa je opravil izpit za mizarskega mojstra v LJubljani. Med drugo svetovno vojno je Maks prevzel obrt v očetovi delavnici v Ratečah, jo kasneje Kamenjal za delo lovskega nadzornika v gojitvenem lovišču Triglav na Bledu, pa se znova, že kot upokojenec, vrnil nazaj k mizarskemu orodju. Po upokojitvi se je, sprva na prigovarjanje domačih, kasneje pa zaradi lastnega veselja odločil izdelovati spominke. "Kar precej smisla in potrpljenja moraš imeti /a ohlikovanjc lesa, pa še risati in barvati moraš znati," pravi Maks Juvan, ki kljub visoki starosti, saj bo kmalu dopolnil pelinosemdese« let, še vedno vztraja v svoji delavnici."Najprej naredim ogrodje, potem si i/mislim moliv. Največkrat so na mojih skrinjah motivi Tamarja, Jalovca in nepogrešljivega rateškega pastirja. Sliko najprej narišem na papir, potem pa jo naneseni na skrinjo. I porabljam samo oljnate barve, les pa mora bili za zunaj macesen, znotraj pa je lahko smrekov les. Macesen mora biti izbran, lep, suh, da se kasneje ne osuši in ne razpoka. Macesnov les pustim v naravni barvi prebarvam ga le z brezbarvnim lakom." • Besedilo in slika: Lojze Kerstan 1 Gaber Koselj ti tudi še česa drugega. Predvsem nameravamo že prihodnje leto, kolikor bo le mogoče, podpreti mlade v krajevni skupnosti. Zelo delavni so. Zato bomo skušali pri zadružnem domu urediti igrišča, ki si jih že nekaj časa želijo in so tudi že nekaj let v programu krajevne skupnosti." Poleg mladincev pa velja ob ostalih v krajevni skupnosti še posebej pohvaliti tudi gasilce. Tajnik krajevne skupnosti Zdravko Štefeiin Zdravko Štefeiin jih je v pogovoru poleg mladincev ocertfj kar kot nekakšen "motor aktivnosti v krajevni skupn°st1' "Že nekaj časa se gasilci pripra' vljajo tudi na izgradnjo noveg* gasilskega doma. Mislim, da b° na kraju, kjer imajo zdaj nem**' goče prostore, prihodnje I*** prepričan sem, da tudi tokr* pomoč krajanov ne bo izostal* začeli graditi nov gasilski dotf; Upam, da pri tej veliki akc'J' širša-občinska pomoč ne bo V stala. Res je tudi, da bomo n'0' rali najbrž tako imenovani *** munalni program v prihodBJ malo okrniti, vendar pa to Pr gotovo ne bo pomenilo, da se * di na tem področju dela in akti nosti v prihodnjem obdobju krajevni skupnosti ne bo nič dogajalo..." Osnova bo namreč še ve0 skupno dogovarjanje in PT]V[e. vljenost krajanov za uresn^ * vanje dogovorjenega. • A« * lar Cerkljani v Mariboru Po ogledu predstave Samomorilec na Borštnikove^ srečanju je bil v preddverju gledališča sprejem za goste 1 Cerkelj in igralcev Primorskega dramskega gledališč3' Navzoče je pozdravila Olga Jančarjeva, predsednica j§ vršnega odbora Borštnikovega srečanja in čestitala NovO' goričanom za čudovito odigrano predstavo, gostorn ' Cerkelj pa se je v krajšem nagovoru zahvalila za uvodn predstavo ob letošnjem 25. jubilejnih Borštnikovih sr*' čanj pred dnevi v Cerkljah. Za povabilo se je zahval predsednik Sveta KS Cerklje Janez Martinčič in podan' spomin na prvo srečanje v Mariboru sliko Cerkelj. N?^, goričani pa so izrazili željo, da bi že v letošnji sezoni n stopili na cerkljanskem odru. , J. Kuh»r Na Zg. Brniku o gasilstvu Tudi gasilcem ni z rožicami postlano Zgornji Brnik - To soboto je bil v prostorih gasilskega do1"^ Zgornjem Brniku pogovor na temo strokovnega izobraŽevanj8 .r. gasilci, organiziranja in sodelovanja pri gašenju požarov, Pr „jil bljenosti z orodjem in opremo, govora pa je bilo tudi o sodel0> I gasilsko enoto letališča Ljubljana. Pogovora sta se ud?| predstavnika občinske gasilske zveze in občinskega slaba za cl^r zaščito, navzoč je bil poveljnik gasilske enote na Letališču q\) na, povabilu na pogovor pa so se odzvali tui nekateri povelj«"* v cerkljanskem sektorju. Tudi pri gašenju v zadnjih večjih požarih na področjo*, vavca in Tolstega vrha se je pokazala stara bolezen tovrstni ^ cij, slaba organizacija gašenja požara, predvsem pa neust' opremljenost prostovoljnih gasilskih enot. Navzoči so ug?« _3 da je največja težava v tem, da se nikoli ne ve, koliko ljudi J $t luje pri gašenju, v katerem predelu kdo gasi (ko gre za g° ^ požare večjih razsežnosti) in kako so le (i opremljeni. Zato Je ^ bolj pomembno, da se na samem požarišču vodi evidenca P ^ dov in odhodov vseh, ki sodelujejo pri gašenju, pravtako P''ež* ra biti vodenje akcije skoncentrirano na enem mestu. Ko a^Jj nakup opreme za prostovoljce, so posamezna GI) več ah 0\r prepuščena samim sebi, saj so sredstva, s katerimi razpolag činska gasilska zveza iz. leta v leto skromnejša, cene gasilski d i j in opreme pa vrtoglavo naraščajo. ^j. Ker je letališče Ljubljana specifičnen prostor, kjer s0^ t$ meri. ko mora nastopiti tamkajšnja gasilska enota /I,,IC. ^tfO*' letališča (letalske nesreče in požari) in |c iiaipoinemtmeisa ^\\cft. ukrepanja, pridejo v primeru požara \ poštev predvsem po gasilske enote i/. Ljubljane in Kranja, tako da na leta'''Tj^g preveč ne računajo na okoliška GI). Kot pa je dejal P°ve-'y|P talilke gasilske enote, so prostovoljna gasilska društva.V-jo^t dobrodošla na letališču, s.i| brez problema lahko organi/'1' silsko vajo na njihovem poligonu, lahko pa bi i/\e/„,'"' «« se : očetom trudil A* ur. kol vrsta drugih I udi on ni dobil ,iUjsi '•" w očetom trudila, spraševala vsepovsod, pomagali so ■ "''/'"J ^tSi '"" f'h"""i '•' odposlal Su 1'otcm iv delavce iskal iefPf. t Hitro u mu ie ponudil - in bil sprejet Mlad, močan /e moti odil na no mu "r<'. rir je bilo v redu Doklei ••ftefđ dne vendarle m vprašal mojstra, kdai ga I"1 f>rija /q ■ *0/ I M "III /I flOIIUI.ll - III • ••• Sf" C /l l ;niun, »»in I ""' "" l>"r"i'" sodelavca je imel in :.elo rad i< ho, Mj"// vse l> bilo v redu Dokler Uj "Mvr ,,„i...... .________...... ... ______...__2..-. vj~s ~- fc« " don ' V<;/ vendai It iz pogodbe O delu imel doloicn, ftavh,. Kf'H'"^en',,,r" :t>čelpekel Delal ni več ;i<',l. doni ov pa je hodil oh desetih, enajstih dopold- ne, tudi ob enih popoldne, zvečer pa je moral biti spel oh desetih na mestu I stil. il,ni. vse sobote, vse nedelje. Da so drugi na dopustu m jih mora nadomestiti, je govoril mojster. Ponoči ga ni gnal mojster, pač pa pomočnik, ki si je privoščil poilltk, On pa ft moral opravljali ie njegovo delo Sol se mu je nabirala na majici, zjutraj jt bit kol ožet. Domači so sprva mislili, da /e tO res le tačosno in niso posredovali Saj jam je močan. mlad. A fant je usihal. Siti na misel mu nt prišlo, da hi še sel v kakšno družbo Da bi se vsa/ naspal. si /. .(lel Murnu ga je po celo uro budila, tako utrujen ft hii Saj vendar reče mojstru za kakšen prosi dan. ga je rotila Ko mu je rekel, mu je ta odvrnil, da ho luko delal vsa/ še in tedne Potem /e ujel še tistih nekaj mojstrovih posmehljivih besed izrečenih proti pomočniku: "Bom videl, kako dolgo bo zdržal?" Zdaj je Peter vendarle spo;naI. koliko je ura Doseči je hotel, da bi sam odpovedal delo Poleni bo dobil novega, ga spel držal neprijavljenega, dokler se ho dalo. potem ga ho pa gnal. da ho sum odpovedal ' ■ . Takoj /i odpovedal Pravzaprav nič ni Odpovedoval Inosiavno en dan m vsio! m ni šel na delo. Se vedno je brez rednega dela. toda k taksnemu moisiru bi ne šel nikoli več. pa če bi moral prosjačiti. Jaz pa se sprašujem, kdo je v občini odgovoren za zaposlene pri usehmkih Sič koliko takšmhle na črno zaposlenih imajo zasebniki. Posli CVttO, prijavljen pa /c navadno sam lastnik ali morda še en dru-■mski član Drug mlue. čeprav ima vsak vsaj kakšnega ali pa po več Petrin i dcla.uici, po terenu Vsekakor bi inšpekcije tu morale naredili u,'/e /e po ten: koliko prijavljenih obrti je v neki občini m koliko delovnih m, si so dala. bi morah vedeli, da nekaj m v redu • D. Dolenc KRATEK STIK Zavoj za novorojenčka Ali drži, da od novembra dalje matere ob rojstvu otroka ne bomo več dobivale opreme za novorojenčka, kar nam je pripadalo doslej? Tako nas sprašuje bralka, ki bo prihodnji mesec rodila, pa se boji, da bo ob darilo. Odgovor smo poiskali na Republiški upravi za zdravstveno varstvo, območni enoti v Kranju, kjer so na bralkino vprašanje takole odgovorili: »Bojazen je odveč, otroci bodo ob rojstvu tudi naprej deležni paketa, kakršnega so dobivali dosedanji novorojenčki. Drži le to, da Tosama iz Domžal od srede oktobra ne pripravlja več tega paketa, temveč druga firma z enakim proizvodnim programom. Tudi sestava paketa je enaka, kot je bila.« Upamo, da smo bralko potolažili, hkrati pa ji že vnaprej čestitamo k srečnemu dogodku! • D. Ž. VESTI Cepljenje proti gripi V kranjskem zdravstvenem domu bodo novembra in decembra cepili proti azijski gripi, in sicer proti virusom Singa-pur, Goizhu in Yamagata, z mrtvim cepivom, ki ne pušča reakcij. Cepljenje, ki bo v dispanzerju za borce v pritličju Zdravstvenega doma Kranj, zlasti priporočajo starejšim od 60 let ter bolnikom s kroničnimi obolenji srca, dihal in presnove. DCe-pili bodo dvakrat, prvo cepljenje bo v ponedeljek, 5. novembra, med 9. in 11. uro, in v torek, 6. novembra, med 16. in 18. uro. Drugo pa 3. decembra (od 9. do 11. ure) in 4. decembra (od 16. do 18. ure). Cena obeh cepljenj je 150 dinarjev. Nakupovalni izlet v Celovec Zaradi velikega zanimanja upokojencev kranjsko društvo upokojencev vnovič prireja poldnevni nakupovalni izlet v Celovec. Izlet bo v četrtek, 15. novembra, z odhodom ob 7. uri izpred kina Center. Prijave sprejema Društvo upokojencev Kranj na Tomšičevi 4 vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Krvodajalska akcija v Radovljici Novembra bo krvodajalska akcija za radovljiške krvodajalce. Rdeči križ Slovenije jih vabi, da se je udeležijo 13., 14., 15., 16., 19. in 20. novembra. Prve štiri dni bodo darovali kri Blejci, 19. novembra bo akcija za Bohinjsko Bistrico, 20. novembra pa za Kropo. Prijave sprejemajo za krvodajalstvo odgovorni poverjeniki Rdečega križa. Višje preživnine S 1. novembrom se bodo povečale preživnine, in sicer za različne odstotke, odvisno pač od tega, kdaj so bile dogovorjene. Sklep o valorizaciji je minuli teden sprejel odbor za razvoj socialnega skrbstva. S tokratnim povečanjem bodo preživnine usklajene z rastjo povprečnih življenjskih stroškov v Sloveniji od marca do septembra, pa tudi za nove velja, da se usklajujejo z rastjo stroškov septembra. Za 14 odstotkov se bodo valorizirale preživnine, ki so bile valorizirane L maja in določene marca letos. Aprila dogovorjene preživnine se bodo povečale za 11,7 odstotka, maja za 6,7 odstotka, junija za 5,2 odstotka, julija za 7,4 odstotka, avgusta 6,5 odstotka. Septembra dogovorjene preživnine pa bodo višje za 7,7 odstotka. Popestritev zabave v okrepčevalnici Za popestritev kulturnega in razvedrilnega življenja upokojencev bo kranjsko društvo v torek, 6. novembra, ob 16. uri, ^priredilo glasbeno popoldne. V gostišču Društva upokojencev "Kranj bo iz citer izvabljala lepe narodne mojstrica Danica Bu-tmar iz Rateč. Tudi zapeli bodo. Upokojenci, prisrčno vabljeni! Začenja se sezona Čajank Kokrica pri Kranju - V krajevni skupnosti Kokrica v kranjski občini Turistično društvo spet začenja s sezono priljubljenih Čajank - srečanj članov oziroma krajanov ob čaju in pecivu in prijetnem kramljanju o različnih zanimivostih. Predsednik društva Janez Rihter nam je povedal, da bo to že tretja sezona srečevanj ob čaju in pecivu, tokrat bo v soboto, 3. novembra, ob 17. uri v zgornji dvorani kulturnega doma na Kokrici spet na programu priljubljeno Seznanjanje z mejnimi znanostmi. Uvod v pogovor bo imel Franci Serajnik. V Turističnem društvu, kjer bodo do spomladi vsak mesec pripravljali Čajanke z "zanimivimi klepeti" pa razmišljajo tudi o Urah pravljic za najmlajše. • Foto razstava Benjamina Vrankarja V petek, 19. oktobra, so člani Fotokino kluba Radovljica v svoji galeriji Pasaža v radovljiški graščini odprli razstavo umetniških fotografij klubskega kolege Benjamina Vrankarja. Predstavlja se z 22 deli, med katerimi posebno pozornost vzbujajo fotografije baletnih prizorov ter upodobitve Ljubljane in morja. Na petkovi otvoritvi je avtor predstavil tudi serijo svojih odlični diapozitivov. Od lani je bil Vrankar, ki ima naziv fotoamater III. stopnje in že vse pogoje za II. stopnjo, kot izredno deloven član izvoljen za predsednika. Do danes je sodeloval že na več kot 60 skupinskih razstavah, za kar je prejel tudi šest visokih priznanj. • J. Rolc @@mmS?IcJ]©ISJIGLAS 6. STRAN AKTUALNO, PODLISTEK Torek, 30. oktobra 1990 PREJELI SMO Obvestilo sindikata Neodvisnost Člani sindikata Neodvisnost nam sporočajo, da nekateri posamezniki, ki ne morejo preboleti izgube monopola in nekateri tovariši, zaupniki Svobodnih sindikatov, širijo neresnične govorice, da sindikat Neodvisnost ne more ščititi svojega članstva, nadalje, da ima Neodvisnost samo peščico članov ter da je glavni sindikat v Železarni Svobodni sindikat. Sporočamo svojim članom, simpatizerjem in ostalim delavcem, naj ne nasedajo pro-vokatorjem, in da bo vsak, ki bo širil laži in neresnice o sindikatu Železarne Jesenice Neodvisnost, nosil tudi ustrezne posledice. Opozarjamo tudi tiste funkcionarje, ki zlorabljajo preproste delavce za širjenje takih vesti, da bodo hujskači odgovorni tudi namesto teh ljudi. Neodvisnost pa vsekakor sprejema vsako kritiko, ki bo pomagala k njihovemu širjenju in lažji pomoči delavcem. Da ne bi člani Neodvisnosti nasedali neresničnim govoricam, ponovno obveščamo o nekaterih stvareh, ki smo jih že večkrat objavili. 1. Oba sindikata v Železarni imata po Statutu enake pravice, do delavcev pa enake dolžnosti. Nobeden ni edini predstavnik delavcev, noben sindikat ni edini sindikat podjetja. Pri odpravninah in subvencijah iz sklada skupne porabe so, delavci enakopravni ne glede na to. ali so člani kateregakoli sindikata ali nobenega, saj vsi delavci Železarne prispevajo v sklad. Prisilni dopusti: Delavec je v času čakanja na delo v delovnem razmerju z vsemi njegovimi sestavinami, pri čemer le fizično začasno ne izvršuje delovnih opravil. V tem času ima pravico do plače, ki ne sme biti nižja od zajamčenega osebnega dohodka. Na prisilnem dopustu so bili štirje člani Neodvisnosti, eden se je po pritožbi vrnil na delo, eden se ni pritožil po posvetovanju s sindikatom, dvema pa pritožba ni bila ugodena in sta se pritožila na sodišče v Kranj, pomagal jima je in bo tudi sindikat Neodvisnost. 4. Delavce na prisilnem dopustu ne smemo enačiti s presežnimi delavci. Za prisilne dopuste ne veljajo kriteriji kot za presežne delavce. Na prisilnem dopustu so lahko delavci največ 6 mesecev, presežne delavce pa podjetje ne potrebuje več. Sindikat Neodvisnost si bo prizadeval, da bodo pri določanju presežnih delavcev upoštevani kriteriji, kijih določa zakon. Omenja strokovno izobrazbo delavcev oziroma usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja in zmožnosti, delovne izkušnje in delovno uspešnost, delovno dobo, zdravstveno in socialno stanje. Kriteriji tudi določajo, kdo ne more biti presežni delavec brez svojega soglasja: a) delavci, ki jim do upokojitve manjka do 5 let b) delavci z manj kot enim letom delovne dobe c) oba zakonca, ki sta zaposlena v istem podjetju č) invalidi in invalidne osebe d) delavke v času nosečnosti in na porodniškem dopustu e) samohranilke z otrokom do 2 let starosti f) delavci na dopustu zaradi nege in varstva otrok g) sindikalni zaupniki kateregakoli sindikata h) delegati in poslanci Kot presežni delavci pa bi bili lahko najprej določeni: a) ki sočasno opravljajo obrt kot stranski poklic b) opravljanje kmetijske dejavnosti c) pogostejše disciplinske kršitve delavca Ko so po vseh teh kriterijih določeni presežni delavci, ki jim je potrebno zagotoviti vsaj eno od sledečih pravic: a) sklenitev delovnega razmerja v drugem podjetju b) prekvalijiakcijo ali dokvalifikacijo na drugem delovnem mestu ali v drugem podjetju c) dokup zavarovalne dobe za upokojitev, največ do 5 let č) pravico do sklenitve delovnega razmerja za določen čas v drugem podjetju d) pravico do odpravnine, če se delavec sporazume s podjetjem, da mu preneha delovno razmerje Odpustom in brezposelnosti se vsekakor ne bomo mogli izogniti. Najslabša varianta bo, da bo delavec prekinil delovno razmerje, toda s plačilom odpravnine najmanj 24 plač, kot določa zakon. 5. Mednarodni predpisi, kijih je podpisala tudi Jugoslavija določajo, da se delavci po svoji volji vpisujejo v katerikoli in izpisujejo iz kateregakoli sindikata. V večsindikalnem sistemu je to nekaj normalnega, v Železarni pa se delavci še vednd bojijo posledic, če se bodo izpisali iz enega in vpisali v drug sindikat. Zagotavljamo vam. da se ne bojte in se vpišite v tisti sindikat, za katerega mislite, da vam ho v vseh pogledih največ nudil, če bi zaradi menjavanja sindikata kdo nosil posledice na delovnem mestu, naj takoj sporoči vodstvu Nova ustava: dva koraka naprej ali korak nazaj V • V Med božičnimi darili je ne bo Tako Demosovi večini kot opoziciji je sedaj že jasno, da nove ustave ne bo med letošnjim1 božičnimi darili. Opozicija že od vsega začetka zavrača hitrico, poziciji pa se tudi pretirano ne mudi, čeprav tega odkrito ne priznava, saj bo treba po sprejemu ustave prej ali slej razp1' sati tudi nove volitve. Nova Gorica, 26. oktobra - Nevarnost, da eno ideologijo v ustavi nadomesti druga, je realnost. Tega ni nihče zanikal na pogovoru o osnutku nove slovenske ustave v Novi Gorici, na katerem so sodelovali predstavniki prenoviteljev, ZSMS - liberalne stranke in Socialdemokratske stranke Slovenije. Mnenja o ustavi se bodo grupirala, vendar ne ostro na parlamentarno večino in opozicijo, ampak bodo tudi znotraj teh dveh glavnih političnih gru-pacij različnosti, je dejal dekan Pravne fakultete iz Ljubljane dr. Lojze Ude. Ustava naj bo ustava države, natančno reguliranje vseh družbenih odnosov pa ni njena glavna naloga. Državo je treba pri njenih posegih omejiti, nevarno pa je, da bi imeli preveč ustavnih zakonov za izvedbo ustave. Dr. Ude pogreša v ustavnem osnutku natančnejšo opredelitev skrbi države Slovenije do Slovencev na tujem, preveč splošno pa govori osnutek tudi o pravicah etničnih skupin. Zelo zahtevna bo uresničitev zadnjega, 164. člena ustave, na katerem bo temeljila strategija političnega osamosvajanja Slovenije. Nekatere svoje rešitve bi morali začeti oblikovati že sedaj. Tone Remc je dejal, da je načrtovani sprejem ustave za 23. december utopija. O vsaki inačici bi morali posebej razpravljati. Če je konsenz samo večina v parlamentu, smo še daleč od demokracije. V osnutku te ustave je malo civilne družbe, čeprav so to vse stranke obljubljale. Miran Potrč (Stranka demokratične prenove) je menil, da novo ustavo potrebujemo tudi zato, da presežemo stanje, v katerem se z glasovanjem in preglasovanjem odloča, kaj je ustavno in kaj ni. Strnil je stališča stranke do osnutka ustave. Stranka demokratične pr-nove je proti svetosti življenja v preambuli, za laično državo, za vključitev vloge NOB v preambulo, za ločitev Cerkve in države in za enakopravnost narodnosti in vseh etničnih skupin v Sloveniji, ki mora biti država enakopravnih državljanov. Stranka zavrača težnje, da bi bili delavci od drugod tujci, da se jim odvzame državljanstvo in postavi v drugi plan. Ustava mora zagotoviti soupravo delavcev, samoupravo ne le v občinah, ampak tudi v krajevnih skupnostih, uzakoniti Slovenijo regij, ter vsakemu državljanu zagotoviti socialno varnost. Rok prihodnjih volitev se mora določiti že sedaj, parlament naj ima dva domova, vlada mora biti odgovorna parlamentu, demilitarizacija Slovenije pa naj bo postopna. O ustavi ne morejo odločati samo vrhovi strank in poslanci, predvsem pa spre- jem nove ustave ni akt odcep1' tve od Jugoslavije. Slovenci 0 bomo nasedli Srbiji in sami od- Kritika gosta iz Zagreba Na ustavni razpravi v Novi Gorici pred kongresom takrat še ZKS - stranke demokratične prenove, je sodeloval tudi ugledni zagrebški ustavnopravni strokovnjak, podpredsednik hrvaške prenoviteljske stranke in član hrvaške ustavne komisije dr. ZDRA VKO TO MAC. Dejal je, da so srbska ustava in osnutka hrvaške in slovenske ustave zanič, s tem, da je slovenski osnutek še najmanj slab. Zakaj slaba ocena: zato ker so bili deli posameznih evropskih ustav presajeni v naše razmere, ki pa so povsem drugačne. Prav smešno je, da sta Hrvaška in Srbija najbolj skregani, pa utegneta imeti povsem enaki ustavi. Sicer pa je dr. Tomac dejal, da seje treba bati novih "očetov narodov". Ustava mora biti garancija zoper to in zoper centralizacijo. Tudi privatizacija ima ideološki naboj in ta hip ne ekonomskega, kar je slabo. šli iz države, o vseh oblikah vezovanja Republike Slovenj pa morajo odločati državlja na referendumu. Andrej Magajna (Social^T mokratska stranka Slovenije)-1 trdil, da bo ustavna razprl izoblikovala profil posanie2" stranke in terjala opredelit? do posameznih problemov ' področij. Osnutek je sodbi r*J gove stranke dober, posebej2?, to, ker je posameznik dejav"'-odločanja. Je pa cela vrsta P?jJ mov, ki se lahko tolmačijo taf ali drugače in vnesejo ideolog jo v ustavo. Zato nevatf0-ideologizacije ostaja, tako P. svetosti življenja, ki je v os"0 sprejemljiv pojem, kot pri •" rali, javnem redu itd. Javne1", življenju ne smejo v'a~l stranke, ampak dogovor, s0*! aldemokrati pa bodo v ra?P/?( vi posebej pozorni do soete' varnosti, zaposlovanja, zaV*^ vanja, sindikalnega organih nja. Mile Šetinc (ZSMS - H**^ na stranka) je povedal, da ■ lamentarm večini podalJ5^, javna razprava celo godi, prav tega ne prizna in za zav^ leto z novimi volitvami ne i mogoče odlašati. ZSMS - I'*!, ral na stranka je za črtanje P ( ambule, pa naj bo v njej sve J*U življenja alt ne, pa tudi poj" NOB ali ne. Pravica do sp»a j mora ostati in povzroča m*J problemov kot PTeP°*A (vzrok za razcvet mazaŠ^.; čevanje obtožuje opozicijo, po sprejemu ustave več kot sindikata Neodvisnosti, ki bo takoj ukrepalo. Vsako zlorabljanje in šikaniranje delavcev zaradi svobodne izbire članstva v sindikatu bomo sporočili ustreznim republiškim organom Neodvisnosti, ki bodo tudi storili ustrezne korake. 6. Ozimnico je organiziral Svobodni sindikat. Oba sindikata pa sta se na sestanku dne 7. 9. 1990 sporazumela, da bo nabava ozimnice ponujena vsem delavcem Železarne Jesenice, ne glede na to ali SO člani katerega ali nobenega sindikata. 7. Prihajajo težki časi za vse delavce ne samo v železarni, ampak v vsej Sloveniji. Da bomo skupaj lažje prestali krizo, se moramo organizirati. Vsak posameznik se bo težko upiral ostrim tržnim pogojem, združeni v sindikatu pa bomo to storili lažje in bolj pošteno. Zato se vključujte v sindikat Neodvisnost! Sindikat podjetja Železarne Jesenice Neodvisnost Bogomir Licol parlament naj ima dom voljen v regionalnih re# nah, z manj poslanci, pri če"1 je odveč dvom, da nas J*5). Pomembna notranja oprava. Gotska monstranca je druga najstarejša v škofiji, srebrni svečniki iz mekinjskega samostana, klopi in zlasti veliki oltar iz delavnice Štefana Subica, vezenine na para-mentih, ciborij Plečnikov, nebo Vurnikove šole. Slikarji: L. Layer, Jurij in Janez Subic, J. J. Remb...« Danes se mladi Poljanci gotovo sprašujejo, kako si je mogla ena generacija vzeti pravico porušiti stavbo, ki je bila skozi stoletja duhovni hram njihovih prednikov?! Trditev, da naj bi bilo vprašanje porušene poljanske cerkve kadarkoli kakšna »tabu« tema, je netočna in namišljena. Res pa je, da je bila to lepa in zelo velika ter znamenita cerkev. Pred mnogimi leti mi je takratni poljanski župnik gospod Matej Tavčar, ki je bil kmalu po osvoboditvi povišan v dekana in je kot tak bil obenem župnik poljanske fare, pripovedoval, da je poljansko cerkev zidal znani gradbenik Maček. Kasneje je bilo izvedeno na njej več prezidav, zadnja pomembnejša prezidava je bila po katastrofalnem potresu 1895, ko se je tudi v tukajšnjem območju porušilo nekaj starih stavb (na naši kmetiji na primer star in že povsem dotrajan hlev). Poljanska cerkev je res imela zelo debele zidove, kar tri metre so bili debeli. Znano pa je, da so bili zidovi v galerijah - imenovali smo jih gornji kor - še znatno debelejši, saj so bile galerije kar prostorne. V galeriji so na obeh straneh iz kora vodile strme stopnice, po v sid vgrajenim in obokanem ozkem stopnišču in potem od galerije do galerije (gornjih korov) po obokanih ozkih hodnikih. Galerije so imele precej visoka in zgoraj rahlo zaokrožena obokana okna. Legenda govori, da so ob gradnji cerkve vozili kamenje in malto s koši in lesenimi vlekami po mostu i/ Kosmovega griča oziroma iz Kupčovša na cerkveno zidovje s pari volov in potem po zidovju naprej in naokrog nazaj na most in po njem na Kup-čovše. Kakor sem slišal, so cerkveni ključarji ob pomoči nekaj dru gih vernikov tedaj, ko je po ukazu nemških oblasti oziroma gestapa iz Škofje Loke moral župnik iz Poljan gospod Matej Tav- čar takoj oditi v Ljubljansko pokrajino (menim pa da tu o . plan, vendar se tega ne spominjam), skrili na varno monštr^jj. kelih in druge dragocene predmete - verjetno tudi srebrne sv. ^|i ke. Če jih niso takoj tedaj, so jih pa verjetno (ali bi jih vs3L(»' morali) shranili na varno mesto kasneje. Ko se je peljal z 1 ]M vljivčkom - če se prav spominjam, ga je peljal Žagar iz ,,( ali pa morda Bašuc iz. Poljan, ne vem zagotovo, kdo od >v. p(i sem ga videl oziroma srečal vsega žalostnega pri Podpulfcr a Skofji Loki. Tedaj sem se vračal iz Škofje Loke s polnim v J raznega blaga in živil za trgovko Marjanco Grošelj v JaV°J(^ Ustavil sem konja in gospoda Tavčarja iskreno pozdravil i" J ------..-----j_ l_ i_t_i _ i----1-----:l njega poslovil v prepričanju, da se bo lahko kmalu vrni Poljane. Čeprav nisva bila politična somišljenika, som ^!Uwf mu pred vojno več let sodeloval v dramskem krožku Katou*^ prosvetnega društva v Poljanah. Ker sem ga dobro pozfl| nj|| ga kljub strankarskim razlikam globoko spoštoval in ceni'-sicer vnet politik, vendar pa pošten mož ter dober in zvest d ^ nik. Bil je eden izmed redkih duhovnikov, ki je res verjel 1 delal tisto, kar je ljudem govoril. ( y Po prihodu v Ljubljano ga |e škof dodelil v pomOv^ Krka na Dolenjskem. Kakor so mi povedali kasneje tarn politični delavci in organizatorji Osvobodilne fronte na ($ območju, seje kaj kmalu pridružil OF in kot njen simp**'*! fll jal prostovoljne prispevke. Tudi kasneje, ko sc je na list*' jjl močju razbohotila bela garda in kasneje domobranci, m obrnil hrbta Osvobodilni fronti in se ni vključeval v Prot';edff zansko propagando. Skratka, zadržal se je dostojno kot za Slovenec in dober duhovnik, zmeraj zvest Bogu ter krščafl8 |p njegovim naukom, brez. zlorabe vere v politične namene i" proti partizanom. ■, h'' Vloga duhovnikov po vojni pa je bila v pogojih, ko -' cerkev ločena od države (kakor je bilo že tedaj in jc še *ed^|i' liki večini modernih kapitalističnih držav) bistveno drug^.^ kor pred vojno. Ne morem soditi ali je bilo to ali pa mor«b A ho podtalno delovanje visokih cerkvenih krogov vznik, ^ySdJ l,ivi\ii nikdar ni mogel prav vživeti v novi položaj. Klpj" s\a se ob občasnih srečanjih, ko se jc vozil okrog s svojit^jR d|ivim kolesom, piijazno in spoštljivo pozdravila in ""V* yf rila \s.i| iu-k i| besed, večkrat pa malo več pokramljala, Prl mi je povedal tudi kakšno kritično misel. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Film in video FILM V KRIZI - FILM ŽIVI Duplje - Potem ko že dve leti v Sloveniji ni bilo nobenega pregleda ustvarjalnosti na področju neprofesionalnega filma in videa, se je s petnajstletnico Kino kluba Duplje vendarle pokazala priložnost: minuli konec tedna je bila v Dupljah republiška revija neprofesionalnega filma in videa. Čeprav so organizatorji ZK0 Slovenije, ZKO Kranj, Predvsem pa prizadevni doma-4lklub Duplje pričakovali večji ^ziv, pa je našlo pot na revijo le osem slovenskih klubov in !)ekaj posameznih avtorjev. Ta-*° je bilo v popoldanskih probijah v Gasilskem domu pridanih 18 filmov povprečne kvalitete in 15 video posnetkov, med katerimi jih je vrsta IZstopala iz povprečja. Del te Projekcije so zavrteli tudi na v.ečerni prireditvi, ki sojo razši-tudi z domačo dupljansko rili krnsko jo. in video ustvarjalnost- mi aJ Je prinesla republiška re-Vm nePr°fesionalnega filma in da K ^ ^azen teSa' da Je Dlia 111 let - ^° moznosti naslednje Priprava na projekcijo v dvorani Gasilskega doma Duplje. .predala štafetno palico or-Pnizatorjem v Velenju, niti ne *aJ Posebnega. Sploh pa ne kaj ^šriega, kar ustvarjalci filma a videa že sami ne bi vedeli -J\Pa, da je film že nekaj časa v ozi in da ga že dokaj uspešno adotnešča video. Prav zaradi krize republiški selektor tudi ' ,mel nobenega dela, saj mu ? revijo ni bilo treba delati no-J.nega izbora - kdor je prine-w kaseto, so jo pač zavrteli. /J°rda so zato tudi izostala Ja^na priznanja, ki jih je ud i bil ZK0 s,oveni.Je vsem ni K- encem reviJe' k' seveda p^'Ja tekmovalnega, pač pa le p^'ednega značaja. Seveda se tUdj _ ja. vprašanje, ali se bodo 3|j . naslednje leto spraševali, 0^'^ revija smisel, ali znova in, oni festival filma in videa rjar J sP'oh tam pokazati. Ven-Pa se vsi ljubiteljski ustvar- jalci, ki so prišli v Duplje, niso zaradi tega oblekli v črno, pač pa na te vrste filmsko krizo gledajo zelo realno: slovenski amaterski film je sicer v krizi, vendar živi. Živi v nekaj klubih in tudi v filmskih krožkih, kjer raste podmladek, ki se zanima in navdušuje vedno znova za premikajoče se sličice. Živi pa tudi video. Dupljanska pregledna revija je bila prikaz stanja na slovenski neprofesionalni filmski in video sceni. Pokazala je sicer, da zanimanje za amaterski film plahni, da so dvorane, kjer se prikazujejo takšni filmi, postale enostavno prevelike; tam, kjer so se znali prilagoditi, dejavnost seveda teče naprej. V razgovoru za okroglo mizo so nekateri ustvarjalci iz vzhodnih slovenskih krajev povedali tudi o dobrih izkušnjah, saj so to zvrst znali ponuditi tudi na druge načine, se povezati s tu- rizmom in tako .dobili ne le sponzorja, pač pa našli tudi novo vrsto občinstva. Le redki so se tudi pogovorili s kinematografskimi podjetji, ki jih je praznina dvoran že omrtvila v iskanju česa novega - in pred predstavami vrtijo nekajminutne neprofesionalne filme. Skupni jezik so seveda našli le tam, kjer imajo tudi ustrezno opremo ali so vsaj pripravljeni preksrbeti kaj takšnega. Take izgovore navadno slišijo tudi od televizije, kadar ponujajo svoje najzanimivejše filme. Kljub vsem tem zaprekam, da se neprofesionalni film uveljavlja tudi v javnosti, pa ustvarjalci, vsaj nekaj jih še vedno zelo navdušeno vztraja, delajo naprej. V tem - namreč v ustvarjanju, v ukvarjanju s filmom ali videom je tudi smisel vsega početja - predstavitev javnosti na festivalu ali kako drugače je verjetno drugotnega pomena. Kako pa je lahko takšna dejavnost odmevna v kraju, so primer prav gotovo člani du-pljanskega Kino kluba. Presenečeni nad odmevom, ki ga je imel film o proslavi krajevnega praznika pred petnajstimi leti, so sklenili ustanoviti klub. Nastala je cela vrsta filmov - od dokumentarnih, do igranih. Kupili so projektor, za katerega so denar zbrali krajani, hodili so na seminarje, v filmske delavnice v organizaciji ZKOS in organizacij za tehnično kulturo. Zanimanje je tako naraslo, da so lahko ustanovili tudi pionirsko sekcijo z okoli 30 člani. V teh petnajstih letih so pogosto organizirali dan amaterskega filma v Dupljah ter na prireditvi vedno zavrteli svojo filmsko bero. Seveda pa niso ostajali v domačih okvirih, pač pa so se udeleževali festivalov po Sloveniji in tudi po drugih republikah. Nemalokrat so za svoje filme dobili tudi najvišja priznanja tako v domači kot tudi v mednarodni konkurenci. Petnajstletnico delovanja praznuje dupljanski kino klub sredi priprav na ponovni vzpon. Po večletnem navdušenju, dosežkih in uspehih, je namreč sledilo tudi obdobje zatišja, ki pa se, kot kaže, prav zdaj končuje. Pred kratkim so tudi obnovili svojo opremo z novo kamero super 8, montažno mizo in le-pilnico, kupili so tudi video kamero in videorekorder - kar vse zagotavlja ob dosedanjih in novih navdušencih, da bosta film in video v Dupljah živela naprej. • Lea Mencinger, Foto: Jure Cigler Tango na Loškem odru SIMBOLI OD VČERAJ ZA JUTRI Prizoritev Mrožkovega Tanga na Loškem odru v režiji Lojzeta Domajnka prinaša v ospredje kom i ko in idejne plasti z dobro izbrano ekipo igralcev. > predstave na Loškem odru v in nJ'h treh sezonah izpričujejo jev^rjujejo voljo organizator-* n*!? hi se ,a gledališka skupina s^im mno izdatnim ljubiteljic gledališkim izročilom kar dra.0Pazno in enakovredno pri-sWla Podobnim gorenjskim C'^ni, zlasti odkar je Prešerni gledališče v Kranju prešlo jiv fc!ii»nalno raven. To je deki;"0'" in takšna smer razvoja, i\ p^.okviru razpoložljivih mo-v teirjuJe tudi nova uprizoritev ntlri zRledno urejenem »žep-ar^*'gledališču. Tudi v reperto-Ho Poglcdu je mogoče opaziti Vsej vnolranjo kohezijo, ki po tria i erJctnosti ni zgolj naklju-Van " ^i se kaže v vseh uprizoritvi? umetku nove sezone v go- *4Celi tealrih: na vseh odr!h so hiru« * uPriz.oritvami značilnih J«ieni°y dram;liike ;>bsurda; na Vu, 7 lonescovimi Stoli, v s |>j rr,°vem gledališču v Kranju ejeVo .rjev>ni Hišnikom in Albc-k Wn i?mo Kdo sc boji Virgini-viin -j0 • v Loki pa Mrožko-"finiJ^om. Odkar I a prebuja hd° lislc dramatike, ki v ^°Pjenih izvirih govori o ni- d^Po^ "smiselnosti človekove od' "Ja v ,okl,vc sve,a' ki s,ri in7c8ravaJ° P° sv°Jin- 't™' Vm 1 "Pri/0. xP0/nanih zakonito-in rL° katerih človekova n>Cn°Č hr". moči. Za anali- KS in Sla"Ja v tcm utcs-CU- ki i ■ 1 PrcPlSnem pro-bftJ '* seK 1 svoJ° resničnost Sh^nja m'^ ^ Pa,/?rC-la Jc laki priznavanja dru- Vh ick;ik ' reP«rtoarna vsebi-dr ' Cenr°r "/,Vi,l»a in ilustrativnih ','lv Je od v, s na lud. od Vs^Jegov.r1 tealraličnost teatra. SSt "vtohtonost in relc- Jrolesk na tridejanka poljske- ga dramatika Slawomira Mrožka Tango je prav gotovo eno izmed takih dramskih besedil, ki omogoča avtentičen teater, hkrati pa je s svojo alegoričnostjo večplastno, saj jo je mogoče razumeli kot družbeno in kot družinsko dramo, kot zrcalo dobe, njenih plasti in simboličnih posameznikov, kot komedijo o generacijskih nasprotjih, kot satiro na zgrešenosti celih generacij, pa tudi kot simbolični refleks velikih zgodovinskih dogodkov v spreminjanju sveta, katerih rezultati so se v minulem letu sesuli v prah, ker so se njihovi ideološko oblastniški konstrukti preveč in prekruto oddaljili od naravnih zakonitosti. Mrožkov Tango je napolnjen s filozofijo konfliktov in sprememb stoletju: v družinskem okviru sc srečujejo tri generacije; najstarejša v dveh primerih (za družabno pozo otopele babice in za restavracijo nekdanje forme še vedno zagretega strica Evgenija), srednja prav tako v dveh primerih zakonskega para (žena Eleonora išče le še erotične užitke, njen mož Slomil zapravlja energije za nesmiselne gledališke eksperimente) in najmlajša v likih jeznega mladeniča Arturja, njegove zgolj bivajoče zaročenke Alc in skrivnostnega dodatnega člana družine Edka kot simbola naravne, neobremenjene sile. To je lik, ki v predstavi najmanj govori, njegova deviza jc »napredek«, »naprej«, to je lik, ki so ga v preteklosti interpretirali boljševistično ali pa fašistoidno obarvanega, utelešenje totalitarizma, ki kol latentna sila čaka in preži na priložnost, da prevzame oblast I iki - simboli so potemtakem lahko družinski člani in hkrati simbolizirajo duhovne, reformi-stične, eksistenčne tokove slole-pri čemer je treba upoštevati, da jc delo napisal poljski avtor in da se zato v njem toliko ukvarja s formo, ki jo je ta narod I propadom visoke družbe, šlahte, izgubil in jo tudi očitno pogreša. V prepletu grotesknosti, ki se kaže zlasti v začetni ponazoritvi kaosa, komike v likih in situacijah ter v besedilu, in v satiri, ki se nanaša na nesmiselnost angaž-maja v Stomilovem eksperimentiranju, so nanizane tudi pobude za širok razpon teatralične izraznosti. Zanimive so nadalje satirične ali ironične refleksije na nekatere motive iz klasične literature: Artur je kot nekakšen novo-bodni Hamlet; v razmerju do Edka, obdarjenega z. naravnimi močmi, se v nekem trenutku razglaša za duhovno silo, katere izvršilni dejavnik je Edek, kar pomeni parafrazo razmerja med Ivanom Karamazovom in Smerd-jakovom v Bratih Karamazovih F. M. Dostojevskega, če naj bosta navedena le dva tipična elementa te vrste satirične refleksije. Glede na tako široko paleto tem in motivov se zdi smiselno, da se je režiser Lojze Domajnko odločil za poudarjeno ponazoritev družinske komedije s posrečenim izborom interpretov posamičnih likov. Pri sami zasnovi predstave se bo sleherni gledalec upravičeno spraševal, zakaj je v prvih dveh dejanjih dopustil, da jc scenograf Pavle Mihalič tako nespreino /alrpal igralni prostor, I da so bili igralci nc le ovirani, ampak prav moteni pri igranju. Res je, da mora biti prizorišče v prvih dveh dejanjih našarjeno z različno ropotijo in krsto v ozadju, ampak ne tako, da ovira igralec. Zgolj tcatralični efekl je tudi maska, ki si jo natika Edek, ko že oh koncu prvega dejanja zapleše tango sam, saj je Iztok Alidič lik lega enosmernega preprosteža zasnoval dov»,'i preteče z groteskno mimiko in z zelo dosledno oblikovano držo. iz katere je bilo jasno videti, da se na nekaj pripravlja. Odveč je tudi padec križa izpod stropa, ko Edek prevzame oblast. V današnjih razmerah, ko so tako rekoč prišli na oblast ljudje Arturjevega profila, bi funkcijo Edka tudi na koncu kazalo poantirati kot nenehno, latentno nevarnost, kakršno lahko prikliče na dan kaos, nesoglasja, zmeda. So pa v Domajnkovi režijski zasnovi tudi zelo efektne in domiselne rešitve, zlasti fotografiranje pred poroko in pa imenitno odigrani sklepni ples tanga med Edkom in stricem Evgeni-jem. Ta dva lika sta se tudi najbolj približala satirični komiki te igre: Iztok Alidič je kot rečeno dosledno zarisal nevaren lik nenehno prežeče totalitarne sile, Janez Debeljak je v liku strica Evgenija s svojo domiselno komito posrečeno sekundiral obema spreminjevalcema sveta, najprej Arturju, potem pa Edku. Aktualiziran lik dekleta, ki se na vse požvižga, je povsem naravno odigrala Dana Zver v vlogi Ale; Biba Uršič je kot babica Evgenija povsem ustrezala nalogi vloge, prav tako Juša Berce v vlogi Eleonore, medtem ko bi od interpreta eksperimentatorja Stomila Jožeta Drabnika pričakovali nekaj več uglajenosti. Najzahtevnejša vloga te groteskne komedije je prav gotovo jezni mladenič za vse čase Artur, ki je skozi vso igro v nekem evforičnem stanju, zato od igralca zahteva razumno razporejanje moči; Jure Franko je bil izrazitejši v začetnem delu, ko je Artur v ofenzivi, pa tudi Arlurjev obup in pijanost je nakazal ustrezno. Prav gotovo je uprizoritev Mrožkovega Tanga na Loškem odru pomenila velik napor, nemara bolj psihološke narave, čeprav je pri takšni ekipi taka zavora popolnoma odveč. France Vurnik KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V stebriščni dvorani Mestne hiše je tia ogled numizmatična razstava Osemstoletnica denarstva na Slovenskem. V galeriji Mestne hiše je odprta pregledna razstava Likovna prizadevanja na Gorenjskem, novejše smeri. V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Gorenjska osemdeseta leta v muzejski predstavitvi. V galeriji Bevisa razstavlja slikar Kiar Meško. V Prešernovem gledališču bodo v soboto, 3. novembra, ob 19.30 uprizorili E. Albeeja Kdo se boji Virginije Woolf - za red sobota II in izven. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava likovnih del akademskega slikarja Zmaga Puharja. RADOVLJICA - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 mag. Marija Stanonik govorila o slovstveni folklori kot kulturni vrednoti. V galeriji Šivčeve hiše razstavlja ilustracije akad. slikar Zvonko Čoh. V galeriji Kamen je odprta prodajna razstava vitražev Lene Šajn. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu je odprta prodajna razstava Ex tempore Loka 90. V Groharjevi galeriji razstavlja akad. slikar Milan Rijavec. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. TRŽIČ - V Fotogaleriji Slovenija, Partizanska 6, je na ogled razstava fotografij Tihožitja avtorja Matije Pavlovca. KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavlja akad. slikar Marko Butina. V kavarni Veronika pa razstavlja akvarele Nevenka Virant. Škofjeloški ex tempore SLIKARJEM PODELJENE NAGRADE škof ja Loka - Čeprav se je letošnjega Ex tempore Loka 90 udeležilo nekaj manj slikarjev iz vse Slovenije, še vedno pa jih Je bilo 87, je ta tradicionalna likovna prireditev povsem uspela. Še posebej zato, ker je bila po kvalitetni plati prav gotovo boljša od lanske. Slikarka Wang Huignin iz Ljubljane prejema veliko odkupno nagrado, enako nagrado je prejel tudi slikar Jože Marinič. Takšnega mnenja je bila tudi strokovna žirija v sestavi dr. Cene Avguštin, akad. slikar Herman Gvardjančič in dr. Milček Komelj, ki je od 110 ustvarjenih del za razstavo odprto minuli konec tedna odbrala 40 del. Te so zdaj na ogled v galeriji Loškega gradu. Tretjega slikarskega srečanja se je udeležilo 50 slikarjev amaterjev, kar 14 pa je bilo akademskih slikarjev. Žirija je odločila, da veliko odkupno nagrado v višini 8.000 din, ki sta jo podelila Podjetje Jenko Škofja Loka in Termo Škofja Loka, prejmeta akad. slikar Jože Marinič za sliko Listopad in akad. slikarka Wang Huiquin za sliko Ostareli grad. Podeljenih je bilo tudi enajst odkupnih nagrad po 5.000 din, prejeli pa so jih: Drago Božičnik, Janez Ferlan, Mirni Marija - Kajzer, Dušan Fišer, Karel Kuhar, Jože Kumer Matjaž Mausar, Stanislav Petrovič, Veronika Rakuš, Maja Subic in Metka Vovk. Odkupne nagrade so prispevala podjetja in ustanove: Čevljarstvo Ratitovec, Skupščina občine Škofja Loka, Alples Železniki, Gorenjski glas Kranj, Iskra Železniki, ZKO Škofja Loka, Modna konfekcija Kroj Škofja Loka, Marmor Hotavlje, Odeja Škofja Loka, Šešir Škofja Loka in EGP Škofja Loka. • L. M., Foto: Gorazd Šinik Numizmatična razstava 800 - LETNICA DENARSTVA Kranj - Sinoči so v stebriščni dvorani Mestne hiše odprli razstavo o prvih začetkih denarja na Slovenskem. Okoli leta 1190 so namreč v Kamniku in v Slovenj Gradcu odprli prvi dve srednjeveški kovnici denarja na Kranjskem. Razstava je toliko bolj zanimiva, ker jo je Numizmatično društvo Slovenije v sodelovanju z Gorenjskim muzejem Kranj pripravilo prav v času, ko se pri nas veliko govori o lipah - morebitnem novem slovenskem denarju. Zato je pogled nazaj na čas, ki je bil naklonjen "denarii Carniolensis", kot so v starih listinah imenovali naše prve kovance, toliko bolj zanimiv. Naslednje kovnice so odprli tudi v Ljubljani, Kostanjevici, na Ptuju, v Brežicah in drugod. Kovance iz teh kovnic imenujemo "breŠki denarji", saj so posnemali srebrnike kovane v solno-grajski kovnici Breze, v spanheimski kovnici Št. Vid na Glini in bamberški kovnici Beljak na Koroškem. Zaradi živahnega trgovskega prometa v 13. stoletju na kranjsko - ogrski - hrvaški meji so severnoitalijanski trgovci in tudi drugi iz vseh teh kovnic nabavljali "srebrno valuto" potrebno za nakup ogrske živine. Cvetoča trgovina na meji pa je bila kratkega veka, trajala je le kakih 40 let in si po mongolskem upadu na Ogrsko ni opomogla. Zaradi tega so prenehale obstajati tudi naše "mejne" kovnice, pa tudi koroški rudniki srebra so se izčrpali. Breške denarje iz teh naših kovnic je kasneje zamenjal drug denar. GLAS 8. STRAN TELEVIZIJA, RADIO Torek, 30. oktobra J*J TVSPORED PETEK 2. novembra 9.00 TV mozaik 9.00 Delfin Flipper, ameriška nanizanka 9.25 Slovenija: Peti letni čas 9.50 Pogum za tveganje: Pionirji sodobne kirurgije, angleška poljudnoznanstvena serija 10.40 Podmornica, nemška nadaljevanka 14.55 Video strani 15.05 Slovenija: Peti letni čas, ponovitev 15.30 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 TV mozaik 18.05 Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Nebu naproti, ameriška dokumentarna serija 21.20 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 22.10 TV dnevnik 22.30 Sova Družinske vezi, ameriška nadaljevanka Stvor, ameriški film 0.45 Video strani _2. program TV Slovenija 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.30 Regionalni programi TV Slovenija 19.00 Domači ansambli: Ansambel Lojzeta Slaka, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Oči kritike 21.10 Koncert z Dunaja ob dnevu vseh svetih, ponovitev 23.00 Skupščinska kronika 23.30 Satelitski programi - poskusni prenosi SOBOTA 3. novembra 8.20 Video strani 8.30 Izbor tedenske programske tvornosti 8.30 Nemščina 9.00 Muzzv, angleščina za najmlajše 9.15 Radovedni Taček: Opica 9.30 Lonček, kuhaj: Biskvitna rulada 9.45 Zbis: P. Voranc: Levi dev- 10.00 Čebelica Maja: Maja in ličinka v dežju 10.20 Zgodbe iz školjke 10.50 Večerni gost Pogovor z Vladimirov Ovco 1135 Oči kritike 12.15 Omizje: NOB ali državljanska vojna na Slovenskem 14.15 Karavana zapravljivčkov. Ptuj, ponovitev zabavno-glasbene oddaje 14.50 Ciklus filmov VValta Dis-nevja Opičji stric, ameriški mladinski film 16.20 Sova, ponovitev 16.50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Športni dogodek 18 30 EP video strani 18.35 Londonski doki, dokumentarna oddaja, ponovitev 19 05 Risanka 19.15 TVokno 19 30 TV dnevnik 19 59 Utrip 20 20 Žrebanje 3x3 20 35 Križkraž 22.10 TV dnevnik 22 30 Sova Zlata dekleta, ameriška nanizanka Max Headroom, ameriška nanizanka, Prebeg Simasa Kudirke, ameriški film 0 50 Video strani _2. program TV Slovenija 18 00 Satelitski programi - poskusni prenosi 18 30 Kako biti skupaj, oddaja TV Beograd 19 00 Alo, alo, angleška nani zanka 19.30 TV dnevnik 20 15 Filmske uspešnice Zandy jeva nevesta, ameriški film 21.45 TV nastop Zorana Giorgije-va, zabavnoglasbena odda i« 22.15 Satelitski programi poskusni prenosi NEDELJA 4. novembra 8.15 Video strani 8 25 Živ žav 9 20 Hovl, ponovitev angleške nanizanke 9 45 Gradovi Kdo je živel na gradovih, ponovitev 10 15 Zgodba o Hollywoodu, ponovitev 11.00 'Alo, 'alo, ponovitev angleške nanizanke 11.30 Videomeh 11.55 EP video strani 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Slovenska kuhinja z Ansamblom bratov Avsenik 12.50 Video strani 13.05 ONA -l- ON, ponovitev 14.35 Alternative, poljska nadaljevanka 15.35 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Gospodična Mary, argentinski film 18.45 Risanka 19 00 TV mernik 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 Moj premalo slavni stric, drama TVS 21.10 Zdravo 22.30 TV dnevnik 22.50 Sova: Doktor Doogie How- ser, ameriška nanizanka, Max Headroom, ameriška nanizanka 0.05 Video strani _2. program TV Slovenija 10.00 13.00 19.00 19.30 20.00 20 45 21 50 22.35 Odaja za JLA in igrani film Športno popoldne Da ne bi bolelo TV dnevnik Veselje do lepe oblike, nemška izobraževalna oddaja Atlantik, angleška poljudnoznanstvena serija Športni pregled Satelitski programi - poskusni prenosi PONEDELJEK 5. novembra 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade 9.00 Miti in legende islamskih ljudstev 9.15 Mačkon in njegov trop, risana serija 9.40 Da ne bi bolelo 10.00 Mozaik, ponovitev s poletnega festivala 10.30 Utrip 10.40 Zrcalo tedna 10.55 TV mernik 15.25 Video strani 15.35 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17 05 Zdravo, ponovitev 18 30 Spored za otroke in mlade 18 30 Radovedni Taček: Slon 1845 Čebelica Maja 19.10 Risanka 19 20 TVokno 19 30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 Zid - Jezero, predstava SNG Ljubljana 21 45 Osmi dan 22.35 TV dnevnik 22.55 Sova: Alfred Hitchcock vam predstavlja, ameriška nanizanka Max Headroom, ameriška nanizanka 0.10 Video strani _2. program TV Slovenija 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17 30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19 30 TV dnevnik 20 00 Žarišče 20 30 Po sledeh napredka 21 00 Sedma steza, oddaja o športu 21 20 Karavna zapravljivčkov. Rogaška Slatina, zabavnoglasbena oddaja 2145 Ekološka bela krizantema, dokumentarna oddaja 22.30 Satelitski programi - poskusni prenosi TOREK 6. novembra 8 50 Video strani 9 00 TV mozaik 9 00 Zgodbe iz školjke 9 30 Človekovo telo 10 00 Boj za obstanek 10 25 Nemščina 10 55 Sedma steza 11.15 Osmi dan 14 25 Video strani 14 35 TV mozaik: Šolska TV, po novitev 15 05 Žarišče, ponovitev 15 35 Sova, ponovitev 1650 EP video strani 16 55 Poslovne informacije 17 00 TV dnevnik 1 17 05 Šolska TV 18.05 Spored za otroke in mlade 19 15 Risanka 19 20 TVokno 19 30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20 05 Nekoč v Lisboni, portugal ska nanizanka 2055 EPP 21.00 Love me Tender Tribute to: Elvis Preslev 21.55 EPP 22.00 TV dnevnik 22.20 Sova Dekameron, slovenska nanizanka Max Headroom, ameriška nanizanka 23.35 Video strani _2. program TV Slovenija 16.00 16.40 17.30 19.00 19.30 20.00 2030 20.35 21.05 22.50 Satelitski programi - poskusni prenosi Svet športa, oddaja HTV Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper Naša pesem TV dnevnik Žarišče Žrebanje lota Gradovi: Grajski gospodje Umetniški večer: Ingrid Bergman, švedski dokumentarni film Satelitski programi - poskusni prenosi SREDA 7. novembra 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Spored za otroke in mlade: Živ žav 9.50 Moj premalo slavni stric, drama TVS 10.50 Nekoč v Lisboni, portugalska nadaljevanka 14.55 Video strani 15.05 Žarišče, ponovitev 15.35 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 1 17.05 TV Mozaik 17.55 Po sledeh napredka 18.30 Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka 1920 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 Film tedna: Obraz proti obrazu, švedski film 22.00 EPP 22.05 TV dnevnik 22 25 Ročk kompas 23.10 Sova Alf, ameriška nanizanka Max Headroom, ameriška nanizanka. Zgodba o Hollywoodu, angleška dokumentarna serija 1.15 Video strani _2. program TV Slovenija 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17 40 Slovenska kuhinja z An- samblom bratov Avsenik, ponovitev 18 00 Po brezkončnosti sveta, potopisna reportaža 18.30 Mostovi 19.00 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Maribor TELE M 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda 22.00 Svet poroča ČETRTEK s. novembra 8.50 Video strani 9 00 TV mozaik 9.00 Grizli Adams, ameriška nanizanka 9.30 Oddaja za učitelje 10 00 Pustolovščina slikarstvo 10.30 Muzzv, angleščina za najmlajše 10 45 Mostovi 11.15 Zakon v Los Angelesu 15.06 Video strani 15.15 TV mozaik: Muzzy, angin ščina za najmlajše 15.30 Mostovi 16.00 Sova, ponovitev 16 55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 1 17 05 TV mozaik 18 10 Spored za otroke in mlade 18 10 Teleski '90, Pripravimo se na smučanje 18.40 Alf, ameriška nanizanka 19.10 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 1955 Vreme 20.05 Podmornica, nemška nadaljevanka 21.00 Tednik 2205 TV dnevnik 22.25 Sova Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka Max Headroom, ameriška nanizanka 23.40 Video str«m _2. program TV Slovenija 16 00 Satelitski programi - po- skusni prenosi 17 30 Regionalni programi TV Slovenija, studio Ljubljana 19 30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 21 00 Mali koncert: Jelka Grafe nauer, violončelo, Andrej Grafenauer, kitara 21.15 Pogum za tveganje pio nirji sodobne kirurgije, angleška polj. znan serija 22 15 Svet na zaslonu 22.45 Goli z evropskih nogom« tnih iorišć PETEK, 2. novembra: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program - glasba - 9.05 Z glasbo v dober dan -11.05 Petkovo srečanje + glasba - 12.00 Poročila - na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Od melodije do melodije + EP -17.00 Studio ob 17.00 in glasba - SOBOTA, 3. novembra:_ Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani + pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Kulturna panorama -11.05 Radijski kabaret - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP -17 00 Tedenski aktualni mozaik -18.05 Znano in priljubljeno - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Radio na dopustu - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra NEDELJA, 4. novembra: Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Pomnjenja - 10.05 Nedeljska matineja - 11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -16.00 Lojtrca domačih - 17.30 Humoreska tega tedna - 18.00 Priljubljene operne melodije - 19.00 PONEDELJEK, 5. novembra: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 7.00 Druga jutranja kronika -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospo darstvo, glasba - 11.05 Izbrali smo... 12.30 Kmetijski nasveti -14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.05 Pihalne godbe vam igrajo - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami -TOREK, 6. novembra: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -11.05 Človek in zdravje - 12.10 Pojemo in go-demo - 12.30 Kmetijski nasveti -1405 Znanje za prihodnost -17.00 Studio ob 17. in glasba -18.05 Za ljubitelje lahke glasbe -19.45 Z zabavnimi ansambli -20.00 Radijska igra - 20 39 Glasbeni intermezzo - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno -Jan Kochanovvski: Pesmi 23.15-4.30 Nočni program, glasb8 SREDA, 7. novembra: ___. Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, g,a?. ba - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 9 05 Z glasD° v dober dan - 10.00 Dopoldanski dnevnik: informacije, gospoda;' stvo, glasba - 12.10 Pojemo^ godemo - 14.05 Mehurčki - 15&? Zabavna glasba - 17.00 Studio o° 17. in glasba - 18.30 Na ljudsw temo - 19.00 Radijski dnevnik I 20.00 Zborovska glasba po zfl|J' poslušalcev - 21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno -Leonardo Boff: Zakrament cigaretnega ogorka - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - ČETRTEK, 8. novembra:__^ Prvi program 4.30 8.00 Jutranji program, 9laS' ba - 8.05 Znanja široka cesta ' 9.05 Z glasbo v dober dan - 1|H Kmetijski nasveti - 12.40 Domač glasba - 14.05 Oddaja o jezik" 14.25 Iz glasbene tradicije jufl^ slovanskih narodov in nar0d"?rte - 15.55 Zabavna glasba - 'IS Minute z Big bandom RTV LJU bljana - 18.30 Zborovska glasW 19.45 Z zabavnimi ansambli 20.00 Četrtkov večer domačih P*, srni in napevov - 21.05 Literam večer - J. W. Goethe: Faus« 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 ■ terarni nokturno - Tiodor R°s Ikona svetega konstantina 23.15-4.30 Nočni program, 9^s° NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Kosmač, sapralot, Gorenjska, banka, ter, LB, R, leca, Rjft na, EL, bar, Kunaver, Jirak, kg, obklada, atol, Nal, Laj, Inana, PJ, svetovni dan, raz, varčevanja, E" Eho, na, INS, ksilit, talij, ica, ikravec, kolednik, sae, Olt, Iko, FA. Izžrebali smo: 1. nagrada: Brina Leber, Cankarjeva 19, Kranj 2. nagrada: Igor Sekne, Jama 42, Mavčiče 3. nagrada: Marjan Štrukelj, Retnje 30, Križe Čestitamo! Izžrebani reševalci naj po nagrade pridejo v malooglasni oddelek na Cesto JLA 16. Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada: 300 din 2. nagrada: 250 din tri tretje nagrade po 100 din. Rešitve pošljite do srede, 7. novembra, na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja Kranj (za nagradno križanko). na kri zanka 1 1 3 4 5 6 7 6 10 44 41 13 14 t*. 17 t 21 22 23 24 25 26 17 26 44 30 31 34 •- 37 § 40 41 i M. 46 47 46 - 55 s 53 54 lr S8 s> 60 61 62 63 «5 it 67 &-71 72 73 7* 75 81 62 63 54 65 S» r.lAV ! M HUOt 66 I, skupina glasbenikov, 2. vbo-čena leča, 3. avstralski noj. 4. orač (zastarelo), 5. ludolfovo število, 6. nadušljivec, 7. ječanje, 8. lepotne zeli (pomanjše-valno), 9. otok v Arafurskem morju, 10. rumcnorjuva barva, II. grška socialistična stranka, 12. branik pred poplavami, 13. strokovnjakinja za rimsko pravo, 14. usnjen bič, 15. torijevec, 16. pokrajina v Vietnamu, 17. l-.dvard Kardelj, 18. prebivalka indijske države, 19. pretrganje stikov z nekom, 20. glavno mesto Madagaskarja, 21. slika mladeži, 22. območje večnega snega, 23. naramnica, 24. ... Ti-ki, 25. muslimansko moško ime, 26. mesto v Boki Kotorski, 27. italijanska pop pevka, 28. sičnik in šumnik, 29. avtomobilska oznaka Splita, 30. suha nov razglas, 31. proizvodnja mleka, 32. zelenkast oksid, 33. ime pevca Johna, 34. lišpanje, 35. vas v Vipavski dolini, 36. za pol tone zvišan »a«, 37. lepotec, 38. fiž.olovka, 39. zgodnje vino, 40. barva kart, 41. kos celote, 42. duhovnik (zaničljivo), 43. sesalci iz družine jelenov, 44. francoski pisatelj (Pierre), 45. okrasni ptič, 46. reka v Južni I ranciji, 47. del tedna, 48. lansko ime, 49. tlak pri plinih in parah, 50. pristaš atavizma, 51. starožidovski kralj, 52. uživalec ži\l|cii|.t, 53. mesto na Slovaškem, 54. modus, postopek ravnanja, 55. Aleksander Fadcjev, 56. avtomobilska oznaka Turčije, 57. deček s čudežno svetilko, 58. okras rim skih stebrov, 59. ime slovničar-ja Aasna, 60. vzhodnonemška plavalka (Kornelia), o'-. J,/ ski gejzir, 62. portugalskV jfJ ci, 63. kraj pri Opatiji. &\ ^ Bleda, 65. mesto v Spa°^ verno od Granade, 66. J^jjjf vanski rokometni reprev> S 67. železniška kompo^'C $f različna vokala, 6«L rek* r / veru Švice, 70. ploha. ; jk pevke Redžepovc, 72. '^ri vanje nivojev, 73. držayU 74. zelišče, 75. junak V0*J| vega romana, 76. ime rt^rif tuša Delanja, 77. pOst. «f tum, 78. 501 z rimski^1 Jjjj kami, 79. kemijski /n''^i M kelj, 80. enaka vokala. ski reševalni čoln, 82- ,r soba, 83. sredstvo za nje plačila, 84. naša ioj / vaška črka, 85. iveri, H* vrsta ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJATA: DANICA DOLENC IN HELENA JELOVČAN Sladkorni kotiček Ni ozdravljiva, je pa obvladljiva £gga v vaši prehrani ne smete napraviti /e J*jte le enkrat ali dvakrat na dan, vendar tudi ne jejte po ma- m Ves dan, posebej ne še poleg rednih obrokov. J^eslaščic, pudingov, vloženega sadja, želejev, marmelade, ^edu, sladkih biskvitov, piškotov, tort, sladoleda, peciva, čokola-ae- bonbonov. Pijači n* dodajajte sladkorja, ne uživajte sladkanih pijač, sirupov, piva, okov, penečih se pijač, sladkega vina. ^e uporabljajte velike količine maščobe za pripravo hrane. Hra-ne ne cvrite. !2ogibajte se mastnim namazom (maslo, margarina, pašteta, majoneza). uživajte hrane in živil, ki so pri predelavi izgubila vlaknati del glaziran riž, jedi iz bele moke). Če opustite sladkor in zmanjšate ^ščobo v hrani, obenem pa še shujšate, če ste debeli, ste že napravili veliko - vaš krvni sladkor, pa tudi maščobe v krvi, bodo istveno nižje, kot bi bile sicer. Pazite, da bo vsak glavni obrok po niožnosti vseboval svežo in kuhano zelenjavo, sadje, hrano iz ^oluščenih žitaric ali stročnice, nobena jed pa naj ne bo mastna. 0 tabeli izbora živil za zdravo prehrano boste lahko ugotovili, a*era hrana je za vas zelo priporočljiva (količine morate omejiti arno, ce ste predebeli), katera je še priporočljiva, vendar jo lah-0 uživate samo v zmerni količini, in katere ne smete uživati, .d kuhanjem hrano zmerno solite, dodatno soljenje za mizo pa je opustite. Posebnih "diabetičnih" prehrambenih proizvodov, ,1 so nadomestila za sladke jedi (diabetični med. Čokolada, keksi, onboni, marmelada za diabetike), ne potrebujete in jih uživajte fno izjemoma. Če morate paziti na svojo telesno težo, se jim še Posebej izogibajte, ker imajo veliko kalorij! e'esno težo kontrolirajte dvakrat tedensko! Kozmetika in zelišča Dr"'t»' Smo I,1,m'ran" zelišča, kozmetičarka Metka Krivic iz Zgoše ' f^gunjah pa nam je čisto na kratko napisala, za kaj je pri koz-ehki kakšno zelišče koristno. Zrj" • " °t>kladki pomagajo pri poškodovani koži, kot tudi pri ravljenju ozeblin, krčnih žil, pikih insektov. je \in " pomaga nam pri odpravljanju celulita, zdravljenju liša- *v- Opuščajev. Cv°^ " njegov čaj ugodno deluje na delovanje srca, obkladki iz j eta rastline pa pomirjajo nervozno, suho kožo. pane* (sladki) - čaji pomagajo pri izkašljevanju, v vodni kopeli ^ Sladi suho, hrapavo kožo telesa. ^'rriilica - za lepoto in zdravje je neverjetno dragocena: čisti, po-lrJa in zavira vnetja. ,®D Pa poglejmo še kaj "njemu " prinaša letošnja moda. Marsikaj, čeprav na prvi pogled ženske mislimo, da nič, da je moška moda dolgočasna. A je vse kaj drugega. Letos so modne kratke frizure (na krtačo), da izgledajo čim bolj športni, ali pa kratko striženje iz tridesetih let. Tudi želatina se sme uporabljati kot takrat. A najbolj modni bodo to modo zagotovo malce po svoje prikrojili. Tako si bodo mladi privoščili cik-cak striženje za vratom. Če vam je všeč, si ga omislite, le vsake tri dni morate "čistino" na novo porazirati. Spet so modne tudi ovratne zaponke, metuljčki, svileni šali. In očala z majhnimi okroglimi okvirji. Tako boste pri šefih izpadli bolj resni, posebej še, če bodo okvirji kovinski... Prav je, da vemo Božični kaktus Božični kaktus je že stara okrasna rastlina. Domovina te lepe in zanimive kakteje je Južna Amerika, in sicer Brazilija. V domovini je to epifit, kar pomeni, da raste po drevju med vejami, kjer se nabira listje. Njegov koreninski del je slabo razvit, saj rastejo korenine v rahli listovki. To pa je pomembno tudi za sodobno vzgojo. Vedeti moramo, v kakšno prst ga bomo posadili, saj bomo sicer zaman Čakali na cvetenje. Svoje ime je rastlina dobila zaradi časa cvetenja, saj običajno cveti okrog božiča in novega leta. Čeprav ga že dolgo poznamo in vzgajamo, je o njegovem cvetenju še veliko vprašanj. Mnogim ljubiteljem se dogaja, da rastline bujno rastejo, cvetijo pa ne. Razmnožujemo ga s potaknjenci, ki se zelo hitro ukoreninijo. Za potaknjence uporabljamo posamezne členke, ki pa naj ne bodo preveč mehki. Posadimo jih v šoto in nato ukoreninjene presajamo v mešanico listov-ke, štorovke in šote z dodatkom uležane gnojevke ali biopeda. Poleti imamo rastlino na prostem, kjer naj bo zaščitena samo pred močnim opoldanskim soncem. Paziti pa moramo, da ima dovolj vlage v tleh, da se ne izsuši. Od julija do avgusta pa jo imamo na nekoliko hladnejšem mesto; saj je to obdobje, ko začne nastavljati cvetni nastavek. Nekoliko nižja temperatura ugodno vpliva na tvorbo nastavka. V tem obdobju naj bo nekoliko bolj suh, pa tudi gnojimo ga ne. Jeseni ga prenesemo v sobo na svetlo mesto, kjer bo ostal do cvetenja. Redno ga rosimo, saj potrebuje zdaj veliko zračne vlage, temperatura pa naj bo okrog 15 stopinj. Rosimo ga, dokler se ne pojavijo cvetni popki. Potem pa potrebuje več vode, zato ga začnemo izdatneje zalivati. Poskusimo še me Skutni cmoki Močnate jedi so sicer sladke, vendar tudi dovolj izdatne, da lahko zaležejo za glavno jed. Pripravljamo jih po receptih, ki niso zapleteni, in iz sestavin, ki jih premore vsaka kuhinja. Za glavno sladko jed pripravimo skutne cmoke, ki jih skuhamo v vreli osoljeni vodi, zabelimo z na maslu prepraženimi drobtinami in ponudimo s češnjevo strjenko. Za 4 osebe potrebujemo: 500 g skute. 140 g pšeničnega zdro-ba, 125 g masla ali margarine, 3 jajca, sol, malo moke za zabelo, 80 g masla ali margarine, drobtine. margarino penasto umešamo s sladkorjem, dodamo rumenjake, zdrob, skuto in ščepec soli. Iz beljakov stepemo trd sneg in ga rahlo zamešamo v skutno zmes. S pomokanimi rokami oblikujemo iz zmesi cmoke. V široki kozici medtem zavremo osoljeno vodo. Cmoke položimo drugega poleg drugega v krop in jih kuhamo 12 do 15 minut. Nato jih odce-dimo. V ponvi segrejemo maslo ali margarino in prepražimo drobtine. Odcejene cmoke povaljamo v prepraženih drobtinah, damo jih na pladenj prelijemo s preostalimi drobtinami in potre -semo s sladkorjem. Iščemo dobre, prijazne učitelje J^a predloga za dobre, prijazne učitelje smo že dobili. UČ1-* J'c' bomo predstavili. Vendar pa prosimo vse, ki dajete Pobude, da jih tudi utemeljite. Povejte, zakaj oziroma s čim Jf nek(a) učitelj(ica) zaslužil(a) vašo pohvalo. Pričakuje-11,0 ^ več predlogov. Umovanje mladih gasilcev '^lOv ''?ka zveza občine Kranj je 20. oktobra priredila kviz povah|j Pil kn^lCm izpustiti tudi nas, ki smo ta pro{ radovedneži, seveda program popestrili s svo- lj i * nt i \ . ' —— - — — t) nJ'go pVn""' tlcl'' Pesmicami in spisi. Prebali smo jih in dobi-°Se«Ii» s ° Presernovih stopinjah in manjše gasilske okraske, sil ■ ^ kvV ^ c'ru80 ,,u's,(> s spisom (iorelo jc v gozdu. c'* ?-b /,.,C'tmovanju »O prvi trije prejeli pokale, najboljši ga-V rVf0nIn,,ta Pa »« prehodni pokal. M'\d'o. T. anem kvizu nas je novinar kranjskega radia povabil sk V rHQ,iisl!'n Sm° s' °8'eda'i prostore in končno tudi v živo pri-,ekm l>'">'1"" Novinai |c povedal nekaj besed o gasil-j«t ^a Vse0^"'"' Potem Pa sm° prebrali IVOJC spise in pesmi. Dre«« nas 'e m'l obisk kranjskega radia zelo zanimiv in pri Lr>ecenje. Maja Roblek. 7. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Vtisi z ekskurzije na Vršič Na Vršiču, ki se je kopal v soncu, so mi bile najbolj všeč ptice kavke. Ko so vzletele, so trikrat zamahnile s krili. Jadrale so, jadrale nad gorami Julijskih Alp. Dve kavki sta nas opazovali, ko smo malicali. Tudi njima smo ponudili košček kruha. Janez Štibelj Vzpenjali smo se po ostrih ovinkih, ko je tovarišica Draga vzkliknila: "Poglejte! Prisojni-kovo okno!" Videli smo trikotno odprtino, skozi katero se vidi na drugo stran. Tovarišica je Varčevanje Za rojstni dan dobil Tinček lep okrogel jc cekinček. Ga hitro v šparovček je dal, da z njim lahko bo varče-val. Tako ravnal je sedem let, da je bil hranilnik že prenapet. Potem je šel v trgovino, si kupil šolsko je prvino. Se nekaj let on šolal je, potem pa v službo hodil je. Tako si zagotovil je prihodnost, ko začel jc majhen varčevati in denar zdaj znal je spo štovati. Alenka Šmid. 7. a r. OŠ Ivana Groharja škofja I oka povedala, da sta dve Prisojni-kovi okni. Matjaž Potočnik Najbolj všeč mi je bil kozorog. Ponosno stoji na skali ob jezeru Jasna. V jezeru so plavale račke in racmani. Okrog njega so se sprehajali turisti. Slikali so kozoroga. Andreja Eržen Učenci 4. r. OŠ Bukovica Nesreča Vozili smo se po strmi cesti. Moj sosed Damjan je preveč norel. Imel sem občutek, da se bo zgodila nesreča. Res se je. Damjan se je zaletel v avto in se polu-lal v hlače. Srce mu je močno bilo, a njemu se ni nič zgodilo. To je bila sreča. Vozniku je razbil smerni kazalec in nič drugega. S kolesom ni bilo nič narobe. Sedaj govori: nesreča nikoli ne počiva. Mi mu odgovarjamo: ti pa tudi ne. Ben Hladnik. 3. a r. OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas Na športnem dnevu Bil je lep sončen dan. Sli smo v Zgornje Danje, potem pa še na Eken. Na hknu je bilo veselo. Igrali smo se miško in mucka. Mislili smo iti tudi v Zabrdo, a je bilo že prepozno. Ko smo se vračali, smo se skrivali. Mi smo bili troli, punce pa palčki. Na športnem dnevu smo se veselili in se slikali. Darko datiih-i. 2. r. OŠ So-rica Filmska nagradna uganka Na kranjsko filmsko platno prihaja duhovita ameriška komedija Beetlujice. Govori o mladem zakonskem paru, ki umre v prometni nesreči, nakar v svoji hiši zaživi prav prijetno posmrtno življenje, dokler se v njej ne naseli nov živ par. Ta gre duhovoma močno na živce. Da bi se ga znebila, pokli-četa na pomoč izganjalca ljudi. Film je režiral Tim Burton, v glavni vlogi pa je zaigral Michael Keaton. Gotovo se boste spomnili, da sta sodelovala že v uspešnici, ki sojo v kinu pred nedavnim vrteli. V kateri? Odgovore pošljite do 8. novembra na naslov: ČP Glas. 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 - za uganko Iz šolskih klopi. Izžrebali bomo dve dopisnici in nagrajencema poslali po dve vstopnici za ogled kateregakoli filma v dvorani Kino podjetja Kranj. Nabiral sem kostanj Nekega sončnega dne sem se s starši odpravil nabirat kostanj. Odpravili smo se z avtom v Bodovlje. Avto smo parkirali pod neki kozolec v vasi. Iz avta smo vzeli košare, ki so bile kar precej velike, saj smo upali, da bomo nabrali veliko kostanja. Hodili smo po gozdu in iskali kostanj. Že smo bili prepričani, da letos ne bomo veliko nabrali, a smo naenkrat odkrili veliko kostanja. Bili smo zelo veseli in z veseljem smo ga pobirali. Kar hitro smo nabrali polne košare kostanja. Ko smo se zadovoljni vračali k avtu, sem zagledal nekaj lisičk. Bil sem vesel, ker sem poleg kostanja nabral tudi gobe. Tisti dan sem imel za večerjo lisičke z jajci in kuhan kostanj. Ker imam zelo rad kostanj, ga bom šel še večkrat nabirat. • Jani Pogačnik, 4. b r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Jeseniška Železarna se je zatekla v zavetje države Zelezarji so šihtarji, od priložnosti niso navajeni živeti Železarni ponovno grozi stečajni postopek, kako se ga bo rešila 3. novembra, še ni jasno. Jesenice, 26. oktobra - Slovenska vlada je napovedala, da bo pomagala jeseniški Železarni, da je zainteresirana za ohranitev njenega zdravega jedra. Železarna je zašla v tako globoko krizo, da se sama ne more več izvleči, v pogovoru s predsednikom poslovodnega odbora BORISOM BREG ANTOM smo dobili odgovore na kopico aktualnih železarskih vprašanj. "Poseg v železarno je napovedala slovenska vlada, na pobudo železarjev, se zatekate v zavetje države?" "Tako je, v tako globoki krizi smo, da sami ne moremo iz nje. Če se v odnosu do črne metalurgije ne bo nič zgodilo, bo to bivša črna metalurgija. Kaj moramo postoriti v hiši, vemo, in to tudi že delamo, gre za tehnološke stvari, tudi tehnološko disciplino in red, tržno čiščenje programa, produktivnost itd. Znotraj železarne že povzroča precej nemira, veliko vzburjenje, kipenje, vendar pa je žal vse to premalo, da bi se izvlekli iz globoke krize. Posledice zadnjega leta in pol so težke, na eni strani je na naše cene pritiskala zvezna vlada, na drugi nabavne cene materiala in nemogoči stroški kapitala, trdim, da 48 odstotnih obresti ne more prenesti nobeno gospodarstvo.*' Glavnina izgube je nastala v drugi polovici lanskega leta?" "Res je, junija lani so bile praktično zamrznjene cene metalurških izdelkov, inflacija pa je do konca leta divjala s 40 do 60 odstotnimi mesečnimi stopnjami, lani nam je zmanjkalo 100 milijonov mark, tega denarja ni." kolikšna je zdaj izguba?" "Po devetih mesecih ima železarna 496 milijonov dinarjev izgube v tekočem letu, torej približno 71 milijonov mark. Mesečno je kar konstantna, po približno 8 milijov mark. Nujno potrebujemo sveži kapital. Zaradi slabega poslovnega rezultata smo že tako na slabem glasu, da je vse, kar kupimo doma in v svetu dražje, prodajalci vedo, da bodo težko dobili plačilo, zato zaračunajo več, če se zadolžimo, je zaradi nenormalno visokih obresti spet vse dražje. Potrebujemo ga, ker niti vzdrževanje ni več dobro, kaj šele, da bi z manjšimi investicijskimi posegi odpravljali ozka grla. In seveda zaradi večne bitke z likvidnostjo, ki jo nenehno rešujemo z dodatnim kratkoročnim zadolževanjem." "Stečajnemu postopku ste se izognili že dvakrat?" "Praktično že trikrat, nobena skrivnost ni, da je žiro račun železarne praktično blokiran že vse letošnje leto, mnogo spretnosti, tudi posluha okolice je potrebnega, da se izogibamo stečajnim postopkom. Šestdeseti dan bo ponovno nastopil 3. novembra, v tem trenutku ne vem, kako se ga bomo rešili. Formula je znana, nekaj plačaš, nekaj odložiš, vendar je vse manj pripravljenosti za odlog, vse manj je možnosti za plačilo, zato bo ta deblokada posebej problematična. Doslej smo sredstva zbrali tako, da je Gorenjska banka odkupila menice, dogaja pa se, da so menice kot plačilno sredstvo vse manj in manj uporabne, vse več izdajateljev menic je blokiranih in te menice niso vnovč-Ijive. Banka zaradi znanih stvari z devizami nima denarja, da bi odkupila tiste, ki so dobre, mi svojega denarja nimamo. Gotovinski pritoki so se praktično ustavili, železarna dnevno proda za 8 do 10 milijonov dinarjev blaga, bolje rečenom da na trg, saj je prodano šele, ko je plačano. Dnevni prilivi pa znašajo manj kot milijon dinar jev, ni redek dan, ko le nekai n soč dinarjev. V takšnih razmerah ni moč delati in živeti, lahko rečemo, da se je jugoslovansko gospodarstvo že sesulo. Poslujemo po principu naturalne-ga gospodarstva, s pomočjo kompenzacij, usposobili smo se zanje in kar zadeva materialni del, stvari kar tečejo. Izgleda, da denarja ne potrebujemo več, ne dinarjev, ne lip. Potrebujemo pa ga za plače, za prispevke, za državo, kar je največja ironija. Država ni poskrbela, da bi stvari tekle, sama pa hoče imeti gotovino." "Slovenska vlada napoveduje, da bo njen odnos do črne metalurgije drugačen, so zaenkrat zgolj obljube?" "Ce sem čisto iskren, od vsega tega nimamo kaj vzeti v roke. Vlada nedvoumno pravi, da metalurgije ne bo pustila na cedilu, da torej ne bo ugasnila. Zahteva, da znotraj naredimo red in dokažemo, da smo sposobni zdržati primerjavo s svetovno, kar pa ne zadeva le produktivnosti. Zelo hitro napišemo, 1.600 ljudi naj ostane doma, vendar je to le eden od ukrepov, najbolj občutljiv in najbolj opazen, ki ga bomo morali in ga bomo izvedli, vendar še zdaleč ni edini. Bistvo ukrepov na naši strani je v zmanjšanju vseh stroškov in v čiščenju proizvodnje, na zunanji strani pa v kapitalizaciji nekaterih obremenitev. Dilem glede notranjega čiščenja ni več, McKinsevjeva analiza je predvidela tri leta, potem smo govorili o enem letu, zdaj imamo samo še dva meseca časa, z novim letom moramo stvari peljati po novem, druge možnosti verjetno ni več. Zato tudi tolikšna naglica pri povečevanju produktivnosti, ki sicer ne bi bila tako nujna. Država pa naj bi po eni strani dosegla drugačen odnos bank do gospodarstva in do metalurgije posebej, doslej je bilo v tem pogledu malo storjenega. Banka ima svojo strategijo in politiko, pravi, država nas ne more prisiliti, država pa nima orodja, da bi jih prisilila k drugačnemu razmišljanju. Zanimivo je, da je samo v Sloveniji obrestna mera tako visoka, drugod po Jugoslaviji je bistveno nižja, ponekod poslujejo celo z ekskontno stopnjo Narodne banke Jugoslavije, ki je 16,8 odstotna. Naredili smo izračune, z njo bi jeseniška Železarna lahko živela, čeprav je za stabilno gospodarstvo to še vedno visoka obrestna mera, za nas pa je pojem nizke obrestne mere. Dolgoročnih kreditov v sedanjih razmerah nismo sposobni odplačevati, pričakujemo, da bodo prevzeti kot kapitalski deleži, kar pomeni, da je potrebno železarno brezpogojno spremeniti v delniško družbo. Družbeno premoženje bi porazdelili med državo, banke, delček odkupili kot delavske delnice, pripeljali zunanje vlagatelje, ne le iz Av-slrije in Italije, tudi iz Slovenije, zunanje, ki niso v železarstvu." "Bo dolgove prevzela republika Slovenija?" "Kapitalski vložek republike Slovenije naj bi znašal pribli žno 60 milijonov mark, to bi bile obveznice, s katerimi bi odkupili delnice, mi bi pa te obveznice porabili kot likvidna sredstva. Banka naj bi se odpovedala vračilu dolgoročnih krc Foto: J. Cigler ditov in s tem kupila delnice." "Bankirji verjetno niso navdušeni nad tem?" "Tega sploh niso pripravljeni narediti, ne uspemo jim dopovedati, da bo nekdo tako ali tako nosil te kredite, če se železarstvo ustavi in da je bolje, če jih kapitalsko naložijo in potem pobirajo dividendo. Občutek imam, da se čaka, da bo konj crknil. Tretji del pa naj bi bile delavske delnice, mislim, da so pomemben faktor, vendar ne obubožanih delavcev, ki jih ne morejo kupiti. Država ali banka ali obe skupaj naj jih posodita delavcu, ki jih bo tekom let odplačal. Odplačal pa jih bo lahko, če bo primerno plačan." "Večinski lastnik železarne naj bi bila torej država?" "Državi smo predlagali, naj bo večinski delničar, toda ne s sklepom, temveč z odkupom delnic, potem pa naj postavijo direktorja, menedžerje, strategijo in politiko podjetja. Naj vodi podjetje, toda ne tako, da samo nekaj govorijo, prinesejo naj nekaj s sabo in potem to tudi naredijo. Bankam pravimo, bodite 30 do 40 odstotni delničar, toda ne tako, da boste navili obresti, mi jih ne bomo mogli plačati, vi boste pa rubili. Osebno sem zelo alergičen na razne hipoteke. V normalnih razmerah je to običajna stvar, hipoteka med nekom, ki si lahko izmišlja svoje pogoje, na primer visoko obrestno mero, in nekom, ki mora poslušno izvajati sklepe zveznih in republiških organov, pa ni nič drugega kot počasno dajanje imetja. Bolje je, da se vnaprej dogovorimo, naj bo kar vaše. Veste, kot Jeseničanu in človeku, ki že dolgo dela v železarni, mi je hudo, da bi firmo zapravil, če daješ hipoteke, malo danes, malo jutri, jo zapraviš. Rad bi jo oživel, ne zapravil, oživil na način, da pametno živi. Saj je delavcu vseeno, dela v samoupravni železarni ali v delniški družbi slovenske države, zanj je pomembno, da ima delo in za zasluži, zato moramo omogočiti, da firma živi, ne pa da najprej podpišemo hipoteko na počitniške domove, nato počitniške domove in tako naprej. Naj stanovanja dobijo lastnika, ki bo upravljal / njimi kot z imetjem, naj jih prevzame država, toda ne tako kot lani Iskri-ška, ko nihče ni vedel, za kaj gre." "Bankirji so vedeli, v Kranju so jim to že oponesli?" "Če jih je banka odkupila, potem naj upravlja z njimi, ne pa da zdaj sianovanjska skup nost odplačuje kredite." "Slovenska država pu je pripravljena postati solastnik železarne?" "Pravi da, dajmo, naredimo to, opredelimo se, kdo bo lastnik železarne in jo upravljajmo. Pripravljena je to storiti. zdaj pa se mora to tudi zgoditi. Slovenska vlada je prejšnji četrtek obravnavala predloge, da prevzame upravljalsko skrbništvo nad slovenskimi železarnami. V okviru svojih pristojnosti bo železarnam zagotavljala približno takšne pogoje poslovanja, kot jo ima črna metalurgija v Evropi. Sprožila bo aktivnosti, da se železarnam ob ustreznem deležu bank hitreje zagotovijo najosnovnejša finančna sredstva za zagotavljanje proizvodnje in poslovanja v obsegu, predvidenem s sanacijskimi ukrepi. Prevzela bo jamstvo za dodatne zadolžitve slovenskih železarn in za odplačilo deviznih anuitet v višini 60 milijonov mark v prihodnjih štirih letih. Slovenskim železarnam je naložila, da za vlaganja pridobijo poslovne partnerje in se zadolžila, da bo v vlagatelj-sko pozicijo pripeljala tudi banke. Republika Slovenija bo pomagala pri reševanju tehnoloških in ekonomskih presežkov delavcev. Obem železarna, Jesenicam in Štoram, je naložila, da izvedejo ukrepe za prestrukturiranje črne metalurgije, ki jih vsebuje McKinsevjev projekt. Na seji je bil dodan zaključek, daje v funkcijo reševanja potrebno vključiti vsa sredstva jeseniške in štorske železarne. Predlogi so bili sprejeti, obravnavala jih bo slovenska skupščina, upam, da na prihodnji seji. Skratka, pripravljenost je pokazala, ni pa še sadov, da bi 3. novembra vedeli, kaj storiti. Procedure peljemo s smeri prehoda v delniško družbo, upajoč, da bo vse to res. Če ne bo, potem se gremo igro brez učinka." "Sicer bo šla železarna v stečaj?" "Stečajni postopek je povsem možen in verjeten, če se ne bo nič zgodilo. Globoko sem prepričan, da je v tej železarni toliko zdravega, da je skorajda nemogoče, da bi po kakršnikoli proceduri ugasnila. Prestrukturirala se bo tako ali drugače, končna oblika bo zdravo jedro, ki bo ostalo, čigavo bo, po čigavo taktirko, bo pokazal čas. Z ali brez stečajnega postopka bo nastalo približno to, kar predvideva sanacijski program, slabo bi bilo, če bi nastajalo mimo tega, kar je pripravljeno, saj bi bilo mnogo huje, veliko več travm, veliko več socialnih problemov, rezultat pa slabši, ker bi do njega prišli po daljši poti." "Kaj je torej zdravo jedro jeseniške železarne?" "Ločiti nameravamo metalurško od drugih dejavnosti, da se bomo lahko pogovarjali o pravih primerjavah. Mi danes govorimo, Jesenice naredijo 350 tisoč ton jeklenih izdelkov s 5.200 ljudmi, toda, delajo še marsikaj drugega. Zato je predvideno metalurško podjetje /a ploščati program, v bistvu hladno valjanih trakov, zanj ne potrebujemo jeklarski del: novo jeklarno in moderni del va-Ijavniških naprav. Bluming si cer ni več moderen, saj je star 25 let, vendar ga je moč usposobiti, pa hladna valjarna Bela, potrebno vzdrževanje in stori tve ter direkcije, skupaj pribli žno 1.900 ljudi. Drugo pa so posamezne dejavnosti, ki delajo na čisto tržnem principu, torej predelava ploščatih izdelkov, vključno s tako imenovanimi servisnimi centri, ki jih v svetu ustavljanji proizvodnja ali trgovina ali oba skupaj, tudi mi imamo podobne načrte. To pomeni, da hladna valjarna Jesenice, pa valjarna debele pločevine ne bi več valjale, ampak predelovale trakove, za kar opremo imamo, ljudje to znajo delati, trg obstaja. Podobno je stanje z žičnim delom, kjer bi na osnovi kupljenega polproizvoda organizirali proizvodnjo končnih izdelkov: žice, elektrod, tudi kaj novega. Posebej se obdelujeta valjarna žic in profilov ter je-klarna ena, saj ugotavljamo, da veriga jeklarna ena - valjarna žice - predelava ni najbolje sestavljena. Jeklarna bi lahko poskusila živeti ekonomsko, delala bi za trg zanimive proizvode, podobno tudi žična valjarna. Jeklarna je namreč primerna za visoko vredne proizvode, žična valjarna za nizko vredne, zato ne gresta skupaj, morali bi v investicijo, ki pa ni smiselna. Storitve - izdelava rezervnih delov, sklopov, montaže, elektropo-pravila - so predimenzionirane in postavljene pred dejstvo, da najdejo tržišče ali ugasnejo, napori gredo v smeri iskanja trga. Inženiring se bo osamosvojil, nekatere dejavnosti bomo opustili, organizirale se bodo drugače, saj so bolj komunalnega kot železarskega značaja, deni-mom gasilci, čistilci, Kazina, ki bi v zasebni pobudi lahko cvetela, morda tudi tovarniške kantine." "Koliko ljudi bi torej imelo delo?" "Ocenjujemo, da 3.600, kar pomeni, da bo za 1.600 ljudi potrebno najti izhode. Ugotavljamo, da bo dobra polovica v prihodnjem letu rešljiva z upokojitvami, dokupi let, odpravninami in z drugimi možnostmi, ki jih imajo, slaba polovica pa je res problematična. Občutek imam, da bi jih precej lahko rešili, če bomo uspeli izplačevati 24 plač odpravnine, nekateri imajo ideje, od zasebnih aktivnosti do povratka na zemljo, z odpravnino bi nekako lahko začeli. Nekaj pa bo travm in to je hudo. Moram reči, da imam zelo pokvarjene dneve, praktično ne mine dan, da me ne bi ustavil kdo na cesti, eden me zmerja, drugi joka, tretji se ga napije, v glavnem je vse to posledica stresa, ko ugotavlja, da prejkone nima več povratka v železarno in da z minimalnim dohodkom za čakanje na delo ne more živeti. Ne morem mu svetovati drugega kot da se skuša upokojiti, če je tik pred tem ali da si z odpravnino poišče druge možnosti, da se jim morda nekaj zbe- re v zadrugo in poskuša skupaj, morda z dejavnostjo, ki J° je železarna že opustila. Ustavili smo livarno, veliko je bil° pripomb, da to dobro delani?-ja pravim, za pet, šest ljudi J' res dela." "So takšne pobude?" "Malo jih je, to je novo, tega nismo naj vajeni, v tem kotu sploh nismo 'maherji', v LJU' bljani bi se verjetno hitreje z«13!' šli, tam so od nekdaj navaja?1 živeti od priložnosti, mi pa J1 nismo navajeni izkoristiti, se navadiš leta in leta vstaj?'1 zjutraj in hoditi na šiht, si š'n' tar, kar pomeni, da brez Hre vstaneš in greš, če ti rečejo- zdaj pa ne greš več, pri najboU' ši volji ne več, kaj bi počel- T je problem našega delavca, 'I' di tistega, ki popoldne šušm311' prepričan sem, da jih veliko & šmari za hobi, ne za dobiče": če mu pa rečeš, poslušaj, puSt] delo in s tem se ukvarjaj, nae"' krat ugotovi, da od tega ne m0' re živeti." M "Nekaj možnosti zaposlitve na predoru?" J "Nekaj jih je, nekaj v Ita"!. in Avstriji, drugega pa nj, y tudi druga podjetja ugašajo- "Povejte ob koncu, je "elektrik* za železarje draga ali ne?" • "Res je dražja kot v EvroPj vendar vsaj z osnovno ceno povprečju leta ni bistven dražja, vsaj za jeseniško že«, zarno ni, saj smo uspeli z«1'*',, previsoko konično porabo porabo v neprimernem ca* ' Minister za energetiko c* . pravi, da je sposoben P00 -t, elektriko po evropskih pogoj Jj Tisto, kar nas moti, so Pr'sP(:n( ki in davki, ki jih nihče obravnava kot ceno, toda z3 lovatno uro plačamo 30 od* tkov dajatev, kar je toliko s«* še, saj ne gredo iz materi^ stroškov, ampak iz dohod Velik del blokade na žiro r*J nu je prav energetski PtiSjL vek, trdimo, da ga nobena ^ talurgija v svetu ne plačuje- j, leg tega ne plačujejo tudi P^j spevka za povečanje m°jl|^l pa ga. Pri gradnji nove jek'3 (|J, je bila pomembna postavk3 • di prispevek za povečanje ". ključne moči, leta 1984 srt»<>izračunali, da predstavlja . .V odstotka celotne invesU^jjjj zdaj pa pri vsaki kilovat«1'^ ponovno plačujemo prisp^^j, za povečanje priključne & ,,i Sc več, ko jo zmanjšujern0; j nikogar, ki bi nam to vrni'-M. Volčja k G P GRADING GP GRADING Kranj Gregorčičeva 19 064/41-208 d.O.O. GRADITELJ]] Obveščamo vas, da smo v Jj Šenčurju pri Kranju, na Krar»Js cesti 33 odprli TRGOVINO Z GRADBENIM MATERIALOM. ^ 0b zelo ugodnih cenah vam nudimo tudi PREVOZE in IZVAJANJE VSEH VRST GRADBENIH DEL. Obiščite nas ali nas pokličite po telefonu 064/41-208 ali 064/34-583 in se prepričajte o naši ponudbi. 31. Oktober M Svetovni Dan V A R Č Ew VANJA Kam z denarjem? * zadnjem času se je pojavila Pr&va mrzlica dvigovanja denar-|a in bank. In zakaj? Glavni ^ok je slabo stanje gospodar-jfoa in s tem povezan nezanes-l|lv Položaj federacije, ki daje Francijo za vložena devizna Jdstva Mnenje, da ne bi pri-5 do te kolobocije, če bi jam-c'la za f^otno 'ahk 2a sredstva republika je Republika Slovenija 0 jamči za vložena sredstva J pripneru razpada Jugoslavije, Pišanje pa je, kdo bo zaupal Obliki, če še gospodarstva e ^ore rešiti. jNi vzrok pa so banke same njihov odnos do varčevalcev. J nas je obrestna mera za v^ na vpogled ok. 4-odstotna. JUN je realna obrestna mera ?. upoštevanju 3-odstotne inf-pClle) kar 6-krat (600 %) višja!!! 6(jvsem pa imajo banke po-neposloven odnos do Jank (neprestano spreminja-JJ Pogojev varčevanja, nimajo pnoma nobenih programov zvanja, nimaio nobenih strokovnjakov, ki bi svetovali varčevalcem, kam najbolje naložiti denar, nobenih reklamnih prospektov, provizije pri menjavi valut so nekajkrat višje kot v tujih bankah, da ne govorimo samo o boniteti, likvidnosti, strahu pred stečajem, skrivanju poslovnih podatkov, poslovnem neuspehu in mednarodnem ugledu, malih in večjih goljufij, slabih izkušenj iz preteklosti, dolgih vrstah in podobno). In ne sosed sosedu buli v knjižico prihrankov in vsepogostejše odgovarjanje bančnih uslužbencev: »Saj vas nihče ni silil, da ste dali denar v banko«, »Od sedaj ni več rezervacij, dvignete lahko le 1000 DEM, vendar še VROČA LINIJA ZA BREZPLAČNE m FINANČNE NASVETE tel. (061)571-949 vsak dan od 9.30 do 13.30. ♦h* tega nimamo«, »Povej nazaj, da je zmanjkalo mark« in podobno, je milo rečeno nesramno. Vsekakor je čas banke prehitel. Naloga vlade pa naj bo omogočiti konkurenco med bankami, pri nas odpiranje tujih bank in s tem povezanega trga denarja, saj še vedno ni dovoljeno vlagati denarja v tuje banke in tuje vrednostne papirje. »In kam sedaj z denarjem, ki sem ga dvignil v banki?«, se sprašujejo posamezni »srečni-ki«. Žal je pri nas le malo možnosti. Dve možnosti sta najpogostejši in tudi najenostavnejši ali v »nogavice«, ali pa ga odnesti v tujino m ga tam vložiti v banko. V prvem primeru vam grozi nevarnost, da vam bodo vlomili v stanovanje in vzeli denar (število vlomov stalno narašča), poleg tega pa za ta denar ne dobite nobenih obresti, še inflacija (v Nemčiji je ok. 3-odstotna) vam ga delno požre. Če pa ga odnesete čez meje storitev v prvi vrsti kaznivo dejanje. Sicer pa se na to oviro malokdo ozira, kakor prvi Hamura-bi (dr. Oblak) DENAR JE PRE-RESNA ZADEVA, DA BI JO PREPUSTILI POLITIKOM. Dejstva potrjuje zgornje »geslo«, saj je v tujini vloženega veliko več denarja naših državljanov kot pri nas doma. Vendar kdor je že varčeval v tujih bankah je kmalu spoznal, da »ni vse zlato, kar se sveti«. Zato, preden denar vložite v kako tujo banko dobro premislite, preštudirajte pogoje varčevanja, primerjajte razne programe med seboj, obvezno se pogovorite z več strokovnjaki in primerjajte njihove nasvete in pogoje v različnih bankah. Naj vas ne zaslepijo visoke obrestne mere, pogosto so ob odbitju stroškov banke resnične obresti pol manjše. Dobro naložiti denar v tujih bankah je zaradi številnih programov vlaganja precej zapletena stvar, zato se jo pazljivo lotite. Predvsem pa se varujte obmejnih avstrijskih bank v Celovcu in Gradcu, ki služijo predvsem zaradi »neumnosti« jugoslovanskih varčevalcev Možne pa so tudi druge oblike investiranja denarja: v vrednostne papirje, v nepremičnine (zemlja, hiše, stanovanja), zlato, investiranja v manjša in večja posojila, privatna posojila, razne špekulacije, vlaganja v obrt ali podjetja in podobno. Načinov vlaganja denarja je vsekakor na tisoče. Kaj je pri nas dovoljeno in kakšne so možnosti vlaganja, je pa druga stvar. Kako izbrati najboljšo možnost je precej odvisno od pomoči strokovnjakov in od vaših osebnih želja in ciljev, rizika, ki ga hočete sprejeti in od obrestne mere, ki jo želite iztržiti. Lipa in hlapec Medtem ko smo o lipi, kot slovenski nacionalni valuti zadnje čase že veliko slišali in prebrali, saj je jasno, da bomo Slovenci na poti k svoji samostojnosti potrebovali tudi zdravo valuto (katastrofa konvertibilnega dinarja, ki je vse bližja, nas v to le dodatno prepričuje), se je zadnje dni pojavil še en bankovec - imenovan hla- pec. Hlapec je sicer brezvreden papir, z lipo pa je nekoliko drugače, saj nekateri že prodajajo in kupujejo z lipami (dr. Bogdan Oblak pa ima tudi zelo čvrste argumente za nadaljnji razvoj in postopno uvajanje nove valute - lipe). Kakorkoli - v osnutku nove slovenske ustave je opredeljena tudi možnost izdajanja lastnega slovenskega denarja in gotovo je, da bo slovenska vlada morala ukrepati tudi v smeri projekta iskanja nacionalne valute. ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE JE TUDI VARČEVANJE Ker življenje potrebuje varnost si Zavarovalna skupnost Triglav l]^^f£ Gorenjska območna skupnost Kranj HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ZA GORENJSKO o.sub.o., KRANJ VARČEVALCI NAM ZAUPAJO Hranilno kreditni službi Kmetijske zadruge Bled in Temeljne organizacije kooperantov Radovljica sta se pred leti združili v Hranilno kreditno službo za Gorenjsko, ki ima zdaj okrog štiri tisoč varčevalcev, največ kmetov iz radovljiške in jeseniške občine, sicer pa tudi veliko delavcev iz podjetij, ki so bila pred sprejetjem zakona o podjetjih in organiziranjem v samostojna podjetja temeljne organizacije Kmetijsko živilskega kombinata Gorenjske. Kmetje iz blejske zadruge in radovljiškega TOK-a dobivajo prek hranilnih knjižic HKS plačilo za kmetijske pridelke, predvsem za oddano živino in mleko, hranilno kreditna služba pa se vključuje v pospeševanje kmetijstva in jim daje posojila za nakup zemlje, živine, kmetijskih strojev in celo za dokup let za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa tudi ta obnovo in novogradnjo hlevov in drugih gospodarskih objektov. Darja Strniša, v.d. vodja Hranilno kreditne službe za Gorenjsko, poudarja, da so njihovi varčevalci tudi v teh burnih časih lahko povsem mirni, saj denarja ne vlagajo v sumljive, nedonosne posle in v problematična podjetja. Kmetje, ki prevladujejo med varčevalci, so se že ničkoliko-krat izkazali kot dobri gospodarji pa tudi kot previdni posojilojemalci, ki ne najemajo Hranilno kreditna služba za Gorenjsko ni zaprtega tipa, v njej lahko varčujejo dinarje vsi občani. Vpogledne hranilne vloge obrestujejo po 20 odstotni obrestni meri, obresti pa pripisujejo h glavnici tako kot v bankah na vsake tri mesece. Varčevalci lahko dobijo denar na blagajni vsak dan 9 času "uradnih ur", napovedati morajo le dvige večjih zneskov. Ker je HKS za Gorenjsko tudi med ustanovitelji Slovenske zadružne kmetijske banke. Hranilno kreditna služba za Gorenjsko ima blagajne na sedežu TOK Radovljica v Lescah, na sedežu Kmetijske zadruge Bled na Bledu, na Jesenicah na Titovi cesti 65 ter v Kranju na Cesti JLA. V Kranju je blagajna odprta za poslovanje z občani vsak delovni dan od devetih dopoldne do pol štirih popoldne, vsako prvo soboto v mesecu pa od devetih do dvanajstih. Čeprav je nekatere varčevalce že zajela panika in zaradi političnih in gospodarskih razmer v državi na veliko dvigujejo denar s svojih knjižic in računov, pa to, vsaj na splošno, ne velja za varčevalce Hranilno kreditne službe za Gorenjsko. Za ustanovitelje HKS in za vse zaposlene v HKS je to vsekakor priznanje in znamenje, da jim varčevalci tudi v burnih časih zaupajo. posojil prek svojih možnosti; kmetijsko zadružno hranilni-štvo pa tudi sicer z več kot stoletno tradicijo dokazuje, da je vredno spoštovanja in zaupanja. Ko je v Sloveniji izbruhnila na dan afera z banko Les, so mnogi postali nezaupljivi tudi do hranilno kreditnih služb. Darja Strniša, v. d. vodje HKS za Gorenjsko, poudarja, da bank, kakršna je Les, in HKS ni mogoče enačiti. V upravnih organih zadrug, ki so ustanoviteljice HKS, pa tudi v upravnih organih HKS so kmetje, ki so znani kot skrbni gospodarji. Za hranilne vloge varčevalcev najprej jamčijo ustanoviteljice z vsem svojim premoženjem, ki ni tako majhno, nenazadnje pa za vloge tistih HKS, katerih ustanoviteljice so zadruge ali organizacije, ki so povezane s kooperacijsko pridelavo hrane, jamči še država. 31. Oktober A Svetovni Dan varCeuvanja Koliko je vreden dinar Tečajna lista z dne 26. oktobra država devize Avstrija 100 ATS Nemčija 100 DEM Italija 100 LIT Švica 100 CHF ZDA 1 USD Japonska 100 JEN velja za srednji tečaj 99,5368 700,0000 0,9351 828,1172 10,6330 8,2876 Dinar Čez mejo - Na avstrijskem Koroškem te dni dinar spet menjajo malce slabše, še vedno pa ga je moč zamenjati brez težav. V bankah za sto dinarjev dobiš od 80 do 85 šilingov, tisti, ki dinarje kupujejo pa morajo za sto dinarjev odšteti 94 šilingov. Najbolje še vedno menjajo v Zvezi bank - zvezi slovenskih zadrug. Trgovci so konec tedna dinar menjali precej slabo, tako je bil naprimer v KGM dinar vreden le 75 gro-šev. Menjava dinarja v Italiji še naprej poteka po starem -bankovce (brez dodanih štirih ničel) menjajo še vedno podobno kot prej - to je dinar za devetdeset do sto lir. Stari bankovci Ea imajo vrednost le osemdeset do petinosemdeset lir za dinar, e vedno je najugodnejša menjava v Tržaški kreditni banki. Za tiste, ki se te dni odpravljate v Nemčijo, pa naj zapišemo, da je v Nemčiji dinar v zadnjem času ponovno izgubil na vrednosti. Tako je za marko treba odšteti kar dvanajst do štirinajst dinarjev. še naprej pa je dokaj ugodna menjava na češkem, kjer je dinar zadnji mesec vreden precej več kot prej, po besedah tistih, ki so bili na Češkem konec tedna, pa so tudi police nekaj bolje založene kot še pred kratkim, ko so bile trgovine praktično prazne. Črna borza - Na črni borzi je trenutno prava zmešnjava, tako da je tudi menjava zelo različna. Devize lahko dobite za skromno preplačilo treh odstotkov ali pa je zanje treba doplačati tudi do deset odstotkov na uradni prodajni tečaj. Odvisno od ponudbe, povpraševanja pa je te dni precej. Kako drage so sveče in cvetje? Velika ponudba, zmerne cene Te dni, ko je Dan mrtvih tako rekoč tukaj, nas večina že nakupuje sveče in rože za okrasitev grobov. Zato smo tokrat malce pogledali po naših trgovinah in kranjski tržnici, kakšna je ponudba in kakšne so cene. Prav lahko rečemo, da je ponudba s*eč povsod precejšnja, vendar pa nismo opazili kaj posebnega - razen pri ponudbi nekaterih zasebnih izdelovalcev sveč, ki so jih dodatno okrasili ali naredili v obliki svetih podob - od Marije do angelčkov ali križev. Tako lahko dobimo vse od najcenejših sveč brez lončkov, ki jih je moč kupiti že po pet dinarjev, do najdražjih sveč na baterije (katerih prednost je, da gorijo mesec dni ob vsakem vremenu), zanje pa je potrebno odšteti med 170 in 200 dinarjev. Najcenejše so sveče na tržnici, pa tudi v nekaterih zasebnih trgovinah smo našli sveče, ki so lepe in ne predrage. Tako se večina cen sveč giblje med 15 in 40 dinarji (odvisno od velikosti in teže). Tisti, ki se boste odločili /a nakup cvetja v trgovinah, boste za kri-/anteme odšteli od 15 do 25 dinarjev, pa tudi pajkovke imajo ceno med 15 in 20 dinarji. Nageljčki so v trgovinah od 8 do 12 dinarjev, na tržnici pa od 5 do deset dinarjev, odvisno od velikosti in količine nakupa (že narejeni šopki po deset so cenejši). Tudi ostali cvetovi (iris, gerbere, vrtnice) imajo podobne cene. Po večini trgovin stanejo od 15 do 20 dinarjev, na tržnici pa okrog 15. Kot so povedali v cvetličarnah, je ikebane moč dobiti že za dvesto dinarjev, dražje pa so okoli 350 dinarjev. Jamstvo za hranilne vloge Zadnje čase se varčevalci vse pogosteje sprašujemo, kdo jamči za naše dinarske in devizne hranilne vloge. V deviznih hranilnih knjižicah je jasno napisano, da zanje jamči federacija, predpis o jamstvu za dinarske vloge pa pravi, da v primeru, ko se banka znajde v težavah in varčevalcem ne more več izplačevati njihovih vlog, jamči zanje NBJ. Zakonska definicija, ki predpisuje, kaj je banka, pa pravi, da varčevalci v internih bankah podjetij niso zavarovani pred takimi denarnimi tveganji (primer banke Les). Naložbe občanov v podjetja so rizične zato, ker zunaj podjetja nihče na jamči za takšno hranilno vlogo (v tem primeru gre namreč bolj za nekakšno obliko financiranja obratnega kapitala s strani delavcev). Oblike varstva za hranilne vloge v naših bankah pa so predvsem: obseg jamstva ustanoviteljev, jamstvo za izplačilo hranilnih vlog s strani države in prednostno izplačilo hranilnih vlog ob stečaju. V zadnjem času se pojavlja tudi vprašanje jamstva za vloge v hranilnicah, saj nastajajo spet prave hranilnice (med njimi je ena tudi zasebna), ki pa brez jamstva za vloge ne bodo mogle zaživeti, kot načrtujejo. Tisti, ki lahko uvede jamstvo nad temi vlogami, pa je po sedanji zakonodaji republika. CARINIK ODGOVARJA Rubrika je namenjena vašim vprašanjem s področja carine - od možnosti uvoza, do carinskih dajatev in dokumentov, ki so potrebni za uvoz posameznih artiklov. Na vaša vprašanja odgovarja šef carinske izpostave v Kranju Mladen Mo-kotar , pošiljajte pa jih na naslov Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64 OOO Kranj, s pripisom Carinik odgovarja. Helena iz Kokrice sprašuje: Rada bi vedela, koliko dinarjev in koliko deviz smem po novem naenkrat odnesti preko meje, v kakšnih bankovcih in kako dolgo velja potrdilo za iznos deviz? ODGOVOR: Odnašanje in prinašanje dinarske gotovine v tujino oziroma iz tujine ureja »Sklep o odnašanju in prinašanju efektivnih dinarjev v potniškem prometu s tujino« objavljen v Uradnem listu SFRj številka 88. z dne 29. 12. 1989 z dopolnilom v Uradnem listu SFRJ številka 18, z dne 30. 3. 1990 Na osnovi tega sklepa lahko domače in tuje fizične osebe v potniškem prometu ob vsakem prehodu meie prinesejo oziroma odnesejo največ 1.200,00 dinarjev gotovine na osebo v obstoječih »starih« bankovcih za 1.000,000, 100.000, 50.000 in 20.000 dinarjev ter v »novem« bankovcu za 100 dinarjev. Odnašanje in prinašanje deviz z gotovino ureja »Odlok o prijavljanju efektivnega tujega denarja, ki ga jugoslovanski državljani odnašajo iz Jugoslavije pri potovanju v tujino oziroma, ki ga tuje fizične osebe prinašajo ob vstopu v Jugoslavijo« obnavljen v Uradnem listu SFRJ številka 22. dne 27. 4. 1990 z dopolnilom v Uradnem listu SFRJ številka 69. z dne 12. 10. 1990. Na osnovi tega odloka lahko ob vsakem potovanju v tujino nesete v gotovini 1.000 nemških mark ali druge valute v protivrednosti 1.000 nemških mark. Jugoslovanski državljani morajo pri potovanju v tujino prijaviti carinskim organom znesek tujega denarja, ki ga odnašajo iz Jugoslavije. Ta denar smejo odnašati na podlagi potrdila banke o dvigu deviz s svoje hranilne vloge ali deviznega računa oziroma potrdila banke o nakupu deviz. Ta potrdila veljajo do prvega prehoda čez mejo, najdlje pa 90 (devetdeset) dni od dneva, ko so bila ta potrdila izdana. S kranjske tržnice 11 kg cena dinl ■ 1 kg cena dinl paprika 25 -35 krompir - za ozimnico 6 česen 50 cvetača 35 čebula 15 kumare 20 čebula za ozimnico 9 grapefruit 25 solata 20 limone 25 radič 40 mandarine 25 korenje 20 grozdje 35 zelje 15 jabolka 15 zelje - za ozimnico 10 orehi 100 krompir 8 jajca 2-2,5 31. 10. 1990 - SVETOVNI DAN VARČEVANJA VSAK VARČEVALEC DOBI LEPO DARILO! POSOJILNICA - BANK CELOVEC CELOVEC / g \ \ i u. O ®i SMO NA ZAČETKU BAHNHOFSTR. E PARKIRNI PROSTOR OB KAPUCINSKI CERKVI V CENTRU - BAHNHOFSTRASSE 1 TEL.: 9943-463-57356 ODPRTO OD PON. - PET. 8.00 - 16.00 (neprekinjeno) PRIPOROČAMO SE ZA: • VARČEVALNE NALOŽBE (VISOKE OBRESTI, 100 % BANČNA TAJNOST) • DEVIZNE NALOŽBE • UGODNA MENJAVA • HITRO UREJANJE VSEH BANČNIH POSLOV in s t vi da SLOVENSKA postrežba iNTREST Ihr Partner fur optimale Geldanlage DELNICE FINANCIRAJO NAŠO GOSPODARSKO PRIHODNOST Kaj se pravzaprav zgodi z denarjem, ki ga investiramo & nakupom delnice? . ^ Če kupimo delnico, ki je nova na tržišču oziroma je wf nihče kupil, pripada denar podjetju, katerega delnp smo kupili. Ta denar lahko podjetje prosto uporablja. W kupimo delnico, ki je že v obtoku, se kapital podjetja ie ohranja. Ideja je v osnovi zelo preprosta: mnogo ljudi prinaša podjetje kapital, ki je nujno potreben za delovanje in f**' voj podjetja. Ti ljudje (delničarji) si skupaj s podjetje^ delijo nziko in možnost dobrega zaslužka. Čim večji J vložek s posamezno podjetje, večji je riziko oziroma # služek. Za eno novo delovno mesto je včasih lahko potrebna naložba, ki je večja od milijon mark. Ogromne3 naložbe v odpiranje novih delovnih mest, nakup strojev čistilnih naprav itd. Vse to pa je lažje uresničiti, če je v^' ko sovlagateljev. Zaradi večjih strukturnih sprememb v gospodarstvu je r? treba po kapitalu večja kot kdajkoli prej. V industrijsko^ soko razvitih državah, kot je naprimer Nemčija, se na Wj ču lahko uveljavljajo le zelo zahtevni in kakovostni prj: vodi. Zato je za podjetje, če hoče obstati na tako kon*J renčnem tržišču, zelo velika potreba po novih investicija0' Zato pa raste pomen delnic. , Upamo, da ste ob branju teh članov postali dovolj r^v vedni, in vas tema o delnicah še vedno zanima. V nasiej njih poglavjih se boste začeli seznanjati s posamezni detajli, ki jih kot delničar morate znati. Piše JUjjosa Jerovšek v sodelovanju z Intrest © Izšla je knjiga INVESTICIJSKO VARČEVANJE Varčevanje v bankah |e v primerjavi z investicijskim varčevanjem ^an|v^ no in večinoma nedonosno. V industrijsko razvitih državah je več kot odstotkov vsega denana vloženega v investicijskih fondih Zato smo w knjigo INVESTICIJSKO VARČEVANJE, kjer najdete vse napotke. ^ varno in donosno naložiti denar Nudimo domačo in tujo strokovno literaturo. Za začetnike in izkušene0' gamziramo seminarje o vrednostnih papirjih Inf.: Borzna svetovalnice FIRST, Cankarjeva 3 Ljubil*3^ Tel.: (061)219-975 in 571-949 med 9.30 in 13.30. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZ0 SLOGA Kranj Vse naše varčevalce vabimo v nove prostore HRANILNO KREDITNE SLUŽBE v Zadružnem domu na Primskovem Hranilne vloge na vpogled obrestujemo $ 15% obrestmi. Za vloge jamči republika. Odprto od 7. do 15. ure. Pokličite nas po tel. 23-866 ali 26-171. PRI NAS NALOŽEN DENAR JE DOBRO NALOŽEN DENAR! Hkrati obveščamo vse naše poslovne partnerje, da srno UPRAVNE PROSTORE PRESELILI v Zadružni dom na Primskovem (Jezerska cesta 41)-Telefon (064)23-866,26-171. Torek,30. oktobra 1990 31. Oktober A Svetovni Dan V A R Č EU VANJA 13. STRAN (M)IS®SSc5©IEIIGLAS LB - Gorenjska banka d. d., Kranj je v oktobru mesecu varčevanja organizirala natečaj: IZ MALEGA RASTE VELIKO Brez truda ne bo nagrade • Gorenjska banka d. d., Kranj, je v letošnje oktobrske akcije, z natečajem: »Iz malega te veliko«, vključila naše najmlajše. Učenci prvih razredov osnovnih šol in »male šole« so Potegovali za 35 praktičnih nagrad. S0! 4000 otrok z vse Go" , nJske je sodelovalo v nate-»nM ^ltlJuceni s0 bili otroci os ^°'e« in prvih razredov JJJOvne šole, ki so se trudili sk.r^ajlepše okrasiti karton- ita- anilnik- K1Jub poudar-^JU vzgojnih momentov na-|^aJa, trud malčkov ne bo ^Plačan, saj je LB - Gorska banka d. d., Kranj grari1Sala Petintrideset na" veis °d katerin Je najvablji-JSa prva - kolo »skatebike«. °1 Hranilnik bo najlepši! Varovanci WE Tugo Vidmar so svoje misli o varčevanju, hranilniku, banki,... zaupali novinarki kranjskega radia. S fotoaparatom smo obiskali varovance WE »Tugo Vidmar«, ki so svoje misli o hranilniku in tudi denarju, varčevanju, banki,... ravno razlagali novinarki kranjskega radia. Nekaj misli smo si zabeležili. DKNIS: Denar mi dajeta starša, vendar le, če sem priden. Hranilnik sem okrasil tako, da sem ga polepil z barvnimi papirčki. Bil mi je všeč. ŽIGA: Denar varčujem v hranilniku. Od staršev ga dobim, tudi če nisem priden. Polepil sem dva hranilnika. Enega z listki in drugega z velikimi in malimi gumbi. Včasih tudi že kaj kupim, saj poznam denar. V banki mi je všeč, saj ti dajo toliko denarja, kot ga hočeš. MAJA: Jaz varčujem z vodo, kolesom, avtom in zvezki. Pri kolesu pazim, da ne poči guma, pri avtu pazim, da se ne zaletimo, pri zvezkih pa ne delam ušes. VERI: Na svoj hranilnik sem narisala punčko, sonce in oblak. Doma imam namesto hranilnika denarnico in ko je polna, jo nesem v banko. Potem pa ne vem, kaj naredim z njim. Otroci so pač optimisti in prepričani so bili, da bo tudi kateri hranilnik iz njihovega vrtca prejel nagrado. Držimo pesti. Povejmo pa tudi, da bodo vsi hranilniki, nagrajeni in tisti brez nagrad od 31. oktobra dalje na ogled po vseh osrednjih poslovnih enotah LB - Gorenjske banke d. d., Kranj. BANCNI AVTOMAT ZAČENJA S POSLOVANJEM Ni vedno dovolj, da imate denar varno spravljen na tekočem računu v banki in s čeki praktično vselej tudi pri roki. Priznajmo, včasih brez goto vine ne gre. Zato v sistemu Ljubljanske banke uvajamo samopostrežno poslovanje prek bančnih avtomatov, ki omogočajo dvig gotovine 24 ur dnevno. /O ljubljanska banka GORENJCinBANKA F0RMUULT7 PRIHRANKA OBRESTI - OBRESTNA MERA je v odstotkih izraženo nadomestilo za začasno uporabo enote denarja za določeno časovno enoto (leto, mesec) /O LJUBLJANSKA BANKA - GORENJSKA BANKA d.d., KRANJ JE V OKTOBRU PONUDILA VIŠJE, DIFERENCIRANE LETNE OBRESTNE MERE Obrestne mere niso odvisne le od dobe vezave, pač pa tudi od višine vezanih sredstev. DINARSKA SREDSTVA: VEZAVI nad 3 mes, nad 6 mes. nad 12 mes. nad 24 mes nad 36 mes. * do * nad do * nad do * nad 10.000,00 din 10.000,00 din 50.000,00 din 50.000,00 din 100.000,00 din 100.000,00 din 13% 15% 20% 23% 14% 16% 21% 24% 16% 18% 23% 26% 18% 20% 24% 27% 20% 22% 25% 28% SXS& DEVIZNA SREDSTVA: VEZAVE nad 12 mes. ★ ITL -nad -nad 7.000.000 35.000.000 9,0% 9,5% ★ ATS -nad 70.0c 0 6,0% ★ CHF -nad 10.000 7,5% -nad 350.0G 0 7,0% -nad 50.000 8,0% ★ DEM -nad 10.0C 0 7,5% ★ USD -nad 5.000 8,0% -nad 50.0C 0 8,0% -nad 25.000 8,5% Gorenjska banka d. d., Kranj W ?renJska banka d. d„ fyu jI- je tista banka v sistemi Jubljanske banke, ki je tovJO rnrežo bančnih avtoma-s0 .Najbolj razpredla. Tako Sljuntni Uvtorr»ati, poleg v i- KoprU| Ljubljani in Gorici, nameščeni v Ki VečJih gorenjskih sred J 5ranj, c. JLA 1 - notrunji * Koroška c. 2. * pšenice, c. Maršala Titu 8 Radovljica, Cunkurieva ul. % ^kofia Loka, Titov trg 3 a <^/Trg svobode 1 aV*OMAT SPLOH JE? Uvtomat je samopo-r**un .stroj, ki v povezavi z nV u °m' 8 pomočjo **Disn Qruce z magnetnim vilke°m >n tajne osebne ste ?ri0staJ>tnoKOča opravljanje ^Tn>h bančnih opravil, V* VzoinOsti bančnegu £VK5PZ BANČNIM nK0 POSLOVAL? tev. Zato bomo za začetek izdali omejeno število kartic z omejeno dobo veljavnosti. Tako bomo v oddelku poslov z občani izdali bančno kartico vsem tistim komitentom, ki bodo oddali posebno prošnjo za izdajo bančne kartice in ki bodo izpolnjevali visoko stopnjo bonitete oz. naslednje pogoje: - * Imetnik TR mora imeti ' pri naši banki račun usta- I novljen vsaj šest mesecev. ' Ta pogoj varčevalec lahko | nadomesti z drugimi obli- . kami poslovnega sodelo- ' vanju z našo banko v pre- I teklosti (osebni dohodek na hranilno knjižico, devi- I /.no varčevanje,...). * Zagotovljen mora biti red- I ni mesečni priliv sredstev ■ na TR (osebni dohodek, 1 pokojnina, invalidnina,...), i Za redni mesečni priliv se ' upošteva tudi izdani trujni i nalog zu prenos sredstev obrtnika iz žiro ručunu na | TR. * Imetnik TR v zadnjih še- ' stih mesecih ne sme imeti | nedovoljene prekoračitve sredstev na računu d/, mu v zadnjih dveh letih ni bilo j omejeno poslovanje s če kovnimi blanketi. ★ Imetnik TR mora imeti v zadnjih šestih mesecih vsaj deset gotovinskih dvigov iz tekočega računa. V začetni fazi bo LB - Gorenjska banka d. d., Kranj na en bančni avtomat izdala 400 kartic, pri čemer bodo upo števani tudi tisti komitenti. ki so prošnjo oddali že v lanskem letu. Prošnjo dobite na bančnih okencih LB - Gorenjske banke d. d., Kranj, natiskana pa je tudi v današnji številki Gorenjskega glasa. O točnem datumu in kraju prevzema bančne kartice, pa vas bomo obvestili po pošti, takoj ko bo vaša prošnja obravnavana oz. odobrena. Prošnjo lahko izrežete iz časopisa Gorenjski glas in jo oddate v najbližji ekspozituri LB - Gorenjske banke d. d., Kranj. Vsa podrobna navodila o poslovanju z bančnim avtomatom, dodatek k Splošnim poslovnim pogojem za poslovanje s tekočimi računu, itd, pa boste prejeli ob prevzemu bančne kartice. PROŠNJA ZA IZDAJO BANČNE KARTICE PODPISANI____ STANUJOČ _,_. PROSIM, DA MI LJUBLJANSKA IZDA KARTICO ZA POSLOVANJE BANKA - GORENJSKA BANKA d.d., KRANJ, Z BANČNIM AVTOMATOM. Z BANČNO KARTICO ŽELIM OPRAVLJATI VPOGLEDE NA MOJEM: TEKOČEM RAČUNU ST._______ ŽIRO RAČUNU ST. .____ (Navedeni podatki morajo biti i izkaznici, zaradi kasnejših ugotav denticni podatkom na osebni 1janj identitete.) j KRAJ IN DATUM PODPIS satni ipust re/negu E^rT«!* zt*hteva temelj l%hJa^Je tehničnih, teh Programskih im reši- Gorani*****6 Republika Slovenija prebivalcem moje dežele i Republika Slovenija razpisuje obveznice v apoenih po: 100 DEM, 500 DEM, 1.000 DEM, 5.000 DEM, 10.000 DEM, plač Ijive v dinarjih. Obrestujejo se po $% obrestni meri letno na konformni način, od vključno 1. julija 1990 na prej. Obveznice lahko kupile v enotah Ljubljanske banke. Obveznice se glasijo na prinosnika. Obresti, obračunane od vključno 1. julija 1990 do vključno 30. junija 1993, se pripišejo nominalnemu znesku, na katere ga se glasi obveznica. Pravice iz obveznic se izplačujejo v dinarjih v desetih polletnih obrokih po srednjem tečaju na dan dospelosti. Prvi obrok dospe v plačilo 30. junija 1993. Obveznica Republike Slovenije nudi: • Najbolj varno naložbo, saj za izplačilo obveznosti iz obveznic jamči Republika Slovenija. • Možnost, da lahko varčevalec obveznico proda Ljubljanski banki kadarkoli. • Naložbo dinarjev, izraženo v vrednosti deviz. To je kot devizno varčevanje, neodvisno od domače inflacije. Fiksno obrestno mero, ki je višja od tiste za navadno de vizno varčevanje in se med varčevanjem ne bo spremenila. Možnost, da obveznico lahko prodate, podarite, zastavite ali z njo koga nagradite. Oprostitev plačila davka od skupnega dohodka občanov, česar drugo varčevanje ne nudi. 5 tem se vrednost vaše naložbe še poveča. In ne nazadnje: z nakupom obveznic boste veliko prispevali k večji gospodarski samostojnosti in uspešnosti Slovenije. Ta mora na svoji poti v Evropo in svet preurediti gospodarstvo in svojim prebivalcem zagotoviti produktivna delovna mesta. Zdaj res lahko vsakdo naredi nekaj za svojo deželo, zase, za svoje otroke in vnuke. Pooblaščena banka: LJUBLJANSKA BANKA Obveznica Republike Slovenije -zame in za moje deželo KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK llcaiog slovenske Posebei Predlog slovenske vlade n davek za zaščito domačega kmetijstva Jvezni vladi je glavni motiv zniževanje cen na domačem trgu, ne pa zaščita domačega kmetijstva. Bo Slovenija sama uvedla poseben davek (prelev-|jla,0 za cenen nakup določenih kmetijskih pridelkov in živil v tujini in v đnjgih jugoslovanskih republikah? J^bljana, 26. oktobra - Da bi v Sloveniji zaščitili kmetijsko pridejo pred cenenim nakupom nekaterih kmetijskih pridelkov in živil * tujini ali v drugih republikah, je republiška vlada na zadnji seji "ai i!-a^a'.a skupščini sprejetje zakona o posebnih davkih. Zakon, ki „J VeUal le do konca leta, naj bi bil pravni okvir za sprejemanje nij/20"1 ,zaščitnih ukrepov vlade, ki naj bi z odloki zavarovala do-j^0..pridelavo hrane pred nelojalno konkurenco. Republiška PocpSC'?a Je Predlog zakona sicer uvrstila na dnevni red, vendar pa "oval"01 ° nltm mso odločali. Kot je znano, so na skupni seji ime-Spr . ?amo javnega tožilca, sicer pa v nadaljnjih devetih urah niso p eJ«i nobene odločitve. DrJ °Venska vlada Je sklenila polagati republiški skupščini dajejetJe zakona o posebnih na f*1 zat°* ker ni zadovolj-gosl U---epi zvezne vlade. V Ju-kat -s'cer velJa zakon, po ločp^f1 Je treDa P" "vozu d°-SS kmetijskih pridelkov in jate P°leg carine m ostalih da-tev y P'ačati še posebno dajatev ^^n130)' vendar 'ma P° tUc|. Zakonu zvezni izvršni svet Če l.^ožnost, da za uvoz dolo-pridelkov in živil zniža posebne dajatve ali jih celo oprosti plačila. Podatki kažejo, da je bila letos zvezna vlada zelo radodarna, saj je s posebnim odlokom oprostila plačevanje prelevmanov uvoz 52.000 ton govejega in svinjskega mesa, 30.000 ton svežega mleka, 9.000 ton mleka v prahu, 4.000 ton surovega masla, 50.000 ton rafiniranega jedilnega olja, 50.000 ton sladkorja, neomejenih količin soje v zrnju in oljnih pogač in velikih količin ko- Če gre za uvoz, je posebni davek (prelevman) razlika med povprečno domačo ceno (določi jo minister za trg v sodelovanju s kmetijskim ministrom) ter uvozno ceno, povečano za carino in uvozne dajatve, v primeru nakupa v drugi republika pa razliko med povprečno domačo ceno in ceno dobavitelja. Jugoslavija je v letošnjih prvih petih mesecih v okviru rednega in intervencijskega uvoza kupila na tujem 71.680 ton goveje živine in mesa (lani 55.450 ton) ter 51.860 ton prašičev in svinjskega mesa (lani 54.390 ton), od tega je Slovenija dobila 9.750 ton goveje živine in mesa (lani 8.110 ton) ter 6.200 ton prašičev in svinjskega mesa (lani 7.180 ton). Večji uvoz vpliva na manjši odkup domače živine. Podatki kažejo, da so klavnice v Sloveniji lani odkupile povprečno 3.708 ton goveje živine in 3.291 ton prašičev na mesec, letos pa le 2.959 ton govedi in 3.195 ton prašičev. ju e^°V zvezne vlade in omejevanje prostega pretoka blaga na slovanskem trgu, je vlada proučila tudi možne posledice in Jra" Uvede dajatve pri nakupu kmetijskih pridelkov in živil v v°lilr s^ovens^'m "voznikom omeji ali prepreči izdajanje do- ukr~Za^on' k' g° predlaga slovenska vlada, pomeni izničenje jus ^str^U!^rePe zveznega izvršnega sveta. Kaj lahko stori "druga §,Qn - Uvede dajatve p VohenV'' 5l°venskim ui le/ Za uvoz' Prekliče oprostitve posebnih dajatev pri uvozu uv aJePn vrst krmil (sojine tropine, krmne mešanice), ki se sicer Vrj ZaJ° prosto, ukine olajšave, ki veljajo pri uvozu nekaterih lj ^Produkcijskega materiala in kmetijske mehanizacije... ^ edba posebnih dajatev lahko po mnenju republiškega sekreta-Zo Q Za lržišče in splošne gospodarske zadeve privede tudi do tnl'ftev P™ Pr°doji presežkov kmetijskih pridelkov (predvsem rov lZ Slovenije v druge republike in do težav pri preskrbi su-tt\Q^a m koruze, P?* katerih ima Slovenija največji pri- ruze. Za uvoz nekaterih mlečnih izdelkov, med drugim tudi za sire, plačilo posebnih dajatev ne velja pa tudi povprečne domače cene, ki so osnova za plačilo prelevmanov, so v nekaterih primerih prenizke in, vsaj za Slovenijo, ne zagotavljajo zadovoljive zaščite. Ker je zvezni vladi glavni motiv zniževanje cen na domačem trgu, ne pa zaščita domače kmetijske pridelave, še naprej omogoča in dovoljuje intervencijski uvoz, ki v Sloveniji najbolj negativno vpliva na trg živinorejskih "pridelkov", zlasti mesa. Čeprav gre za več tisoč ton, pa so bolj kot količine problematične cene. Uvozniki kupujejo na tujem goveje meso po ceni 1800 dolarjev z tono oz. skupaj s plačilom carine in uvoznih dajatev po približno 25,60 dinarja za kilogram. Če uvoz ne bi bil oproščen plačila posebne uvozne dajatve (prelevmana), bi bila nabavna cena precej višja, domala 40 dinarjev za kilogram. V Slovenije, kjer reja živine ni tako državno subvencionirana kot, denimo, v državah izvoznicah živine in mesa, je odkupna cena živine 25 dinarjev za kilogram, cena mesa, ki izhaja iz takšne odkupne cene, pa okrog 45 dinarjev. Čeprav ima zvezna vlada pri intervencijskem uvozu dober namen, pa pri tako uvoženem mesu prihaja tudi do mahinacij in špekulacij. Nobena skrivnost namreč ni, da meso, ki bi ga sicer morali prodati v drobno-prodajni mreži po določenih, za 34 do 37 odstotkov nižjih cenah, gre v predelavo in v prodajo po cenah, kakršne sicer veljajo za meso doma zrejene živine. # C. Zaplotnik ahteve Gorenjske kmetijske zadruge -w - VJUIUIIJORV IVIHVIIJJIVV iUVIl lipi- Mlekarna naj bo zadružno podjetje f'js|j' oktobra - Predsednik zadružnega sveta Gorenjske kmetij Udruge Anton Pušavec in direktor zadruge Janko Sumi sta v V°4$tv Za<'ruzmkov kranjske in tržiške občine naslovila začasnemu **UsrU .^ercator Mlekarne Kranj dopis, v katerem zahtevata, naj ,r* r,?V'J,<)s,0l,t'k za organiziranje Gorenjskega mlekarskega cen-Kra|,- ru*be z omejeno odgovornostjo), da naj se M-Mlekarna «„7 takoj izloči iz Poslovnega sistema Mercator in da naj v skla-o podjetjih ter osnutkov zakona o privatizaciji in o \ Jf? začne s pripravami na preoblikovanje Mlekarne v zadru-■^jetje. lijs|ce užn,ki Gorenjske kme-*ahtev Zadruge utemeljujejo ^rtla e s tem, da je bila mle-1$52 v Povojnem času vse do ?a Sq e*a zadružno podjetje, iti v °D koncu sedemdesetih V|°žil,2aeetku osemdesetih let &ra(j .Pomembna sredstva v iz-M|ekJ° s'rarne, da dobiva M-^ka? 80..odstotkov vsega ^inil- in da s0 Rili za" ki. »Ki zaradi tega, ker je bil cejšnjo zamudo, v neenakopravnem položaju, ki je kljub Jlh, ?J sPrejet zakon o podjet »Prti 'uk< zdravje ljudi in živali t0n o zadrugah pa s pre- Zdenko Perko, predsednik stavkovnega odbora v M-Mlekarni Kranj, in sindikalni zaupnik Joža Snedic sta povedala, da je precej delavcev Mlekarne prejelo anonimno pismo, v katerem je zapisanih več žaljivk na račun članov stavkovnega odbora in vodstva sindikata. njihovem nasprotovanju Mlekarni omogočil, da se je vključila v Poslovni sistem Mercator in da se je organizirala kot družba z omejeno odgovornostjo. Zadružniki Gorenjske kmetijske zadruge se zavedajo, da je za razvoj Mlekarne zaslužen tudi delovni kolektiv, zato predlagajo, da naj bi delavci na podlagi zakona o privatizaciji dobili v Mlekarni kot zadruž- nem podjetju ustrezni solastniški delež, da naj bi pri organiziranju upoštevali tudi družbena posestva in da naj bi se v podjetje z vložkom svežega kapitala vključila tudi trgovina. Zadruga obljublja tudi pomoč pri reševanju težav v Mlekarni, predvsem pri prodaji, in zagotavlja sodelovanje hranilno kreditnih služb ter Slovenske zadružne kmetijske banke. • G. Zaplotnik molznic (1) VOd; So! kU*** Jevm°tnja * poteku metabolizma ogljikovih hidratov in maš-kj^Hll '*raža s kopičenjem ketonskih teles in padcem glukoze v krvi. J°ltojj j,as* najpogosteje pojavlja prve tedne po porodu. Ce se pojavijo ? st3»nje 0,ezen, se lahko pojavi v večjem obsegu kadarkoli, ne glede m Ntyjp|Pr°'*VOdBJe. Ketoza se pojavlja v vseh hlevih, kjer redijo viso-j 'hlic • ne molznice. Pri nas za ketozo obolevajo predvsem krave i "^h ? n°'štajnske pasme, medtem ko je pri sivolisastih in prvotnih Obolevajo zlasti visoko proizvodne molznice po tret-to j« v času največje proizvodnje. kode zaradi ketoze so zelo velike. Nekatere živali rake 1l *'Var ,cz.'t'rri' kliničnimi simptomi in lahko tudi poginejo. Već ker'h laku'1 *' oboli jo, se po/dravi z ustrezno terapijo, v lažjih pri tli klins*0 ozdrav'J° spontano. Manjše število molznic sploh ne po ^L^Zel znakov obolenja, ampak samo hujša in daje man. h Justl" r)° lez'to Je oceniti gospodarsko škodo, ki jo prizadene keto-m ^lezh1 C' ^a 'e naJv°čja škoda pri izgubi proizvodnje mleka v 1 so druif'1' 'n rck°nvalcscence. Hujsanje in reprodukcijski proble-Sotnega pomena in še niso dovolj ocenjeni. (nadaljevanje prihodnjič) Mag. Dušan I.ikosar, dipl. vet. Mag. Andrej Pjpp, dipl. vet. ZLZG Kranj Iz (kmetijske) preteklosti Draga trapa/Sliši se, da boš šla v zadrugo Tisočerim znanilkam socialistične pomladi so se 1949. leta pridružile tudi prve štiri KOZ-e (kmetijsko obdelovalne zadruge) v kranjskem okraju. Pozivu Partije, naj pogumno prelomijo s preteklostjo in postanejo pionirji novega, boljšega in lepšega življenja, se je odzvalo sto najzavednejših kmečkih družin in gospodarstev iz Javorij. Poljan. Žirov in Dupelj ter obogatilo socialistično kmetijstvo z več kot 1300 hektarji zemlje. Za obdelovalne zadruge so se najprej izrekli kraji in ljudje, ki naj bi že med vojno doumeli zgodovinski pomen poti. na katero nas je popeljala Komunistična partija Jugoslavije. Povsem drugaČi je bilo v ravninskem predelu kranjskega okraja, predvsem v vaseh na levi in desni strani Save, kjer je pobuda Partije za hitrejše ustanavljanje obdelovalnih zadrug naletela na močan odpor vaških bogatašev in špekulantov. Mogotci naj bi z grožnjami, da kdor prvi podpiše, je izdajalec vasi in ga je treba ubiti ali mu požgali njegovo gospodarstvo, preplašili tudi tiste, ki bi se sicer radi včlanili v KOZ-e. Koje neka kmetica iz Vokla začela zbirati podpise za obdelovalno zadrugo, je prejela dopisnico, na kateri je pisalo: "Draga trapa! Sliši se, da boš šla v zadrugo, ali eno leto ne boš tlačila trave po Voklem. To si zamerki. Šema!" Imenitno! Kmetje na dopust Novica je še za današnje čase presunljiva: Republiška zveza kmetijskih zadrug v Ljubljani si je 1949. leta zastavila nalogo, da "letos in v prihodnjih letih uredi za krnele zadružnike več počitniških domov v naših najlepših turističnih krajih, kjer bodo preživeli svoj Ittnt dopust v razvedrilu, odpočltku in si nabrali novih sil za Izvajanje pmaskih nalog. " Pni tak dom so zgradili v Poreču, v katerem naj bi že pno leto preživljalo dvotedenski dopust 150 najboljših zadružnikov . Toča pada, kmet benti Kmetije so tovarne na prostem in kmetje gospodarji, ki niso odvisni samo od svoje pameti in rok, ampak tudi od darežljivosti in prizanesljivosti spoštljive matere Narave. Narava je muhasta: enkrat jim je močan zaveznik, drugič sovražnik, ki se ga bojijo. Povodenj, suša, toča, vihar, snegolom, uničujoča zmrzal in slana ter druge naravne nesreče so slovenskemu kmetu prizadejale že veliko bridkih uric. Toče se še posebej bojijo. Kadar se po hudi poletni pripeki zgrnejo na nebo temni oblaki, le zmigujejo in se resnobno sprašujejo: so to točonosci, ki nam bodo oklestili koruzo, zmlatili pšenico in uničili sadje, bodo morda vsaj rakete, izstreljene iz strelnih mest razvejanega sistema obrambe pred točo, zadele v polno in preprečile katastrofo... Čeprav obramba pred točo iz različnih razlogov v Sloveniji ni bila posebej zanesljiva, toča je namreč padala in uničevala tudi tam, kjer naj bi sistem deloval in kjer so zanj prispevali precejšnja sredstva, pa se lahko zgodi, da kmetje v prihodnosti ne bodo imeli niti tega upanja. Zakaj? V Sloveniji namreč že nekaj časa potekajo razprave o tem, ali še vzdrževati precej drag in ne zadosti učinkovit sistem obrambe pred točo, vzpostaviti morebitno sodobnejšo in zanesljivejšo obrambo ali kmete prepustiti (ne)priza-nesljivosti narave in jim pomagati šele potem, ko bi narava že storila svoje. Stališče kmetov je jasno: nočejo biti prepuščeni samo milosti in nemilosti narave, hočejo tudi pomoč tehnike in znanja, kratkomalo - hočejo obrambo pred točo: obrambo z raketami, ki vnašajo v oblake točo-nosce snovi za preprečitev nastanka toče, obrambo z letali, kakršnokoli drugačno... Predlog za izdajo zakona, s katerim bi preklicali 1979. leta sprejet zakon o sistemu obrambe pred točo, naj bi republiška skupščina sprejela že na zadnji skupščini, vendar ga poslanci niso niti obravnavali, ker so ves čas porabili za pomembnejše skupščinske razprave. To ničesar ne spreminja, predlog se bo bržkone kmalu spet pojavil v skuščinskih klopeh in takrat se bo treba odločiti. Slabo bo, če bo skupščina samo preprosto razveljavila stari zakon in ukinila stari sistem obrambe pred točo, in dobro, če bo hkrati sprejela rešitve in ukrepe, ki bodo kmetu ob poletnem grmenju in treskanju dali vsaj upanje, da iz oblakov ne bodo priletela ledena "jajca in jajčka ". % C. Zaplotnik Predlog za nacionalne pokojnine Rodice, 23. oktobra - Seja upravnega odbora Slovenske kmečke zveze, ki je bila v torek na Rodici pri Domžalah, se je zavlekla pozno v noč. Ivan Pučnik, podpredsednik zveze, je zato, ker naj bi skupščina v kratkem odločala o odpravi zakona, ki ureja obrambo pred točo, spodbudil razpravo o tem vprašanju. Kmetje so menili, da je taksna obramba koristna in da se ne bi smeli odločati na pamet, sicer pa so predlagali, da naj bi strokovnjaki proučili možnost za ureditev obrambe z letali. Kar zadeva invalidsko in pokojninsko zavarovanje kmetov, so podprli predlog predsednika Ivana Omana, ki se zavzema za slovenske nacionalne pokojnine, do katerih naj bi bili ob določeni starosti upravičeni vsi državljani. MEŠETAR V Metalki, ki ima svoje poslovalnice tudi v Ljubljani, Kamniku in Domžalah, prodajajo med drugim tudi kmetijske stroje. vrsta stroja cena (v din) enoosna kiperska prikolica FAK, 3,8 tone, gume 7,5 x 16 29.561,00 enoosna kiperska prikolica Tehnostroj ETK 453, 4500 kg, dvojne gume 6,50 x 16 39.243,00 trosilnik hlevskega gnoja Tehnostroj TG 40 V, 3200 kg, hribovski 55.929,00 trosilnik hlevskega gnoja Tehnostroj TG 42 V, 4200 kg vitel Tajfun 40 S, izvozni cepilnik drv, stožčasti, $ 250 brane, trikrilne predsetvenik z ježem, 205 cm krožna brana TFT 20 kosilnica Superior 58.082,00 12.772,00 4.635,00 4.571,00 9.888,00 10.712,00 15.450,00 Astra - zunanja trgovina Ljubljana, Titova 77, prodaja originalne hidravlične nakladalnike LEON iz konsignacije za dinarje. vrsta nakladalnika cena (v din) T-450 SI, s hidravličnimi nogami T-450/R, na kolesih T-500/R, na kolesih T-600/R, na kolesih 89.430,00 89.500,00 103.350,00 113,170,00 ČZP Kmečki glas Ljubljana (Celovška 43) izdaja poleg časopisov tudi knjige za izobr^evanje in razvedrilo. Mešetar je tokrat pogledal v "knjižnico za pospeševanje kmetijstva" in si zapisal nekaj cen. naslov knjige Gnojila in gnojenje Pšenica Prehrana in krmljenje prašičev Mastitis pri kravah Traktor Kmetijski stroji Tablice za kubiciranje lesa S soncem do kakovostne krme Krompir Higiensko pridelovanje mleka Odgovorsnot in jamstvo Pridelovanje krme Zdravstveno varstvo drobnice Urejanje hlevov za govedo cena (v din) 70,00 70,00 70,00 60,00 80,00 60,00 80,00 30,00 60,00 60,00 60,00 70,00 60,00 80,00 ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: JOŽE KOŠNJEK KK Škofja Loka Vsa skrb vzgoji mladih Škofja Loka, 18. oktobra — »Starejši člani v klubu smo skoraj prenehali z aktivnim tekmovanjem. Vsa skrb je namenjena razširitvi karateja na škofjeloškem območju in vzgoji mladih tekmovalcev, ki že dosegajo vidne uspehe,« pravi trener škofjeloških kai ateistov Pavle Oblak, nosilec črnega pasu (3. dan). Karate bo prihodnje leto v Škofji Loki praznoval svojo 20-letnico. Tja gaje iz Ljubljane prinesel Srečo Pirman. Od leta 1982/83 KK Škofja Loka deluje v okviru TVD Partizan, ki jim omogoča brezplačno uporabo telovadnice in prireditev tekmovanj v športni dvorani Poden. S 114 člani so najštevilnejša organizacija v okviru tega društva. Trenutno je v klubu 7 mojstrov in 6 mojstrskih kandidatov. Aktivnih trenerjev je 5: Pavle Oblak, Brane Pire, Stane Strnad, Miha Oblak in Tadej Demšar. Da bi pridobili čimveč mladih, organizirajo začetniške tečaje. Trenutno potekajo kar trije: v športni dvorani Poden, na OS na Trati in na OŠ v Železnikih. Mlade skušajo pritegniti tudi z demonstracijami karateja in organizacijo čimveč tekmovanj. Rezultati kažejo, da je delo v klubu dobro. Na zadnjem republiškem prvenstvu za kadete, ki so ga tudi sami organizirali so, osvojili kar 4 odličja (več sta jih osvojili le ekipi iz Šoštanja in B. Kidrič iz Maribora). Uspehi torej niso naključni. »Kvaliteta karateja v Škofji Loki je naredila velik skok naprej. Naš cilj je ohranitev te ravni, čeprav so ambicije še večje. Vse je odvisno od finančnih možnosti in vzgoje strokovnih kadrov, ki ji je posvečena posebna pozornost,« pravi trener Pavle Oblak. Odkar je lani Vjekoslav Antonič prevzel tehnično vodstvo kluba, se je organizacija močno izboljšala. KK Škofja Loka že več let uspešno sodeluje z drugimi klubi na Gorenjskem in z zamejci. Loški klub je tudi pobudnik turnirja treh dežel, ki naj bi postal tradicionalen. V prihodnjem letu načrtujejo nastop združene ekipe iz gorenjskih klubov v slovenski mladinski ligi. Pomemben delež tekmovalcev bo tudi iz Škofje Loke. Letos pa bo tekmovalna ekipa nastopila v gorenjski ligi, kjer pričakujejo nove uspehe. Ekipa še nima sponzorja, ki pa ji bo ob ambicioznem programu potreben. Za popestritev tekmovanj se zahvaljujejo miličnikom - kadetom iz Tacna in Jazz baletu iz Škofje Loke ter sledečim podjetjem za finančno pomoč pri organizaciji tekmovanj: Kroj, Gradiš, Marmor-Hotavlje, ABC Loka, SGP Tehnik, Odeja, EGP, LTH OL, Šešir, Jelovica in Gorenjska predilnica. A. Gasser Nastopilo več kot 1300 cicibanov Kranj — V športni dvorani na Planini so se v spretnost-nih igrah med seboj pomerili cicibani kranjskih vrtcev na že IV. CICIBANIADI. To je bil le eden od prispevkov VVO in VVZ skupaj z ZTKO za praznik otroka. Srečanja so bila zanimiva tudi za številne malčke, ki so si le-to ogledali s tribun in nadvse burno bodrili »tekmovalce«. Vsi so bili najboljši tako v premagovanju ovir, valjenju medicinke, prenašanju lončkov, poskakovanju v vrečah, iskanju zastavic ter teku skozi predor. Navkljub korenitim spremembah v športu, naši cicibani iz kranjskih vrtcev pričakujejo, da bodo take oblike aktivnosti deležni tudi mlajši sadovi v prihodnjih letih. Res bi bilo za vse nas odrasle nedopustno, da bi se zaradi načelnih sprememb in miselnosti trženja le-to povezovalo s »trženjem otrok« pri telesni vzgoji. Milan Čadc/ LTH dvakratni zmagovalec Škofja Loka — 10. jubilejne športne igre delavcev občine Škofja Loka potekajo po voznem redu. Do sedaj smo že zaključili s tekmovanji v treh športnih panogah. V kolesarjenju je sodelovalo 9 moških in 7 ženskih ekip. Pri moških je prvič zmagala ekipa Termo v postavi Bogataj, Košir in Kolman, 2. mesto so osvojili kolesarji Obrtnega združenja, tretje mesto pa ekipa LTH. Pri ženskah sta Logonderjeva in Sušnikova iz LTH-ja prepričljivo zmagale, na drugem mestu je ekipa Alpine, tretje mesto pa vzgojiteljici iz Vzgojno varstvenih ustanov Škofja Loka. V ekipnem teku je bila udeležba zelo slaba, saj so pri ženskah sodelovale le tri ekipe. Prvo mesto je osvojila ekipa LTH-ja, drugo so bile iz Odeje, tretje mesto pa tekačice iz VVO. Pri moških je sodelovalo 5 ekip. Zmagali so tekači iz Alplesa, drugi so bili LTH-jevci in tretji tekači Iskre Elektromotorji. Ob zadnjem koncu tedna so tekmovali balinarji na baliniščih Trate in v Škofji Loki. Prijavljeno je bilo kar 18 ekip, vendar se tekmovanja niso udeležile 4 ekipe in s tem že prejele 30 negativnih točk. Na dvodnevnem tekmovanju je drugih 100 točk zopet osvojila ekipa iz LTH. Delavci LTH so očitno vzeli tekmovanje resno in napovedali, da bo 10 pokal 10. D. Š. I. prišel v njihovo vitrino. Drugo mesto so osvojili balinarji Iskre iz Železnikov, tretji pa so bili obrtniki Obrtnega združenja. Lelos se je delavskih Športnih iger udeležilo rekordnih 37 delovnih organizacij in upamo, da bodo ne glede na težji gmotni položaj uspešne tudi po obisku na tekmovališčih. Trenutno je prijavljeno 257 ekip, skupaj naj bi tekmovalo 993 delavcev in delavk. Organizator ZTKO Škofja Loka je tega podalka vesel, vendar bi želeli to tudi obdržati. Zal se v nekaterih sredinah ekipe prijavijo, na tekmovanje pa ne pridejo, s tem pa povzročajo organizatorju pa tudi prijavljenim ekipam obilo težav. Upamo, da bodo športni referenti vzeli akcijo resno in pripeljali ekipe na razpisana tekmovanja. M. Kalamar Karate Gorenjsko prvenstvo Kranj, 14. oktobra — Karate sekcija Kokra Kranj je organizirala prvenstvo gorenjske regije za mladince v katah posamično in ekipno, športnih bojih po kategorijah in absolutno ter bojih za članice. To tekmovanje je bilo tudi izbirno za nastop na republiškem prvenstvu. Tekmovalci iz štirih gorenjskih klubov so prikazali lepo tehniko in dobro znanje. Rezultati: kate posamično: L Demšar (KK Šk. Loka), 2. Valant (KK Kranj), 3, Zivkovič (KK Kokra Kr.); ekipno: 1. K K Kranj; boji: polsrednja: 1.1. Zivković (Kokra Kr.); srednja: L Janežič (Kranj); poltežka: I. Valant (Kranj), težka: 1. Demšar (Šk. Loka), absolutna: L špitalar (Kokra Kr), boji članice: srednja kategorija: 1. Carman (Kokra Kr.). A. Gasser Finale republiškega mladinskega prvenstva v košarki za dekleta Naslov košarkaricam Jezice, dobra igra domačink Škofjeloški košarkarski klub Odeja Marmor je konec tedna organiziral finale slovenskega mladinskega prvenstva za košarkarice. Škofja Loka, 28. oktobra - V finale letošnjega slovenskega mladinskega prvenstva za košarkarice so se uvrstile ekipe deklet KK Slovan, KK Marles, KK Jezica in KK Odeja Marmor. Zaradi izenačenosti kvalitete med najboljšimi so bili v nedeljo v športni dvorani Poden v Škofji Loki zanimivi obračuni med ekipami, ki jih je odlikovala predvsem velika borbenost in želja po zmagi. V prvi tekmi sta se pomerili ekipi mladink Jezice iz Ljubljane in Marlesa iz Maribora. Ljubljančanke so zmagale z rezula-tom 72 : 49 (42 : 19). Bolj zanimiv je bil obračun med ekipama domače ekipe Odeja Marmor in košarkaric Slovana, ki so ga po odlični in borbeni igri dobile domače igralke. Zmagale so z rezultatom 66 : 55. Tako sta za tretje mesto igrali ekipi mladink Slovana in Marlesa. Bolje so zaigrale ko- Za Odejo Marmor so igrale: Simona Šifrer, Alja Čajič, Vesna Žakelj, Saša Šifrar, Sandra Pajič. Tina Oblak. Maša Primožič. Aljoša Luskavec, Renata Frakelj in Mateja Kržišnik. Maša Primožič Trener ekipe Odeje m morja Igor Dolenc pa Je koncu tekmovanja poji "Prva tekma, ki smo jo odig s Slovanom, je bila trda, Pj polčas so vodile gostje, z.; dobro obrambo in hitrinu tinapadi pa smo v drugem času uspeli zmagati za jj točk. Posebej sta se Čajičeva, Kržišnikova pa p vse ostale so odlično igrale-di finalna tekma je bila dobra, dekleta so se zelo la, na koncu pa je odločila Mladinke Jezice so nove republiške košarkarske prvakinje. Od tekme do tekme Pionirski nogometni turnir na Brezjah - ŠD Brezje pri Tržiču je na igrišču Na Ježah pripravilo pionirski turnir v malem nogo metu. Sodelovalo je pet moštev. V finale so prišle ekipe Grobarji, ŠD Brezje in Jasa. Zmagali so Grobarji, ki so s 4 : 0 premagali Brezje in s 7 : 1 Jaso. Sodelovali sta še ekipi Podbrezij in Tempa. • J. Kikel Planinski izlet Kranj, 29. oktobra - Planinsko društvo Kranj organizira v nedeljo, 4. novembra, izlet na bivak pod Špikom, pod Srcem. Odhod iz Kranja bo z rednim avtobusom ob 8.10 do Gozd Martuljka. Srednje težke hoje bo za približno 4 ure. Izlet bosta vodila Fcldin in Grobin. Vreme je nagajalo... Tržič — Zaradi slabega vremena v začetku meseca je bil letošnji X. kros za ekipe krajevnih skupnosti tržiške občine in posameznike v Seničnem nekoliko kasneje kot navadno. Prav zaradi tega je bila tudi udeležba nekoliko skromnejša, saj je nastopilo vsega 80 tekmovalcev in tekmovalk, predvsem v mlajših kategorijah. Najhitrejši med člani na 5000 metrov dolgi progi je bil Ivo Oljačič, ki je prejel tudi poseben pokal organizatorja, KS Senično. Vse-ekipno je zmagala KS Bistrica pri Tržiču pred K S Senično in Nogometni spored V nedeljo, 4. novembra bodo v slovenskih nogometnih ligah igrali: ob 14. uri Kladi var : Živila Naklo, Triglav : Stol Vir-tus in Sava : Jesenice, ob 12. uri pa igrajo mladinci Kladivar : Britof, Triglav : Stol Virtus in Solinar Piran : Jesenice. Gorenjsko nogometno ligo bodo igrali v soboto. Člani A (ob 13.30): Polet : Trboje, Britof : Lesce, Bitnje : Zarica, Creina : LTH, Alpina : Bled in Tržič : Mavčiče; kadeti ob 10. uri: Šenčur : Jesenice, Britof : Naklo; pionirji (oh 13,30): Al-ples B : Alpina, LTH : Polet, Triglav B : Britof, Visoko : Naklo Živila, Mavčiče : Trboje, Sava : Šenčur in Bitnje : H rastje (ob 12. uri). • R, Antolin šarkarice Slovana, ki so zmagale z rezulatom 67 : 50 in tako Ekipa košarkaric Odeje Mar-osvojile tretje mesto v republi- morja je zasluženo prejela sre-ki. brne medalje. Najbolj razburljiva pa je bila prav gotovo zadnja tekma, ki je odločala o naslovu republiških mladinskih prvakinj. Domačinke so se pomerile z ekipo Jezice. Celo tekmo so dobro igrale in vodile tudi z dvajset točkami razlike. Proti koncu tekme pa sta imeli edini visoki igralki Odeje Marmorja pet osebnih napak in na igrišču je ostala peterica, ki se ni mogla postaviti ob bok visokim mladinkam Jezice, ki so se po slabi igri v prvem delu igre razigrale in na koncu v zadnjih minutah povedle. Tako je zmaga odšla v Ljubljano (rezultat je bil 52 :55 (29:15), z njo pa tudi naslov republiških mladinskih prvakinj, ki so ga osvojile košarkarice Jezice. . Lffl na, pač to, da smo ostaU %j visokih igralk, ki so jih so« I prav iskali, da so jim prl?^ osebne napake. Ž osvoji ni' It* drugim mestom smo klju mu zadovoljni, saj smo se* stili v finale državnega stva-". . , Pohvala pa ne gre ie 'p^j kam, ampak tudi občinstvu^ so ves čas (kljub čudnim 0 I čitvam sodnikom, ki sta sfr sojenju slabo ujela) športu.01 vijali. Zlasti za najmanjšo ko, ki je na sredini odHćn<> i dila igro Mašo Primožič. *t po tekmi povedala: "Zad°jf ne smo bile že z uvrstitvijo fl nale, saj je naša ekipa PtB kak* večjih načrtov v karieri, vendar pa bom, kn ^ dolgo bo mogoče, igrala z* ( mačo člansko ekipo." * Stanovnik y di nižja od ostalih. Prav zara° likosti, ki je za košarko na, tudi sama nimam igaski izidi Trni Košarka - V prvi B zvezni košarkarski ligi za moške je ekipa i» » J* gostovala v Osijeku pri tamkajšnjem moštvu Slavonka OsiJ*.^ odlični igri je kranjskim košarkarjem uspelo prvič zmagati >° rezultatom 86 : 89 (44 : 40). V prihodnjem kolu. to soboto, 3. $\%j ki tre"" KS Kovor, med posamezniki pa so bili najboljši: cicibani A -Nejc Japelj, cicibanke A - Ada Perko, cicibani B - Primož Jur-jevčič, cicibanke B - Andrejka Polajnar, ml. pionirji - Andrej Jerman, ml pionirke - Andreja Križaj, st. pionirji - Denis De beljak, st. pionirke - Urška Eržen, mladinci - Dragan Šorn, mladinke - Ksenija Kaštrun, veteranke - Anica Jerman, veterani - Janez Ambrož in člani -Ivo Oljačič. J. Kikel Kranjski upokojenci za šahovnicami Kranj, 30. oktobra - Šahovska sekcija Društva upokojencev Kranj želi popestriti svojo dejavnost. Želi, da bi bila srečanja za šahovnicami v klubskih prostorih na Tomšičevi 4 v Kranju čim bolj množična. Vsak prvi ponedeljek v mesecu bodo turnirji. Seštevek vseh točk bo na koncu sezone eden od kriterijev za podelitev diplome upokojenec - športnik. Februarja bo organizirano šahovsko prvenstvo Društva upokojencev Kranj. Vsi upokojenci, ljubitelji šaha, vabljeni v ponedeljek, 5. novembra, ob 15. uri v društvene prostore, kjer bo dogovor o delu sekcije, obenem pa bo že organiziran prvi turnir. • J. K. bi a, ekipa Triglava doma igra s košarkarji Slobode Dite. vodijo na lestvici. • V. Stanovnik d"? V prvi slovenski košarkarski ligi /a ženske je ekipa Kranj* a* igrala s košarkaricami Cimosa in zmagala z rezulatom S7 : ' ui 39). Igralke Odeje Marmorja so gostile ekipo Induplati Do'11'^' zasluženo zmagale z rezultatom 97 : 56 (54 : 29) laku se vedf0^ jo na lestvici z osmimi točkami, brc/ izgubljene tekme. Ko$*f. J| Jesenic pa so v preteklem kolu igrale z. ekipo Jezice v Ljublj;11^ V gubile z rezultatom 72 :44 (38 : 25). V prihodnjem kolu, to sO^jf novembra, ekipa košarkaric Kranja gostuje pri Je.scničaiikah. ke pa so tokrat proste. • V. Stanovnik j Hokej - Hokejisti Jesenic so v 10. kolu gostovali pri ekipi Medv*Tft Gortana v Zagrebu in visoko izgubili z rezultatom 7:1(2: '« y$ : 0). Danes, 30. oktobra, na Jesenicah gostuje ekipa hokeji.vt°v dine • V, Stanovnik ^ Nogomet V pivi slovenski nogometni ligi so nogometaši Živil« ^ klo igrali doma z ekipo Rudarja in izgubili z rezultatom I '■''y so z dvanajstimi točkami pen na lestvici, v prihodnjem kol*^! vembra, pa gostujejo pri ekipi Ingrad Kladivarja, ki irnaj0 točk kot Naklanci in so šesti na lestvici. • V. Stanovnik j| Kt'gljsinjt' V I republiški ligi za kcgljaČKc so igralke Triglav^~g|P ekipo I užmarja iz Ravn 111 zmagale z rezulatom 2323 : 2235-Triglava so igrali / ekipo Hidra Medvode 111 zmagali z re* .A 5045 : 5019, To soboto, 3. novembra, ekipa kcgljačic Trig'jj*M žensko ekipo Tekstilne ob 13.30, kcgljači Triglava pa vnos*0 Tekstilne oh 16 uri • V. Stanovnik J Rokomet - V II zvezni rokometni ligi je ekipa rokometa*^(lf igrala na Reki pri ekipi Zameta in izgubila z rezultatom 28 • *J|jtj 12). To soboto, 3. novembra, Kranjčairke gostijo ekipo 1NA. JJ-Ji, taši Šeširja so v prvi slovenski rokometni ligi igrali doma z e* \ Rudarja, vodilno v ligi. Po zelo borbeni igri, ko so domačini jffl golom razlike zasledovali goste, so si sedem minut pred konCf' tfP rili prednost in kazalo je že vsaj na neodločen izid. Po uspe*! d c ni sedem met rov k i pa so gostje zmagali in osvojili obe 11 'fliltjj rokomet atev Preddvora je gostovala na Ptuju in premaga^ \itm njo ekipo Drave z rezultatom 29 : 32 (14 : 19) V soboto, 3- "'^ pt* rokomelaši šeširja gostujejo pri ekipi In les Rika, rokoriiC R*noradU I s ^48 krogi v lita indooru nov državni rekord boljši rezultat tega tekmovanja. ho.,,.- KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN Anica Greblo, družbena pravobranilka samoupravljanja Noben sistem ni tako idealen, da ne bi imel izkoriscevalskih teženj loga p^ujno je, da pri družbenem jnpV°branilstvu obstaja center ."orrnacij, ki jih lahko koristi-. Pravne službe podjetij in tu- nilecrekto' l?I»rn'n. aktov spremembam. >rji, da jim pravobra-*Mos ^umaga pri prilagajanju Rjavila sem tak pristop, da --------- ,------rt-- ^ "e zadovoljim samo z opo-lu Jar»jem, zahtevami po korakih' "pravilnosti, ampak ved-v Ponudim tudi rešitev. Zato $J*'nulih šestih letih nikdar ni-doživela očitka, da bi bila jrj *jali ste, da se individualni »hVL*r* zašf,te pravic delavcev Menite, da bodo t.i. I --»Ini pravniki in inšpektor |9 delo lahko v celoti nadomc-ES družbenega pravobranilca spravljanja? Wa,r«dikalni pravniki so vse- ^h' ,UCu v PersPektivi- P°" nj. ni za reševanje individual- siJdPr'merov delavcev. Vendar tU? pravnik zastopa le *c sindikata in rešuje samo aktih narobe, kaj je treba popraviti. Je obojestranski ocenjevalec; ne gleda samo pravice delavca po zahtevku, ampak tudi, ali je delavčev zahtevek upravičen ali ne. Drugo je inšpekcija za delo za varstvo individualnih pravic delavcev. Mi smo pristojnosti na tem področju z zakonom o delovnih razmerjih izgubili. Zakon izpostavlja inšpekcijo za delo. Ta pa glede na organiziranost (za vso Gorenjsko samo en inšpektor) fizično ne more učinkovito delati. Zato ljudje še vedno prihajajo po pomoč na pravobranilstvo. Na inšpekcijo za delo usmerjam zaposlene v zasebnem sektorju. Menim, da delavci rabijo institucijo, na katero se lahko brezplačno in neobremenjeno obrnejo za nasvet ali posredovanje za ukrep v podjetju v hujših primerih kršitve pravic.« Kakšni so najpogostejši razlogi za vaše posredovanje? »Glede na zaostrovanje gospodarske krize se tudi odnosi v podjetjih zaostrujejo. Poostreni so disciplinski ukrepi. Pogojni ukrep prenehanja delovnega razmerja je zamenjalo kar prenehanje. Tu nastopajo tudi tehnološki presežki; ljudje izgubljajo socialno varnost, bojijo se, da bodo tehnološki presežek, čeprav še niso na seznamu. V stiski se obračajo na nas. Mi podjetja opozarjamo na postopke, ker morajo biti merila in kriteriji opredeljeni v aktih, le-ti pa se pišejo šele takrat, ko je problem že navzoč. Zelo aktualne so tudi prerazporeditve, kjer je Zakon o delovnih razmerjih dal večje pristojnosti direktorjem. Ce bi delavcem na primeren način obrazložili potrebo po prerazporeditvi, bi bilo veliko manj psihičnih travm, čeprav je tudi res, da je v delavcih še vedno zakoreninjena miselnost, da jim je delovno mesto trajno dano in da jih nima nihče pravice razporediti drugam. Zelo nejasne so tudi pravice čakajočih na delo. V aktih (doslej ni bilo potrebno) nado- ženski zakon je zastarel, uporabljiv le v skrajnih primerih gospodarskega kri Sk°ij» Loka, 29. oktobra - Institucija družbenega pravobranilstva samoupravljanja, ustoličena pred petnajstimi leti, se v sedanji obliki poča-J Poslavlja. Ali je to prav ali ne, skozi svoje šestletne izkušnje pri tem razmišlja škofjeloška pravobranilka Anica Greblo. t. Se je narava vašega dela v individualne primere, medtem ^šestih letih bistveno spreme- ko družbeni pravobranilec mia? hkrati opozon podjetje, kaj je v "Ko sem začela, so bili v ospredju individualni primeri za-^l.e pravic delavcev. Kasneje .e Je teža prenesla na širše po-^r°čje varovanja družbene last-?'*e- Živahen razmah se je za-r Predvsem s preoblikovanem družbenih podjetij oziro-j a 2 ukinjanjem tozdov. Pri ,ern je bilo zelo pomembno, da ružbeni pravobranilec ni bil fretiran formalist. Ce bi bil ormaiist, bi zaviral pomembne Ji| nujne družbene procese. Na Jkofjeloškem smo bili v tem P^eru pogumnejši od drugih, ,aradi tega sem se tudi sama i:akrat zagovarjala v republi-Ij1, čeprav je zakonodaja dovo-Jevala ukinitev tozdov, je na-^ veljala psihoza, naj se j,7?Ces ukinjanja zavira. Podlem sem pomagala predvsem /nasveti pri izpeljavi postop-nA da pravno niso bili spor- t Uhko bi torej rekli, da ste že ,1 *r*t, ko je bilo radiranje toz-5** bogokletno, videli naprej j^*onodaja sc hitro spreminja »kšna je v tem po vašem vlogi Hr*vobranilca? ostanke pogrešane ^ohinj, 2*). oktobra - Septembra pred tremi leti se 52-letna iec 7 ^lahnič iz Bohinjske Cešnjice ni vrnila s planine Konj-^lirio r?nP i° ic VK'cl domačin na Uskovnici in ji poka/al pol v 0fjt ' ■ Ove uri kasneje se je ženska za vedno izgubila v nevihti, h,,, ,n '<-' /ašla, zdrsnila s poti in se ubila. Zaman sojo iskali bo-1 gorski reševalci in domačini. s»ru. 1 liih| jančan, ki ima vikend na Uskovnici, je letos julija v ostanke človeške lobanje. Izvedenci sod- Nj^^nie dopuščajo možnost, da pripadajo Matildi Mahnič. "C1 Jc prepoznala dele oblačil in materin nahrbtnik. • HJ. mestilo za čakanje na delo ni opredeljeno, merilo je v bistvu le kot spodnja meja zajamčeni osebni dohodek. Zato podjetja različno opredeljujejo višino osebnega dohodka. Delavci tudi niso celovito informirani, za koliko časa velja njihov status čakanja na delo. Ob tem bi rada rekla tole: prav je, da so se povečale pristojnosti direktorjev in da se je samoupravljanje izjalovilo, ker v taki obliki ni bilo učinkovito, ker vsi ne morejo o vsem odločati. Žal pa manjka poslovna morala, kultura, odnos gospod - gospa v pravem pomenu, ne glede na hierarhijo.« Preoblikovanje podjetij je proces. Prehodu iz razdrobljenih tozdov v enovita podjetja zdaj sledi organizacijski prehod družbene lastnine v kapitalski odnos, v znanega titularja lastnine. Kako se vključujete v ta dogajanja? »Tako kot doslej. Od nas pričakujejo razlago zakonodaje, nakazanje rešitev, selekcijo, kaj sploh velja.« Ali pri tem opažate kakšne nepoštenosti? »Gospodarskega kriminala v pravem pomenu v Škofji Loki nimamo, vsaj informacij nimam. Direktorji opozarjajo predvsem na problematiko, kako zaščititi razvojne dosežke in tehnologijo podjetja pred nelojalno konkurenco, ko delavec ali njegov najožji sorodnik (žena) ustanovi firmo z isto dejavnostjo. Zakon je opredelil konkurenčno klavzulo, pa jo že večkrat spremenil, zadnjič prav v tem mesecu. Konkurenčna klavzula velja, ko nekdo usmeri del prodaje v svojo firmo. Tak primer smo v občini imeli. Ne vem pa, da bi skupina vodilnih ljudi v podjetju osnula svojo firmo in si tako pomagala.« Vendar pa je proces preoblikovanja družbene lastnine izvrsten poligon na poceni bogatenje nekaterih posameznikov? »Upravičena je bojazen, da si družbeno premoženje s privatizacijo pridobi peščica vodilnih ljudi v podjetjih in da premoženje podjetja ne bo realno ocenjeno. Osnutek Zakona o privatizaciji ima sicer namen, kako zainteresirati maso delavcev za boljše, učinkovitejše gospodarjenje, vendar če ne bodo spremenjeni drugi pogoji, potem tudi sam titular lastnine ne more biti porok za uspešnejše gospodarjenje. Sploh pa ne v kratkem Času, do leta 1992. Zaradi naglice so posledice na oškodovanju družbene lastnine lahko velike. Posebno poglavje je razprodaja družbenega premoženja. Postopki v aktih podjetij niso opredeljeni, kdaj, na primer, je potrebna licitacija, na drugi strani tudi ni izdelanih pravil, pod kakšnimi pogoji se dajo osnovna sredstva v zakup oziroma najem. Odpira se vprašanje realnosti najemnin. Realna tržna cena bi se dosegla na javni dražbi, ki pa ni predpisana. Tu se izkorišča zakonska praznina. Tudi sam Kazenski zakon je popolnoma zastarel, uporabljiv le v skrajnih primerih kriminala, sicer pa se da skozenj praviloma lepo izmuzniti.« Nadzor nad preoblikovanjem lastnine je predviden. »Spremljala naj bi ga republiška agencija in celo dajala soglasja. Tega si ne predstavljam. Nastal bo širok aparat državne oblasti. Za nadzor že imamo vrsto institucij; SDK, družbeni pravobranilec samoupravljanja, UNZ, inšpekcije. Nove institucije, mislim tudi na finančno policijo, bi morale izkoristiti njihove izkušnje.« Samoupravljanja ni več. Kakšna usoda čaka družbenega pravobranilca samoupravljanja? »V osnutku slovenske ustave je predviden branilec človekovih pravic, njegova vsebina, razširjena na splošne človekove pravice, je podobna vsebini delovanja sedanjega družbenega pravobranilca samoupravljanja. Vsekakor pa bi morala biti naša institucija, če bo preoblikovana v to smer, drugače organizirana in plačana, in sicer hierarhično iz republike. Enako velja tudi za druge nadzorne službe. Menim, da je nevtralna institucija potrebna, ne glede na obliko lastnine, ker noben sistem ni tako idealen, da ne bi imel izkoriscevalskih teženj.« • H. Jelovčan, Foto: G. Šinik GORENJSKA NOČNA KRONIKA SONČNI STRANI ALP nik ob jezeru je poleg Portoroža prav gotovo kraj, na katerega so naši tu-avci najbolj ponosni Seveda je jasno zakaj, saj kljub W>iiku turistov pri nas (tako domačih kot tujih) Bled Osla 'med krajev, ki ga še vodno radi obiskujejo tujci, pa tudi do- 11 domači turisti, ki so večinoma enodnevni ali le nekajur- Jt^rnu >is, "' nk ruv j(0,lcU tedn'!'C' ^'cda, pa turistični biser mnogokrat (predvsem ob Ioi-k "^d k8' sl'K'meni|o tudi prostor za piknik Na obali (navadno ga "e in nt>!clur" Toplice in Vilo Bled) namreč široko razprejo svoje 5|| r Pac Privlečejo hrano... od počenih pišk, do zganja in vse k i 'n<>b,sk(lP'>,rchulc 1'opoi.nk. Nato malce položijo... vsi ostali turi "° Prij|: Vu'( 1 I" začudeno gledajo, kdo neki so ti lačni popotniki. ki **VeHjPrCslrai'ani 1,1 utrujeni na obalo jezera n' težko ugotoviti, da si ob vsesplošni draginji (Bled pa Jeboi^br Jt TJ' Pa /n-in P° 'vmu) matsikdo raje prinese pijačo iti icdačo s K, ' M se i °hc * ll"u'lu sl ne more kar tako omislili tiotovo pa ^ihT'" to i! "a B,edu l'lhk" nuScl prostor, ki bi ponudil lakinfni k|utl ar naj bi ponujal turistični kraj prostor za piknik / mi- '"ii. k v,!'','" 111 sanitarijam ClSk8,ed.....k..... mi Zaradi njih samih in zaradi tistih, ki na gleden m svetovni) znan turistični center. Pivo na tla Nekaj po enajsti zvečer je lastnik Asa na Poljanski cesti v Škojji Loki poklical policijo, ker je eden ml gostov zlival pijačo po tleli m ni hotel plačati računa. "Obloženi" I. R z Novoga sveta je zgodbo razložil po svoje. Dejal je. da je prosil lastnika, če sme po denar domov, ker ga ni Intel pri sebi, ker mu lastnik lega ni dovolil, je pivo zlil na tla Denar mu je potem posodil znanec, v As pa ga najbrž zlepa ne bo več. Neznanec na balkonu J. L. je okrog enih ponoči na balkonu tvojega pritličnega stanovanja zalotila nepričakovanega vasovalca in prestrašena poklicala policiste li so našli M. C, ki je povedal da je izgubil kl/uč od vhodnih vrat in ni mogel V sumo vanje, zato si je ključ lioiel tOOSO- lim pri sosedi Policisti so ga opozorili, na/ v prihodnje na kl/uc bo-Ije pazi. Omagal na postaji D S s Šu.'ic je ob pol šestih zvečer obležal pn blagajni na avtobusni posla ji v Škojji Loki. ker ni imel mere. koliko alkohola lah- ko nese. Policisti so ga napotili spal domov, sodnik za prekrške pa bo povedal, koliko slane počitek na javnem kraju. Sla po pijači Starejši možak V. J. je ob pol desetih zvečer prišel v Alplesov bife v Železnikih na pijačo. Ker je /i nncl te zvrhano mero pod kapo, mu natakar ni hotel postreči (iosi /c zato začel razgrajati, vzel prazno steklenico z mize in z njo nameraval udarili drugega gosta. Ko je prihitela posredovat policija, se je možak uprl, grozil, da bo doma vse razbil in pretepel ženo. Pripeljali so ga na policijsko postajo, kjer je žalil policiste. I i pa so ga za kazen pridržali do streznitve in prijavili sodniku za prekrške. Pozni gosti Policisti so četrt po polnoči v litovskem lokalu Gepard zalotili M B. P. E., P. M in H. M. ki so st prepirali med seboj, vpili in začeli celo pretepati. Proti njim in proti natakarici, ki jim je v pozni uri dala alkohol, so napisali predlog sodniku za prekrške. Demokracija tudi za kriminalce Ko so kriminalisti UNZ Kranj pred dnevi pred novinarje razgrnili nekaj primerov gospodarskega kriminala, so vljudno prosili, naj pišemo samo začetnice ovadenih storilcev, v primeru grabeža bančne uslužbenke pa celo, naj ostane brez kratic in brez imena banke, da ne bi jemali hiši dobrega imena, saj direktor pač ni kriv, da ima v ekipi tudi tatico. Res drži, da nihče ni kriv, dokler mu sodišče ne dokaže krivde s pravnomočno sodbo, vendar pa je zahteva po tolikšni anonimnosti (in dvojna merila) ovadenih osumljencev, ki so očitno služili na tuj račun lepe denarje, poštenemu človeku nerazumljiva. Kriminalisti povezujejo previdnost z demokracijo, kije objela ljubo slovensko državico. V novi demokraciji kriminalist niti svojega poslovnega kovčka ne sme več trdo postaviti na mizo pred osumljenca v priporu, ne da bi se ta prek odvetnika pritožil, češ kakšen psihični pritisk je delal nanj. Kaj šele, da bi mu kaj grdega rekel ali ga celo kakorkoli silil, naj svoje lopovsko početje prizna. Nisem pristašica "trdih " metod dela policije, neprimerna pa se mi zdi tudi druga skrajnost, pretirano ovijanje kriminalcev v vato. Če je že gospodarska zakonodaja polna lukenj, če družbena lastnina ni nikogaršnja lastnina in se zato z njo lahko počne karsibodi, če je kazenska zakonodaja zastarela -mar nimamo več pravice niti do javnega sramotilnega stebra ? Ne vem, kam vodi takšno razumevanje demokracije in človekovih pravic. Vem pa, da v demokracijah, ki so dosti starejše od naše, javnost s kriminalci ni tako vražje vljudna, čeprav sodno še niso spoznani za krive. Ali pa se bodo morale novinarske hiše oskrbeti z lastnimi lovci na lopove? Dogajanja v zadnjem letu po Sloveniji že namigujejo na to... • H. Jelovčan Ovadena dvanajsterica v primeru jeseniške Mavrice Popravljali cene in naročilnice Kranj, 29. oktobra - Maja so na Plavžu (Titova 93) na Jesenicah odprli Lesninino prodajalno z barvami in laki Mavrica. Za poslovodjo je iz Ceha prišel P. P., za namestnico pa iz Merkurja M. Z. Oba sta s seboj pripeljala tudi svoje stalne stranke, nabavne referente jeseniških podjetij. Za lani so številke spričo visoke inflacije težko ugotovljive, samo letos pa sta si poslovodja in namestnica, trije trgovci (P. T, V. A. in P. R.) ter sedem nabavnih referentov bodisi v denarju ali materialu nagrabili za 1,5 milijona dinarjev. To so počeli tako, da so na naročilnice, po katerih so v Mavrici izstavljali blago, pisali višje cene, kot so dejansko bile, in to v soglasju z nabavnimi referenti, medtem ko so nekateri referenti kupovali večje količine blaga, kot je bilo navedeno na naročilnicah. Njihove firme niso kontrolirale naročilnic in računov - dobavnic in so (največ Vatrostalna, bolnišnica, železnica, Gradiš, Elektro Žirovnica) visoke zneske brez pomislekov plačevale. "Viške" so si razdelili. Razen tega sta poslovodja in namestnica v Mavrici nabavnim referentom "usluge" plačevala z darili v obliki raznih tehničnih aparatov. Kupili so za 800.000 dinarjev bele tehnike in akustičnih aparatov, ki jih po in-, venturi v trgovini ni bilo, prodani pa tudi niso bili. Kriminalisti so priprli devet ljudi, petim je preiskovalni sodnik pripor podaljšal, poslovodja in namestnica sta še vedno zaprta. Razen tega si je poslovodja P. P. pomagal še na drug način. Na ime svoje žene je odprl obrtno delavnico za izdelavo PVC vrečk. Pri Chemu je prek Mavrice kupil za okrog 700.000 dinarjev vrečk, jih usmeril v zasebno firmo in tam prodal. Kasneje je odprl še svoje zasebno podjetje, kupil drug lokal, ter nabavne referente speljal k sebi. Ker pa tega početja ni mogel skriti pred prodajalci v Mavrici, je tudi vsak od njih vzel kaj zase. Med ovadenimi so tako tudi trije prodajalci, vseh skupaj v verigi pa dvanajst. • H. J. Kradla na račun varčevalcev Kranj, 29. oktobra - Kriminalisti UNZ Kranj so poslali tožilcu kazensko ovadbo proti kontrolorki iz ene od poslovnih enot največje banke na Gorenjskem. Sumijo jo, da je v pičlih desetih letih na račun varčevalcev nagrabila 130.000 nemških mark. Denar je kradla na dva načina. Prvič: z deviznih nakazil iz tujine, koje na knjižice varčevalcev sicer vpisovala denar, računalniško pa ga ni bilo nikjer. Zataknilo sc je, ko je človek hotel dvigniti denar s knjižice drugje, ne pri njej. Drugič: verižno iz obresti od vezanega varčevanja, praviloma starejših ljudi, ki redko dvigajo denar. Premetenka. ki se jc vendarle ujela v past, je nepošteno dobljen denar potrošila za lagodnejše življenje, saj, kot so povedali kriminalisti, na njenem premoženju tega dodatnega vira "zaslužka" ni videli. • H. J. S "sposojeno" štampiljko v trgovine Kranj, 29. oktobra - 3. oktobra je neznanec z naročnilnicami s ponarejeno štampiljko "kupil" računalnik in tri telefonske aparate. Naročilnice je štamplial s štampilko "DO LTH — loške tovarne hladilnikov n.sol.o. Škofja Loka, Vhodna kontrola Vincarje". Štampiljko je bila ukradena v LTH. Kriminalisti UNZ Kranj domnevajo, da se bo neznanec, ki daje vtis urejenega 30-letnika, z ukradeno štampiljko na naročilnicah še podal po podobnih nakupih, zato svarijo predvsem trgovska podjetja, naj bodo previdna in naj. če naletijo nanj, takoj pokličejo 92. • H. J. Halo, 93 Kranj, 29. oktobra - V ponedeljek, 22. oktobra, so otroci na C. talcev kurili papir in gajbice, vendar so jih stanovalci že pred prihodom poklicnih gasilcev prepričali, da so ogenj pogasili. Isti dan je gasilski pirotehnik uničil granato, ki so jo našli v Železnikih. V torek so gasili dimniški požar na Savski cesti, dvignili prevrnjeno avstrijsko cisterno nad Zg. Jezerskim, iz katere so Avstrijci pred tem izčrpali bitumen, v sredo na Trgu Prešernovih brigad "reševali" prežgani lonec na štedilniku, v petek pa na C. Gorenjskega odreda črpali vodo iz pralnega stroja. Razen tega so s Šmarjetne gore odpeljali BMW, ki je zapeljal v škarpo, na Golniški cesti izvlekli dva avta iz jarka, na avto cesti pa tovornjak. Šestkrat so prevažali vozila v okvari, vodili pet skupin na ogledu po gasilski "hiši • H. J. Žena pretiravala fan razbija in je morala pred rijim zbežati iz hiše. Policisti so ugoto-Nekaj pred enajsto zvečer /e Ž. vili, da je ženska močno pretirava-J. prosila zirovske policiste za po- la da je mož M. med prepirom Srtdovanje, čei da doma mož pi- k vrgel paradižnik ob lla.^ | PREJELI SMO Pobuda za spremembo občinskega praznika v Škofji Loki V Gorenjskem glasu je bila dne 5. 10. 1990 objavljena pobuda za spremembo občinskega praznika Škojja Loka. s podpisom Mojmira Tozona za SDZ Škofja Loka. Glede na to, da gre za zelo pomembno stvar, je o tej pobudi razpravljalo predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV občine Škojja Loka na razširjeni seji 10. t. m. ter o tem zavzelo svoja stališča, o katerih želi seznaniti javnost. Pri tem ni popolnoma jasno, ali so stališča izražena v tej pobudi, stališča SDZ ali pa gospoda Mojmira Tozona. Upamo, da gre za slednje. Poudariti želimo, da so tudi nekateri borci NOB člani in volilci SDZ in DEMO-S-a (med njimi tudi udeleženci dražgoške bitke), ki prav gotovo k tej pobudi niso dali svojega pristanka. Verjamemo, da to tudi ni stališče ostalih strank DE-MOS-a, niti oblastnih struktur občine Škojja Loka. Predvsem zasluži odgovor obrazložitev te pobude. V njej se govori o »Dražgoški tragediji brez potrebe« in v tem kontekstu o njej kot o neodgovornem in da ne rečemo o zločinskem dejanju. To pa postavlja pod vprašanj vso našo NOB, vsak odpor zoper okupatorja, ki je povezan z žrtvami, ne samo pri nas v Sloveniji in Jugoslaviji, temveč povsod v Evropi. Teza o nepotrebnih žrtvah bi namreč privedla do popolne pasivizacije v okupiranih deželah in pomembne krepitve fašističnega vojnega potenciala v razmerju do glavnih sil antihit-lerjevske koalicije. Okupirana Evropa takšnega stališča ni sprejela in upor z žrtvami je bil povsod, nekje večji, drugje manjši. Naj navedemo samo primer vasi Lidice na Čehoslovaškem, ki je doživela popolnoma enako usodo kot Dražgoše in to samo zaradi tega. ker so komandosi, poslani iz Londona ubili v Pragi 1942. leta namestnika državnega protektorja češko-Moravske Reinharda Hevdricha. Nihče danes ne postavlja vprašanja o upravičenosti akcije čeških ko-mandosov. Mogoče gospoda Tozona moti to, da so se v Dražgošah borili tudi komunisti, medtem ko so akcijo v Pragi izvedli komandosi iz Londona. Naj gospodu Tozonu (in njegovim somišljenikom) povemo, da verjetno danes ne bi imel možnosti pisariti tega. če ne bi bilo odpora v Sloveniji, Jugoslaviji in Evropi, v katerem so tudi borci - komunisti imeli pomembno vlogo. Pomen Dražgoške bitke presega škofjeloške, slovenske in jugoslovanske okvire, kajti česa podobnega v tistem času v okupirani Evropi ni bilo. To pa seveda ni bila državljanska vojna, temveč odpor malega naroda zoper veliko močnejšega okupatorja. Ta odpor je močno odjeknil širom Slovenije, pa tudi izven nje in je kot tak prišel v zgodovino. Hitler je leta 1941 v Mariboru dejal »napravite mi to deželo nemško«. To je pomenilo preseljevanje Slovencev iz svoje domovine v druge kraje, slovenski fantje pa naj bi umirali na vzhodnem in drugih bojiščih. Zgodovinska resnica je. da se to ni zgodilo zaradi oboroženega odpora slovenskega ljudstva, v katerem so Dražgoše 1941-42 njegov simboličen vrh. Verjamemo, da je ta Hitlerjeva želja danes mrtva, kljub raznoraznim hotenjem in nameram glede naše prihodnosti in kljub paradam /olksdojčarjev v Celovcu. Ko gospod Tozon govori o Dražgoških proslavah, je izredno piker in maliciozen. Vsak čas in vsako gibanje ima svoje proslave. Tako je tudi danes. Po vsebini in obliki so lahko zelo različne, s prapori in odlikovanji ali brez njih, z veselicami m srečeto- vi. Vrednost vsake prireditve se ceni po odnosu ljudstva do nje. Proslave v Dražgošah so bile vedno množične in dostojanstvene. Te proslave trajajo že leta in na njih prihaja, brez prisile, na tisoče ljudi iz vse Slovenije, ljudi različnih ideoloških in verskih prepričanj. Takšno pisanje o Dražgoških proslavah je tudi žalitev vseh teh tisočev udeležencev - patriotov. V ospredju je vedno bil pietetni odnos do žrtev in pa poudarjanje naše samobitnosti, samostojnosti in upornosti. Dražgoše so postale pojem - slovenske Termopile. To je še toliko bolj pomembno danes, ko se zavzemamo za našo samostojnost in suverenost. Glede Tozonovega mnenja o estetski vrednosti spomenika pa bi ga opomnili na znani Prešernov izrek. Vrhunec vseh »človekoljubnih in domovinskih« razmišljanj pa je predlog gospoda Tozona, da naj bi »za svoj občinski praznik izbrali 30. junij, zgodovinski dan. ko se Škofja Loka davnega 973. leta prvič pojavi v pisnih virih ob veliki delitvi posesti frei-sinškim škofom na območju današnje občine«. Ali res gospod Tozon ni mogel v tisočletni zgodovini najti primernejšega slovenskega datuma in ne tega. ki pomeni sicer začetek novega kulturnega in gospodarskega razvoja, hkrati pa tudi začetek germanizacije Škofje Loke in Slovenije. Mogoče se vežejo Hitlerjeve besede »napravite mi to deželo zopet nemško« tudi na ta datum! Kje je toliko poudarjena zavest o slovenski samobitnosti in samostojnosti. Tisoč let smo se Slovenci umikali, da bi se ustavili na Karavankah. Po zaslugi NOB in tudi Dražgoš ter ob podpori vseh jugoslovanskih narodov, smo dobili nazaj naša izgubljena ozemlja in to ne zaradi mešetarjenj za pogajalsko mizo, temveč predvsem zaradi naših zaslug v NOB, ki imajo svoj začetek v Dražgošah. Mislimo, da danes v dneh usodnih odločitev za slovenski narod ne smemo pozabljati Dražgoš in vsega, kar je povezano z njimi. Svojevrstno svarilo naj nam bo tudi proslava 70-letnice plebiscita na Koroškem v Celovcu. Na koncu, pobuda o spremembi občinskega praznika ne izhaja od krajanov Dražgoš, Železnikov, Selc in Selške doline, kjer je ta boj bil, temveč od drugod. Glede na pomembnost stvari bi morali o tem razpisati referendum. Za občinski odbor ZZB NOV Škofja Loka predsednik Stane Pečar Odgovor Marku Jenšterlu Marko Jenšterle mi je v današnjem Glasu (5. 10.) odgovoril v zvezi z mojim prispevkom na njegovo pisanje o pisatelju dr. Tine tu Debeljaku. Prav, pa se pogovoriva še malo. Zaradi bralcev. Jenšterle mi očita troje: - da se "spet zateka(m) k starim metodam nepopolnega citiranja, - da sem dodal besedo "fašistični " in - nekaj čudnega o orožju in njegovi uporabi. Naj takoj povem, da sem Jenšterlu glede prvega, to je glede "nepopolnega citiranja", po starem, kar je on izpolnil s celotnim Debeljakovim tekstom, objavljenim v reviji DOM IN SVET št. 4-6 1941 iskreno hvaležen. Res. moj navedek iz Debeljakove izjave o zadovoljstvu, da "smo (ob priključitvi k Italiji) postali sestavni det velikega italijanskega Imperija..." je kratek. A zakaj je ta citat tak ? Zato, ker vsakemu dobronamernemu domoljubu verjetno te tak zadosti pove o kapitulant-skem hlapčevstvu dr. Debftjaka in njegovega kroga do italijanskega, fašističnega okupatorja. A kdor je zdaj prebral celoten De-beljakov tekst, ki ga je posredoval Jenšterle, se mu to kopitu lantsko klečeplazenje prikaže se v dodatni luči. Še tisti kratek citat se mi je ob dejstvu, daje bila te- daj - v maju 1941 • že zasnovana Protiimperialistična fronta, pozneje imenovana O F, kije slovensko ljudstvo vseh slojev pozivala k vsesplošnemu združevanju za upor proti okupatorjem, upiralo spet in spet prepisovati Vse tisto, kar nam je zdaj posredoval Jenšterle. se mi ni zdelo potrebno navajati in bi mi bilo res za takega izobraženca, znanega pisca, pesnika, poliglota in prevajalca, kot je bil dr. Debeljak, malce nerodno. Saj se vsebina teksta kar cedi od hlapčevskega zadovoljstva, da "se priključi to slovensko ozemlje Kraljevini in Imperiju Italiji kot samostojna Ljubljanska provincija, ki bo dobila, imajoč kompaktno slovensko ljudstvo, avtonomno ustavo... Obenem pa se proglaša slovenski jezik za obvezni jezik v vseh vrstah šolstva ter za službeni jezik poleg italijanščine. S TEM DNEM smo postali sestavni del velikega italijanskega Imperija ter je tudi naše kulturno delovanje dobilo nov okvir svojega izživljanja... pozdravljamo to modro odločitev najvišjih predstavnikov kraljestva, ki sta nam zagotovila nemoteni razvoj kulturne samorodnosti itd., ter jo (kulturno dediščino) dvigniti k novemu razcvetu. SREDI VELIKIH STISK ČASA... bomo v najtesnejšem stiku s tisočletno italijansko kulturo..." In to naj dokazuje "slovensko avtohtonost in samobitnost", to v času, ko so okupatorji začeli z uničevanjem slovenskega ljudstva. Res da italijanski fašisti ne tako neposredno surovo kakor nemški nacisti, a namen je bil enak. Dovolili so slovenski jezik. A kaj bo jezik in kultura narodu, če bi bil uničen? In bil bi, če se v njem ne bi našle sile, ki so se temu zoperstavile. Veliko je dejstev in dokumentov o tem, kakšno "tisočletno kulturo" so nam prinašali Italijani! So morali priti okupatorji za to, da bi Slovenci "mogli ustvarjati duhovno podobo svojega slovenskega "? Res sem hvaležen Jenšterlu, da je navedel ves Debeljakov tekst, ta žalostni odraz njegovega pojmovanja kulturnega slovenstva SREDI VELIKIH STISK ČASA! Zadeva je torej nasprotna od tistega, da so "De-beljakovi režimski kritiki po vojni za napade redno uporabljali to stališče iz Doma in sveta in pri tem vedno izpuščali ves tisti del, ki govori o slovenski avtohtonosti in samobitnosti Mar naj hi bili to zapori, mučenja, ubijanja, požiganja, taborišča na Rabu, v Gonarsu, Renicciju? Zasužnje-nje je bila za Debeljaka in njegove sodelavce možnost za dvig kulture "k novemu razcvetu"9 Eh, eh... Da. do neke mere bi delno italijansko popuščanje in Debeljakovo obnašanje že skušali razumeti, če ne bi tudi on imel možnost vključiti se k tistim, ki so se zaradi ohranjenja resnične narodnostne kulture okupatorju uprli. Ker je bil dr. Debeljak vpliven kulturnik, bi res veliko doprinesel, če bi šel v OF. Tega pa ni ne hotel ne zmogel in je svoje medvojno delovanje nadaljeval po brazdah, ki jih je oral-a ne sam - že dolga leta pred vojno. In ker se je postavil na nasprotno stran, je s svojim peresom in besedo veliko mož in fantov pomagal spravljati med belogardiste in domobrance, ki so vse od poveljevanja do orožja, oblek in plač dobivali od okupatorjev. Dokazov o tem je veliko! A tega ljudje Debeljakovega kova nočejo in nočejo slišati! In zdaj o očitku, da sem dodal besedo "fašistični". Res sem jo zapisal - in to namerno, da bi bilo vse skupaj jasneje. Priznam pa, da se je - ne vem kako - vkradla čisto tehnična napaka v zvezi z navednica-mi. Te ne hi smele stati pred "da je bila odločitev itd.," temveč takole: - da je bila odločitev o priključitvi tega slovenskega ozemlja fašistični Italiji "zgodovinski sklep ... in da smo... (do) velike Italije." Ta napaka je Jenšterlu prišla tako prav, da mi je diskvalifika-torsko pripisal, da je "tudi celotna njegova (moja) napisana zgodovina toliko sumljivejša", dasi-ravno je bila res priključena (Ljub. pokrajina) fašistični Italiji ne kakšni drugačni' Pritlehcn posel. Glede nošenja in uporabe orožja pa ne vem, ali bi se temu smejal ali se nad tako "razlago " razjokal. Ne gre za to, ali je Debeljak orožje dobil ali ne, temveč je bistveno, da je v času boja za svobodo priznaval okupatorjevo oblast, partizani pa so bili vseskozi zanj vse prej kakor ljudje. Vse do njegove nedavne smrti! Šlo mu je za okupatorjevo orožje, ki ga pač ne bi uporabil proti njemu, temveč proti okupatorjevim nasprotnikom. Ve se, katerim! Glede prošnje za orožje pa sem z razumevanjem tudi jaz že zadnjič zapisal, da je bilo "glede na vse ostrejše razmere po svoje razumljivo". In kako naj odgovorim na neresno, sprenevedajočo se Jenšter-lovo "ugotovitev", da je "orožje med vojno nosil in celo uporabljal tudi Ivan Jan?" Da, da! Nosi! sem ga in tudi okupatorjevega.' Toda - poprej ga je bilo treba iz njegovih rok iztrgati!!! Nikoli nisem bil prijatelj orožja in prvikrat sem streljal • kdo ve kam -šele kot neuk partizan! In proti komu? Proti nacistični soldateski proti Hitlerjevim okupatorjem, ki so bili na Gorenjskem vseskozi izredno močni in nasilni! Zato smo se jih tudi bali Eden bolj drugi manj. Žal sem proti uničevalcem Slovencev spočetka zaradi neznanja, strahu, odpora proti nasilju in pomanjkanju streliva bil med tistimi ki so streljali premalo. A sčasoma je bilo s tem bolje. Vendar so se poleti 1944 začeli pojavljati in vse bolj krepiti tudi gorenjski domobranci ki so največkrat skupaj z nemškimi orožniki in policisti kot "Hilfspolizei" pogosto napadali in pobijali ne le partizane, temveč tudi goloroke pristaše - a tudi nedolžne - OF. S tem so krepili in podaljševali okupatorjev obstoj v naših krajih, ter množili slovenske žrtve. In - da ponovim -dr. Tine Debeljak je bil nekaj časa član Pokrajinskega domobranskega odbora za Gorenjsko! Tudi sam sem bil v desnico s strani policijsko-domobranske patrulje ranjen tako, da težko pišem. Bolečine! Da, vojni čas dr. Debeljaka "ne bremeni niti ena smrt." Verjamem, če vzamemo dobesedno, a zadnji Jenšterlov stavek, ko pravi., kaj je večji greh: streljati ali pisati.." Široka in spolzka tema. Spet je vse pomešano, saj je vendar žal tako, da brez streljanja ni mogoče braniti - v vojni seveda - domovine pred uničevalnim okupatorjem in njegovimi domačimi pomočniki! Seveda pa smo bili proti tako premočnemu nasilniku, ki ga zgodovina ne pozna hujšega, razmeroma zelo slabotni! Pa smo se vendarle upirali - in tako rešili narodni obstoj - z vsemi spremljajočimi pojavi seveda! A dandanes to negiranje "moderno". In tudi spekulativno donosno! Glede pisanja in streljanja pa naslednje! Streljanje, če branimo svobodo in domovino - kar vedno bolj razumevamo v časih NOVI H VELIKIH STISK ni vdaja "grehu". Izstrelek seveda ubija, k sreči ne vsak. a najmanj eden je potreben za uničenje nekoga! Toda pisanje, prežeto s sovraštvom, hujskanjem in požegnano z okupatorjevo voljo in pomočjo, je bilo dostikrat mnogo nevarnejše. Ce tako pisanje izide v tisočih in desettisočih izvodih časopisja ali v brošurah in knjigah, kot se je dogajalo na straneh okupatorjevega, belogardističnega in domobranskega propagandi stičnega tiska vsa medvojna leta lahko in tudi je zapeljevalo in zapeljalo številne fante in može pod okupatorjevo okrilje in proti partizanom, proti narodnoosvobodilnemu gibanju, ki ga hočejo prekrstiti v državljansko vojno itd! Toda - rečena in zlasti množično razJirjevana pisana beseda seže tudi povsod tja, kamor izstreljeni naboji ne morejo. Pisanje, odkar pomnimo, je bilo vedno pred streljanjem! Moral sem biti malo daljši. In to brez slehernega ideologizi-ranja ali strankarstva, temveč s stališča poštenega in ponosnega slovenskega rodoljuba! Le kako bi se tako branilci obnašali, če bi nas - ne daj Bog - spet kdo hotel ali celo kar okupiral' Ivan Jan, Kranj Izjava Vse politične stranke v občini Škofja Loka z zadovoljstvom ugotavljamo, da naš apel na slovensko vlado in javnost o usodi Rudnika urana Žirovski vrh in predvidevanjih o njem kot možnem odlagališču jedrskih in posebnih odpadkov ni ostal brez odmeva. Prepričani smo, da nihče več ne bo razmišljal o Žirovskem vrhu kot smetišču Slovenije. Zato smo se odločili, da zaenkrat naše skupne izjave iz začetka oktobra letos o Žirovskem vrhu ne damo v podpisovanje občanom. Škofja Loka, 19. oktobra 1990 SDZ, SKZ, SKD, SDZS, SSS, ZZEO, ZS, ZKS-SDP, ZSMS-LS občine Škofja Loka Klavnico bodo obnovili "Škofja Loka, kdo bo tebe ljubil?" Vprašanje v naslovu se mi ponuja iz članka Gorenjskega glasa (14. 9. 1990). kjer novinarka nazorno prikaže podaljševanje starih grehov v luči novega (s starimi strokovnimi službami) Izvršnega sveta občine Škofja Loka. Gre namreč za ponovni pristanek, da se stari objekti škofjeloške klavnice obnovijo, modernizirajo na sotočju obeh Sor. Ker je mesto Škofja Loka zaščiteno in je biser predalpskega sveta, bi morali zanj skrbeti vsi, ki živimo in delamo v njem. da bi mu vrnili in ohranili sloves tisočletnega mesta. Kaj hočem reči? Na sejo Izvršnega sveta sem dal več pripomb in vprašanj, na katere sem bil prepričan, da se bodo strokovne službe zamislile, pa sem se krepko zmotil. V prvem sklopu sem postavil vprašanje lastništva in ostale procedure, ki naj temu sledijo. In glej, je že tako. da se (samo) nekateri stalno motimo, saj je strokovni odgovor sledeč: "Na zahtevo Zelenih iz Škojje Loke je bilo ugotovljeno, da lastništvo klavnice ni sporno, saj jo je zgradila pravna prednica občina Škofja Loka (mestna občina Škofja Loka); ki je odkupila zemljišče od Uršulink že v daljnjem letu 1903. Klavnica pa je bila zgrajena v letu 1906 na tej lokaciji." Vse lepo in prav, če bi napisali še, da je Mercator - meso izdelki odkupil klavnico od sedanje občine Škojja Loka, za kakšen denar in kam ga je občina vtaknila, bi vsaj vedeli, koliko že vsa leta isti strokovnjaki cenijo naše mesto. Tako pa izigravajo vse nas. ki se trudimo, da ne bi smrad (ker slabi gospodarji ostajajo) prepodil še tisto peščico turistov, ki brez naše pomoči odkrivajo mozaik naše nemoči, v kateri se včasih utapljajo lepote preteklosti. Pomoč nam nudijo tudi občani z zbiranjem podpisov, ker obljubam vodilnih v občini prav nič ne verjamejo, izigravajo jih že predolgo isti ljudje z istimi metodami. No. ampak tokrat bo kriv Demos. Saj je na volitvah dobil večino. Bodo rekli nekateri in si meh roke. To je res. Je pa tudi res. da so pozneje (ne da bi za to vedele stranke) isti zasedli zelo pomembna mesta, meni pa pred volitvami očitali nesposobnost in neznanje. Kakšna resonanca? Saj si ne morem misliti, da je odbor za prenovo mestnega jedra s tako lahkoto kršil svop> zasnovo projekta in odobril ponovno prenovo, kljub temu da je prostor namenjen drugim dejavnostim. Seveda prav tako čudno vlogo igra Svet Krajevne skupnosti Mesto, ker ne upošteva mnenja vseh neposrednih stanovalcev, pač pa goji svoj monopolistični pristop dodajanja takega soglasja. Kakorkoli, če še tako obračam vprašanja Zelenih m moja osebna, sv mi vsiljuje odgovor iz naslova; sedanji občinski strokovnjaki gotovo ne. >-t.hu i t tlinii Od protesta do dejanj Senzacije in propagandu* P teze okrog »osamosvajanja* * ritorialne obrambe Slovel osupljivo reklamiranje dom"1; ga-slovenskega orožja in P°f^L ne pobude za demilitarizo® Slovenije nam vendarle ntotV pregnati samovšečnost. Ni fr več očitno, vendar se m*fm% globoko zamizhti. Nova obW vsaj načeloma z roko v rov' opozicijo, uveljavlja suveren® republike Slovenije, ki pa ne P trebuje samo »militantne podP^ re«. Ljudje so ogorčeni, ker ne strinjajo s propagando 0"? ja, ki nas bo zanesljivo M^rt"*J pred sovražnikom. Pred Ali res kdo misli, da bi spodbujena enotnost, morda • lo domoljubnost vzdržala pr(\ kušnje, ki nas čakajo ob mosvajanju in vstopu v ra^ Evropo! Ali kanimo raz^i probleme reševati strokovno , po vzoru minulih časov? K*0 nas še verjame, da bi lahko # suverenost branili z orožjem,' stimi segmenti države, ki p0*** nijo nasilje in represijo? i" k za puško MG V 176, kije *J za nekoga celo »ugoden poK, na svetovnem trgu. Gre zQ cip. za odnos do razreševoV^ spleta problemov in vprašaju bodo pogojevala zgodov^ odločitve slovenskega narod0 republike Slovenije v okviru f\ gočega, upajmo, da tudi J*P nm i Ce ne drugega, nam PgLm Kuvajta mora odpreti oči. Sto nija, še tako močna in s0"f\s opremljena, kot vojaška a"f^ cijska sila v prostoru Jugo&j, ali Evrope ne pomeni in jj pomenila »kritične mase«, ^ prišlo do vojaškega razplet goslovanske krize. Le-ta m ^ jeten, je bolj bav-bav, ki p° lahko velik propaganden P0*** Demilitarizacija, ki jo P0^ jo nekatere stranke, še P°*Jlm če bi bila mednarodno P°I» ali celo verificirana, v 02>^'l\ realen in še posebej pameten . govor na dileme o prihodV^ urejanju varnostnih vprašaj ± publike ali države Sloveniji * jemljimo je zgolj kot afif&% p te ali one stranke. Vredna j^j meljitega premisleka in P0^ strokovnjakov, ki poznajo Jj malno-pravne in vsebinske £ za njeno morebitno uvelja_jf To ne more biti ljubiteljski cifizem«. Gre pač za reseflLf stop in za veliko verjetnost ^ ničifve projekta demilitari-^^ Socialisti smo v zadnje*1 ■; večkrat predlagali plebis®*m samostojno državo $1° jt Menimo, da bi bil to pravi- y dostojen in nedvoumen na provokacije in nasprol0 \ za miren razplet jugoslo*^ y politične in ekonomske krt* 'j s plebiscitom potrjena v0^iMf ne. da živi v samostojni "j Slovenije, bo trdno izhodi^ dogovarjanje o konfede&uj povezovanju v Jugoslovan ^fr prostoru. Plebiscit bi imel narodni javnosti in še P°s ff mednarodnih institucij"''.jp vsem drugačen pomen teftnm racija o neodvisnosti, spre)* jjj ravni oblastnih organov j?Jm stev političnih strank-dločba naroda je njegova I a na. mednarodno priznana r ji Ctt. Plebiscit, podprt z v odloča/o j/ Tajnik Občinske*" Bran« G RAZVEDRILO UREJA: DARINKA SEDEJ ODSTREL lik k ^an ne'caJ '^em P° kleti in po nerodnosti prevrnem ve-*UP časopisov. Eden se zapelje tja do stene - Gorenj'c je, de-ho |M Sta^ " m 'z raQ,ovednosti ga prelistam: Prva stran, druga..., p^P'a, kaj pa je tole na dnu tretje? Srednje velik naslov: "Odstrel E2jfrtu*\ Hitro berem dalje: "Kranj - Izvršni svet kranjske ob-Jl .e skupščine je sprejel letošnji plan odstrela, vendar je menil, Zj treba v prihodnje planirati za daljše obdobje..." Glej ga S|j Pa se menda zgodovina res ne ponavlja, si že skoraj mi-J..' ko iz naslednjih vrstic vendarle razberem, da so škodljivci ,sh za odstrel iz vrst parklarjev in ne dvonožcev. Novost na tržišču zabavne glasbe Maribor '90 na kaseti s . pri založbi kaset in plošč RTV Slovenija je izšla kaseta s pe-nacM Z- m'nu'e8a 23. festivala narečnih popevk Maribor '90, ki p. aUuje tradicijo nekdanje popularne Vesele jeseni. Letos so na ^ih Pret*stavin • 6 lahkotnih popevk v narečjih vseh sloven- n Pokrajin od Prekmurja do Primorske. Nie 0s,ma skladba na strani A je Moj'mu srcu najlupša si. n avtor in izvajalec Edvin Fliser je zanjo dobil posebno nagra-n *a naJboljšo narečno popevko letošnjega festivala in tudi drugo dra 0D^,nsfv*- Edvin Fliser je kot avtor skladbe Kusikaj me, siva" ""^ V 'zvec*b' Anite Zore dobil tudi tretjo nagrado občin- IjI . L radna zmagovalka festivala je skladba Kak ftica lastuvica , {J!avtorju glasbe Jožetu Gerenčarju prinesla prvo nagrado ob-*« • ' 'ZVedli sojo najboljši debitant med pevci solisti Robi Hor- 'D illun,k.l \ 1..ni».,i. -n l .. »~ A~U.it: 1,1---»--I)., Glasba za dobro volio Pomagajmo sebi in drugim ali Ansambel DIJODA $meh je pol zdravja DIno Berginc, JOže Draganjac in DAmjan Berginc so trije Ločani, ki jih druži predvsem ljubezen do glasbe. Spoznali so se pri Folklorni skupini Tehnik, kjer so s svojimi instrumenti spremljali plesalce. Pred dobrimi štirimi leti pa so ustanovili ansambel DIJODA. Trenutno so eden izmed najpriljubljenejših škofjeloških ansamblov. Toliko vaših šal že čaka v predalu na objavo v tejle vaši in naši rubriki, da bi lahko z njimi v vsaki številki zapolnili precej več prostora, kot ga sicer. Potrudili se bomo, da rubrika ne bi manjkala v nobeni od prihodnjih številk, zato le še pridno zbirajte in pošiljajte svoje prispevke. Šal imamo na izbiro dovolj, anekdot in resničnih zgodbic pa nič. Potrudite se še v tej smeri. Objavljene prispevke honoriramo. Naslov ostaja: Gorenjski glas, Mo-še Pijadeja 1, Kranj. Današnje šale nam je poslal Jošt Rolc iz Radovljice. Pa na dobro voljo! Vt'«tci »nsambel Monitor, za kar so dobili zlati klopotec. Pesem v izvedbi Milana Hribarja je dobila prvo nagrado za bese-10n'Ja Gašperiča, drugo nagrado za besedilo je dobil Ernest lilo To Iji^l'k za pesem Cijgu malta v izvedbi I.cvija Devželja, tretje J** besedilo pa je napisal Davorin Kurbes za pesem Ljube-• "neji v izvedbi znanega ansambla Štajerskih 7. n*Jtr a ^ascto so seveda uvrstili tudi popevke, ki so ostale brez ^in ^ak° 'an'c0 na kaseti poslušate tudi: Duo Evergreen, Ču-var: a P°Ua, ansambel Veter, Big Ben, Meto Malus, Lada Lesko-%rb .a BaranJ°- Aleksandra Ježa, Matejo Horvat in Boža dirj-3, Pri snemanju kasete so sodelovali festivalski orkester z Vin l°m ^<*varc'0IT1 Holenthanerjem in spremljevalna skupina "Seveda je naše nastopanje zgolj ljubiteljsko, saj vse delamo sami - od igranja do organizacije nastopov. Vsi trije smo v službah, imamo mlade družine in zato si kaj dosti več kot igranja ob koncu tedna ali zvečer ne moremo privoščiti. Vabili so nas že v tujino, vendar pa zaenkrat večinoma igramo po Gorenjskem v Ljubljani in do Primorske," je povedal Damjan Berginc, ki pri ansamblu igra kitaro in poje. Vsi, ki se zanimate za nastope ansambla DIJODA, ga lahko pokličete po telefonu (064/631-902). Predvsem pa vabijo, da pokličejo dekleta, ki bi s svojim glasom pripomogla k še lepšem zvenu pesmi. Ansambel je v minulih štirih letih nastopal na številnih prireditvah ob prazničnih dnevih, na pustovanjih, veselicah, za sabo imajo že več kot sto igranj na ohcetih, ob piknikih, radi pa jih povabijo tudi v podjetja na najrazličnejše prireditve. Dino, Jože in Damjan namreč znajo zaigrati okoli stopetdeset narodnozabav-nih in zabavnih viž, poleg tega pa znajo s skeči in igrami poskrbeti za veselo razpoloženje. "Zaenkrat igramo najrazličnejšo glasbo drugih ansamblov, lahko pa rečem, da znamo zaigrati največ Avsenikovih skladb. Zato, ker so vseč nam, pa tudi zato, ker ljudje še vedno najraje poslušajo prav Avsenikovo glasbo. Svojih skladb še nimamo, vendar pa bomo takoj, ko bomo imeli več Časa za svoj konjiček, skladbe tudi sami pisali," pravi Jože Draganjac. • V. Stanovnik Dahnili so da Stoik Lojze po prekrokani noči trdno spi v kupeju brzovlaka. Sprevodnik ga zbudi in zahteva vozno karto. "Tale pa ni prava. Tole je brzovlak in ne potniški, "opozori čemernega potnika. "Nič zato," odvrne Lojze, "pa naj vozi bolj počasi. Meni se nikamor ne mudi." Basen Na travniku se spopadeta teliček in žrebiček. Čez čas se teliček ves obrcan zateče k mami kravi in potoži: "Mama, žrebec mi je pa rekel, da je njegova mama gospa kobila, ti pa da si navadna krava kravasta." "Nič zato, sine. Ko se drugič srečata, mu povej, da je njegov oče navaden konj, tvoj oče pa je sam gospod veterinar," ga potolaži krava. Otroška iskrenost Mamica se vrne z zdravljenja v toplicah. Petletni Bojanček ji ves srečen skoči v objem. - Kako sta se pa z atkom znašla, ko me ni bilo doma? - Saj je bila tukaj teta Špela. • Kaj pa je delala tukaj? - Nič. Z atkom sta se zaklenila v sobo. Jaz sem pa skozi ključavnico kukal. - Kaj si pa videl? - Tako sta delala z atkom, kot ti in stric Franc, ko je bil atek na orožnih vajah. Anekdote V Kranju: Irena Zaplotnik in Zdravko Sire s Trstenika, Lidija Kunaver in Enes Skrgič iz Kranja, Helena Nikač in Mitja Krampi iz Nakla, Doroteja Potočnik in Roman Arsovski iz Sv. Duha, Ida Hlepčar in Andrej Vehovec iz Retenj, Tatjana Turk in Jože Pikš z Visokega, Andreja Snedec in Robert Valant iz Predo-selj, Ljudmila Hudobivnik in Venčeslav Škerjanec s Štefanje go- fi rnlr re, Mateja Kristane in Lojze Blaž iz Vogelj, Olga Šilar in Matej \/w wK Zupan z Bele, Mateja Turnšek in Blaž Csipd iz Kranja, Ksenija Jagodic in Tomaž Verbič iz Cerkelj, Kristina Kordež in Damjan Vrhovnik s Podreče, Helena Dolenc in Janez Fajfar iz Kranja, Marta Jesenko in Jože Vilfan iz Bitenj, Andreja Zelnik in Danilo Lombar iz Preddvora ter Leonida Kastelic in Silvo Praprotnik iz Kranja. Belgijskega generala kneza Charlesa-Josepha de Ligne (1735 do 1814) je Friderik Veliki vprašal, kaj bi rad bil, da bi vsestransko užil življenje. "Do tridesetih let res lepa ženska," je odgovoril knez, "od tridesetih do šestdesetih nikoli premagani general in po šestdesetih kardinal." • • • Knez de Ligne je takole gledal na zakon: "Po mojem bi moral pred poroko vsakdo ukrepati tako, kot je v navadi pri stanovanju: najameš ga za nekaj let in - če je v redu - ga potem kupiš." • • • O ljubezni pa je dejal: "V ljubezni je očarljiv samo začetek. Zato se ne čudim, da radi pogosto začenjamo." • • • Med pogovorom v salonu je neka gospa globoko vzdihnila, rekoč: "Oh, ti možje, vsi so enaki!" "Kadar pravi gospa," je rekel knez de Ligne, "da so vsi možje enaki, se hoče s tem opravičiti, ker jih je imela več." j '- Wi ,Utysm'vem- dQ meJe med vso tokProsto druščino rt\ir } °PQziti, a to je le zato, ker moram zaradi poziranja fotografu ki/01*' *e že hočete izjavo, vam povem, da meni strašno prija ta-"tehka in topla družba. Pa vam9Foto: J. Cigler V Preddvoru: Tatjana Oman in Marjan Podobnik iz Cerknega, Helena Ličer in Leopold Fakin iz Ljubljane, Mateja Puce in Zoran Kešar iz Nakla ter Anica Ušlakar in Roman Fajfar iz Besni-ce. V Škofji Loki: Majda Krmelj in Štefan Kavčič iz Koprivnika, Martina Šubic in Janez Rihtaršič iz Selc, Romana Pušar in Vido Novak iz Cerkelj, Alenka Ambrožič in Marko Lotrič iz Dražgoš, Irena Šebela in Vladimir Plohi s Ptuja, Andreja Bešter in Matjaž Lušina z Dražgoš, Mojca Stanonik in Miran Božnar iz Škofje Loke, Varja Felicijan in Stanislav Kavčič iz Ljubnega ter Nevenka Marušič in Marijan Kostelec iz Škofje Loke. "Vroča" moda pomlad -poletje '91 E Sodeč po modelih, ki so jih te dni predstavili v Milanu, se drugo leto obeta vroča in seksi sezona. Najboljši dokaz za to sta kolekciji dveh mladih sicilijanskih kreatorjev. Domenico Dolce in Stefano Gabbano sta po besedah nekaterih obiskovalcev modne revije, pripravila modele, ki so videti, kot bi na modno stezo prišli neposredno iz bordela. Dolce in Gabbano priznavata, da ju je vodila ideja uvesti strast v modne linije oziroma odkriti telo, da bi se prikazale vse obline in kvalitete ženske mediteranskega podnebja. Da bi se pri tem vendarle izognila vtisu agresivnosti, sta uporabila tudi elemente, ki spominjajo na kostume prhuta-jočih balerin. Vsekakor je škoda, da se njuni modeli ne morejo nositi v pisarnah. Tudi slavni Armani, ki je znan po tem, da je v žensko modo uvedel moški stil, se ni mogel upreti želji, da svoje modele navdihne s sladkim sanjarjenjem (moškega) občinstva: poudarek je na zelo kratkih, tesnih krilih in oprijetih triko hlačah, ki se nosijo skupaj z visokimi petami. 9orenjske vasi vški rovt ^Ifco ° 9°reli 906 J«ScnJv*ki. mvt leži visoko nad p visi*"11- na 890 m "a h,"e:.Jeseničam in doma V UrdV>JO na Irrailrn "mi" Pite: D. Dolenc S sosedno Vi ln* Plav Dk.a bori r> kratko "rot" izpustijo, pa nkoli rovt tam ...vški rovt pa jc ta PlavA^d Golico dobila po Mo|3ki so bili tu v prejšnjih KliJ'h- mi pripoveduje Jože H v ' »urjovčev, eden starej-PrHV|i anov, ki je bil takoj prt Vi n Pogovarjati se o svoji "iu "Jeni zgodovini, življe-Vtv ,nekd*J "i danes. Ru-0 ln Plaviarstvo sc je tu skih ■ *Cv U. stoletju. Od Sav-to*o v za Planino pod Goli-v«m r(-0i'h rudo, tu, v njiho-Sili >U Pa so |o v plav Ml V°*ili. Vo,mi in konji s<> 1° Moii^m dol, od tu pa železo i° v dni- P™' svetovni vojni %J/jn vpreg s konji in vol-• NCn,JI)ariev Jože šc spomni l5H\ v^J0 « jc reklo tem kra-°chcntal - Visoka dolina. Ze pred prvo svetovno vojno, leta 1907. je rudarstvo tu zamrlo. So pa še po zadnji vojni tod hodili rudarski strokovnjaki in ugotavljali, ali bi se morda šc splačalo odpreti kakšen rov, a je bil odstotek železa v rudi premajhen. Najdaljši rov je bil kar cel kilometer dolg. Klinarji od "cline" In kdo so bili prvi naseljenci v vasi? Izročilo pravi, da so bili to trije kmetje s Tirolskega, ki jih je Marija Terezija poslala sem dol. To so bili Martin, Si-men in Štefan. Se danes se pri teh hišah v Plavškem rovtu pravi pri Martincu, pri Šimnovcu in pri Štefonu Zanimiv je tudi priimek Klinar, ki je tod najbolj pogost. Burjovčcv Jože razlag.«, da je bil tu nekoč gozd in prvi naseljenci so morali "clino" koput, to je celino, neobdelan svet, kjer šc nič ne rasu- < )ta 1917 Italijani bombardirali železarno pa so namesto na tovarno bombe vrgli na Koroško Belo. Avgusta. okrog Velikega šmarna je bilo. V Plavškem rovtu so bili postavljeni trije nemški flaki in so poskušali sestreliti Italijane, pa jim ni uspelo. S Koroške Bele pa seje začel valiti dim... Polno vojaštva je bilo tod, v njihovi lupi so imeli "magacin", v "p.i|štbi" sredi vasi so imeli pa italijanske ujetnike z žicami za-grajene. Lačni so bili ujeti Italijani in še danes pomni, kako so prosili za kruh: "pane, pane...! Mejo so varovali Šumadinci Spomladi 1919 pa je prišla zloglasna VVranglova armada, ruska bela garda, ki je zastraži-la mejo tamle na Rožci. To so bili nemirni časi Maistrovih borcev za slovensko severno mejo. Napetost je bila tudi v krajih pod Golico, kajti čez RoŽco so prihajale vesti o premikih slovenskih čet. Že v Po-drožci so bili naši, pa so jih spet pognali nazaj. Po letu 1920 so mesto VVranglovcev prevzeli jugoslovanski finan-carji. vendar je veliko Wran-glov šlo k jugoslovanskim fi-nancarjem. Po letu 1930 pa je Jugoslavija tu postavila poklicne graničarje - Srbe, ki so prevzeli skrb nad mejo. Sami Sumadinci so bili, se jih spominja Jože. Poleti so imeli karav- lo na Rožci, pozimi pa so se preselili k tunelu na Hrušico in so sem gor hodili le v kontrole. V rovtah so imeli ljudje vse noči hiše odprte, da so prišli katerokoli uro v hišo in se pogreli pri peči. V dobrih odnosih so bili ljudje tod s Sumadinci. Eden od njih, Brankovič, se je poročil s Slovenko, ki je imela na Rožci planinsko kočo. Nemci so ga takoj 1941. selili v Srbijo. Z nožem nad financarja Seveda pa je bil tu, kot v vseh obmejnih krajih, živahen "šverc", kajti meja je dobro prehodna, domačini so poznali vse stezice in skrite kotičke. V stari Jugoslaviji je bilo pomanjkanje, ni bilo vžigalic, ne slad- korja, in čez mejo so prinašali kamenčke za vžigalnike in saharin, da je zamenjal sladkor. Tudi do spopadov med "šver-carji" in financarji je prišlo. Neki Ledrar je bil med hujšimi prestopniki, nekajkrat so ga že ujeli in zasliševali na meji. Ko je nekoč financar Klančar, nekje od Dolenjskega je bil doma, skušal od Ledrarja čim več izvedeti in ga je peljal do Kadil-niške koče, da bi mu tam pokazal, kje hodi čez mejo. Tu pa je Ledrar potegnil nož in Klan-čarja zaklal. Hudo razburjenje je vladalo takrat tod okrog, preiskave so se vrstile. Malo proč od koče še danes stoji spomenik financarju Klančar-ju. @®3SISS»IEEGLAS 20. STRAN OBVESTILA, OGLASI Torek, 30. oktobra 1jj Varčujete lahko tudi s časom Nove linije in zimski vozni red Ljubljana, 25. oktobra - Te dni Adria Ainvavs uvaja zimski vozni red, z novimi rednimi mednarodnimi in charterskimi linijami pa nadaljuje svojo usmeritev v širjenje mednarodnega prometa. Kot so povedali na četrtkovi predstavitvi, ki se je je udeležil tudi Ingo Paš, republiški minister za turizem, se trudijo tudi za izboljšanje kvalitete svojih uslug. Prednost letalskih prevozov je seveda še vedno predvsem varčevanje s časom, veliko pa pomeni tudi udobje na poti. Tako bodo v začetku decembra na domačih progah uvedli poslovne razrede, katerih značilnost bo boljša ponudba hrane, ponudba pijače po izbiri ter ponudba časopisov in revij. Na vseh linijah bodo uvedeni nekadilski leti, še naprej pa bo velika pozornost posvečena tako imenovanemu ADRIA PRIVILEGE CLUBU, ki ima že okoli tri tisoč članov. Novost ponudbe Adrie Airways, pa so tudi nove redne mednarodne linije, za katere je bilo zadnja leta veliko povpraševanja. Tako bodo po novem, od 6. novembra dalje, uvedene štiri linije z ljubljanskega letališča na dunajsko in nazaj. Tako se bo na O Dunaj in nazaj moč peljati ob torkih, četrtkih, petkih in nedeljah. Zelo pomembna novost pa je tudi uvedba dodatnih linij na progi Ljubljana - Frankfurt in nazaj. Po novem (od 3. decembra naprej) bodo leteli na tej liniji vsak dan in sicer z letalom DC Srednja kovinarska in cestnoprometna šola Podlubnik t b, Škofja Loka Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje: 1. DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (za poučevanje strokovno teoretičnih predmetov, za nedoločen čas s polnim delovnim časom). Nastop dela takoj. Poskusno delo traja 3 mesece. 2. INŽENIR STROJNIŠTVA (za poučevanje praktičnega pouka za nedoločen čas s polnim delovnim časom). Nastop dela 3. 12. 1990. Pogoji: - osnovni poklic kovinarske usmeritve in 3 leta delovnih izkušenj na področju vzdrževanja strojev in naprav. Poskusno delo traja 3 mesece. 3. UČITELJ ANGLEŠKEGA JEZIKA (za določen čas z nepolnim delovnim časom, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Pogoj: - profesor angleškega jezika Nastop dela 3. 12. 1990. Za vsa razpisana delovna mesta sprejemamo prijave z dokazili o izobrazbi 15 dni po objavi na gornji naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem roku za prijavo. 9, tako da je potovanje hitrejše in udobnejše. Novost pa so tudi linije proti Moskvi in nazaj, saj bo od 27. novembra naprej moč na tej relaciji z Adrio Airways leteti trikrat tedensko. Dodatna linija je uvedene tudi na progi za London in Pariz, nekaj sprememb pa je tudi pri letih v Larnaco in Tel Aviv. Nove redne charterske linije so te dni (21. oktobra) uvedli tudi na relaciji Ljubljana - Kairo, Ljubljana - Rim in Ljubljana - Varšava in nazaj. V domačem prometu bodo povečali povezave med Ljubljano, Dubrovnikom, Splitom in Zagrebom. Kot je ob predstavitvi novosti Adrie Airwaysa poudaril član slovenskega izvršnega sveta in minister za turizem in gostinstvo Ingo Paš, so prometne povezave izjemnega pomena za razvoj turizma, ravno na področju letalskega prevozništva pa smo tako vse bližje evropski ravni. • V. Stanovnik, Foto: G. Sinik gozdno gospodarstvo bled Mehanična delavnica Spodnje Gorje 1 Telefon 064/77-313 Lastnike traktorjev, kamionov, gozdarske in kmetijske mehanizacije OBVEŠČAMO, da v naši delavnici popravljamo in servisiramo vso našteto mehanizacijo. Popravilo vam bomo naredili hitro in po konkurenčnih cenah. NA VAŠO ŽELJO PRIDE NAŠ MEHANIK TUDI NA TEREN. Pokličite nas po telefonu 77-313 vsak dan od 6. do 14. ure (tudi ob sobotah). Prepričajte se o kvaliteti naših uslug! V Sloveniji imamo še eno novo bančno institucijo UBK banka Ljubljana, 25. oktobra - S četrtkovim ustanovnim zborom Univerzalne banke Kemije, smo v slovenskem bančnem prostoru dobili novo institucijo, ki se po besedah predsednika odbora ustanoviteljic UBK banke Branka Paša, ustanavlja s ciljem, da v okviru dejavnosti univerzalnega bančništva pokrije poslovna področja, ki jih dosedanje bančništvo ni ustrezno pokrivalo, oziroma so se odprla šele z vzpostavitvijo novih lastninskih odnosov pri nas. Pobudo za ustanovitev banke so dala podjetja kemične in bazične predelovalne industrije, ki sta jih v osemdesetih letih povezovala SOZD Kemija in Interna banka Kemija. Pravna naslednica Interne banke Kemija pa je Finančna hiša Kemi- ja, na temelju katere je ustanovljena UBK banka in ima zato večinski delež delnic, saj je nova banka organizirana kot delniška družba. Delničarji, skupaj jih je sedeminštirideset, so zagotovili ustanovitveni kapital UBK banke v višini 117.900.000 din, ki naj bi bil v celoti vplačan do 31. marca 1991, ta denar pa naj bi bil podlaga za poslovanje in razvoj nove bančne institucije. Kot so povedali na ustanovnem zboru, so delničarji UBK banke pretežno dobro stoječa podjetja in institucije, ki večinoma izhajajo iz področja kemično predelovalne industrije, med ustanovitelji pa so tudi podjetja drugih branž ter nekatera trgovinska podjetja, zavarovalnice in finančne organizacije. Cilj ustanovitve UBK banke je tako, da organizirajo univerzalno bančno ustanovo, ki bo z vloženim kapitalom in ostalimi pridobljenimi sredstvi vljala bančne in druge posle . zagotavljanju maksima'"^ profita na dolgi rok. Kot PK tudi zagotavljali na ustano^ venem zboru, je prednost ^ bančne institucije, da ni °" menjena s hipotekami iz Pr*p klega poslovanja, zato si l*"^ s kvalitetno ponudbo n8^. ustrezno mesto v bančne"" I stemu. Matjaž Kaštrun, v. &• rektor nove banke pa je P°m dal, da so osnovne strat*5 usmeritve razvoja banke ve ne na razvoj komercialnega investicijskega bančništva, M nilništva in svetovalne d«K nosti z vseh področji deloval1" banke. • V. Stanovnik Lepšega novoletnega ali božičnega darila na Slovenskem se ni bilo. Ga tudi se m moslo biti* Leta ^e ^i°ven'ia p™*'3 bnijc svoji popolni o samostojnosti in neodvisnosti kot kdaj koli poprej. Usodne dogodke tega leta v sliki in besedi prikazuje knjiga SLOVIM 191 S številnimi ilustracijami in dragocenimi dokumenti časa obogatena nepristranska besedna kronika, živahno napisana, da sc bere kot razburljivo pričevanje, kar res tudi je. Neponovljiva zgodba celega naroda na prelomnici. Kajpak se je vse to začelo žc prej. Zato so v knjigi opisani in v slikah prikazani tudi dogodki iz let poprej, ki so privedli do prcioma v letu 1990. In ker je boj za slovensko samostojnost star tisoč let in več, so v posebnih kratkih poljudnih prikazih opisani vsi prelomni dogodki iz slovenske zgodovine. Ta del besedila ponazoruje 26 barvnih zemljevidov, med njimi štirje velikega formata 45x27 cm Na koncu so knjigi dodani avtentični teksti vseh pomembnih dokumentov i/, zadnjih let, do (predloga) nove ustave Republike Slovenije. Da je ta enkratna kronika slovenskega prelomnega leta 1990 popolna, poskrbijo naposled kratke izjave poglavitnih akterjev usodnih dogodkov v tem letu in v letih pred njim, ki opisujejo, kako so sami doživeli te čase, ko se jc Slovenija dokončno napotila k samostojnosti. Veliki format 24x28 cm 147 fotografij, med njimi veliko barvnih, tudi v velikosti 45x27 cm 25 zemljevidov in zcmljcvidnih skic Knjiga, ki jo boste kot dragocenost hranili ne le zase, ki ste bili priča teh dogodkov, temveč tudi za svoje otroke in vnuke. Knjiga za vsako slovensko hišo. Kajpak vam ne moremo izročiti knjige, v kateri so opisani in fotografirani vsi dogodki leta 1990, pred iztekom tega leta; tudi zadnji dan leta še mora najti svoj prostor v njej. Zato bomo vsebino zadnje pole knjige pripravili in polo tiskali takoj po novoletnih praznikih Knjigo vam bomo dobavili na zaželeni naslov na dom oziroma vas bo čakala v vaši knjigarni v januarju 1991, SČASOMA SE VSI SPRIJAZNIMO Z LASTNIMI ZMOŽNOSTMI. NAJ SE ON ŽE ZDAJ SPRIJAZNI S SVOJIMI? NAROČILNICA GORENJSKI GLAS Podpi stanujoč........................................ reg. št os. izkaznice................................ nepreklicno naročam knjigo Slovenija 1990 po ceni 490,00 dinarjev. Podpis: Naročilnico pošljite na naslov: Založništvo Slovenske knjige, Ljubljana, Prešernova 5. Med minil so otroci In odrosli, ki imaio /oiodi nepravilnosti v delovni;jw moJgon motnje v gibanju, drži, motn|e vido, sluha in govoni. luhko so žrtve epilepticnih napadov, vodenjskih moteni in umske nerozvitosfi Okvare so pr irojene ali pa pi i de do njih med poiodom o/iromo v ?§odn|em otroštvu. V noši moti je, da jim pomagamo Skupoj bomo usNO" j „ji^ v katerih bodo /iveli bol j samostojno Tofco bodo trenutki bolj polni in lepši j i * 0 *■■ ' i n Letos se bo v Sloveniji spet rodilo okoli sto otrok / motgansko okvoto 50105-678-7523 J OGLASI 21. STRAN SBEIiaJJSIEEGLAS POPRAVILO PISARNIŠKIH STROJEV Q TEC O B BIRO 64000 KRANJ TEL. 064/23 085 od 9.-12. ure LJUBLJANSKA 11 KOVIN<>TEHNA Blagovnica FUŽINAR Jesenice Kasetofoni SAMSUNG m .MS Cene samo 2.679.- din ^Jjsniogoče je mogoče - nemogoče je mogoče FIAT, HONDA, TOVOTA, MAZDA, MiTSUBISH! STARO ZA NOVO Sprejemamo prednaročila za RENAULT 5 - 1400 ccm s katalizatorjem Cena 166.000 ,00 Rok dobave 15, december. Janka Puclja 9,64000 Kranj, tel.: 35-981 Del. čas od 8. do 12. in od 15. do 19. ure. podne plošče OGLED IN PRODAJA GRADBINEC, SPODNJI PLAV2 4. .I[S£NJCE inženiring d,o.o. REALIZACIJA INVESTICIJ 00 IDEJNEGA PROJEKTA DO KLJUČA V ROKE INFORMACIJE 064/77 278 n u i _i v naših prodajalnah ŽENSKI SALON 'Titov trg 7, Kranj MOŠKI SALON SMO Z VAMI! ffijsmo tu. obrS?Vam olaJšall iskanje pri gradnji ali * u°vi doma. S11 smo. 8 mesecev delovnih izkušenj v računovodstvu. ^ Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s trii" čnim poskusnim delom , ^ Svojo vlogo z dokazili o izobrazbi pošljite v roku 8 Jn' 0, objavi razpisa na naslov: Kemična tovarna Podnart, ¥ Podnart - splošna služba. ^ Kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku enega meseca objave razpisa. ® KOMPAS Komisija za delovna razmerja pri Podjetju Kompas . Kranjska Gora, Borovška 100, išče sodelavca za nas>e delu: VODJE STREŽNIH OBRATOV HOTELA KOMPA' nedoločen čas Od sodelavca se pričakuje, da bo uspešno opravil tr'!f,,j£ čno poskusno delo, da popolnoma obvlada dva 9Yct°V^i zika in da ima najmanj pet let delovnih izkušenj m« s^ nem mestu v večjih restavracijah ali hotelskih 0 'jc|u opravljen izpit iz higienskega minimuma in varstva Prl -,|;-V času poskusne dobe nudimo l/l sobo v hotelskem vini, v primeru uspešno opravljene poskusne dobe z8f.| f mo enosobno družinsko stanovanje in osebni dohod posebnem dogovoru Prednost imajo kandidati, ki izpolnili jejo pogoj spos° na področju organizacije dela in komunikativnosti VODJE VZDRŽEVANJA i* nedoločen čas Od sodelavca e pričakuje, da ho uspešno opravil 1 . pfP čno poskusno delo, da bo sposoben organizirali deh'v^j ia no uspešno opiav j p\v >soben organizirali deh1^^' ces vzdrževanja hotelskih objektov in zagotoviti bre delovanje delovnih sredstev in instalacij. . Prednost bodo imeli kandidati z večletnimi delovnim1 šnjami in opravljenim tečajem iz varstva pri delu 'n vljenim izpitom za visokotlačne parne kotle. ^ V primeru, da bo kandidat uspešno opravil poskus'"^), mu zagotavljamo osebni dohodek po posebnem dog a-Rok prijave 15 dni od objave. Pisne prijave z doka'1^,/ polnjcvanju pogojev in opisom delovnih izkušenj m|.l,j(|J dali pošljejo Komisiji za delovna razmerja p" ■' Kompas hoteli Kranjska Gora, Borovška 10(1 mali oglasi 27-960 _ Cesta JLfl 16 jgjIRflTI STROJI ^odarn čevljarski brusilni stroj. ^620^42 _15915 JjJ9°dno prodam AGREGAT 1500 . nov, primeren za V8M55 J-odam KUPPERBUSCH w0 din vikende. 15918 Luznarjeva pec za 10, Kranj 15921 ^342 !°dam novo, še zapakirano 350 I, . H zamrzovalno skrinjo, za 6.300 5^*63^871_15927 j^odam dve odlično ohranjeni PE-na kurilno olje, primerni za sta-Vanje a|j ogrevanje delavnice. 5ilB49____15932 Hjp^p^prodam skoraj nov PRAL-*a 6.800 STROJ candv domino, 4/62 X, din, zaradi selitve. 5J^030____15934 'rjdustrijske šivalne stroje, pro-ojgj- »069/78-010 ali služba -399 15945 PIZZERI3A PHD GRAB0M' TRŽIČ, Koroška 26, tel.: 52-055 tari del mesta - 200 mod cerkve naprej '6 vrst PIZZ iz krušne peči °dprto od 10. - 22. ure "edelja od 17. - 22. uro ^NEDEUEK ZAPRTO r0da^TT—-■- ^74V,brusilni STROJ za parket. Q^fJJl___ 15951 Dro(ja G°R|LEC calomat, poceni 34 drri Bitenc Stane, Zg. Bitnje fiS£-—_15956 sk0 pcUprodarn termoakumulacij-s->>^jjolirr, Zi\I jriltfkcfElI /a\;iro\UH }*' 11 r i Za\ ar<>\alniri Triglav / enim |mmI|m-oiii lahko izpolnil«' /gornjih ««'«l*'in loi'k. IS p= zavarovalnica triglav Ki h/ivi n \n roiKint n VARNOSI STUDIO NIT KOPER novo na deteljici v tržiču 4 EE