r
f I	V


FXT»iaMP> AWD DBRTKIBUTED UWDKB FKMCT (Ho. 856) APTHOBIZKP BY THE ACT OF OCTOBKE i. »17, OH FILK AT THE POCT 0FF1CT OF WBW YOMC. H. Y. By Order of the President. A. B. Burleson, p, M. Qefl.
Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah.
Velja u vse leto..........$5.00
Za pol leta............... 3.00
Za New York celo leto____ 6 00
Za inozemstvo celo leto ... 7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The Largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sur. /s and legal Holidays.
If" 75,000 Readers 1
TELEFON: 2876 CORTLANDT.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 CORTLANDT
NO. 112. — 8TEV. 112.
NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 12, 1920. — SREDA, 12. MAJA, 1920.
VOLUME XXVm. — LETNIK XXVIII.
CARRANZA JE VŠEL S VOJIM ZASLEDOVALCEM
POROČILA PRAVIJO DA JE PRODRL CARRANZA SKOZI ČRTE USTAVE. — SOVRAŽNIKI SMATRAJO NJEGOVO ZAJET JE ZA GOTOVO STVAR
STOLP ZA DOBAVO VODE V VERA CRUZ.
Vera Crui, Mehika. U. maja. — Predsednik Venustiano <arran-r.a, ko j epa vlak je bil v soboto ustavljen v Apizaco. je prišel srečno, *kozi vrste ustaiev »**r se približal temu mestu za dvajset milj.
Najnovejša poročilu pravijo, da je zajet s 4000 možmi v Sani Mar*o*, železniškem križišču, ki s«» nahajn sedemindvajset milj se-j vero iztočno od Pueble 1'poiue čete, katerim poveljujeta generala Jlill in Trevino so mu ra petami.
Vojaki, mobiliziram v Oasaea in Pueblo, bili potdani v San Mureo* in trije nadaljni vlaki čet so bili odposlani od tuk«ij, da se. vdeleže operae.ij.
(*'etef katerim poveljuje general Candido* Aguilar, zet predsednika (.'arranze, so ga zapustile ter prešle na stran revolucijonareev. | ».oglasno s poročevalcem lista **E1 Oietamen", ki je spremljal čete A gnila rja v zapadnem Vera C'ruzu.
Poročila razodevajo, «la predsednik Carrau/a, ki je pobegnil iz glavnega mesta, ni vedel za revolucijonarna gibanje v tej državi in [ da se je hotel tukaj vstaviti na čelu zvestih mu čet.
Mexico Cit, Mehika, 11. maja. — <Jlavno mesto je bilo včeraj in dane* mirno in vodne, razsvetljevalne in električne naprave so bile \ polnem obratovanju. General .laeinto Trevino, kateremu je izročil I4**nieial Fort una to Zuizua narodno glavno mesto, je bil imenovan \oja*k.m poveljnikom v mestu.	*
General Obregon rfe povedal Amerikancem, da bi bil lahko za-vzel mehiško glavno mesto en eel teden preje, da pa je rajse dal predsedniku 1'arranzi priliko, da odstopi ter prepreči s tem nerede ti i prelivanje krvi. — Tekom eelega upornega gibanja, — je rekel, ni bilo dejanski nikakega prelivanja krvi in nikakih neredov v kalrremkoli delu dežrle.
Vsa poročila, ki so dospela semkaj, potrjujejo trditev generala (Hirrgona, tla je namt-u liberalne revolueije preprečiti boje, dovesti uo m i ne izprememh" v vladi ter dovesti pozneje do mirnih volitev. V oditelji vstra.jajo pri trditvi, da je bila zadnja revolucija moralne-* j:ii značaja, ker s* .i«« obračala proti težnjam ("arranze, da spravi t.ko/i pri volitvah svojega lastnega kandidata.
Zavzetje <'arranzovgea vojaškega vlaka, ki je vozil s seboi več ifilijonov pezov, bo nr jbrž odpomoplo pomanjkanju denarja v Mexi-«o t'i! v. Nenadno »* \-tranje e»*n vseh živil je edina vznemirljiva stvar, katero je opazi'i tukaj.
Hevolneijonarji so zahtevali resignaeijo ali odstop, ne pa smrt t'tirrai /e, izjavljajo voditelji, v namenil, da se bodo mogle vršiti v Mehiki proste volitve ni da bo Mehika lahko izpremenila svojo zunanjo politiko v ono pt ijateljskih odnosajev z drugimi narodi in državami.
FRANCOZI IN MIROVNA POGODBA S TURČIJO
To je važna točka v Vera Cruz-u, Mehika, katero mesto so pred kratkim zavzeli mehiški ustaši. V slučaju, da bo potrebni intervencija Združenih držav, bodo ameriški vojaki najprej poslani v Vera Crus
OSTER BOJ RADI SOGIJAL. PROGRAMA
i Socijalistična stranka se nahaja v ostrem boju radi programa. Voditelji konvencije razcepljeni.
ZMEŠNJAVA MED NASILNI UDAREC PROTI DEMOKRATI FRANC. DELAVCEM
Korak predsednika Wilsona je po- Vlada je sklenila razpustiti gene-
vzročil veliko zmešnjavo v vrstah ralno delavsko federacijo. _ U-
demokratov. Republikanci sd sre. radniki pred sodiščem, čni.
TUDI ARMENCEV SE JE LOTIL BOUŠEVIZEM
STAVKA ITALJANSKIH POST NIH USLUŽBENCEV.
Predsednika bodo naprosili, naj pošlje bojno ladjo v varstvo ta-mošnjih Amerikancev.
Pariz, Francija, 11. maja. — T^oljševisko gibanje se siri iz Ha-tuma po eel i Transkavkaziji in tJeorgiji. llaje sta ti dve pokrajini /.C č 1st o v boljieviikih rokah.
Armenska se nahaja med boju-jti^imi Turki in prebivalei Aser-1 ^jdžana, so tudi zgrabili za orož-je. Železnice kontrolirajo lokalni delavski sov jet i, o katerih zatrju-j» po, da Uodo kmalo dobili kontrolo nad eelo deželo. V splošnem Ji> položaj brezupen.
Washington. 1). ('., 11. maja. — S«natni odbor za zunanje zadeve j«* sprejel resolueijo, v kateri naproša predsednika Wilsona. naj pošlje prejkomogoče preti itatnm v Ono morje eno ali dve ameri-j ski bojni bulji, ki bosta ičitil: lrstnino in življenje tamoanjihj Amerikaneev.
Rim, Italija, 10. maja. — Na sestanku poštnih in brzojavnih u-radnikov je bilo sklenjeno, da bodo uslužbenei nadaljevali s stavko in da ne l.odo pričeli z delom preje kot v slučaju, tla bodo prodrli k hvojimi zahtevami.
Zborlujoči uslužbenci so z navdušenjem sprejeli izjavo socialist ionih poslaneev, v kateri se glasi, da se ti poslanci zavzemajo za zahteve poštnih in brzojavnih u-sJužbeneev.
IZVOZ IZ CANADE
Ottawa, Canada, 11. maja. — Canada je eksportirala produkte v vrednosti več kot tisoč milijonov dolarjev v letu. ki se je končalo dne HI. marca, kar pomenja povečanje za več kot $2:1,000,000 preko predidoeega leta. soglasno s poročilom, katero je objavil danes eanadski statistični urad. Povečanje eksporta iz Canade je pripisovati povečanju prodiLkeije vseh brst blaga, ki je namenjeno zc eksport.
Hoj radi sprejema programa se bc raznvel danes, ko se bo narodna konveneija soeijalistične stran ke zopet sestala v Finski dvorani j na ii. Avenue in l'J.">. eesti v Xe\v Yorku.
< Delegacija iz Illinoisa. ki je vče-1 raj označila poskusni program, ) katerega je predložil Morris Hill-quit. za preveč zmernim, je dala izraza svojemu sklepu, da bo pred ložila nadomestilo, ki bo stično radikalnim programom soeijalistov ; v Nemčiji, Rusiji. Italiji in Franciji.
William F. Xrrxse iz Chieaga je rekel, da bo nadomestna platforma pometla :: nepotrebnimi besedami in frazami kot jih je bilo najti v načrtu Ilillquita. Rekel je. da bi Hillquitov dokument stavil soeijalistično stranko v luč kot da -ikuša postati rešpektirana in da bi bil labko ta program tako oni demokrat ične ali republikanska >1 ranke.
Mr. Ilillquit je izjavil svojim kritikom, da je njih popolna pra-viea predložiti amendmente k njegovi predlagani platformi in da ima konveneija pravieo izpreme-r.iti dokument.
KRABOVSKEOA SO UBILI.
Pariz, Francija, 11. maja. — V današnji seji je naročil francoski kabinet justičnemu ministru, naj uvede kazensko postopanje proti uradnikom generalne delavnic«- federacije ter naj federacijo razpusti, češ. da je edino ona od-govorna za zadnje štrajke.
Pred to sejo se je vršilo posvetovanje, katerega se je udeležil I tudi predsednik francoske republike Desehanel.
Min istrski predsednik je bil od-l ločno proti vsakemu pogajanju s | fcderaeijo. Skliceval se je na raz-jne točke postave iz leta 1884, pod i katero je bila federacija organizirana. Izjavil je, da federacija napoveduje štrajke v svoje politične svrhe ter se ne drži temeljev svoje vstanevitve. Kompromis žnjo j^ nemogoč. Preostajata le dve poti, bodisi naj francoska vla-(;«.. upravlja deželo, bodisi naj jo upravlja federaeija.
Justičnemu ministru je bila poverjena polnamoč za razpust federacije.
1'radniki upravnega sveta generalne federacije so dobili vabilo, naj pridejo pred korekcijsko sodišče ter naj se zagovarjajo, ker sc prekršili šest e Ken o v postave izza leta 1884.
('e bodo delavski voditelji spoznani krivim, jim bo naložena težka denarna kazen.
FRANCOZI NASPROTUJEJO MIROVNI POGODBI S TURČIJO. MOČNA STRANKA AGITIRA ZA REVIZIJO MIROVNE POGOD BE. — BARANTAČI V SAN REMO.
Pariz, Francija. 11. maja. — - Mirovna pogodba s Turčijo bo \/ točena danes otoman.kim delegatom v francoskem zunanjem uradu. Turki imajo mesec tli.i časa, da razmišljajo o njej.
Vsako razpravo glede mirovne pogodbe s Turčijo bi bilo treba pričeti s pripombo, tla i:e ugaja vsakemu. V skoro vsaki točki je naj ti kompromis, in cela pogodba je nepopolna, ker ne daje Armencem neodvisnosti in varnosti, katero se jim je obljubilo ter ne uravna tu-<*i nadaljnega mučnega problema v Mali Aziji. fce prethio so imeli Turki prilko zahtevati revizijo te mirovne pogodbe, se je pričel laogočen del francoski ga javnega mnenja zavzemati za izpremembo številnih pogojev na temelju razloga, da so bili številni francoski interesi žrtvovani na korist Angliji ter se javno glasi v številnih francoskih listih, da je Millerand za to ceno kupil izpremembo fronte Llovd George-a v San Remo glede nemškega vprašanji.
Ničesar se ni objavilo glede kakega odgovora predsednika \Vil sr>na na zavezniško poslanico, v kateri se prosi, da naj Amerika prevzame mandat nad Armensko ali določi meje nove države. Današ t.ji listi priobčujuje sporočilo iz "SVashingtona. v katerem se ^lasi, tla noče imeti predsednik Wilson nobenega opravka s turško mi rovno pogodbo. Na *rm mestu se lahko pripomni, da ustreza pogod ba nekaterim njegovim priporočilom.
J*oirodha ne določa štatusa Armenske, Oilicije, Sirije, Knrdista it. ali Arabije. Poživlja Tnr.'ijo, naj se odpove nadvladi nad temi ozemlji, kojih iLsoda bo določena na kak lepši dan. V Evropi j.> skrčilo turško ozemlje na Carigrad ter majhen tlel polotoka, ki leži za njim. Nova Turčija v Evropi je dolga nekako sede-nintrideset milj ter široka 25 milj Zapatlna meja je slnvna č'ataldža črta. nekoliko izpremenjena .ker vključuje jezero Derkos, ki zalaga Carigrad z vodo. Na ta na'-in je Carigrad izoliran.
Evropsko ozemlje, katero se je vzelo Turkom, je bilo izro.'eno Grški, namreč Traeija vključno Galipolis, katerega pa IkmIo za se« I le zavezniške sile.
Kot znano, se je predsednik Wilson zavzemal, tla dobi del T racije Bolgarska in prav posebno Priropolje.
Mirovna pogodba pušča Turkom razen Carigrada še Anatoli jo z izjemo nekaterih delov. Črta med novo Turčijo ter pokrajinami, ki so bile odtrgane od cesarstva, teče ob reki Sej h lin ter sega nato preko Cilieije in pozneje v severni smeri proti Bagdad-železnici.
Na drugi strani Anatolije se nahaja Armenska, koje meje r.iso dolo«*ene in ki .ie pravcata sirota, kajti nobena velesila noče skrbeti zanjo.
Pogodba ne omenja posebno arabskega kraljestva. Eim Fejsal je bil povabljen v Pariz, da pojasni kaj skuša on v resnici storiti, on j« odvrnil, da je preveč zaposljen, da bi prišel.
Francija pa kljub temu dobi protektorat nad Sirijo in Anglija rad Mezopotamijo. Morska ožina pri Carigradu bo pod kontrolo zavezniške komisije, ki bo obstajala iz civilne, mornariške in vojn ške komisije, meti k,iierimt bo mornariška najbolj važna. Povelj«' \al ji bo angleški admiral, ki bo imel ključ do ožine ali z drugimi besedami rečeno: Anglija bo obvladala to važno točko.
Washington, 1». C.. 11. maja — V vrstah demokratičnih senatorjev vlada danes velika zmešnja' va vsle«l najnovejše zahteve pred" sednika Wilsona, da se odobri ali ratificira mirovno pogodbo brez, vsake, tudi najmanjše izpr«'inem-be.
Senatorji manjšine, ki so glasovali za reservaeije senatorja Lodge in ki so kandidati za zopet-! no izvolitev, so v posebno nesre-enem duševnem razpoloženju.. Bo-j jijo se da predstavlja brzojavka j predsednika na najostrejšega nasprotnika v Oregonu, na se itorja ! Chamberlaina, pretnjo in da bo on j uporabil slične korake tudi proti i njim.
Edina tolažba, katero morejo črpati ti demokratični senatorji,
OGRSKA PONIŽANA.
Budimpešta, Ogrsko. 11. maja. Ogrski zunanji minister grof Te-lekv je predložil včeraj narodni skupščini osnufek pogodbe ter rekel, da ni bila Ogrska izza trrtar-ske invazije še nikdar tako ponižana.
ANGLEŠKA DELEGACIJA JE ODPOTOVALA V BUDIMPEŠTO
26
London, Anglija, 11. maja. —t Neko poročilo iz Bukarešta na-j znanja, tU so Madžari tako pre-tc.pli K ra liovskepa, tla j«» na 7.a-dobljenih poškodbah umrl. Kra-| bovški je bil elan metlzavezniike i komisije na Ogmkem ter se je' udeležil mirovnega posveta v Londonu kot alovaftki delegat.
PRVO OTROftKO SODI&čE NA
Bilbao, .Španska, 11. maja. — I>miics je bilo tukaj v navzočnosti mestnih in provincilnih oblasti o-t v or j eno prvo otroiko sodišče na jspanakem. Slišna sodiiča bodo u-lovljtna tudi v drugih rneatib.
itaiiuvljcni ■i
DENARNE PO&ILJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedapjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi.
Jamčimo ali garantiramo n ▼tako poifljater, toda sa kako mogočo samude t izplačilu ne moramo prevzeti nikalrt obveznosti.
60 lir____$ 3.00
100 lir .... % 5.70
300 lir____$16.60
600 lir .... $27.50
1000 lir----$54.00
Denar nam poslati Je najboljše po Domestic Postal Money Order, all pa po New York Bank Draft
London, Anglija, 11. maja. — Danes je odpotovala proti Budimpešti delavska delegacija, ki bo preiskala, v koliko so opravičene pritožbe, katere so dvignili madžarski delavci proti vladi.
LADJA NASEDLA.
Washington, D. C., 10. maja. — A rman dni transport Northern Pacific je dane« nasedel na pesek ob vzhodii v pristanišče San Juan. Na krovu se je nahajal tudi general Pershing. Poročajo, da ni nobene nevarnosti in da bodo ladjo krnelo splorili.
je objava predsednikovega tajnika Tumultvja, da ni hotel predsednik s svojo brzojavko stopiti na pristransko stališče ali kaznovati senatorja Chamberlaina. a temu se* natorju je komaj mogoče vrjeti, da je mogla imeti brzojavka, ki je bila poslana Hamaker~ju iz Por> landa. ki ostro nasprotuje njegovi zopetui izvolitvi, kak drugi pomen.
Povsem naravno se dosti ugiba o tem, če ni mogoče ta brzojavka prvi strel v 3. kampanji za pred" sed. mesto. Nobenega dvoma n? tukaj, da bi si predsednik skušal zagotoviti tretjo nominacijo, ee bi bil zdrav, da spravi skozi pogodi o tako kot je bila sprejeta v Parizu, vendar pa je le malo ljudi mnenja, da bi mu njegovo zdravje dovolje" valo kaj takega.
Privatno izjavljajo demokratični voditelji, da ne pričakujejo vi" deti predsednika v novic kot kandidata. Želja je mogoče oče te misli. Opozarjajo med drugim tudi na temno, a oficijelno obvesti" lo izza preteklega tedna, da je predsednik v stanu hoditi naokrog brez pomoči.
Človek, ki je komaj v stanu ho* diti. je komaj sposoben za ostro politično kampanjo. Opozarjajo tudi na vest, da je bila na privatni jahti Mayflower napravljena privatna vzpenjača. da bi predsednika ne bilo treba hoditi po stopnji* ceh gorindol.
Predsednik sam je očividno na* ziranja, da je njegovo vodstvo ne. obhodno potrebno za zmago v boja za mirovno pogodbo.
OBREOON ZAPLENIL NARODNO ZAKLADNICO.
San Antonio, Texas, 11. maja. Neko brezžično poročilo, ki je danes doseglo sem naznanja, da ko čete generala Obregona zaplenile narodno zakladnico. Poročilo, da je bil usmrčen zakladniski pod-tajnik Manuel Amaya, se potrjuje. Mrtev je tudi general Elutere Avila. Nadalje pravi brzojavka, dt sta dva Carranzova sinova vjeta.
TROCKI VODI ČETE PROTI POLJAKOM.
KOMUNISTOV PRED SODIŠČEM V CHICAGI.
iv^ii'.w
Chicago, lll.T 10. maja. — Danes je sodnik Oscar Ilebel oprostil 26 članov komunistične delavske stranke, ki so bili obtoženi zarote proti vladi Združenih držav.
važno za Potnike
Ker so parnik ki bi bil imel odpluti is Now Torka 22. maja, nahaja t popravita, zato se ne ve m, kdaj bo zopot pri. čel voziti- 22. maja tedaj na odpluje noben parnik v Trst. Kdor nam je poslal aro za ta parnik; naj se pripravi sa parnik 'Argentina', Id odpluje iz Hew Torka r Trat S. junija.
London, Anglija, 10. maja. — Neki tukajšnji list je dobil od svojega posebnega poročevalca v Moskvi poročilo, da je odšel Leon Trocki, sovjetski vojni minister ne fronto, kjer bo vodil sovjetno kampanjo proti Poljakom.
WILSON JE GLEDAL PARADO
Washington, I). C., 10. maja. — Danes je gledal predsednik Wilson raz vzhodni balkon Bele hiš«* parado, katero so prizorili člani cirkusa ob priliki otvoritve. Pravijo, da si bo predsednik ogledal par predstav.
KRONPRINC NE PLAČUJE NIČ DAVKOV.
Haag, Holandska, 11. maja. — Zakladniški minister je objavil odločbo, soglasno s katero ne bo treba prejšnjemu nemškemu kron princu in njegovemu spremstvu plačevati nikakih davkov. Njih bivanje v Wieringen se smatra za neprostovoljno, ker je dejanski ir.terniranje in internirani ni-to podvrženi obdačenju.

E^iwgs
Premislite dobro, komu boste vročili denar za poslati
v stari kraj eli pa za vožnje listke.
t
Sedaj živimo v času negotovosti in zlorabe, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Bazni agentjo in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju.
V teh Saših se stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malini neizkušenim začetnikom mogoče' izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje.
Naše denarne pošiljatve m zadnji čas primeroma sedanjim r^a* meram ▼ Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo.
900 kron .... $2.40	1,000 kron $ 7.70 f
400 kron $3.20	5,000 kron .... $38.50
000 kron .... $4.00	10,000 kron .... $75.00
OMiafitiie oene ee veljavne do dne, ko se nadomestijo z drugimi Deaar naas poslati jo najbolje po Domostie Postal Money Orde* aH pa pa Yew Tack Beak Draft.




- 'iS ^ •	-	.
' iT^A Ji
>t ,

GLAS NARODA, 12. MAJA 1<>20
N
"GLAS NAHODA*
—SVWIAW MILVI	____
i*—<—	mm »«Hrom.m—
__■ «imn<i »Jtiifuiir S'»iiStt^ !5? &tc!5tni![iy'>
tNM	wlk AM hnwll gtM) li prmmJkov.
te rr	NW vort* ■■	£JS
•kAI NARODA _ _IVWM «f t*M PMKI) _
_•Mfc—HXteii wrty IMI_
mmmm	najioda
V domovino.. .
Danzadnera odhajajo neizmerne maše evropskih priseljencev nazaj v domovino. Vlada gleda to in ne more preprečiti, kapitalistom si« /i* trrx'jo hlače,	kaj bo, . e l>o to se nekaj časa trajalo.'
Nujnavidnejša dela ki pa t« melj vsega, bodo zaostala, kaj-i. mirnih deiavcev ne ho ve«- in Ijmlem se je toliko zbistrilo v gla-\ it da so ljudje, ne pu živali, ila zahtevajo polteno plačo za svojo produktivno moč ne pa le koš»"ek kruha, katerega so jim sempatani milostno naklanjali.
Tudi v .Jugoslavije jih gre na stotine.
To j«' naw najboljši element, element, ki zna delati in ustvarjati element, ki je «1«> skrajnosti rnzvu svoje produktivne zmožnosti v trili Mili unirriikff« kapitalizma.	'
•lasna stvar j«', d;. v domovini ne znajo delati, že vsaj tako ne. kot so prisiljeni delati v Ameriki.
Neštetokrat in neštetokrat ,so že rekli nasi ljudje; — t e hi mo-tuli \ domovini tako trdo «lelati kot delamo v Ameriki, hi zaslužili ravuotoliko ali pa šc ve*' kot zaslužimo tukaj .
In srdaj »e vračajo v našo mlado domovine delavci. Srečna je lahko, »la se vračajo.
Kajti \ Ameriki o zadohili š.ii»e tihzorje, že vsaj v trotovih po-jjieddi urše, kot ga .»najo starokrajski polit ikant je, katerim je he-s. da \ s«- in delo nič, katerim ni ustvarjanje živijenska naloga, pač pa debata.
\ >akdo, kdor se slučajno zateče iz starega kraja sein. pravi: 1 odlaga k boljšemu življenju je dana. Polja čakajo, toda sejalca ni. Surovine so na razpolago, toda ni ga človeka, ki hi jih pretvoril v predmete, koristne vsakdanjemu življenju.
Debata v parlamenta, debata |iu shodih, po oštarijah. na ulici i:i doma.
Sama debata brez konea in kraja. Seveda, debatirati je veliko i.t/je kot pa delati, svetovati, kako bi polje boljše rodilo, je veliko lažje kot ga orati.
(ilavni cilj, ki ga mora imeti vsak naš človek, kateri se poda v domovino, je: pljuniti v roko in začeti tako delati kot se je delalo v Ameriki.	•
Delajte, kajti delali boste zase in za svojo domovino. Bodite učitelji, saj zmožnosti imate dovolj.
V. vašo pomočjo in z vašo temeljito znanostjo so bo Jugoslavija lazvila ter prišla na stališče v vseh ozirih napredne države.
Industrijalne zadruge.
Industrija v Jugoslaviji je jako malenkostna, rekel bi, Komaj V redna, da jo omenjamo. Kar je je. ima v sebi komaj sposobnosti, da se razvije na višino, ki bi odgovarjala potrebi glede na samoosvoji-tev našega ljudstva in pa glede na velikanske potrebe gospodarsko vuOhtale države. Obstoječa "industrijska podjetja so večinoma v rokah po.sameznikov, ki nimajo zadostnega investicijskega kapitala, «!a bi dali finančno podlago podjeaju in omogočili razvoj. In vendar je le zdrava fiua iena podlaga danes tisto, ki u\egne v sedanjih družabnih razmerah dvigniti domačo industrijo.
Dve poti sta. po mojem mnenju, ki vodita i/, te mizerije do boljšega razvoja našo industrijo.
Da temu zasebnemu kapitalu priskoči na pomoč država z brezobrestnimi posojili »n drugimi ugodnostmi (earina itd.) ali pa, da se obstoječe industrije polasti bogati tuji kapital, ki bi bil v stalili Z oziram na uboštvo domačega kapitala, spraviti vse važnejše obrate v svoje roke, jih povečati tako, da bi bila kasnejša ustanovitev konkurenčnih podjetij popolnoma nemogoča.
Da bi država v dogleduem času, ako bi tudi hotela, vplivala na razvoj industrije, je jako nevrjetno, ker je nje finančni položaj tako slab, da niti zase -proti nima potrebnih denarnih p oni očkov. Od denarja pa, ki bi pa investirala v industrijo, država ne bi imela direktne koristi in.ako bi jo imela, bi to bilo šele po nekaj desetletjih.
#Ostaja le še druga pot. Ta je, da damo tu jemo kapitalu možnost, da i/rablja bogastvo, N ga hrani naša zemlja, v svojo privatno špekulacijo.
Nam socijalistom je težko reči, katera metoda oil obeh je boljša, id i navduševati se ne moremo ne za eiio ne za drugo, zakaj obe hi pospeševali bogastvo posameznikov. Vemo pa, «la je industrija pred-
Z JAGNETOM NA ULICI
Peter Zgaga
Narobe svet.
Branilni .stan se hrani,
hranilni stan se brani. • * •
Pred zveznim sodnikom v New Vorku se je moral zagovarjati neki lastnik tovarne za barve.
Kljub prizadevaiju državnega pravdnika in sodnika ni hotel priti s svojo barvo na dan.
Poziuim rojaka, ki precej dobro zaslužil. Ima pa revež ženo in šest otrok.
Zadnjič je v potu svojega obraza delal letni proračun. Izračunal j jt, koliko zasluži na leto in koli ko izda za obleko, živila in druge ' živijenske potrebščine.
Računal je in računal ter ko nečno izračunal, da mu ničesar drugega ne ostane kot žena in še stero otrok.
* * *
Usodepolna raztresenost
—	Zakaj si pa ti tukaj? — je vprašal jetnik svojega tovariša.
—	Zaradi raztresenost i, ki 1111 j«' že toliko hudega prizadela.
—	Kakšna raztresenost?
—	Xo. tako je bilo. Policist me je vstavil na cesti ter mi rekel, naj mu pokažem izkaznn o. Segel sem v žep in mu v svoji raztresenost i pokazal ukradeni Liberty bond.
* * •
Skaza je pa res žen i j. Xa celem svetu ga ni človeka, ki bi bil tako malo katoliški kot ijc on, pa vseeno ve toliko pove f«iati o katoličuust vu
i	Danuneij
pri svoji punci Reki ,
Hladi ljubezen in je jezen.
Slovenija mi je nekoč očita-siabes traui tudi nekaj dobrih naprav, ki so bile sicer v rokah kapi-jla- tla Pe«a»i in da mi manjka što-
Ker nekatere ženske ne morejo drugače kazati svoje nedolžnosti, vodijo na mesto psov jagneta po ulicah. Ta slika je bila vzeta pred par
dnevi v Atlantic City.
talizma ljudstvu škodljive, a v posesti soeijalizma bodo lahko važen faktor v povzdigi civilizacije in blagostanja.	4
Potapljajočemu 1* tpiTalizmti pospešimo pogin, če mu iztrgamo čimveč pripomočkov, ki bodo v rokah ljudstva koristili ljudstvu, r.tien teh važnih pripomočkov je, da ustanavljamo industrijalne za-druge vseh panog, ki ostanejo v dleavskih rokah.
Nekaj takega zadružnega gibanja že imamo v Jugoslaviji. Spe-eijeluo v Sloveniji j,- delavstvo zbralo v ta namen že nekaj milijonov kapitala, ki pa v.i dalekose/.ne naprave še ne zadostuje. Podlaga je s tem že ustvarjena in treba je le še, da ziuisel za skupnost pri ljudstvu š vzgajamo tor da se ogledamo po vseh pripomočkih, ki bi nam utegnili koristit". Eden teh pripomočkov je politična moč, ki prisili državo, da podpira ljudstvu koristne naprave po svojih močeh. ——
Drugi poni oče k pa. ki lahko silno odločuje, je sodeslovanje jugoslovanskih rojakov v Ameriki. Važnosti, ki jo moramo polagati na to pomoč, bomo presojali prav šele, ko se seznanimo nekoliko z moč-jo, ki jo predstavljaj j ameriški rojaki na finančnem polju.
V Ameriki živi (.kolo 7tX).(N;() Jugoslovanov, ki so jo podpisali okoli :t0 milijonov dolarjev ameriških vojnih posojil (posojilo svobode). Ako računamo, da je to le petina njihovega imetja, znaša potem njih imetje okoli 150 milijonov dolarjev, to je v naših kronah daleč nad 15 milijard kron.
Nekaj teli rojakov se vrne, nekaj jih ostane v Ameriki, a večina njih so delavci po večini soeijaiističiiega mišljenja ali vsaj temu pristopni.	*
Ako bi naše kooperativne (zadružne gospodarske organizacije) pričele sistematično delati na zvezo z ameriškimi sodrugi, bi s tem It-.hko zagotovile akcijski kapital, ki bi bil nepojmljive važnosti za našo industrijo, ki hi pa bila, ker ki bila v rokah delavstva, koristna vsemu narodu.	(Svetek v "Napreju".)
fa. Vse je res in vse mogoče. Ce e it a človek take klobase, mora
i nehote opešati in tudi štofa mu zmanjka. Oe hi bili Slovenija in njena sestrica Kdinost že vsaj v enem oziru pristni, naprimer v denuncijanstvu, bi bilo štofa dovolj. Ker sta pa obe celo v denuneijanstvu '*fak^®' je velika težava.
* * *
Nekje čitam, da se je v uglednih jugoslovanskih krogih porodilo veliko zanimanje za rejo či stokrvnih psov.
No in tako prideta končno tudi demokracija in svoboda na psa
Novice iz Slovenije
pogoj vsakega raeijonalnega gospodarstva in za rad i tega neobhodno potrebna. Prepričan sem, da bodo socijali*4i v kapitalističnih drŽavah, ki imajo mnogo industrije in množice industrijskega delavstva, morali obravnavati 4 * vprašanje po drugih metodah kakor jugoslovanski. Vvažujoč, da industrijo, ki je še nimamo potrebujemo, pa da odklanjamo pomoč driave načelno ter da nasprotujemo temu, da bi se kapital zboral v žepih posameznikov, nastaja vprašanje, kako naj kljub temu dvignemo industrijo! Žaj nam je storiti, da dobimo v državo potrebno industrijo, ne v korist posameznikov temveč celega naroda? Nekaj stori lahko naša politična stran potom svojih parlamentarnih zastopnikov. Sicer od teh nimamo kdove kaj pričakovati, ker je to komplicirano vprašanje, vrhute^a pa se moramo zavedati, da živimo v agrarni državi, kjer še ne dobimo večine, če bi tudi verovali v parlamentarizem. Agrarne stranke so tudi pri na* nazadnjaške in v službi zasebnega kapitala. Na razpolago bi imeli še revolucijonarne metode, ki jih ne odklanjamo; zavedamo se pa, da je zanje treba predpogojev, ki so skoro vedno gospodarskega značaja, in se jih umetnim potom ne da pripraviti, temveč morajo imeli elementarni značaj, ako naj ne bo revolucija samo negativna, mar-vež tndi vstvarjajoca 'konstruktivna). Kapitalizem, ki je dobil v liusiji smrtni udarec, je obsojen na hiranje dp končne smrti, zato ne bo mogel biti več konstruktiven ali vsaj vedno manj. Ako se zavedamo, 4a je imel kapitalistični družabni red poleg svoje ogromne
... _. ^ .........
Ob pravem času priti — je dobro.
Ob pravem času iti — še boljše. * * *
En požirek lesnega alkohola vas takoj prepriča, če ga tudi na
drugem svetu pijejo.
• * *
Vsak peči ar ve, kako je treba vzgajati otroke in zato jih nobeden ne vzgaja.
' * '
Amerika je izvojevala Kubi svobodo.
(V hoče Amerika uživati svobodo, mora iti na Kubo.
* * •
Kras marsikatere ženske so las
je z glave druge ženske.
* * *
Kaj se zgražate nact krilom, če je kratko in prozorno? Kaj kričite, če \-so zorno kaže dekle Vam mladost?
Kaj vam gomazi po hrbtu? To je vendar vse naravno, vse tako kot davno, davno Eva se nosila je.
Vlomi
V Ljubljani, zlasti v okolici s« vlomi ponavljajo. Te dni sta bih kar dva večja vloma izvršena. Pr vi v SpodnjKŠiški. Neznani vlomil" so v noči od 10. na 11. aprila vlomili v Pintarjevo prodajalno. I> železne blagajne so odnesli 22.00C K in velike množine raznega blaga. Skupna škoda znaša nad 40.000 K. — Drugi vlom je bil na Viču. Skozi obcestno okno so neznanci vlomili v prodajalno hinje", Agnole ter odnesli 500G K in razno bi ako. Nekaj časa so vlomilci počivali, mora biti nova "vlomilska družba".
lagntn Italijan.
"Kaj nazaj v Italijo? Saj imam tu svojo zaročenko. "Ljubljanzka signorina Marija Zlanevizje moja". Tako je bil začuden mladi italijanski tihotapec, mladenič zvenečega imena. — Ulderico Anto-gnolla iz Carare, Italija. Že pred dvema mesecema je prišel v Ljubljano brez pbtnega lista. Stanoval fe v Krakovem — pri svoji ljubici. Bavil se je s tihotapstvom in premikanjem "lit". Ob demarka" cijski črti nad Vrhniko so mu za-. _ »
j plenil poldrugi kg finega turškega ; duhana in 100 lir. Sedaj so ga iz-I gnali. Vemo pa, da ga kmalu zopet | srce privleče k svoji gospodični.
Smrtna kosa.
V Vevčah je umrla gospa Iva-i na Luhn, rojena Arit.
Vino ga je zapeljalo.
Neki prekupčevalec v Kolodvorski ulici v Ljubljani je da4 Francetu Gnezdi 2 para čevljev z naročilom, da jih proda. Gnezda jih je res prodal; 600 kron je dobil zanje nato je šel v gostilno in pri pijači je sklenil, da denarja prekupčevalcu ne da. Ko je prišel te dni v Ljubljano, so ga aretirali detektivi. Izjavil je: "Res sem storil, prekupca sem iskal, a ga nisem dobil; plačal mu bom. kadar si prislužim denar."
.100 milijonov deficita
bo imel letošnje leto Dunaj. Na pomoč nameravalo priskočiti s posojili banke ali pa bo mesto zaprosilo za brezobrestno posojilo pri vladi.	'
V Podkarpateki Rusiji
ki spada pod C'elioslovaško, so na šli bogata ležišča soli. Tudi na Slovaškem, v marmaroški župa niji, so veliki solnati skladi skoro pod zemeljskim površem. Enako je tndi V berežski in ugožski sto-liei. Čehi, ki doslej uvažajo svojo sol, jo bodo lako odslej v velikih množinah izvažali.
Usoda Habsburgovcev.
Vsi bivši avstrijski nadvojvode s svojimi druiifiami -so se izbrali bivšega cesarja Karla za rodbinskega poglavarja in so sklenili prositi nemako-avstrijsko vlado, da smejo kot navadni državljani
živeti v avstrijski republiki.
. . - '
SugnsUnmttska
Ustanovljena 1. 1898
ICaloL Srbttnta
Inkorporirana 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Gfcmd Uradniki.
Pred*dnlk: M1HAF1. ROVANSSK,
Bos 251. Conemaufch. Pa. Pod pred sed.: LOUIS BALANT, Box
106, P«ar Avenue, Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, mj,
Minnesota. Blagajnik: GEO. L. BBOZICH, Ely,
Minnesota. Blagajnik neizplačanih smrtnln: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo.
PmlAL
GREGOR J. PORENTA. Box 176. BI*
Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Baz 480,
Ely, Minnesota. JOKN RUPNIK, 8. B. Bor 24, Export, Pa.
Vrhovni Zdravnik.
Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio i Street, N. 8, Pittsburgh Pa.
NadornikL
JOHN GOUŽE, Ely. Minnesota. ANTHONY MOTZ, 8011 Avenue M.
So. Chicago, III. IVAN VAROGA, 512« Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
rroval_____
JOHN PLAUTZ Jr„ 432 7th At*, Calumet. Mich.
JOHN MOVERN, «24 2nd Aye., Dolnth, Minnesota.
MATT. POGORELC, 7 W. Madlaon 8L, Chicago, I1L
Zdrnieralnl Odbor.
RUDOLF PERDAN, 002« St. dial* Avenue. Cleveland, Ohio.
FRANE ŠKRABEC; 4864 Waahlngtoa St., Denver, Cola
GREGOR HRE5CAK, 407 ^ 8th At A, Johnstown. Pa.
Jednotino glasilo: "GLA3 NARODA"
Vse stvari tikajoč se uradnih xadev kakor tudi denarne poSIljatev naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošiljajo na pmlsed-nlka porotnega odbora. ProSnje za sprejem nurih f-Ianov in sploh vsa sdrav-nlflta^spričevala »e naj pošiljajo na vrhovnem zdravnika.
Jugoslovanska Katolika Je«lnota se priporoča vsem Jugmlovanom ca obilen pristop. Jed nota posluje po "National Fraternal Confess" lestvici. V Magajnl ima okrog fSUO.OOO. Ctri^totisoP dolarjev). Bolniških podpor, od-Škodni^ m posmrtnin Je lzi>lačala že nad poldrugi miljon dolarjev. Jednota Šteje okrog 8 tisoč realnih članov(i^) In okn« 3 ti^ otrok v Mladinskem oddelku. Dru.rva Jedoote se nahajajo iv, raznih Ploven,klh naselbinah, ram. kjer Jih 5e nI. priporočamo rstanovitev n..uh. Kdor želi pos ti član aaj se sglasi,pr! tajniku bliijesa drnštra JSKJ. Za vstanovitev novih društev glmVUeS* Ujn,kSL Soro druSt™ lahko vsanori z 8 člani
Industrijalci se pripravljajo?
V Jugoslaviji jo organizacija al! pravzaprav kartoliranje iiirlu^trij j,, l»aučiie«a kapitala mno jro laj.še nejro 'irujrili državah X »Iržavi jv iiulustrija majhna banka rstvo enako. Metlseliojn« konkurenoe ni no v industriji ni med bankami, ker ni potrebna. Tu (li nima v poiVtkih prvega razvo. ja nobenih ovir. ki bi jim jih <le lala dru«;oti vlada z oziroma na soeijalni stanje ljudstva. Povsod drugrod so sklepalo zakoni, ki o* mojujol o karteliranje ljudskih iz-korišeevaleev, pri nas pa tega ni ker se vlade same zatekalo za pomor k bankam in pa ker v današnjih vladajočih krogih ni prav nikakršnega zmisla za to, kako velike in zlo poslodice imajo lahko kartel irani kapitalisti za drža" vo in zlasti pa za prebivalstvo. Zakaj, ee se dopušča v tem oziru kapitalu popolno svobodo, jo naravno. da so bo korenito zasjdral in podjarmil vse, kar mu jo dosegljivo. In posledica temu mora logično biti ta, da neusinilenjo izkorišča, združi v svojih rokah produkcijo in trg, diktira cene. plače in diktira tudi državi, če bi hotela kaj ukreniti proti njemu, dasi v blagor prebivalstva.
Kapitalizem postala tako država v državi.
Koliko vpliva ima jugoslovanski kapital na »Iržavno vlado, je nam težko natančno dognati. Ima pa vpliv, in sieer velik vpliv. Ne gre nam pa danes toliko za to, v
Vero jet no pa jo. da so pečajo s t.« mislijo prav korenito, ker so tir «li /lasti Jia Hrvaškem in v Srbiji uierodnjn piolitu-ni in gospodarski faktorji istega mnenja. Kako bo končal tak eksperiment, jo drugo vprašanje. Pravijo namreč, da jim 1 jo popolnoma vseeno, ali industrija ]dela ali ne. Naj počiva; mi potrebujemo industrije. Za delavstvo pa 1 ni vseeno.
• 1'dEi;
Strašna pridiga
V pivnici je sedelo več mladih čedno oblečenih ljudi. Naenkrat pa odpre vrata capin krmežlja-vih oči, ves raztrgan in zanemarjen. Proseč se je oziral na pivce. Ti inu naroče kozarec žganja, se vstopijo okoli njega, se norčujejo iz njega in ga nagovarjajo, naj jim napravi kak govor. Capin iz-prazni kozarec, «»/re se- po pivcih in izpregovori;
*'<»ospodje, ko gledam vas in sebe in obupu primerjam, zdi se ini, kakor <ia bi ]»re<l menoj v duhu vstajala možu mladost in v njenem spremstvu moja sreča. Ta moj zabuhel obraz je bil nekdaj enako mlad in lep kakor so vasi. To telo. ki se sedaj vpogiblje in trese, je bilo ravno in ponosno kakor so vaša telesa, bil sera mož sredi mož. Imel sem službo, prijatelje in dom. Imel sem ženo, ki je bila lepa kakor umetnikov sen, toda vrjrel sem biser njene časi i v kupo in videl sem kakor Kleo-patra, kako so j.1 biser raztopil, jaz pa sem ga izpil z enim požir-
kakšnem razmerju je kapitaj z državo, nam gre mnogo bolj tu za to, kako se pripravlja kapitalizem na napad na delavstvo. To nas za enkrat najbolj interesira.
Ozrimo se prav na kratko na dogodke. Draginja narašča in povsem naravjo je da zahteva tudi delavstvo in uslužhenstvo sploh večje plače. Delavske organizacije sklepajo s podjetniki mezdne pogodbe za krajšo ali daljšo dobo in povsod soddeluje industrijska zveza, ki pri vseh pogodbah vpliva na to. da se pogodbe "lase kolikor mogoče do enega roka, do kdaj so veljavne, in ker to oboje ni mogoče, tam se vstavi predvt-dno določba, "če bi se draginja povečala za 30 odst.. pogodba za delavstvo ne velja več". Značilna jo posebno zadnja določba, ker se draginja nedvomno poveča in z njo razveljavi lahko vsaka pogodba v bodočih dneh vsak hip.
Kaj pomenijo te določbe v me_ zadnih pogodbah? Iz vsega je razvidno, da delajo indnstrijei za tem. da poteče čimveč mezdnih po* godb ob istem Času, da bi bilo potem temveč delavstva v mezdnem boju in ne bo moglo drug drugega" podpirati itd. Tak namen vsaj ima to stremljenje. Xe verujemo pa, da bi bil to končni namen. Za tem bolnim načrtom se nedvomno skriva 3e daljni načrt, — splo* sni izpor industrijskega delavstva.
Če mislijo indnstrijei hI banke, oziroma njih podjetja na tak način sanirati socijalne razmere > Jugoslaviji, so v veliki zmoti.
kom. Otročičc sem imel, nedolžne in lepe, kakor pomladno cvetov-je. pa veiieli so, odpadli, umrli v zastrupljajoče m prokletstvn svojega pijači vdanega očeta. Imel sem dom, kjer jo ljubezen na og-lijišthi vžigala ogenj in ga netila, a jaz sem pogasil ogenj in tema in razdejanje sta zavladala v mojem domu. Sedaj sem mož brez žene. (H-e brez otrok, potepuh brez doma. človek, v katerem jo zatrt vsak klic k dobremu. Umiram na pijančevanju."
Nesrečnež je prenehal, kozarec mu je padel iz tresoče roke na tla in se razdrobil v stotere kosce.
Pisatelj Leon Berinski
.>e je iz neznanih vzrokov na Dunaju ustrelil.
Samozaženske
Xere«lno ali zakasnelo eiW-enje, zaprtje, hraste, nervoenoHt. lise po obrazu, Ikv leiine v siKnInjem delu telesa, huu gln-voImiI 7. bolečino v ozadju in vse drupre žensko bolezni se gotovo ozdn> * v .t do 5 dneh če rabite "H^LONIAS COM-POr.Nir. Ena škatlja $2.00. Navodila rastonj.Pišite ponj Se dan««. JUVITO LABORATORY, I>ept. 5, Pittsburgh,
Pa.	(Adv.).
f
GLAS XAROPA. 12 MAJA 1920
Masaryk - politik.
Kar jc Ocil teoretično v znasfj i vtj. to je izvrševal v politiki prmk- j t i »"no. Politika mora Izhajati ijt1 < kulturnih temeljev. Drobno delo vi smihhi humani tete rešijo narod in 1 Moveatvo. Tudi ]>olitika se mora 1 naslanjati na nruviia načela. S te" < pa stalila je brezobzirno vedno ] ill povsod pobijal krivico in laž. ; aleparstyo in nasilje.	J'
Masaryk je vzbujal s peresom t in z hesedo Koeialni rut. Ni to no- < ben hI u čaj, da je ravno na Češkem i lued intelektualci toliko zanima* I nja za aoeijalno vprašanje. Masa- ^ ryk je zavrača! načelno filizofi" s čue in soeiolopične temelje iuarx-ixraa, a dejansko je hranil dela v* j j Mvo in njegovih upravičenih pra- 1 vih in ciljih že takrat, ko je bil ji drugim soeijalizem strah in tre*j| pet. /ato j«' nastopal za oseiuurniij delavnik, za »plašno in enako vn- r lilno pravico; pohijal šovinizem in I Nocijalni materija lire m. Itil je so1, t ustanovitelj "IMavtike Akademi- j j«' v Pragi. Za dnevnik "Pravo t Lid iT' je zbral ob njegovi usta" J novitvi 10(M) gl«l. Leta 1911, edino] j proti njemu /-etiko socijalna «leino- t kračija ni postavila protikandida ! ta. ampak je direktno glasovala') zanj, kar se je zgn»lil<» prvikrat v, 1 zgrnlovini atianke. Kot predfietliiik t republike zagovarja Masaryk po- j Mopno soeijalizacijo.	;j
Ker je globoko verska natnra'r zat<» teia holj čuti vse z.l«*, ki pri". n liaja odtinl, <la se ilela moralna in i frmotna kupčija z vwtjo. Zato se] bojuje odločno, a vendar stvarno U za ločitev cerkve od države, ne tla j t uniči verstvo in nravnost, ampak č tla ju osvoho«li materijalnosti. Na-jr sprotniki so gu h ta 190*;. tožili'? mot* nja vere. njega, ki zida vse v na verstvu in nravnosti, a ki je'i vlep in pluli za neodstatke in na* U pake ofirje'nth cerkva in njih lil- j t erarhije. Tuili je nekaj st«> katera hetov uprizorilo proti njemu raon- ( stre*proee*. V obeh slučajih je j zmagal. Znan je njegov nastop v t. k sv.\Wahrmundovi aferi. Stal je v vedno in povsod v prvi vrsti, ka- 1 <lar in kjer je šlo za svobodo vesti v in prepričanja.	s
Masarvkovo kulturno in poli" i tično delo se označuje z besedo l, realizem, s katerim nastopa proti s pretiranemu historizmu, proti ne- t kritičnemu, sanjarskemu preee* ti njevanju samega sebe, proti ro- \ mantizmu in radikali/mu praznih 1
Realizem pQmcnja smer, metodo mišljenja in čustovanja. r Ne sentimentalno navdušenje ne j golo besedičenje, ampak nravnost t in izobrazba, stvarnost in delav* r iiost Politika mora biti demokra- č tična, ljudska, zato kulturna in go- < spofiar^ko-siM-ijalua.	i
V smislu realizma je nastopal t Masaryk proti tedanjemu staro" i cestvu in mladočestvu, ki sla se r potegovala za češko državo, na te- i mrl ju zgodovinskega prava. Masa" z r\k j«- p<M*darjal v prvi vrsti pri-
Ino pravo in ž njim ntemelje" z >al pa V i co do politične samostoj-n*ti. Zato je tudi skušal pridobiti > < flic in Nemce za skupen nastop v s znamenju demokrateije in napred" t l<a, da pretvorijo Avstrijo v mo- j derno državo. Zato je zahteval ja- r sno in <»lkrito politiko doma in na i Dunaju ter je nasprotoval držav* I nopravuemu radikalizmu velikih j pest in otročjih proženj s si ova n- < skuu stricem v Rom j i. Zato je za" I govs rja I enojezičnost v upravi, ki odgovarja pri rodnemu t. j. na- ^ rodnemu pravu. Skratka: vo«lil je 1 hoj za realno delo v smislu kul-turnepa in pospodarskepa napred" ka. ki šele omogoči, da se ustvari nova Avstrija, v kateri najdeja tudi Cehi primerno stališče.
Tako je delal kot mladočeškl poslanec obenem s svojima teda- j njima somišl jctiikoma prof. Kaj" sIom in piibficifttotu K rama rem <xl ' leta lhM). do 189.1. leta. ko je od- ' ložil mandat, ker politična javnost 1 še ni hila zrela za njegove ideje. Iz te dobe je ujitrov povor o u- ' pravi ItoKiie in Ilereepovine v 1 strij^ki delegaciji — prvi temelji- 1 ti oh rac srn a Av»tro*Ogrnko. Nato < je ustanovil leta 1900. svojo lastno i stranko in hil o«! leta 1907. do < svetovne vojne zopet poslance. V j ta č«« spada njegov nastop proti i Avst rr.-op rak i diplomaciji r t. r.x. , veleizdsjmškem procesu t Zagrebu , in Kriedjungovem procesu na Du- , naju, ki v svojih vzrokih in po* sledicah pomenjata začetek konca * Avstro-Ogrmke — dnigi Masarv* ^ kov obračun z nasilnieo slovanskih in romanskih narodov. Ako je po- ' prej v smislu Palaekega še upal na preporod Avstrije, je prihajal I v tej drugi dobi do prepričanja. J da to ni vež mogoče, ker je njeni' £emelj nemoralen. In ko je izbruh- ,
, nila svetovna vojna, je Masaryk i z nadčloveško silo zadal Avstro" | J Ogrski tretji in to smrtni udarec.;
Kar je storil v svetovni vojni, to je naravnost legendarno. Ko je: videl, kako se iu&£čuje Avstro" OgrJta na Slovakih, kako je bil' n. pr. na Moravskem obešen mož], zato. ker je imel ruski razglas1 Nikolaja Nikolajeviča itd., tedaj j si je bil svest. da med Avstrijo in ( C ehi ni kompromisa. Bil je na Du- t naju in v Berlinu, da se informiraj , kaj pravzaprav pričakujejo o J vojne; dvakrat je odšei na Nizo- *S zeinsko, tla izve namere entente.) Meseca decembra 1914. leta se * j je odpeljal v Italijo, ki je bila ta*!j krat še nevtralna in v Švico z na j imenom. da se še vrne domov, kar ! pa potem ze ni hilo mogoče. Zato* t je ostal v Švici, kjer je v Ženevi'* oh petsto letnici Ilusove smrti 1915 ' lea prvikrat javil o proglasil svoj.,1 11, j. češki propram. Smisel češke'! zgodovine je v refomaeiji, ki je 1 temelj ideja humanitete: smisel v Avstrije je nasilna protireformaci *[* ja. A proti nasilju se hočemo bori-;* ti z železom..	'.i
Tn šel je na delo starček blizu 70: 1-1 let. spremljan od svoje hčerke: vi1 Pariz in London, odtod v Rusijo ' ter preko Sibirije in Japonske v s Ameriko, »ločim je Avstrija div-:r jala proti njegovi rodbini, ko nje-jš mu ni mogla priti do živega, dasi J ž mu je odvezela služIm, zaplenila !š imetje in izdala za njim tiralico, v
Masaiy k je prepotoval Evropo. ] Azijo in Ameriko, da pridobi en* r tentine državnike za svoj politi- s čni program. čjga liistvo je hiIo;s razbitje Avstro"Ogrske, ki osamil fc N- rnčijo in jo prisili. da se zado" i, volji s svojo lastno narodno dr-;N iavo. V t s« namen, da dejansko pn J s mapa k uresničitvi svojepa načr*|| ta, je ustanovil tudi čehoslovaško armado, zlasti iz ruskih ujetnikov. Od vseh strani so hiteli legijonar- l ji pod zastave: iz Anglije, Ameri*jt ke, Kaijade. Afrike. Avstralije: prve lepijc so nastale v Franciji in liusiji. Cehoslovaki so se borili na vseh bojiščih. Vzdrževali so med seboj stropo Hnsitsko disciplino: niso se udajali pijančevanju in lahkomiselnemu življenju, ampak so se zabavali s telovadbo in špor_ i toni, z godbo in petjem, s knjigami in časopisi, s slikarstvom — vse v duhu svojega "očeta" Masarv* ka.
In sedaj še okolnost. ki jo Masaryk i/rečno naglaša v svoji prvi poslanici kot predsednik republike. Vse ogromno orpanizatorično delo na publicističnem, diplomati. čnem in vojaškemu polju so finan~ cirali Cehi v Ameriki in Rusiji sa* mi br«-7. ententine pomoči, a v vsej tej dobi niso uporabljali Masavrk in njepovi sotrudniki proti svojim ; nasprotnikom niti ene neresnice, uiti ene izmed tzv. diplomatičnih zvil jaenosti!
Tako dela airxlcrnn revolucijo zrel naro<l.
In oh božiču lea 191 R. se je vračal Masavrk slavnostno v,«, spremstvu svojih legijonarjev izfl tujine v Prapo kot zmagovalec nad!t propadlo avstro-oprsko diploma-h cijo da zasede kot prvi predsed-|t nik čehoslovaške republike po vo-ii Iji naroda prestol, ki so pa iineli'j pred njim oil 1526. deta, ko se je , Cei k o združilo z Avstrijo, llahs-l«, burpovei po miloati božji.	t
M asarjk je vladar-filozof prav : v smislu grškega modrijana Pla* ( tona, svojega ljubljenca.	|
---I
j
Slovenski Devti Italjanoro ;
i
Italjani so odrešili našo Primor-jr. Odrešili so jih od kulturnih in p-osvetnih institucij, od svobode, j od gospodarske organizacije, od-!< r»šiti bi jih hoteli vsepa, kar je: slovensko in hrvatsko. Sedaj bi jih j hoteli š*» rešiti ajtežjepa brcme-| m na tej zemlji, denarja. Italija rabi »lenarja in Slovenci naj pa ji dajo. Ako fco Italjani razpisali državno posojilo in v slovenske vasi so se vsuli hladni organi, ki agitirajo pri ljudstvu, naj podpise1! In čudno! Pri tj propagandi na plakatoih in manifestih govore v najlepši sloveši'ini, ki bi je bil vsak jurist vesel. Takrat ti pišejo v onem jeziku, ki ga včeraj sploh priznavali niso. Denarja so lačni in zato so se sklonili za hip ra tilnik, kot je našla avstrijska vlada najlepši slovenski slop, ko je pozivala ljudstvo na vojno posoji-
Ilo. V levi korobač, v desni pa sladkor, tako hoče Italija vzgajati naše ljudstvo ob Jadranu.
Pismo v Dobrudžo.
(PAR VRSTIC OVTM ROJAKOM IN KOLEGOM, KI SO V VR STAH PRVE SRBSKE DOBROVOLJ8KE DIVIZIJE PADLI V IMENU SVOBODE, BRATSTVA IN EDOV8TVA.
Tri leta so miuu-lg. odkar ste v i
ležkih bojih v Dob rud/, i podlegli i nemškemu - h<»lpai-skeiuu ali pa i turškeuiu s*vineu in iK»ložili svoja « mlada življenja na žrtvenik svi»- 1 ImkIc. Domovina je ln»dila takrat ' >e po drugih potih, iti mnog pa- -:rijot. ki kriči danes Živijo. <lii je 4 i.e ves hripav. je oskruujal vaš ' »l>oiuin /. umazano besedo in z u- 1 ilužnini ogorčenjem nad vašim le- 1 >ini dejanjem. V Avstriji zločin- s •i, v Kusiji heroji (junaki), med;' »rati j>a krivoprisežniki in poceni 4 *cd»a. — tak je bil kurz vaših no- ' ranjih vre<lnot in tak bi bil ostal 1 lo donasnjiii dni. da se niso zem-jepisin* in druge prilike kolikor oliko izpremenile. Vendar vam ' iioraiu v sramoto priznati, da <lo- * na tudi danes malo mislijo na i ra-; le maiuice plakajo. ker sinč- * ;ov «><l nikiMler ni. Tudi jaz ne po- " ivečam bogve k«diko časa vam, to 1 ic res. V Rusiji sem napisal ne- N ta j poglavij o vašem delu ter v 1 lekoliko pesmih proslavil vaš spo-nin. T<nla vsi ii rokopisi iz Rusije ^ so mi bili pokradeni ali so pa iro'padli, kar ni čudno, če vpo-11 itevate nomadski značaj mojega N ■ivljenja od teh dni, ko smo bili ie skupaj, pa do vrnitve v domo- r ,ino. Zanimala vas bo majhna ^ x-^uiiea, posvečena vašemu spo- ^ ninu. katere sem se slučajno ^ (pomnil. I reduLšt vo nekega lepo-ilovnega lista je sicer zavoljo ne-it- orpanske napake ni hotelo pr: " »Vn-iti, toda to me ne ovira, dda /am jo pošljem, tem manj. ker leni trdno prepričan, da vatli bo ndj ugajala kot izbirčnemu ured-liku. Vrhu tepa je v Dobrudži lovenska j>eseni prav tako redka. ' iot so bile redke vesele ure, ka-ere ste vi preživeli tamkaj. Za- 1 nišljeua je bila na vaših grobo- ^ rili, glasi se pa tako-le:	^
...bežijo mrtve nade. V ta tihi čas pozdravljam vas, poinilc Aaiše mlade. Ljut vas je boj s ki-utoj rokoj	.
odvel v naročje smrti, strasti molče,	*
več vam srce	^
ne ljubi in ne črti.	<
Z ljubezni zlit	v
leži razbit	j
vaš cilj na srewli poti, sovraštva ni,
še gnev molči,	^
kot vi v prekrasni zmoti. . Za vekomaj	(
zajirt je raj,	,
za vekomaj za vami. Ugaša dan.	,
Oez tiho plan
gre smrt z razpetimi rokami.
Meni je vedno hudo, kadar se ( spomnim nesrečnih poljan, kjer j
razmetani vaši grobovi. V luhu jih vidim vedno take, kot j »o bili v onih te«nobnili jesenskih ineh: žalostne in puščobne, z večno meglo zalite. To je prokleta , Kemija in nikoli ne bo srečen narod, ki bo živel na njej. Večkrat •;e vprašam, kaj smo iskali mi tamkaj! I'mikali smo se vedno naraščajočim silam močnega pro-tivnika in vi ste padli, eden tukaj. drugi tam. Vaši grobovi so bili v naglici izkopani. Težka kolesa sovražnih topov so jih že davno zravnala z zemljo, da jim nihče več ne ve ne mesta, ne imena.
Povedati vam moram, da smo vas pogosto zavidali. Storili ste svoje in zadobili ste mir in pokoj četudi vas je še pred pragom ju' naške smrti doletelo bridko spoznanje. tla bratsko nasilje ni nič manj ostudno od prijateljskega Mi smo kolovratili dalje, da se nas liog usmili, l^e malo nas je tako srečnih, da smo se vrnili v domovino. Večuia vaših kolegov tava še danes okrog. Največ jih je v Rusiji; eni so v rdeči armadi. drugi v beli gardi in sam Bog ve. kje še. Vi sami veste, kako težko je uašemu bratu v tujini in si lahko mislite, da jim ni dobro Najbolj se mi smilijo oni. ki se zaslepljeni od ruskih in francoskih bankirjeev in tovarnarjev bore za to. da bi nanovo zavladala carska krvoločnost, gonposkz požrešuost in oficirska nagajka nad svobodnim narodom. Pri tej priliki se spomnim, kako smo na Strelbiškem polju pri Oden defi lirali prod Nikolajem II. in zad-
i
njim. Takrat divizija še ni bila na fronti in vi vsT ste bili še <-ili in zdravi. Ta nesrečnei je sedaj tudi že na onem ?:vetu. Nasilno je' vladal in naselilo smrt je storil.i I bili so ga v Jekaterinodaru.; Morilca je obsodilo sovjetsko s»»-dišr-e na smrt. V potokih tekla: kri za njegovega earstvovanja iu za vlažnimi stenami j*»č so ga preklinjali noč in dan tisoči in stotisoči. Težak odgovor je moral dajati večnemu sodniku in jaz dvomim, da je sodba dobro izpad-' la. kajti tudi božjemu odpuščanju morajo biti postavljene meje.
.Jaz po Dobrudži nisem več dolgu ostal v srbski diviziji. Naveličal sem se z m nog i m i drugimi tovariši vsakojakih krivic in zapostavljanja ter prestopil v rusko armado. Služil sem v 6. polku ru-| skih strelcev na severni rumunski! lronti in se hrabro v bran postavil 5. bosanskemu j>olku, ki je ležal tam skoro ves čas nam nasproti. Pozneje me je usoda zane-sla v jugoslovanski udarni bataljon. ki so ga formirali v Kijevu' disidenti. Tudi francoski kouiisj sem zoba!. Povedati vam moram.I da je bil bolj bel. ,pa tudi bolj grenak od ruskega. Spomladi 1.1 lt*lS. sem na svojo roko deniobi-' liziral in živel vse do vrnitve v domovino v Moskvi belokanieni. Tu sem doživel dneve, edine za ves čas romanja, ki so ostali pri-! jetni v spominu, da bi si jih celo nazaj želel. Vse drugo bi magari' tudi pozabil...
Lahko si mislite, s kakim veseljem sem se vračal v domovino, ko je kar čez noč izginilo strašilo avstrijskih vislic. Potoval sem dolgo, 42 dni preko Odese. Carigrada. Soluna iu Dubrovnika.
Svoboda je hodila po velikih ovinkih in po slabili potih v naše kraje, zato je prišla vsa bleda in izmučena do nas. Ti«ia narod je rajal. Po gostilnah so se gnetli-svobodni državljani, vino se je; cedilo po tleh kakor med in mleko v deveti deželi in krčuiarji soj razbogateli kar čez noč. Navdušenja ni bilo ne kraja ne konca in je rast-lo z vsakim litrom. Cigare' so bile še stare in dobre. Od sa-j mega dinia nisi razločil niti sose-| da pri mizi. Ker pa naša stolica ni velika iu se skoro vsi osebno j med seboj poznamo, si z lahkoto uganil, kdo je tam nekje za gostim oblakom silnega dima zakli-cal Živio ali pa intoniral "Lepo našo domovino". Tudi natakaricam se je poznalo, da niso več natakarice v sužnji zemlji. Kakor i ptice lastavice so švigale med go-j sto zasedenimi mizami, raznašale viuo, dejale kozarcu kozarec ter vzbujate v vsakomur prijetno zavest, da so dorastle velikemu času. To je bilo bratstvo med. nami, kot še nikoli preje. Toda ne samo v gpstilni, tudi na ulici sino dokazali, da smo svobodni državljani v svobodni državi. Nekega večera je navdušeno ljudstvo razbilo vse nemške šipe po mestu (nekaj slovenskih je bilo le po pomoti prizadetih). Tudi Radecki se več ne šopiri, ne v Zvezdi, ne pod; Tivoli jeni. Kako globoko je gazil j narod v sramoti in suženjstvu, koj ga je imenoval v pesmi '" fejst go-| spoda?\ Samo ulični napisi še ni-, so povsod v redu. pa tudi to boj kmalu poravnano, saj za take stvari smo silno nadarjeni. Oficirji so postali vsi narodni in sploh prebujenje je veliko. Vdani smo in zvesti vsakomur, samo sebi ne.
3 " r '! _
Hrast se omaje in lirib.
zvest oba Slovenca ne gane...
Sedaj so meiida Francozi najbolj v časteh pri nas. Cez par let bodo že branjevke po francosko govorile. Slovenski jezik je postal dialekt, ali pravilno rečeno, dialekat. V kratkem bo znanstveno dokazano, da je bil Prešeren [ podkupljen in zato pisal v sloven-> skem jeziku, namesto da bi se pri-i družil že takrat .svojemu velikemu sodobniku Vrazu ter s tem o-lajšal vladne, uradne in trgovske
-	posle v novi državi. Tudi Vodnik in celo Primož Trubar sta bila
-	neki špijona in predvsem velika : separatista. O da. starih predsod-k kov se bomo iznebili do dobrega, j Samo bankovce imamo Se avstrij-: ske. Najprej so jih žigosali, sedaj
lepijo marke nanje, toda vse tc -4 nič ne pomaga. Nekateri pravijo.
■	■	I
je dospel to dni v Ameriko. To je Mary Montgomery, stara dve in pol leta. Deklico sta adoptirala znani ameriški pisatelj Joseph McCharty in njegova žena, ko sta potovala po Angliji.
Razne vesti.
Republikansko gibanje v angle- < ških kolonijah.	\:
Pred kratkim so se vršile v o- [; lit ve v južnoafriški parlament, pri ' katerih nastopa delavska stranka • kot republikanska skupina vsaj v : r oliko, da je odklonila stališ-f-e, da|: je republikansko gibanje nevarno;' /x mir južne Afrike, četudi nima 1 rllkega upanja na brzi uspeh. Tu-iii v Avstraliji obstoja n očno re- . publikansko gibanje. Delavska stranka je preklicala državno-zborsko kandidaturo svojega vo- : ditelja Minahana. ker je izdal vi1 javnosti, da .so bile priprave v te-!' ku, da se proglasi Avstralijo za' republiko v slučaju, da se doseže'' uspeh pri drugem referendu. Tudi Anglija ima dovolj skrbi s svo- ( jc. deco po svetu.
Kako so sprejeli nemške trgovce-v Parizu in Londonu.
Nemški listi poročajo, kako so-L\ razno so bili sprejeti v Parizu in j Londonu nemški trgovci, ki iščejo zopet stikov s Francijo in Anglijo. V Parizu niso dobili nikjerj prenočišča, v kavarnah so morali prenočevati, v Londonu pa še sro-voriti niso hoteli žnjimi. Kjer so sc oglasili, so jim pokazali slike nemških grozodejstev s fronte in Nemci so odšli.
Prediiska železnica.
Italjani bodo začeli gradili pre-diJsko železnico, ki bo vezala sledeče kraje-. Trbiž—Predel—Bovec—Srpeniea—Čedad—Sv. Ivan pri Mazanii-»—Krmili—(1 radišče— Trži—Trst—Reka. Proga bi bila dvotirna z vsemi znaki velike pro. met ne žile in bi vzdrževala zvezo med Trstom in Trbižem.
Nad 25 milijonov organiziranega delavstva
je na svetu po štutistiki. ki leži pred nami. V tej statistiki pa ni podrobnosti o balkanskih deželah, nt Madžarski, ne nobenili kolonijah. ne Južni Ameriki, Japonski, niti Kitajski itd., tako, da le lahko skupno število zaokrožimo na :I0 mijonov in skoro bomo lahko rekli, da je premalo. Nemčija
da bomo »drugo leto prilepili še j po eno znamko na vsak bankovec in potem vsako leto po eno. C^e jih bo več. bo mogoče bolje. Drugače živimo precej po starem.
__.	a
>,01/7,000, liusija .",.000.000, An- 1 julija 4.7"»0.000, Združene države ->00,000. Italija 1.500,000, Fran- 1 ' eija 1.."»00.000, Nemška Avstrija ! 500,000, Belgija 4o0.000. Danska -! 255.000. Švedska 2:i5.000. Čeho- « ! Slovaška 230,000, llolandska 265 x [tisoč, Švica 200.000. Balkan 200 tisov. španska 150.000. Norveška;-122.000, Luxemburg 21.(XK).
- _	7
Železnice v sovjetski Rusiji.
Po poročilu lista ""Kkonomiče- , skaja Zi/.n"" (Ekonomsko živi je- j t : nje) iz leta 1'JP.I. je jako padlo" j jželezništvo v sovjetski liusiji v l.|s j lOPJ. Prevozni stroški so posko-L i čil i za iHHY7c in leto 11*1«». j«» kon-jj čalo za železniško upravo s pri-., luaujkljajem .s miljard rubljev.j Celo število vagonov, ki je ziiifSa-lo v letu 1916. 540.1100, je padlo J v mesecu marcu 1910 na 277,000 '
[vagonov. Lokomotiv je samo 0 ti- 1 s<,č. Vse tvorniee v sovj«»tski Ru-P j siji izdelajo na mesec komaj 200, voz. Tvomice za vagone, ki so iz- ' delale v letu 1017. 520. v I. 1918. -191 novih strojev, so dale lansko ' leto samo :{7 lokomotiv. A bi!e so ' S sploh tako slabega fahrikata, da so morali po vožnji za poskušujo
vrniti tvoniicaiu polovico novili strojev. Znane ]»utilovske tvorni- i ee dale v letu 1919. samo 4 lokomotive, tvornice v Kolonmi pa 5 • lokomotiv celo leto. Zato morajo voziti s pokvarjenimi stroji in vagoni ter dostikrat se pripeti, da so prisiljeni sredi pota vzeti iz vlaka pokvarjeni voz, da morejo vsaj i ostali vagoiii priti na postajo. Z razpadanjem vagonov in strojev gre roko v roki tudi rr/.padanje mostov in železniških poslopij. ; K»-r je vse v slabem stanju, so morali znižati vozno hitrost na well progah za 75rc- Na mnogih progah vozijo tudi osebni vlaki s hitrostjo —10 kilometrov na juro in na*večini postranskih prog i vozi vlak samo enkrat na teden. | Da bi s«, to razpadanje sov jet ov-1 skih železnic preprečilo — sami ■ /.i-lezniški komisarji so izjavili. " da bodo sovjetovske ž«-lezm«*i» v • letu 1920. popolnoma odpovedale.
-	— predlaga železniška uprava u-i vedbo akordnih plač in svetuje u-> vesti za kmete prisilno delo. da se i popravijo železniška poslopja. —
-	Tko piše zgoraj omenjeni ofieijel-»!ni list sovjetov.
? Potovanje okoli sveta v 60 dneh.
-j T.' dni se je vrnil neki ameriški • novinar s notovania okoli sveta.
| VABILO
Vas vljndno vabimo na veli* ko veselico z igro, katero pri-I redi Slov. Del. Dom na Mož-ham (Johnstown) Pa. v so. boto dne 15. maja 1920.
i
Na vsporedu je krasna šalo* gra "Trije ženini", slika iz ameriškega življenja, katera bo napravila gledalcem mnogo zabave in smeha.
"TRIJEŽENINI"
Igra v 2. dejanjih ima 19. prizorov. Osebe:
Hrust, kovaški mojster)
in vdovec......... John Kobal
Milena, njegova hči.Štefar.ija Dudna Matilda, njfgeva sestra
in (joscodinja...... Vary Budna j
Jera. vse izvoha..... Ivans Oirr.ec
Debeluh	)......Jcsepn Zupan
Bradač	Ižemni. . FrankJeršin ;
Suhim	)..... Anton Oimec
Georae. mladi klerk Fr. Nachtiqal : Policaj.......... ....Anton Skerl
Začetek veselice ob 7. uri zve- t čer. Igra se prične ob 8.30 uri
Vstopnina za moške 50c. j ženske 25c., otroke 5c.
za katero j<» ]*oirchnval 60 dni. V.w prevozna sredstva j.> raliil ^aiii<> železnic«- in ! nlj»'. S jiomorjo avtomobilov in zrakoplovov lii !»il prišel nk.ili >veta še dosti preje *aj je potreboval angleški pod-j ]iolkovnik P.urnley I'ainjibell leta j l!'17. samo 42 dni.
Mednarodni ^bor intelektualcev v Solnogradu.
Listi poročajo, da se vrši prvi ameriški oziroma evropski nepo-. 1 i 11 11 i zbor intelektualnih kro-e irov. kojegn se mleležijo me«l ilr. _ Konian Holland. Il.Miry Harbusso, , diilje v<Mlilni umetniki Xenieije. Anglije. Amerike in nevtralnih držav v Solnogradu. Proli zboro-vanju v Herliuu	bili podani
0	»Jvomi /. ozirom n;i valuto.
a j--
IŠČE SE DELAVCE za delati drva v ravnini, fina kampa in dober board, tri milje '* od .Masten. I*a. Plača tri dolarje ' jod kvarta. Kompanista sta Sim ° j in Semi na Masten. Katerega ve-'•Jseli. naj pride. Za vse <e poizve '"•pri J<»]in Knatis. Ilox •». .Masten.
'-[Pa. . 12-1-1—:» i i-.____
^ I KROJAČI, POZOR, KROJAČI!
01	Delo dobita 2 izurjena krojača. 0 najsibo kar najbolj ugaja za vrli-j.J u je suknje ali rekelce. hlače, te-
lovnike. ali samo za popravljanje. iqIDcIo stalno, plača po dogovoru. f. Pridite ali pišite na naslov; -T. A. ^ Ambrozich. -4Is Pierce St., Eve-0 letli, Minn.	(11-5 v d)
.o--4-t
a IŠČE DELO NA PARMI.
10 Zvest, zanesljiv, vesten in polt .sten mladenič srednje starosti
i-	i.ščc dela na kaki slovenski Jarmi. »- Delodajalec naj blagovoli svojo 5 ponudbo poslati na: Jože Kegel, jo c o (ilas N'aroda. 82 Cortlandt
ii-	Street. Xew York. X. V. *> (11-12—5)
a -
.v ^ftaa	Doctor
; mi KOLER
iO ^Br) 2 E4im si*vemski (ovoreči zdrav-^P	\ sik. tpecijalist Mikill bolezni.
'a JbTiT 638 PENN AVE
. -^TSVTr Pittsburgh, Pa.
k' Jaz ozdravim zasirupljenje krvi. bolezni ia mehurja, kilo. trzanje, bolečine, otek->g line. srtierire in druge bolezni, ki na-H stanejo vsled nečiste krvi.
• Itlililili lililildulilil
n i_______
v s	t
le S	S
4 STAROKRAJSKI SLOVEN J
J!" J SKI ZDRAVNIK ^
-j Dr. N. MlLOJEVlC \
■> i \
^ 417 WOOD STREET	t
h. f.	PITTSBDSCB, PA t
a t	j
najlepši angleški "war baby"
Oslabt'ost vsled pretežkega deia, iz^rlanost, ok.reli sklepi in mifiico. »labotr-n hrbet, f.retegnjenle iz izpaknenje, temu ja lahko hitro odpomoči s takojftn»o uponil>o
PAIN-£XP£LLERJA
Prijatelja v potrebi ^
Družine, ki ao enkrat spoznale njegovo zdravilno moč, ne bodo več *>rez njega. Samo en Paia-Expeller je, in t ra8e varstvo je opremljen z nafto tvorniftko znamko
sidrom ^
C« nima zavojček te tvorniftke znamke, ni pristen in ga zavrnite. 35 m 70 centov v vaeh lekarnah ali pa pri
F. AD. RICH TER * CO., 326-330 Broadway, New York m
aiM NARODA. 12. MAJA 1020
ANZE P1TOV
ALI
French Line
Bpisal Aleksander
48	(Nadaljevanje.)
Doktor, ki je hi! drugače čisto miren in hladen človek, je tie strpno udaril z nogo oh tla. V tetu trenutku pa je zapazil Pitov neki ga junaškega j>oul:čiiega fant a lina. katere je vedno najti pri zmagah naroda, llitel je proti grmadi tet nosil na glavi zvezek, ki je bil obliki popolnoma sli. en onemu, v katerem je li>tal doktor. Pitov je pohilel za njiiu ter ga s svojimi dolgimi kraki l.itro dosegel. l$il je register iz leta 17*0.
Preiskava ni trajala dolgo «"asa. Pitov je odprl register, obrnil par listov ter našel •»« zndnji strani naslednje besede: — Danes, dne !). junija, je vstopil doktor <;ilbert. filozof ter zelo nevaren publicist, Spraviti ga je ;nba v najstrožje varstvo.
Pitov je nato odn"»el register zdravniku.
—	(«os p od <»ilb**rt, ali to register, katerega iščete?
Da, je odvrnil doktor ter prijel za register. — Sedaj hočemo videti, od koga je prišlo povelje.
Neeker! } i vzkliknil. — Neeker. moj prijatelj je dal po-\elje /a mojo aretacij > ' Tu viada o«'-ividno nekaka pomota.
—	Neeker vaš prijatelj! — je vzkliknila množica, na katero je izvajalo to ime čudovit utis.
—	Da. moj prijatelj, to trdim. — je rekel zdravnik. — in Neeker, o tem sem prepr čan, ni \edel, da sem v ječi. šel ga bom obiskat, .. .
-— Kje? — je vp.-ašal Riilot.
—	V Versaills.
—	(Gospoda Neclicija ni v Versailles. (lospod Neeker je v izgnanstvu v Bruselju.
—	In njegova h.'erka?
—	- Njegova hčerki' biva na pristavi Saint Queen. — je rekel nekdo iz množice.
Hvala vam. - rekel Clilbert, ne da bi vedel, komu naj velja ta zahvala.
Nato p;i se je obrrd proti požiralcem ter rekel: - Prijatelji, v imenu zgodovine, ki bo našla v teh arhivih obsodbo titanov, vas ptosim. da prenehate z uničevanjem. Razrušite Pastilo, kamen za kanumom, da ne bo ostala niti najmanjša sled o »i.b'jp. J> prizanestite papirjem in registrom, kajti v njih leži luč bodočnosti.
Komaj je čula množica te besede, ko je pričela razmišljati o
njih.
—	Doktor ima pr.-jv — je reklo par sto glasov. — Nikakega uničevanja! V mestno hl>o z vsemi papirji!
Neki ognjegasee je privlekel cev, jo nameril na kup ter pogasil
ogenj.
—	In na kojega zahtevo ste bili aretirani? — je vprašal Billot
To je ravno kar iščem ter ne morem najti, kajti ime ni pripisano, — je odvrnil doktor.
Ko je trenutek pomišljal, je dostavil:
—	Kom že izvedel.
Odtrgal je list. ki se je likal njega, za zgatiil skupaj ter utnk-nil v /ep. Nato pa j" rekel:
—- Prijatelji, pojdimo, sedaj nimamo nobenega opravka več tukaj.
Pojdimo, — j.- rekel Billot, — to je lažje lečeno kot storjeno.
V notranjost fla-t.le je namreč drla taka množina ljudi, da je popolnoma zastavila vhod in izhod. Ob vhodu v Bastilo so bili ostali jetniki. V. tJilbertoni vr»d so oprostili osem jetnikov.
Imenovali so se: .Iran Rachade. Bernard l.aroche, Jean Laeau-rege, Antoine Pujade, White, grof .Solage in Ta v eni tr.
Prvi štirje so vzbujali le malo zanimanja. Bili so obdolženi, da mi ponan-dili neko men ro. ne da Hi se kedaj doprineslo proti njim kak dokaz. Bdi so šele dve leti v Rastili.
Ostali so hili grof Polajre, White in Tavernier.
tJrnf Solap^ je bil mož, star nekako trideset let ter poln veselega vzhieenja. Objel jr svoje oprostitelslavil zmago ter pripovedoval o svojem jot niš t vu. Leta 17*2 so ga aretirali v Vineennas na podlagi nekega skrivnega pisma, katero si je preskrbel njegov oče I/ Vino« r.nas ga spravili v Bastilo, kjer je ostal p^t let, no da bi v:de| kakega sodniku al. da bi bil kedaj zaslišan. Izza zadnjih dveh let je bil njegov o.-e mrtev iu nikdo ui spomnil nanj. ('e bi no bila J-isiila /av/eta. hi s.- najbrž nobena živa duša ne spomnila več nanj.
While j,- bil staree kro<r šestdesetih let. (Jcvoril je s tujini akcentom be»ed>'. ki nis»> imele nobenega smisla ter stika mod seboj. Na številna vprašanja je odgovoril, da ne ve, koliko časa je bi zaprt in i/ katerega v/roka so ga aretirali. Spominjal se je le. da je neki gospod de Sarti-ie» njegov nečak in ničesar <lrugegn. Neki je-čar. po imenu tiuvon. je v resnici videl, kako je nekoč do Sartines siopil v j.-, o ter si dal podpisati »hI White a pooblastilo. Jetnik pa j« na to okoliščino popolnoma pozabil.
Tavernier je bil najstarejši m«st vsemi. Deset let je bil zaprt na c tokih Saite Marguerite v Bastili pa trideset let. Bil je stare*' devetdesetih let. 7 belimi I..Miii ter dolgo belo brado. Njegove oči so v 1 *m» otopele ter je videl le še kot «vkozi meglo. Ko so stopili v ec Imo. ni i/prva razumel, kaj hočejo tam. Ko so mu govorili o pro-s.osii. je zmajeval z glavo, šele potem, ko so mu omenili, da je Ba stila zavzeto, je vzkliknil:
—	II«. kaj pa bodo rekli k teiun kralj I.udovik XV., markisa 1'ompadur iu vojvoda I .a Vailliers?
Ta vernier ni še jnsial norec v sle«! dolgega jetništva. Kot .White je bil le idiot.
Veselost teh ljudi ;e hita strašna. Kričali so po osveti. a njih ve-K.llje je bilo mešano s strahom in grozo. Nekateri so bili že ni tem da izdihnejo v groznem kričanju, ki je prihajalo iz sto tisoč grl. Bili so to ljudje, ki niso izza svojega vstopa v Bastikn čnli nikdar več 1 ot po d\a človeška -lasova. ki st* govorila začno. Bili so t« ljudje, l.i ^o bdi vajeni le počasnega, skrivnostnega škripanja lesa, ki I oka v vlažnosti ter -Sodaiija podgan, ki glodajo t**r zbeže ob naj manjšem šumu.
i i
*Kone< prve knjige.)
Krik: — K mestni hiši! K mestni hiši! — je zojet zaoril in Gilbert je videl, kako ga je dvajset ljudi naenkrat dvignilo na ramena.	•
Zaman se je zdravnik upiral in zaman sta Billot in Pitov krepko udrihala po tovariših v orožju. Veselje in navdušenje sta utrdila j CAMPAGNIE 6ENERALE TRANSATIANTIQUE kožo naroda. Vdam s pestmi in puškinimi kopiti so se zdeli zma-j
galeem kot božanja ter so le še povečali njih navdušenje.	y JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE
Gilbert je bil vsled tega prisiljen udati se ter Ne pustiti dvigniti) na ščit.
Ta ščit je bila m za. v koje sredino so zabili sulico, da bi služila _ 11 riu m fat or ju kot opora.
Na ta način je obvladal doktor Gilbert ta ocean glav. ki je me-
maja I maja'
27. mala
FRANCE .............
SAVO 1 E ____
ROCHAMBEAU ......
LORRAINE ............... a®, maja
KI »A J "[,1'i.lMKTA S.S. "FRANCE" in "SAV«HK" 1M> OIUAVUKS<i KASNEJE
^ 1 STE BOLNI?
Jaz vam bom ozdravil. Ž« ved kot trideset "t mmm zdravil vse bolezni. Kožne, krvne. ilv£ne, teledtn« In revmatliera ter vaakovratna druge bolezni. Lahko vam pokalom ve C dokazil nailh rojakov, katere sem ozdravil. Jaz sem ozdravil, ko drugI niso mogli. Ne čakajte. Prldtts k meni predno Je prepozno. Cene so taUs, da Jih lahko vsakdo zmore. Preiskava brezplačna.
Prof. Dr. H.G.BAIB
tPECI JALIIT 311 SMITH FIELD STREET	PITTSE'JROM, PA.
Nasproti pofttnega urada.
I
tal svoje valove od liastile pa do Arkade Šiant Jean. To je bilo ka j
viharno morje, ki je odneslo jetnika s seboj.
Ob istem časll pa je ta strašili ill lieodoljivi Ocean odnesel Posebni zastopnik Jugoslovanska vtads bo -	,	I - • V I »1*1	I	- 1 • Pričakal potnik« ob prihodu naiih par-
se nadaljno skupino, ki je hila tako trdno stisnjena skupaj, da je. nlkov v Havru ter jih točno odprem n.
bila videti kot otok. Ta skupina jo odvedla de Launay-a kot jet ni-; **mof" namonjotiL ka. Tudi iz teca krosra je bilo čuti krike, a to niso bili kriki zmagoslavja, temveč smrtne pretnje.
7. vzvišeno točke, na kateri se je nahajal, ni izgubil Gilbert niti rajmanjš okoliščine tega strašnega prizora.
(Dalito nrihodnjift.l
Hitri pamlkl s itlriml In dvtma vijakoma.
Parnlkl Francoske črte so transportirall tekom vojne na t:^oče čehoslovaikih vojakov brsz vse neprtllks.
Koroške novice.
Za ilfkarts In cen« vpraiajts v i
DRU2BINI PISARNI, 19 State St., N. Y. C.
ali pa pri lokalnih agentih.
NAZNANILO.
Conemaugh, Pa.
Tem potom naznanjam članom društva sv. Alojzija *!. :'.ri -ISKJ. v < 'oneniautrh. da se Ihi na prihodnji seji dno 16. maja razpravljalo o jako važni zadevi za društvo in sploh za tukajšnjo okolico rad; združitve vseli tukajšnjih Iruštev Frank lin-t'oiie-maugh v cn<< celoto, kar se tiče dvorane in lokalnih razmer sploh. Zatorej so prošeni vsi člani tega društva, da se blagovolijo vdele-žiti omenjene seje. kar je jako i važno za vsakejra posameznika v splošnem. >Seja se začne točno «»b 10. uri dopoldne. Pridite vsi. da ne bo pozneje kakega nesporazuma glede sklenitve te zadeve.
Z bratskim pozdravom
John Urezovec. (2K. S&13—5)
Celovčani protestirajo.
Dne 11. aprila je eelovški župan sklical na Novem trgu veliko skupščino, ki naj bi protestirala
proti temu. da se z.jugoslovanske
strani širijo vesti, kakor tla bi iVloveani in prebivalci v glasovalni coni 11 želeli, da rridejo pod jugoslovansko gospodstvo. Trg. -cjer se je vršilo protestno zborovanje, je bil okrašen z zastavami, vdeležba pa je bila klavrna. Zborovanja se je v prvi vrsti vdele-<ilo nemško uaeijonalno uradni itvo, vsi nemški nacijonalni votli telji, od trgovcev, obrtnikov, zla-»ti pa od kuietskega prebivalstva ie bilo navzočih prav malo za topnikov. tako da se laliko trdi. la je zborovanje doživelo velik iasko. Kot govornik je nastopil •elovški podžupan Pressien, ki je zavračal jugoslovanske trditve, la bo dober del Celovcanov in i met skih občin v coni H pri plebiscitu glasovalo zu »Jugoslavijo, ^a njim je govorilo več govornikov, ki so vsi naglašali, da ni za • odnega Korošca, ki bi ne vedel la je Koroški edina rešitev, a.k<» e zdniži z Avstrijo. Ti govorniki o bili večinoma uradniki, ki pač •'cdo, zakaj se navdušujejo za Av-| .tlijo. V imenu nemških beguncev i z glasovalne cone A je govo-f-_
•il kakor p^ajo n,n,ški lis,i NAZNAN1L0 IN PRIP0E0ClL0 ijih — starešina . Njegovo ime
»revidno zamolčo. Na skupščini je Rojakom naznanjamo, da potu-lila sprejeta resolucija, v kateri Je P° ^žavi Pennsylvania rojak
c zavračajo vsi jugoslovanski _
»oskusi \-plivati na koroško ljud-1 tvo s surovo silo in neizpolnjivi-ni obljubami, zahtevajo takojšno j zvršitev plebiscita ter izraža pre-»ričanje. ila bo izid ljudskega gla-
Cosulich črta
Direktno potovanje ▼ Dubrovnik (Gravosa) in Trst.
ARGENTINA ... susquehanna pres. wilson
5. Junija 12. junija . 8. julija
Potom listkov, izdanih za vsa kraje v Jugoslaviji in Srbiji
Razkošne ugodnosti prvega, dru-K«fia in tretjega razreda
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno vin«.
PHELPS BROTHERS & GO.
Passenger Department
4 West Street	New V«k
(• > . f *t I	L k. ft. V
^ -C; N p__- > v* c
> V ^ Cs	.V/
i, ■ / "	' ■ . V/
—	—^ .
^ i - ' • -
- ^ .	c ri
^ .	S JV i(

\ ' v> T i" '
m-
I' V * »i 11

Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandero, zastavo, re_ galije, kape itd. ali pa kadar potrebujete godbene inštrumente na | lok ali pihala, ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vprašate. Vprašanje vas stane le dva centa, pa si bodete prihranili dolarje.
Imamo največjo zalogo vsakovrstnih inštrumentov v novi zalogi. Cenike na zahtevo brezplačno.
VICTOR NAVINŠEK
Iščem svojega prijatelja ANTONA FIIJPČIČ. iwma je iz vasi Tabre blizu Novega grada na Primorskem. Imam mu nekaj važnega za poročati. Pred štirimi leti se je nahajal na Primero, Colo., in sedaj ne vem. kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov. da mi ga javi. bolje bi.pa bilo. če se mi sam oglasi. — Joe Phillips. 1124 South Santa Fe Avenue, Vueblo, K 'olo.
SVARILO
331 Greeve Street.
Conemaugh. Pa.
'I
iovanja zojx*t vzpostavil enotno Koroško od Tur do Karavanskih grebenov.*" Da so celovški mogoe-liki smatrali za potrebno, da jav-io nastopijo proti 7. vso trdovrat-i ost jo se vzdržuj oči m vestem, da n trgovski, obrtniški in kmetski loji v glasovalni coni B in v Oe-ovcu v znatnem številu za .Tngo-lavijo in da se cisto nič ne 11a-dušujejo -za Avstrijo, je na<l vso značilno. To dejstvo samo potrju-ie resničnost vseh vesti, ki smo jih tudi mi v tem oziru zabeležili.
V
DRUGI ZVEZEK.*
rt
-f 1. Poglavje. 8KBASTIJAN GILBERT. *
Iz Pliberka.
V soboto 20. siiAca smo poko-»ali v Nonči vasi bl^ngo Liziko Pi-•arnik iz Šmarjete. N. v m. p.!
Iz dmartnega pri Radi.
Tukaj je v FiSerjevi gostilni zbirališče tihotapcev. Tam so za-učili naši varnostni organi zve-t-r dva konja, ki so jih mislili ihotajM-i spraviti čez mejo^Tiho-
apci so pustili konje in zbežali.
ISad bi izvetlel za mojega brata ANDREJA KERZNAR. podo-mafe Vrbočki. Doma je ixl N«-ve Štifte pri Gornjem (iradu Štajersko. Prosim rojake po A-meriki, če kdo ve za njegov naslov. da mi ga naznani, ali naj se mi pa sam javi. — Lucas Kerznar. R. F. D. 1. JioX 6!» E. Eniimelaw. Wash.
(11-13—5)
Zadnje čase se je doznalo, da se na pošti v Jugoslavijo mnogokrat pripeti, da ja iz registriranih pisem ukraden gotov denar in celo čeki. Pismo prejme naslovnik, a jfcotov denar in ček pa izgine. To pa pripet;, ker vojaška cenzura. odpira pisma, in nepoklicani ccnzor pobere zase, kar mu prav pride v teh časih navijanja cen. Izvedeli smo, da je Slovenka kupila ček za 2000 kron in ga poslala v Domžale v registriranem pismu, ček je izginil, besede pa v pismu: tu ti pošljem ček za 2000 kron pa tako prečrtane s črnilom, da se ni dalo brati.
Ne zatrjujemo, da vsi cenzorji kradejo, a dobe se pa le brez-vestneži, ki take stvari zasebe ob drže.
Rojake svarimo, da naj nikari več ne pošiljajo gotov denar v pismih v Jugoslavijo, ker pripeti se kaj lahko, da ga ne dobi on, ko mur je namenjen. Najboljše je denar pošiljati po dobri banki, Id ima v Jugoslaviji dobre zveze, ka tere hitro, sedanjemu času primerno izplačujejo, tako na pri mer smo dobro prepričani, da kr čekovni urad v Ljubljani prav do bro sedaj posluje in tudi prime roma hitro plačuje. S kr. čekovnim uradom v zvezi pa je tudi FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, kateri je sedaj prav zadovoljen, da se poslužuje te poti, ker prepričal se je, da čekovni urad izplača nakazila od dneva ko gredo iz New Torka v i do 5 tednih.
GEORGE WALETICH,
ki je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda in izdajati pravoveljavna potrdila. Sedaj se nahaja v državi Pennsvlvaniji. Prosimo rojake, da mu gredo na roke in ga priporočamo. Za naklonjenost se vam že vnaprej zahvaljujemo.
Upravništvo Glas Naroda.
Kako je Avstrija intrigirala
Pod tem naslovom je izšla slavna knjiga našega rojaka
Dr. Josipa Goričar-ja in Lymen B. Sto we
DROF. HART na Harvard univerzi pravi: — To je ena najbolj značilnih knjij* te^a časa.
Ko je odšel predsednik Wilson prvič v Pariz jc načelnik inteligenčnega depar-tenienta armade združenih držav zbral nekaj dokumentov, ki so se mu zdeli potrebni, da jih predsednik prečita, ]>red-110 se sestane konferenca. Med temi dokumenti je bil rokopis te knjige.
Hon. Maurice Francis Egan, bivši ameriški poslanik 11a Danskem, je podal v 4 * New York Times" svojo oceno o tej knjigi in pravi: — Ta knjiga jasno po-kazuje vse intrige, zarote in diploma-tiene tajne procese, ki so vsilili absolutno nepripravljeni Evropi vojno.
Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York City
STANE $3.00
lš»Vm bratranca	ALOJZIJA
SAJN. podoniače	Andre jo v iz J11 rži da se
I
Sedaj smo dobili v zalogo najnovejše glas- J ne prave Colombia Gramofone. ^Tukaj vam je slika, slane vas le $32.50
pri St. Petru. Prosim.I ^ mi oglasi. Jaz liiulwig 4
log
V tr«mi>tkii. ko »e flilbert pokazal, so navditaeni stavili pred-da se pon«**** jetnika v triumfu naokrog m ta predlog ie bil »prejet iitffliwo.
(tilbert je zelo Zdel, da bi tiiei temu porrieenjo, m to ni bilo Njega, Biliola in Pitova so ie spoznali Ijsdje. k
Sajn se nahajam na Vandalia. IJox 104. Allegany. N. Y. (11-12—TO
OGLAS.
L'Uki-JfiM.TI
S	Imam tndi nove cenike za prav« Kranjske Columbia plošče.
0	Pišite pojn takoj.
Ta gramofon igra tako glasno da ga slišite na miljo daleč.
— — ^-----— m	Bres eolnine ga ahko nesete ▼ lrafra kadar greste v stari kraj.
je kdo iz.ned mojih intimnih	Ve posabite da boste pošteno postreieni za Vaš denar vedno
jateljev videl plavati po kakem 4	le pri'
rihnikn naj jo bivoli prijaviti j	,VAH	84 Main
na uredništvo Glas Naroda pod naslovom J. Mojdelon.	J
Conemaugh, Pa.
I
Uspehi v dvajsetih dneh alf se van pa vrne d**nar.
Proizvaja bogato rdečo kri, močne stanovitne živce, življenja polne možice In ženske.
če ste slabega zdravja in pri slabi moč:, če se vam
n?. vaše te,° m?če .ne se že nave-iS»e	narkotična .rej*t v,, potem ,k>U u-
čutiH rfn^'i '' J? upp.videli bo-,te. kako hitro	bo-U.
fawhavuS^ 2n»mfi ek*r	dsrtin	bolezni, kot
^rimet t'^hi^y ' r'"Wr,la"cn<? bolezni, glavobol, nevr^lsrij«. ""i^J^T ?,ab'	»tprebava. vetrovi in kolcanje zatlrtje
pornanjkanje živahno,ti. nervožn "t^ »el
železu in fosforju - ter je hrana krvi in iltclm ^ ^
SisST:
vriše in kra«neii» Sl.wV xr ' X'^1	m postavne može. idn,-
ne zdwvil k^U^^ ^Tov^Ur*"TOJ1* V vsebuje omamljivih »red^ter.
C	■ ■.■.	«• t <S5jOC» d-Uri**. J«M|t« Nu«o-Ton* d>Vi
A	<»»>	« uapekom. vršite preostanek zarao . škatle im Mi vam bomo ta*
K <»J Viaik dmmmr. Vuhte. dm a« morete iuuhiti niu penija. - Mi prevzamemo rixiko.
9 --—-KO NAM<>tATF^ SE POSLir±ITE TECA KUPONA.___
R National Laboratory. S. 20 — 537 South Dearborn St.. Chicago. DL	,
Gospodje:—Prosim, dobite prUoženo..............z* t«, mi po4Uit«	1
ateklente Nura-Tone.	poeijis«.............
.............................-1
..............................J
Cesta in itr. ali R. F. D. M«a to...............
. Driava
BOJIH V1BOOAJTB 8EV4 "OLA8 H ▲ K O D A". IAJ.
rata sLorarm ommnx t sdeuIshih vmIavajl