Stev. 36.
V L3IIBLJHNI, v sredo 22. septembra 1915.
Leto II.
Iz bojev na hercegovsko-črnogorski meji: Borba dveh patrulj blizu Čajnice, pri kateri je bil predrzni napad
Črnogorcev odbit z velikimi izgubami za napadalce. ,
G. W. Appleton: 35. nadaljevanje.
Žrtev zarote.
Roman.
Nedolgo nato je prišel zopet paznik v mojo ječo ter mi rei<el osorno:
»Vzemite s seboj svojo številko in pojdite z mano! Nekdo hoče z vami govoriti."
Hitro sem pobral svojo številko B. 107 ter odšel vznemirjenega srca za paznikom. Kdo neki je, ki prihaja k meni in kaj li prinaša novega? Toda dolgo mi ni bilo treba razmišljati, ker moral sem iti le po stopnicah v malo obokano sobico, kjer mi je skočil naproti Mortimer ter se oklenil moje roke.
„0 moj ljubi prijatelj, kako se ti godi?" je vprašal sočutno, ko me je pozorno pogledal.
»Kakor vidiš, sem sedaj le še številka — topa stvar ... ne več človek!" — pokazal sem na številko na svojih prsih ter vprašal: „In kaj Marcela?"
Ni mi odgovoril takoj, kakor bi premišljal, kaj naj reče.
„Ali prinašaš zle novice? Zakaj molčiš?!"
»Nič hudega ni," je odgovoril; »kaj se vznemirjaš takoj! Ampak preveč ji gre k srcu. Zelo se je razburila, ko je zvedela, kaj se ti je zgodilo. Obtožuje samo sebe, da je kriva vse tvoje afere. Bila je neutolažljiva; niti Helena je ni mogla potolažiti. Vztrajala je pri svoji misli, da je od prvega hipa, odkar je prestopila prag tvojega doma, prinesla vso nesrečo v hišo. Helena in Lucy sta morali čuti vso noč ob njej, ker se je bilo bati, da stori iz obupa kaj nepremišljenega."
„Uboga Marcela," sem ihtel, „u-bogo dekle. Da, vedel sem, da me resnično in zelo ljubi!"
»No, danes je že mirnejša, mnogo mirnejša," me je tešil prijatelj. »Posrečilo se je nama prepričati jo, da ni ničesar kriva, a da se boriš ti zanjo, ki te torej z malodušnostjo ne ne sme begati in žalostiti, nego te mora s pogumnostjo vzpodbujati k vztrajnosti. Lucy nama je prav izdatno pomagala, ker je zelo zgovorna in prav pametno dekle."
Nekaj sekund sploh nisem mogel odgovoriti; potem pa sem dejal:
»Malo si me že potolažil, toda bojim se še zmeraj zanjo. Rotim te: pazi na Mar-celo! Naši sovražniki so vsega sposobni. Odvesti jo morejo in bogvekaj še vse! Zarotniki so skrajno predrzni in nasilni."
»Bodi brez skrbi! V tem oziru nisem pozabil nobene previdnosti. Celo dva zasebna detektiva sem najel, da stražita Mar-celino sobo noč in dan. Alnogo bolj me skrbi zate. Sum postaja močnejši in dokazi tvoje krivde se množe. Vse se kupici nad tvojo glavo! Celo Gregory ga je zelo polomil na tvojo škodo in zdaj je siromak čisto obupan. Ne more se potolažiti, da je storil toliko oslarijo."
Začuden sem gledal Mortimerja.
„Ne razumem te ; kako se more Gre-gory neugodno izjaviti glede mene?"
„No, stvar je takale: Med mojo odsotnostjo in še preden je zvedel, da so te prijeli in zaprli, je prišel neki kriminalni
uradnik ter ga je izpraševal, kaj si prejšnjo noč počel. In ne da bi bi! vedel, za kaj gre, mu je Gregory povedal med drugim, da si dal pred svojim odhodom k teti napolniti stekle-ničico z akonitom ter da si ga celo vprašal, koliko se sme tega strupa za človeka brez nevarnosti uporabiti."
»Kaj je hudega, če sem ga vprašal tako? Moje vprašanje je bilo vendar nedolžno, odkrito, brez zlega namena!" sem se razjezil.
»Gotovo. Verjamem. Toda sodišče more slutiti zli namen. Saj veš, da zločinci navadno zagreše kakšno neprevidnost, in tako se je zareklo tudi tebi, bodo sodili.  Ti vprašaš svojega asistenta, koliko kapljic akonita deluje smrtno, nato odideš k bolnici in še isto noč se znajde tvoja stekle niča s strupom v bolničini sobi. Steklenica je prazna, a tvoja teta, ki te je malo ur poprej še grajala, kaj stikaš med njenimi zdravili, umre zastrupljena z akonitom.   Kaj poreče k tem slučajem visoko angleško sodišče?   Kako hočeš pobiti strašni sum, ki ga je Gregoryjeva naivna izpoved seveda še silno okrepila in utrdila?   Nadalje se je našlo med stvarmi, ki so ti jih včeraj pobrali v policijskem zaporu, tudi še pismo gospoda Bartona, v katerem ti javlja, da teta zate neugodne oporoke še ni podpisala, zato da ne bodi nespameten ter porabi ugodno priliko.   Menda mi ni treba še posebej razlagati, kako si je sodišče razlagalo to pismo, ki si ga prejel bas na dan umora.   Barton je zaradi tega strašno razburjen, kajti pismo je sestavljeno res tako nerodno, da bi na prvi hip marsikdo lahko mislil, da je odvetnik tvoj sokrivec, da te je vzpodbujal k umoru.  Seveda Barton ni izgubil vere vate, a tudi ne poguma, da te izreze; razjasnil sem mu marsikaj, kar mu je bilo doslej neznano in kar sem vedel le jaz. Toda nakupičilo se je proti tebi toliko tehtnih »dokazov" tvoje krivde, da je v resničnih skrbeh. Skratka, stvar je prav resna in neprijetna, in treba bo mnogo truda, preden te izrežemo iz te afere.
No, naslikal sem ti vso zadevo nalašč precej mračno, da je ne smatraš za malenkostno. Tvoja pravda bo senzacija! Delika-tesa za žurnaliste! Razume se, da se hoče-
Kako je pri ruskih topničarjih. To fotografijo so našli pri ujetem ruskem vojaku.
Castelnuovo v boki Kotorski.
stran 2.
TEDENSKE SLIKE.
36. štev.
mm
i hI   i ilŠ^lmkii     I
mo boriti z vsemi sredstvi in z vsemi močmi za tvojo svobodo. V trdni veri na pravičnost usode, i<i nam je bila doslej še vedno mila, ne dvomim niti najmanje, da končno prav gotovo zmagamo. Seveda te je zadel zadnji udarec tvojih sovražnikov silno hudo, ali — zopet ti rečem — nikari ne izgubi poguma, marveč prenašaj vse moško in potrpežljivo."
Mortimer je govoril tako resno, da sem pač moral spoznati svoj izredno težki in opasni položaj; zbrati je bilo treba torej vso energijo, da sem ostal kolikortoliko miren. Njegove besede so napravile name globok vtisk. Če je že njega strah za bodočnost, kako bi mogel ostati ravnodušen jaz, ki mi je šlo za glavo!
„Mortimer,"  sem  dejal  ginjen, »usoda mi je že sedaj mila, ker mi je poslala prijatelja, kakoršnega bi našel med tisočerimi jedva enega. Prinašaš mi novo^ življenje, nov pogum, novo nado. Čutim se zopet močnega. Moj pogled je jasnejši in svobodnejši. Sedaj vem, da bp končno vendarle zmagala pravica. Čim težji boj, tem lepša zmaga!  Reci Marceli, naj zre zaradi mene zaupno v bodočnost ter naj si ne dela še nadalje očitkov, ki nimajo iiikake podlage.  To bi me samo žalostilo in me morilo. Meni pa je treba ledene mirnosti.  Saj je res, da bijem ta boj zaradi nje, toda niti najhujša neprijetnost ne more iztrgati iz mojega srca vroče ljubezni, ki jo gojim do nje.  Reci jej, da gleda usoda dobrohotno na nesebično ljubezen, kakoršna je najina; naj zato ne izgubi potrpljenja in naj nikari ne obupa.  Mortimer, stari prijatelj, saj komaj vem, kaj govorim, ali ti si naredil iz mene zopet moža . . . Sedaj pa k stvari sami . . . Kakšno ulogo igra kolega Pennyfeather pri tej stvari?"
„Eno glavnih, dragi moj; hotel sem ti pravkar govoriti o njem. On sam te je prvi ovadil, — ali je storil to iz vestnosti, ali —" tu je Mortimer hipoma umolknil.
„Ali kaj?"
»Skoraj bi se bil zagovoril. Eskula-povi učenci ste — kakor Cezarjeva žena — vzvišeni seveda nad vsakršnim sumničenjem. Bila je samo hipna misel. Spoštovanega Pennyfeathra so brezdvomno vodili najpo-
štenejši nagibi. Ovadil te je, ko je bila tvoja teta komaj mrtva. Odločil se je za ta čin izredno hitro. Takoj mu je bilo jasno, da gre za zastrupljenje z akonitom. Precej čudno, kaj? Mora biti že prav posebno moder mož. In, kakor rečeno, dosegel je zaporno povelje, preden je utegnil sodnik prebaviti svoj zajutrek. Videti je, da se mu strašno mudi, spraviti te na vislice, in kakor vse kaže, se boš pač moral zagovarjati pred porotnim sodiščem."
»Po poslednjih izkušnjah prinese to vsaj nekoliko izpremembe v vso zadevo," sem odgovoril trpko.
»Resnično, to vsaj nekoliko prekine dolgočasno enoličnost; stvar pa bode imela še drugo prednost: sovražniki bodo morali z barvo na dan; potem bomo vedeli, kaj nam je storiti."
»Rad bi vedel, ali je nadzorniku Be-aleju že znana ta nova afera."
(Dalje prihodnjič.)
Poljaki in njih krvava zgodovina.
(Dalje.)
Poljsko kraljestvo, ki je imelo med svojimi državljani poleg vsegamogočnih poljskih velikašev in podkupljivih poljskih plemičev še miljonsko brezpravno poljsko kmetsko in meščansko ljudstvo ter na sto-tisoč Nemcev in Judov, je bilo že po svoji notranji gnili upravi in po nasprotujočih se interesih državljanov razkosano in bolno; a 1. 1569 je kralj Sigismund II. Avgust skle nil še z Litvinci takozvano ljubljinsko unijo. V Ljubljinu se je namreč proglasila združitev Poljske in Litve, ki naj bi bili nerazdelna enota s skupnim kraljem in skupnim državnim zborom v Varšavi. Poljski so se torej priklopile litevske Vojvodine Polesje, Volinj in Kijev.
Toda s tem je pridobila Poljska le tuj element, ker Litva je bila po narodnosti maloruska (ukrajinska) in ruska. Vrhu tega je Litva ohranila svojo lastno upravo ter svoje vojaštvo in lastne finance! L. 1561 pa je pridobila še Livonsko (t. j. Livonsko, Estonsko in Kuronijo), ki je bila nemška po prebivalstvu in jeziku ter je tudi pod poljsko krono obdržala nemški uradni jezik, lastno upravo in nemško augs-burško vero. V poljskem kraljestvu sta bili torej še samoupravni državi: Litva in nemška Livonska, kar je vladajočo anarhijo v kral estvu še izdatno povečalo. Poljaki, Malorusi, Nemci in Judje so bili v tem nesrečnem, večno nesložnem kraljestvu brez reda in discipline med seboj vedno v laseh in izdajali so drug druzega.
Ko je umrl zadnji Jagjelovec brez moških potomcev (1572), so se začeli boji raznih kandidatov za trhli poljski prestol. Plemstvo se e prodajalo tem kandidatom ter je izsiljevalo denar pri ']     vseh.   Ker je bil Henrik Valois, brat francoskega kralja Karla IX., najbolj ?     radodaren ter je plačeval največjo pod-5     kupnino, so poljski velikaši I. 1573 izvolili njega za poljskega kralja. Ta francosko-poljski kralj je zajamčil versko svobodo ter je dovolil, da senat (t. j. velikaštvo) po svoji volji začenja vojno ali sklepa mir ter da se le z
Glavna ulica v Levicu na južnotirolskem bojišču.
Cerkvica in razvaline  gradu v Mori ob Adjži v južni Tirolski.
36. štev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran. 3
dovoljenjem državnega zbora pozove vojsko k orožju. Tako je postal kralj igrača v rokah mag-natov, ki so bili resnični vladarji Poljske. Ker kraljeva čast ni bila več dedna, so se poslej ob vsaki novi volitvi kralja dogaja'a mešetarjenja, podkupovanja in sleparstva. Po Henriku Valois, ki je vladal le leto dni Poljakom, so izvolili magnatje erdeljsko-madžarskega vojvodo Štefana Bathoryja (1576—1586) za poljskega kralja. Bathory je bil energičen mož, ki je iznova utrdil kraljevski ugled; kmalu se je za-plel v vojno z Rusi, Tatari in Turki, ki so prizadeli Poljski nepopisno mnogo gorja. Po Batho-ryju je prišel na poljski prestol sin švedskega kralja Ivana Wase, Sigismund III., ki je iskal v zunanji politiki le lastnih koristi, protivne poljskim. Ta Sigismund III. je postal kmalu tudi švedski kralj, a Švedi so se mu odrekli ter si izvolili novega kralja v osebi Karla IX., ki je bil stric Sigismundov. Poljsko - švedski kralj Sigismund je nato začel vojno s Švedijo, ki je trajala 60 let. Kralja Karla IX. sin in naslednik, slavni švedski kralj in poveljnik Gustav Adolf je porazi! poljske vojske ter osvojil za Švedijo večji del Livonske, Kuronijo in poljsko Prusijo. Tako so Poljaki krvaveli za Šveda v bojih proti Švedom. Ko so izbruhnili po umoru napačnega Demetrija v Moskvi nemiri, so zasedli Poljaki Moskvo ter vsilili Rusom Sigismundovega sina Vladislava za carja. A nasilnost poljske vojske je ogorčila Ruse, da so oklicali Mihaela Romanoviča za ruskega carja (1613) in Vladislav se je par let nato sam odpovedal carski časti. Ivan II. Kazimir (1648—1668) je imel silne boje s kozaki v Ukrajini. »Smrt šlahti, smrt zatiralcem, samopašnim velikašem!" je bil vojni klic kozakov, ki so pod vodstvom Bogdana Hmeljnickega strašno porazili kraljevo poljsko vojsko. Splošna sklicana poljska vojska je pa sramotno zbežala iz strahu pred ko-
zaki, ki so se zvezali s Tatarji in Turki proti Poljakom. Poljaki so se zopet utapljali v krvi in vsa vzhodna Poljska je bila eno samo pogorišče in morišče. Bogdan Hmeljnicki je osvojil tudi Lvov in pol današnje Galicije ter nato povabil ruskega carja Alekseja, naj zasede Ukrajino. Car je zagotovil kozakom vse njih svoboščine, samoupravo in lastno sodstvo. Tako je izgubila Poljska zopet veliko pokrajino zaradi
lakomnosti in nestrpnosti plemstva. Takoj nato je napadel Poljsko švedski kralj Karel X. in pobijal poljsko vojsko, ki je zaman klicala kozake na pomoč. Poljski kralj se je končno odpovedal vsem pravicam do švedskega prestola. Ivan III. Sobieski (1674 do 1696) je priboril Poljakom zadnje bojne lovorike. Imel je za ženo Francozinjo, a kmalu se je zvezal z dunajskim cesarjem proti nasilnim Turkom. Ko je pridirjal Kara Mustafa proti Dunaju, mu je Sobieski s svojimi Poljaki pri-hitel na pomoč in največ pripomogel, da so bili Turki premagani. Naslednja leta vrli Sobieski ni imel sreče s Turki; hotel je v Moldaviji ustvariti za svojega sina samostojno kneževino, a je bil večkrat premagan. Odstopil je Rusom Kijev in južnovzhodno Poljsko, da bi mu pomagali, a turška premoč je premagala ves junaški poljski napor. Njegov naslednik je bil tujec Saksonec, Avgust II. Močni, ki je prestol kupil pri poljskih magnatih, se brigal le za ženske ter je sam trikrat predlagal delitev Poljske. Ker se je ta izdajalec zvezal z Rusi proti Švediji, je pridrl Kari XII., pokončal pol Poljske, osvojil Varšavo in Krakov ter odstavil Avgusta, na njegovo mesto pa posadil slabiča Stanislava Leščinskega. Car Peter Veliki pa je premagal Švede pri Poltavi (1709), Avgust se je vrnil in Stanislav je zbežal. Vojna s Karlom XII. je prinesla Poljski le novo sramoto, strašno opustošenje in kugo, ki je Poljake morila skoraj po vsem kraljestvu. Vsa mesta na zahodu so propadla. Kralj Avgust se ni brigal za gorje svojih državljanov, nego je živel dalje skrajno nenravno s svojimi ljubicami, ki jih je imel cel harem kakor turški sultan. Nasilnosti njegovih saksonskih vojakov in ogromne rekvizicije za saksonsko vojsko so Poljake toli razburile, da so naprosili ruskega carja Petra pomoči. Poljaki so se uprli lastnemu kralju in kraljevi vojski ter so prosili pomoči Ruse 1 Car
Cesta iz Kotora na Lpvčen in Cetinje: Torišče bojev s Črnogorci.
Vladna palača v Varšavi.
stran 4.
TEDENSKE SLIKE.
36. šteT.
Peter Veliki je res poslal rusko vojsko na Poljsko, odkoder se ni hotela več umakniti, čeprav je kralj Avgust odstranil saške vojake. V Poljski je vladal ruski poslanik kot carjev namestnik. Po Avgustovi smrti so izvolili poljski magnatje iznova Stanislava Leščinskega za kralja (1733), ker je imel zaslombo v Franciji. A Stanislava nista hoteli priznati Rusija in Avstrija; zato je izbruhnila med Francijo in Avstrijo poljska prestolonasledstvena vojna (1733 —1738), Rusi pa so na poljski prestol posadili Av-gustovega sina. Avgusta III., ker je Rusom odstopil Kuronijo. Stanislav Leščinski je nato drugič pobegnil! Avgust III. (1734 do 1763) sploh ni hotel živeti med Poljaki, nego je prepustil vodstvo državnih poslov ministru Nemcu Brijhlu! Poljska se takratnih vojn ni udeleževala, vendar so sovražne vojske pustošile po deželi, kakor da bi ne imela nobenega kralja. V avstrijsko-rusko-turški vojni so korakali Rusi čez Poljsko in v 7-letni vojni so taborili Rusi stalno na Poljskem ter se obenem bojevali s Prusi. Državni zbor sploh ni več deloval. Magnati
SO se razdelili v dve močni stranki ter se med j seboj pobijali z največjo srditostjo. Tako se je približal konec samostojnosti poljskega kraljestva in konec poljskih kraljev. (Konec prihodnjič.)
Vojna z Italijo.
Na Krasu ponoči.
Laška artiljerija, ki je bila spočetka napram naši v premoči, in infanterija, ki je je bilo prve dni na laški strani mnogo več kakor naše, sta Italijanom pripomogli, da so se mogli polastiti nekih stališč ob robu Doberdobske planote. Te postojanke so Italijani spretno izpopolnili in dogradili, pora-bivsi ugodnosti valovitega hribovja. Na mnogih mestih so napravili eno nad drugim zidovje iz skal in kamenja, zlasti ob bokih svojih čet; takozvane »mrtve kote", kjer je mogoče priti sovražniku do živega, pa so zavarovali s posekanim drevjem, ki so mu prikrajšali in zaostrili veje ter jih prepletu z žičevjem. Že to je bila za nas precej močna ovira. Utrjena pa je bila še z mnogimi strojnimi puškami in brzo-strelnimi topovi; onstran Soče so prežale na nas sovražnikove težke baterije, ki smo jih mi mogli komaj opaziti. Sprva smo si morali prizadevati, da obdržimo svoja stališča, in šele pozneje, ko so nam dospela
ojačenja, smo mogli misliti na protisunke. Ker so pa Italijani, čim bolj smo se jim
bližali, ozemlje pred nami tembolj obstreljevali, smo se jim mogli približevati le kora-
koma, v odsekih. V ta namen smo tu in tam osredotočili na določene točke svoje pehotne napade, druge točke pa smo skušali držati in varovati proti premočni sovražni artiljeriji z vedno novimi ovirami. Naprava teh ovir je povzročila ob intenzivnem sovražnem ognju cesto precej naših izgub. Italijansko topništvo je navadno streljalo na nas ponoči in podnevi ter vsak hip je bilo pričakovati kakega pehotnega na-oada. Vsled tega so bile sprednje črte oja-čene, rezerve pa alarmirane. Napravljanje ovir in utrdb ob neprestanem sovražnem topniškem in pehotnem ognju ter ob razsvetljevanju ozemlja z raketami in svitlometi za nas ni lahka naloga. Malo počitka smo dobivali šele ob vročih opoldanskih urah, ko sta hlap in para sovražniku zakrila tarčo. Tedaj je bilo v sprednjih jarkih in ob zidovih le malo moštva, ostalo je počivalo in spalo zadaj po doHnah in pobočjih, kamor niso segale sovražne krogle.
Podnevi grme topovi, ponoči pa se delajo zakopi in ovire, a včasih se vrše spopadi pešcev, čet in patrulj.
Z Doberdobske planote.
Vojak Simon Sirca piše:
Predvčerajšnjim in včeraj smo imeli zopet krvave boje z Lahi. Grmelo je tako, da drug drugega nismo culi. Le z znamenji smo se sporazumeli. Morda poznaš dober-
Ruski strelski jarki na Poljskem.
Poljski begunci se vračajo pod zaščito nemških vojakov v svoje
opustošene vasi.
Pohod nemške armade skozi Varšavo.
štev. 36.
TEDENSKE SLIKE
Stran 5.
-J.-ŽE, -
dobsko jezero, ki v resnici ni drugega, kot močno močvirje, ki se razteza od Doberdoba proti jugu do vasi Jamlje in meji na tržiški (monfalkonski) prelaz La Rocca. Lahi so pričeli napadati zahodno obrežje tega močvirja in mi smo bili v veliki nevarnosti, da poginemo pod ognjem tisočerih topovskih strelov. Tu je prišla našemu poveljniku na misel zvijača: mi na ogenj sploh nismo odgovarjali. Sovražnik, misleč, da nas ni več okrog močvirja, je ustavil ogenj in poslal tri bataljone pehote naprej. Samega veselja bi bil za-ukal — ko bi smel — ko sem zagledal polentarje. A treba je bilo molčati in čakati, da pridejo na muho. Ko so prišli dovolj blizu, smo mi otvorili ogenj brzo-strelnih pušk in naskočili polentarje, ki so zbežali preko La Rocce v tržiško plan, kjer so bili že pred tremi meseci. Mi smo imeli le par ranjenih, od katerih je umrl le eden. Lahi pa so pustili pred nami na stotine mrtvih, a mnogo so jih odnesli s seboj.
Sneg na Krnu.
Na Krnu je zapadel sneg. Gosta megla med vrhovi onemogočuje skoraj vsak artiljerijski boj. Kdor opazuje gorske postojanke na najvišjih vrhovih, dobi pojem, kako težavna je že v mirnih časih hoja v teh gorah. V snegu je v višinah 1000 do 2000 metrov — Krn je visok 2245 metrov — vsaka operacija izključena. Naši vojaki so že preskrbljeni s kožuhi in s toplo spodnjo obleko. Mraz in sneg jih nista presenetila. Moštvo pripoveduje, da italijanski vojaki, kar so videli pri padlih in pri ujetnikih, niso pripravljeni za vojsko v gorah. Oblečeni'so še precej v letne obleke; plašči bersaljerov in alpinov ne varujejo veliko proti mrazu. Naše čete — veliko jih je bilo pozimi v Karpatih — so proti mrazu bolj utrjeni. Laški ujetniki zelo tožijo celo o večernem mrazu v dolinah. Snežni metež zavira seveda tudi laško artiljerijo na vrhovih, ki jih tudi pokrivata sneg in megla. Na najvišjih vrhovih postavljene laške artiljerije zato nekaj dni že ni več čuti. Na Doberdobski planoti traja podnevi zmeren artiljerijski ogenj. Južno od Sv. Martina je poizkušala laška pehota približati se našim postojankam, a je naša artiljerija temeljito pokončala njihovo podzemsko kopanje. Tudi zahodno od Griže-vega Brda je naša artiljerija večkrat zadela in razkropila laške čete, ki so se zbirale. Vzhodno od Polazza so se nameravali Lahi z novimi četami zagrizti v rob visoke planote. Njih napadi so se pa zlomili, in novi kupi mrličev povečavajo strašni vtis, ki ga dela polje mrličev. Pod našimi postojankami je cel nasip mrličev, ki gnijejo. Naše strelske jarke zahodno od Sv. Martina so obstreljevali te dni Italijani z dušljivimi bombami, a naši vojaki so imeli pripravljene obrambne krinke, vsled česar je ostalo tudi to obstreljevanje brezuspešno.
Avstrijske bombe v Veroni.
V Veroni so se pojavila avstrijska letala, ki so imela ogrske zastave, katere
se prav lahko zamenjajo z laškimi zastavami. Letalci, ki so bili pozdravljeni z velikim navdušenjem (Lahi so mislili, da so njihovi), so neovirano mejali bombe, ki so napravile veliko škode.
Dalmatine! o goriških Slovencih.
Čitamo iz peresa Dalmatinca K. N. pismo, ki govori o goriških Slovencih: »Imamo okope in pozicije, ki niso mnogo oddaljene od hiš slovenskih kmetov. Iz teh hišic nam strežejo vsi; prinašajo nam vode, za nekatere oddelke kuhajo kosilo in perejo robo ali nikoli ne zahtevajo vinarja. Neka slovenska žena je odgovorila, ko smo jo hoteli obdarovati, da ne sprejme nič, da ima sina v Boki, ki jej je pisal, kako dalmatinske matere lepo ravnajo s slovenskimi vojaki. Nekateri naši Dalmatinci so ji poljubili roko in ona jih je blagoslovila. Verujte, mnogo je prizorov, ki ganejo človeka do solz. Naši so zvečer molili; prišli so slovenski otroci, poslani od doma, da ž njimi skupno molijo, da se vrnejo njih očetje zdravi domov. Veliko je srce tega naroda in dvakrat smo ponosni, da mu branimo domovino."
Minoli teden.
Prodiranje avstrijske in nemške armade na Rusko se nadaljuje, dasi zadnje čase nekoliko pre-vidneje in počasneje in dasi se je na nekaterih točkah celo nekoliko ustavilo. Rusi so dobili namreč na razna bojišča izdatna ojačenja in tudi novo municijo ter se ponekod prav trdovratno ustavljajo in srdito branijo. V vzhodni Galiciji so poizkušali Rusi celo s protinapadi, ki pa so bili odbiti. Pri Tarnopolu so se nemške čete generala Bothmerja malo umaknile, a že naslednjega dne zopet udrle
naprej. Tudi čete Bohma-Ermo-lija so imele pri Aleksincu v vzh. Galiciji z Rusi trde boje^ ki so se zaključili za nas uspešno. Pflanzerjeva armada ob Se-retu v vzh. Galiciji se je znala ubraniti napadov močnih ruskih vojev in ohraniti svoje postojanke. Tudi ob besarabski meji so odbile naše čete ruske napade. Tako je prišlo skoraj na. vseh delih naše gališke in vo-linjske fronte zopet do težkih„ a za Ruse brezuspešnih bojev. Severno-vzhodno ruske trdnjave Dubno, ki je v naši posesti, so naši ogrski in hrvatski polki pokazali iznova svoje vrline. V gozdnatih in močvirnih ozemljih Volinije se je odlikovala naša kavalerija. Naše čete so dospele že^^do Sčare. Zahodno Dvinska se vrše ljuti boji med Nemci in Rusi. Pri Sokolih, jugozahodna Dvinska, so Nemci porazili rusko kavalerijo ; ob Viliji severno-zahodno in vzh. Vilna so Rusi besno napadali, a bili zavrnjeni. Vzhod. Olite in Orodna prodirajo Bavarci, ki so južno Nje-mena dospeli tudi do Ščare, kjer so bili Rusi potisnjeni nazaj. Zasledovanje Rusov čez Pinsk se nadaljuje. Ruska ofenziva je odbita torej povsod ter so imeli Rusi zopet velikanske izgube. Riga se izpraznuje, Dvinsku se bliža nem. armada generala Be-lowa. — V Flandriji in v Argo-nih na Francoskem so bili v zadnji dobi zopet strašni boji, ki so prizadeli Francozom in Angležem grozne izgube. — Nikolaj Nikolajevič, podkralj kavka-ški, bo baje poizkušal prodirati) ob obali Črnega morja na Carigrad. — Nemški Zep-pelini so obmetavali London z bombami. — Na tirolskem obmejnem ozemlju trajajo boji z Lahi dalje;, naše čete celo napredujejo. Na primorski fronti so laški topovi obstreljevali naše pozicije od javorčka do Tolmina in Vršiča. Tudi ob Doberdobi so bili novi hudi boji, ki pa so se končali za Lahe zopet zelo nesrečno. Lahi so baje že obupali, da bi mogli vdreti na Tirolsko in Koroško ter nameravajo baje glavni udarec izvršiti na soški fronti. Lahi že pro-rokujejo, da se bo vkratkem vršila glavna bitka za Gorico in Tolmin. No, Lahi morajo hiteti, ker jih že zelo muči mraz. Med Vermeljanom in Kosičem so bili hudo tepeni. V Dardanele Lahi sploh ne pojdejo, ker jim jemlje Soča preveč čet. — Na Balkanu se vrše dalje mešetarjenja. Bolgarija je pridobila s pogodbo s Turčijo veliko ozemlje, ki ga te dni slovesno zasede. Seveda ta diplomatski uspeh vse bolgarske sosede silno jezi. Morda se že bliža lil. balkanska vojna. Srbija in Grška sta že pripravljeni na boj proti Bolgariji in Turčiji, a Bolgarija ima tudi armado pripravljeno za vse slučaje; Rumuni pa čakajo hipa, ko se jim pokaže prilika, da zopet spravijo dobiček — brez boja.
Zlato in srebro obdrži tudi med vojsko in po vojski svojo vrednost. Varno je torej naložen denar, če si kupite zlato ali srebrno uro, verižico, prstan i. dr. Bogato izbiro po nizki ceni ima tvrdka H. Suttner v Ljubljani št. 5, Mestni trg, ki pošlje bogato ilustrovan cenik vsakomur zastonj in poštnine prosto. Naročite si ga z dopisnico takoj.
Govori se, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.0CO-kron) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas .Srečkovnega zastopstva" v Ljubljani.
Prehod naše vojske čez Dnester.
stran 6.
TEDENSKE SLIKE.
36 štev.
36. štev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 7.
Po vsaki fotografiji
napravimo
umetniško dovršene
POVEČANE SLIKE
v vsaki velikosti.
Povečane slike 42X53 cm stanejo samo 16 K.
Naročila sprejema upravništvo TEDENSKIH SLIK v Ljubljani.
Solnčne pege
I kakor tudi vse poltne madeže, izpuščaje, rdečo F raskavo kožo, rdečico nosu, celo gube odstrani edino le ,Dr. A. Eixova pasta pompadour, v par dneli. Oblast jo je preiskala in dogna'a, da ni škodljiva. Mnogo profesorjev in zdravnikov jo najbolje priporoča. xje ne vpliva, denar nazaj. Pušica za poskušnjo 1 K, velika pušica 3 K. Kos. Dr. A. Eix-ov Labo-lat., Dnnaj, IX., Berggasse 17iO. Zaloge v Ljubljani: Lekarna pri Zlatem jelenu, parfim. A. Kane in drog. Adrija.
F. čuden
Ljubljana,
Prešernova ulica štev. 1.
Oficijalni vojni spominski l<ozarci 1914^1915.
v nobeni hiši se ne sme pogrešati tega kozarca, l<er je res nekaj posebnega in je dobiček v korist vojakom. Razstavljeni so v izložbi tvrdke F. Čuden, Prešernova ulica 1.
Spominski lepi prstani, železni s srebrom in zlatom podloženi K 3-— do 12 — in srebrni po K 2-— z rudi;čim križem K 230.
riajboi|še ure.   Svetovne znamke.
Delničar švicarskih tovarn ,Union' ,Horlongere'.
Cenik tudi po pošti brezplačno.
Tiskarna Dragotin Hribar
izvršuje tiskovine lično in ceno
SOO Hron
Vam plačam, če ne odstrani moj uničevalec korenin
Ria balzam Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev,
v treh dneh brez bolečin. Ceua enemu lončku z jamstvenim listom 1 K, 3 lončki 2 K 50 v, 6 lončkov 4 K 50 v. Stotine zahvalnih in priznalnih pisem.
Kemeny, Kaschau (Kassa) 1. Postfach 12/44, (Ogrsko).
List „Tedenske Slike" je najbolj zanimiv slovenski ilusirovani tednik. Razširjajte ga in pridobivajte mu novih naročnikov!
ovcjo volno
vseh vrst in vsako množino
kupuje po najvišjih cenah
]. CSrobelnIk,
Obisicujte ,Kino Central' v deželnem gledališču!
»SLAVIJA«
VZnjEAAMO ZnVRROV. BRIiKR V PRRGl.
451      EEZEBVNI FONDI K 66,000.000--.
Izplačane dohodnine in kapitalije K 129,965.304-25. .^ividend se je doslej iiplačalo nad K 3,000.000-—. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vsezkozi slov. narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših konbinacijah, pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetja in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje <akoj in naj-kulantneje. — Uživa najboljši sloves, koder posluje.
ZAVARUJE TUDI PROTI VLOUn. Vsa pojasnila daje: »Generalni zastop vzajemne zavarovalne banke Slavlje v Ljabljani".
453
PRIPOROČA SE
UMETNA KNJIGOVEZNICA
IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA.
^Mazilo za lase
varstv. znamka Netopir rapravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ni. 200 ali pa v trafiki pri cerkvi. V 3 tednih zrastejo najlepši las e. SteU. po 2 in 3 K. Pošilja se tudi po pošti. l7borno sredstvo za rast las. Za gotovost se iamCI.
Zadostaje steklenica.
Spričevala na razpolago.
\ SANATORIUM • EMOWJ
ZA-NOTRANJE -IN-KIRURGlCNE -BOLEZKD. •PORODNIŠNICA.
tj LtJUBLtJANA ¦ KOMENSKEGA-ULICA- '4
I SEF-ZDRAVNiK-pfan\Rij ¦ D.R- FR. DERGANC
drrootim hribrr
§   TISKRRMR IM KMJKaOVEZMICR
L]UBL]RMR, DUMfljSKR C. 9.
a
Izvršuje vsakoršna v njeno stroko spadajoča naročila ukusno In po najzmernejših cenah; nadalje priporoča svojo zalogo vseh s 1. avgustom 1914 pri sodiščih vpeljanih obrazcev za civilno-pravno postopanje v slov. In nemškem jeziku, kakor tudi vse obrazce za obč. urade, cestne odbore, gg. odvetnike, c. kr. notarje itd.
KMETSKA POSOJILNICA
: R. z. z N. Z.
Obrestuje hranilne vloge po
Hranilnih vlog: dvajset milijonov.     Popolnoma varno
4
LJUBLJANSKE OKOLICE
V LJUBLJANI,
brez vsakršnega odbitka
naložen denar.
Rezervni zaklad: nad osemstotisoč.
stran 8.
TEDENSKE SLIKE.
36. Stev.
in to storite nemudoma,
N N B
O a
Ako naročite
1 srečko avstr. rdečega križa 1 srečko ogrskega rdečega križa 1 srečko budimpeštanske bazilike 1 dobitni list 3% zemlj. srečk iz
leta 1880 1 dobitni list 4% ogrsk. hip srečk
iz leta 1884
12 žrebanj vsako leto, glavni dobitek
- 630.000 kron -
HnVlitP '§'¦^'"0 pravico do dobitkov U.UUltC/ ene turške srečke v znesku do 4000 frdnkov popolnoma zastonj! Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno:
Srečkovno zastopstvo 3, Ljubljana.
Odlikovan na razstavi v Radovljici leta 1914 _s častno diplomo in svetinjo I. vrste.
BRINJEVEC
najfinejše vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boleznim, se dobi pri Gabrijelu Eržen, Zapuže pošta Begunje pri Lescah, Kranjsko. Cene zmerne.'Za pristnost jamčim.
KOLESA PRIZNANO NAJt BOLJŠA SEDANJOSTI X
A.COREC
LJUBLJANA MARIJE TERE: ZIJE CESTA ŠT.Hi NOVI SVET NASPROTI KOLIZEJAZAH: TEVAjTEPRVI SLOV.CENIK BREZPLAČNO
VCD nSunuar
Lepa
'§ darila
so traje spomin na darovalca, toda le takrat, če izberete reči, ki so trajno uporabne in obdrže vedno svojo lepoto. Bogato ilustrovani cenik svetovne tvrdke H. Suttner, v Ljubljani, št. 5 vsebuje več tisoč lepih vedno uporabljivih daril, katerih navajamo tukaj le nekoliko:
Št.
št. št. št.
Za birmo:
410 Nikelnasta Roskopf ura   • • • K
Nikelnasta verižica..... K
719 Srebrna rem. ura K
Srebrna verižica....... K
523 Srebrna   Roskopf   ura.   dvojni
pokrov........... K 12-80
865 Srebrna oklepna verižica 30 gramov težka......... K  4-40
4-10 1-— 7-80 2-20
Za poroko:
št. 2509 12 kom. srebrnega dessert orodja
v etuiju.......... K 19-—
Št.  478 Namizni nastavek, 47 cm visok K 33-50
Št. 1315 Salonska ura, zelo lepa, udarja
pol in eno uro....... K 12'50
Št. 2296 Servis za liker, srebrn zelo lep,
25 cm visok........ K 37-—
Za krst:
št. 12021/2 trideln. orodje v etuiju . • • K 970
St. 1202 Pravo srebrno orodje v etuiju K 15-—
Št.    49 Srebrno pozlačeni obesek za krst K 5-60
Št.  563 Srebrna zavratna verižica ... K 2 —
14 karat, zlata....... K 16-80
Za god:
št. 2294 Pravi srebrni servijetni obroček , masiven..........K
Št.   189 14 karat, zlat prstan z lepim
kamnom..........   K
Št.   189 Novo  zlato,  prstan  z lepim
kamnom..........K
Št.  470 Double zlati obesek, srček • •   K
6-75
7-80
3-80 1-20
it.'
Št. Št.
Za gospode:
788 Srebrna tula ura, dvojni pokrov K 19-80 859 14 karat,  zlata verižica, zelo
fino izdelana........ K 32 —
793 14 karat, zlata ura, fino kolesje K 44-—
795 14 karat, zlata ura, dvojni pokrov K 65'—
Za dame:
St.   562 Zavratna verižica, srebrna   • . K   1-80
14 kar. zlato K 13-50 St.   886 150 cm dolga 14 karat, zlata ¦
damska verižica....... K 58-—
Št. 804 Srebrna daraen ura, 6 kamnov K 9-50 Št. 1548 Srebrna tula raztezna zapestnica
z uro............ K 25-—
Velika izbira [raznovrstnih daril v bogato ilustrovanem ceniku, katerega zahtevajte zastonj in
poštnine prosto.
Razpošilja še po povzetju aH pa če se denar v naprej pošlje. — Neugajajoče^stv.nri zamenjam aU pa pošljem denar nazaj. — Bogato ilustrovani cenik zahtevajte zastonj od svetovne razpošiljalnice
Lastna tovarna ur
v Švici.
H. Suttner t Ljubljani št. 5.
Tvrdka nima nobene podružnice.
Največja špecijalna trgovina za dobre ure.
Lastna znamka
»IKO" svetovno-
znana.
Špecijalna pi ^poroča;
LJUBLJANA
Franca Jožefa cesta štev. 3. modna  in  športna   trgovina  za gospode in dečke
J. KETTE
klobuke
slamnike
čepice
kravate
žepne robce
nogavice
srajce
spodnje hlače
naramnice
palice
dežnike
Ltd.
Za vojake:
nepremočljive dežne plašče, spalne vreče, nahrbtnike in vso drugo opremo.
Naročnina za list »Tedenske Slike ; za flvstto.Ogrsko: V« leta-K 2-50, Vz leta K 5-  celo leto K 10-- ; za Nemčijo: V« leta K 3-50, Vz leta K T-
cclo leto K 14--; za ostalo inozemstvo, celo leto ft. 16-80. Za Ameriko letno 3-25 dolarjev. Naročnina za dijake in vojake celoletno 8 kron. Posamezne štev. 20 vin. [Uredništvo in upravništvo: Frančiškanska ulica št. 10, L nadstropje^
Izdajatelj in ods[ovomi urednik OraKotio Motaar.
Tiskal Dragotin Hribai v Ljabliani.