Št. 49.
V LJubljani, dne 4. decembra
1938
TONE TB O A M:
Od Ribn'ce do Rakltn'ce
Pozabili so dežnik. »Prinesi ga sem«, so kričali Matevžek je stal še vedno neodločen na vrhu hriba in gledal za onimi v dolini. Nazadnje je vendarle pobral dežnik in v svojih velikih škornjih štork-Ijal za njimi, ki so bili že daleč za vasjo.
Dobre četrt ure so hodili do kraja, kamor je bila voda naplavila velike kupe lesa in čoln.
»Kdo gre ponj?« je vprašal Vinko, »treba ga je rešiti iz vrbovja in poriniti tja do one smreke, potem odbr-zimo navzdol.«
»Jaz ne grem«, se je oglasil Ivan.
»Tudi jaz ne«, je hitro siknil Tone.
»Naj gre Matevžek«, je pomislil Vinko.
»Naj gre, le naj gre. Povej mu, Vinko, da mora iti, če ne ga nabijemo«, se je hihital Ivan.
V tem je prikrevsal Matevžek. Mokro je imel v čevljih in zeblo ga je.
»Matevžek! Mi smo sklenili, da se ti sezuješ-čevlje, zavihaš hlačnice in za» pelješ čoln do one smreke. Potem gremo vsi noter in odrinemo proti vui
in še dalje.« Tako je Vinko prvi pozdravil ubogega fanta.
»Mene zebe«, se je branil.
»Kaj te bo zeblo, takega junaka!« jo takoj potrdil Tone, vesel da ne bo treba njemu gaziti velike in mrzle vode.
In že sta mu Vinko in Ivan zavihala hlačnice visoko gori čez kolena. Matevžek si je še sezul čevlje in gazil do čolna. Na opolzkem bregu mu je spodrsnilo, prijel se je za smrekovo vejo in moker do pasu porinil čoln do kraja, kjer so lahko vstopili ostali trije.
Niso/še dobro posedli, ko jih je val zanesel na sredo potoka in že so od-brzeli z veliko naglico po narasli vodi. Ni jim bilo treba veslati. Tone je sedel na sprednjem koncu, Vinko pa je zadaj krmaril. In tako so srečno jadrali proti jugu.
' Prišli so do prvega mostu. Voda je segala skoraj do lesa. Le za komolec je bilo prostora pod mostom. Takoj so zlezli v čoln kot sardine drug poleg drugega Čoln je švignil pod mostom. Srečno so prišli preko, le Matevžka je ujel tram že pri izhodu, ker je prezgodaj pomolil glavo ven. Njegov preluknjani klobuk je plava! po vodi. Nazadnje ga je le dobil^ z Ivanovo pomočjo.
»Malo me je pa vseeno ujel tram«, je rekel in se popraskal po glavi.
Dež je lil. Razpeli so dežnik. Pose« dli so na sredino in se stisnili skupaj kot piščeta pod kokljo. Ta koklja je bil Vinko, Matevžek pa je bil zadaj. Na desno ramo mu je curljalo od dežnika.
Plovili so dalje. Kam? Niso vedeli, le stiskali so se kot prezebli ptički. Dežnik je bil raztrgan. Prerivali so se sem in tja. Mokri so bili.
Potok je natpravil velik ovinek. Pri Spanovem mlinu je bil velik jez.
»Tam pri jezu ne bomo mogli preko,« je razlagal Tone.
V trenutku so bili tam.
»Zapeljimo h kraju«, je ukaza! Vinko in krmilo tako naravnal, da je čoln
B-__i-B.. ' .-__L ... .1	" . _ 1 .... -
pristal ob jelšL Tone se je vjel za vejo.
»Potegnimo ga na suho in prenesimo ga pod jez«, je rekel Ivan, »potem lahko jadramo naprej.«
»To bo še najboljše«, se je domislil Matevžek, ki se mu je kar dobro zdelo na čolnu, čeprav se je tresel od mraza kot šiba na vodi.
»Ho-ruk! Ho-ruk!«
In že je bil na suhem. Spravili so ga pod jez in hiteli dalje, dalje ...
Teta Urša, ki je nesla na glavi zmes v Španov mlin, je videla kako so veliki valovi premetavali čoln. Toliko je še vedela, da so neki paglavci v njem, Matevžka pa le ni spoznala.
»Ježuš Marija, sam Bog se jih usmili in sveti Lenart!« je dejala vsa v strahu. Še prekrižati se je hotela, pa ni šlo. Kmalu bi bila spodrsnila na opolzki brvi, ki je peljala čez potok k špano-vim.
Iz hišnih oken ob vodi so zijali ljudje v to čudo: široko »marelo« na oob nu, ki so ga valovi butali sem in tja. Staro in mlado je hitelo na prag. Nekateri so pomilovali nesrečno četvorico, stare ženice so se križale Stari Rok je ustavil svoj kolovrat, pustil na pol dodelan lonec na njem in pomolil plešasto glavo skozi lino svoje bajte, nekaj zamrmral in šel spet na delo.
Pristava. Most.
»Vinko! Na desno, na desno!« je trepetal Ivan.
»Ne, rajši na levo. Levo vozi!« je zaskrbelo Toneta.
»Pazi, paz--« je zazijal Matevžek.
»Tresk!«
V splošni zmedi je čoln z vso silo treščil v zidani steber pod mostom. Dežnik je odletel v vodo. Prednji konec čolna je bil ranjen. Zevala je za dva prsta široka luknja, ki jo je moral tiščati Matevžek. da ni vdirala voda.
»Tišči, Matevžek!« je vpil Vinko.
Le slučajno je zaneslo čoln ob vrhe na breg. Ivan se je oprijel male jelke. Izstopili so iz čolna vsi premraženi in premočeni. Čoln je Vinko privlekel k jelki.
»Fantje, jutri pojdemo spet in se peljemo tia do svete Marjete na polje in še dalje.«
»Jaz grem,« je pritrdil Vinku Tone.
»Jaz sigurno pridem že dopoldne,« se je ojunačil Tvan.
»Jutri je nedelja. Mene ne bo. Po-
poldne moram na pašo,« se je otepal Matevžek z vsemi štirimi.
»Ce gremo vsi trije, boš šel ti tudi, pa amen!« je z&klioal Vinko.
»Zdaj pa gremo lahko v ožago, da se posušimo,« se je spomnil Tone.
»Matevžek, nič ne povej naši materi, kje smo bili. Drugače že veš, kaj te čaka,« je požugal Vinko.
Matevžku je bilo težko pri srcu. Čutil je, da mora Vinka ubogati, saj pri njih služi. Sicer ga je imel rad. Tudi Toneta in Ivana, in z veseljem je šel z njimi povsod; le bal se je No&anke, svoje gospodinje. »Lahko me zapodi. Kam bi šel?« je časih pomislil. »In oče, kaj bi rekel?« Mraz ga je stresel, naprej ni niti več pomislil. Šel je za onimi tremi, ki so vsi bežali daleč zadaj za njivami in travniki v ožago. Skozi vas si niso upali. Bog ne daj, da bi bila Nosanka videla Matevžka. Prav gotovo je mislila, da seka drva in skrbi za živino.
3.
Pri podružnici sv. Petra je pravkar odbilo štiri. Matevžek je poslušal. »Še malo se posušim, potem je zadnji čas, da zginem za kozolci domov v hlev in nakrmim živino,« si je mislil, ko je stopil za onimi v ožago.
Ožaga. Kdo izmed otrok se je ne spominja z veseljem in tiho željo v sv« cu, da bi spet kmalu kje ožigali...? Nizka, lesena koliba, časih tudi zidana koča — je bila pol življenja vaških otrok. Samevala je ob cesti. Zunaj je bil poln kup črepinj, ostanki ubitih loncev. Ob steni znotraj so bile postavljene klopi, časih tudi navaden lesen tram, kjer so posedali vaški očanci ob dolgih jesenskih in zimskih večerih. Pripovedovali so si novice iz vsega sveta. Tudi marsikatero pametno so časih razdrli. Na sredi je bila zidana peč v obliki poloble, spredaj odprta, da je uhajal dim na prosto ali v dimnik, če je bil postavljen. Ob straneh je bilo dvoje žrel, kjer so gorela drva.
Dim se je valil iz peči. Tam so se videli črni lonci. Pokriti so bili s črepi-njami. Lesena okna brez šip so tudi služila, da je dim našel pot ven. Zatohlo in zadušljivo je bilo v ožagi, dokler se nisi navadil. Prijetno je dišalo po pečenem krompirju. Tu je časih pol vasi peklo krompir. Jeseni so mali »fr-cki« dajali v žrelo koruzo, ki je pokala, da je bilo kaj.
Manica:
Prošnja Miklavžu
Tisti hip mati je v sobo stopila — čula je, kaj sta otroka prosila. Pa j« poboža in reče smehljaje-. — »Nikolaj vsem bi ustregel najraje. Ali ta kriza, ki čemijo pretres* — segla je menda že gori v nebesa. Dobri svetnik pač ne more sedaj — kot je bil vajen deliti nekdaj. Saj upošteva vse prošnjice vroče —, toda prinese le, kar je mogoče. Tudi če morda podaril bo malo — za vse, otroka, sta dolžna mu h vili!«
jfWT«AT
Leveč Peter — dijak:
Sv. Miklavž
Nebeški ključar že odklenil je raj. Glej, angelov ven se krdelo usnje, med njimi gre škof Nikolaj. Na licih čestitih igra mu smehljaj in gladi si bradico belo.
Tam, kamor še bele ceste ne drže, z gozdovi se hišica brati. Iz bornega domka pa k nebu kiip4 Tomažka brez staršev pregorke želje, da dolgo ne more zaspati.
Otroška se srca nocoj veseli. Veselje pa noče objeti sirote, ki svet mu je ta le gorje. Po glavici bolne mu misli roje, če zgreši dobrotnik ga sveti.
Ze zgodaj na nogah, veselo hiti nebeške okusit slaščice. V peharju pa mucek udobno leži, kolovrat vrti, zadovoljen smrči. Ubožčec pa šteje — eolizim
Janček ln Vidka pri peči sedita —, v mislih k svetniku Miklavžu hitita. V tem, ko se Vidka vsa v sreči nasmiha — Janček globoko iz srčeca vzdiha: »Daj, o Miklavž mi, košaro rožičev — boben, trobente in nekaj topičev! Moji desnici podeli moč tako — da bom premagal porednega Jako! In ne pozabi še konja in biča —, rad bi pojezdil tja gori vrh griča!« »Sveti Miklavž«, zdaj Vidka zakliče — »prosim, prine-si mi vse, kar me miče: pehar cekinov in pisano krilo —, ker se mi staro je že obrabilo. Zraven, seveda, še bebi-co zalo —, sladkih piškotov še tudi vsaj malo!« J^-
VI. R.i
Andrejčku
Velik si postal, Andrej ček. prvi razred obiskuješ. V Soli pa si se pokvaril — vame nič več ne veruješ.
Da te v veri spet potrdim, ti poklanjam ta darila. Zanje staršem se zahvali, ki sta ti jih izprosila.
A v bodoče se poboljšaj In ne bodi tak brezbožnik, sicer lahko se zgodi ti, da imel boš prazen krožnik...
Napisano v Nebesih, 5. decembra 1938.
Sv. Miklavž.
VI. R.s
Jurčku
Tako sem lani ti naročil, da moraš vse od kraja jestL. Vesel sem, ker si me ubogal, zato pa — glej — daril z Nebes ti.
A letos — le poslušaj dobro — ti dajem nova navodila. Če do prihodnjič jih izpolniš, se miza bo dobrot šiibila.
Ne bodi godrnjav kot kužek in z Anico se ne prepiraj, zvečer zaspi takoj, ko ležeš, pri nalogah se ne obiraj I
Ne pdši jih pod noč pri luči! Da znal boš zanje, v šoli pazi! Občuj le s pridnimi učenci, po tramih se nikar ne plazi!
O, še imaš napake, Jurček! Veliko jih je. kar na pare Še te odpraviti bo treba, potem boš šele fant od fare...
-- Nebesih. 5. decembra 1938.
Sv. Miklavž.
Kos Vladko — dijak:
1. december
Ze dvajset let svobodni dom v nebo se naš dviguje, in vsem nenrrom in skrbem čvrsto vselej kljubuje!
Ze dvajset let je mir povsod od juga do Triglava, in mirno naš jadranski brod po morju sinjem plava.
Da, dvajset let naš dom stoji odkar je stri okove, odkar svobode žar blesti na tihe nam domove.
A prej veselja n1 bilo, vsak dan je bil trpljenje in narod klical je glasno roteč: »Osvobojenje!«
In prišlo je... O, vsem, o vsem! za sinom sin je padal, za ceno to je bratom trem svobode mir zavladal .
In danes, ko je dvalset let. odkar smo dom zgTadili, naj ve, naj čuje širni svet: edini bomo in smo bili!
VLADIMIR RUSALIEV:
Srna In volkulja
Volkulja je preganjala srno. Ko se ji je približala, se je srna ozrfia in zaprosila:
»Pusti me. volkuljica, nikar me ne pojej! Doma imam otroke. Lačni So in me čakajo! Ne ubijaj me!«
»Tudi jaz sem lačna«, je zarentačila volkulja im začela še hitreje teči.
»Ali nisi tudi ti mati?« je spet zasoplo izoregovorila srna. »Bodi mi usmiljena in me pusti!«
I nvolkulja se je res usmilila in jo pustila.
»Naj živi ta ljubeča mati!« je zaše-petaJa in se vrnila.
V tiste mhipu sta počila dva strela. Ko je potihnil odmev, je na gornji strani jase ležala mrtva ena mati, na spodnjem koncu pa drusra.
Lovci so bili oki*utnejši in bolj brezsrčni kakor živali ...
(Iz bolg. prev. K. Špur in St. Atana-
SOV).
Mi si vlivamo cinaste vojake sami
Nič lažjega kakor ulvanje cina-stih . jjakov. Kalupov zanje tudi ni težko napraviti To vam bomo takoj pokazali. Najprej si morate preskrbeti izgotovlj enega cinastega vojaka. Lahko si ga izposodite pri tovarišu, ali pa ga kupite za nekaj dinarjev v trgovini z igračami Nabavili si boste seveda vzorec vojaka, od katerega bi hoteli imeti celo četo ali vojsko. Nato izdelate iz tanj šega lesa okvir brez dna. Okvir naj bo toliko velik, da bo imel v nJem vojak, ki ga uporabljate kot vzorec. dovolj prostora. (I. podoba.) Ofevir položite na desko, ki je nekoliko večja od njega samega, nakar zamažete reže nad okvirjem in dnom, kakor tudi kote in pokončne robove s kfejem ali kitom. Sedaj zmešate primemo količino sadre z mrzlo vodo, da dobite ne preredko, a tudi ne pregosto kašo. Paziti je treba, da se sadra popolnoma razstopi, da ne ostanejo v njej nilkake grude in gredice. Sadreno razstopi no vlijte v okvir, in sicer samo do polovice njegove vržine. Cinastega vojaka namažite dobro z oljem ter ga vtisnite v sadro, ki se je začela polagoma str-jevati, tako, da ga je polovica pogreznjenega vanjo, ostala polovica pa leži iznad površine. (Podoba II.) Konico položite od vx*J*k»v« glav* do ustreaajo-
če stranice okvirja lijasto prikoničeno zagozdo, kakor je naznačeno na sliki Tudi to zagozdo vtisnete samb do polovice v sadro. Ko ste s tem gotovi, počaikajte toliko časa. da se sadrena Kaša popolnoma strdi nakar zvrtate z nožem ali kaikim drugim orodjem na ievd in na desni od vojaka dvoje lukenj. Luknji naj bosta majhni in sko-deličaste oblike, kakor ju kaže načrt poleg II. podobe. Globelici je treba skrbno zgladiti in osnažiti, nato pa globelico, sadro, vojaka in zagozdo prevleči z oljem. Poleg vsega vlijte novo sadrino razstopino tako, da je okvir do roba napolnjen. Ko se je snov v okvirju dobro presušila, odtrgate dno, odstranite okvir in dobljeni ka'up z največjo previdnostjo raakoljete v dva dela. IIL podoba kaže, kako sta nastala v sadri na zgornji polovici dva nastavka, ki se prilegata globeli spodnje polovice. Ta dva nastavka preprečita premikanje obeh delov kalupa, in pomagata, da ju lahko pravilno zotpet sestavite. Ko ste odstranili še cinaistega vojaka in leseno zagozdo, je kalup gotov. Če ste zagozdo pravilno vložili, sta dobili na vThu predorček, skozi katerega lahko vlivate razstopljeno kovino, če se vam ta predorček ni docela posrečil, ga lahko še vedno popra-
B
vite in zgladite z ostrim nožem, paziti pa morate pri tem, da ne poškodujete odtisa, ki ga Je pustil v sadri cimasti vojak.
Z vlivanjem pričnite šele naslednji dan, ko se je kalup dobro presušil in postal dovoli trden. Oba dela kalupa zložite skupaj in ju povežite s vrvico. Nato ju tako postavite na desko, da je odprtina za vlivanje raztopljene kovine zgoraj. (IV. podoba) Bog obvaruj, da bi driafil pri vlivanju kalup v rokah. Lahko bi se prav pošteno opekli. Cin, ki ga rabite za vlivanje, si nabavite v trgovini z železnino. Prodajajo ga v palicah. Iz ene palice si boste napravili prav lepo število vojakov. V isti trgovini lahko kupite tudi manjšo topilno posodo. Ce ste v stiski radi denarja, si jo izdelajte sami iz snažne pločevinaste škatlje, v kakršni prihaja na trg voščilo za čevlje. Rob škatljice izobii'^'0 na enem koncu v lijček, iz
močne žice pa si napravite držaj, ki ga obložite z lesom. (V. in VI. podoba) Nadaljnje opravilo ni nikaka umetnost V toplini posodi razstopite nekoliko čina in ga, ko je primerno tekoč, vlijte previdno skozi zgornjo odprtino v kalup. (Mesto je označeno na IV. podobi s puščico.) Kovina se strdi skoraj hipoma. Počakajte le nekaj časa, nato pa brez skrbi razvežite kalup in vzemite iz njega odlitega vojaka. Paziti morate seveda, da si pri tem ne opečete prstov, ker je odliv še vroč Na glavi ima vojak običajno kovin,asto bulico, ki je nastala ob spodnjem koncu predorčka. To je treba odpiliti, odpiljeni drobec kovine pa lahko uporabite pri naslednjem vlivanju.
Ko so se vliti vojaki ohladili, jih zgladite ob robovih z nožem. Končno jih Lahko tudi poslikate, pri čemer uporabljajte čim bolj žive oljnate barve.
Ali znate pravilno opazovati
Pred sabo imate zelo razgibano sliko s ceste. Dobro si jo oglejte — kakih 5 minut imate časa — zato pa jo pre-krijte s kosom, papirja in poizkusite odgovoriti na ta-le vprašanja:
1.	Kaj se je zgodilo?
2.	Pred katerim poslopjem je nasta-1.3 H6STGC3?
3.	Kaj je napisano na reklamnih deskah obeh bližnjih poslopij?
4.	Kakšno hišno številko ima ogaLno poslopje?
5. Ob kateri uri se je zgodila nesreča?
6. Ob katerem letnem času?
7.	Koliko stražnikov je navzočih in kaj delajo?
8.	Koliko rešilnih voz je prihitelo na pomoč in kakšne številke iimajo?
9.	Ali se je ponesrečil tudi kak pešec?
10.	Ali so nesrečo opazili tudi drugi ljudje?.
mm

11.	Ali je na podobi mož s cilindrom?
12.	Ali je na sliki avtomobilska reklama?
Pokaži sliko še svojim tovarišem, da boš videl, kako bodo oni prestali isto preizkušnjo.
številke
• • • •	•«•	• •	* i
-h		4-	-b i
V3			i;
14	13	IZ	11
MM	NM		mmm
SoCIstvo se je na Kitajskem v zadnjem času v marsičem izpremenilo in vidno napredovalo. Sedai se ne uče mali Kitajci pri računskih urah samo svojih zelo čudnih znakov za številke, temveč morajo poznati tudi naše številke. Podoba, ki jo objavljamo, je posneta iz kitajske računice in ponazo-ruje na več načinov število od 11 do 14. Kakor se lahko prepričate na prvi pogled ,pišejo in čitajo Kitajci od desne proti levi. V zgornji vrsti so števila predočena s pikami, kakor pri igri »domino«. Spodaj so kitajski znaki, še niže pa arabski.
Zanimivo je, da so kitajski znaki za števila podobni rimskim številkam. Tudi tu imamo za 11 križec s črto, četudi v ležečem položaju.
Žagar Marija — dijakinja:
Dosti€>t3»ž]e
Prišla je spet jesen, listje rumeni, mene pa spominja ' na pretekle dni.
Oj, ti vas domača,
bistra Kolpa ti, k tebi, hiša rodna, srce mi hrepeni.
Nikdar te ne zabim, če tisoč let živim, ti hišica mi rodna, k tebi hrepenim.
Sraka las nj^ii! mladiči
Sraka je peljala svoje mladiče na polje, da bi se učili sami iskati hrane. Toda to mladičem ni bilo po godu; rajši bi se vrnili nazaj v svoje gnezdo, zakaj mnogo udobneje je, če jim mati prinaša hrano v kljunu.
»Otroci,« pravi mati sraka »dovolj veliki ste, da lahko sami skrbite za svojo hrano. Ko sem bila jaz tako ve-; lika kakor vi, sem že zdavno sama skr-| bela zase!«
»Uh, lovec nas bo ustrelil!« so go-i vorili mladiči.
»Ne, ne,« je dejala mati, »lovec potrebuje nekaj časa, da pomeri s puško j — in če vidite, da dvigne puško imate dovolj časa, da zbežite!«
«A kaj, če vzame lovec kamen in ga zažene v nas, tedaj mu ni treba meriti in mi smo izgubljeni!«
»Dovolj veliki ste, da lahko pazite. In če vidite, da se lovec skloni, da bi pobral kamen, potem ie treba bežati!«
»A kaj, če bi imel lovec kamen že v roki in se mu tako ne bi bilo treba skloniti?«
Tedaj je rekla mati:
»Ho. ko tako bistro vprašujete, že vidim, da dobro opazujete. In to jc glavno — in zato si tudi sami lahko poiščete hrano za svoje želodčke!«
Ko je izrekla te besede, je hitro zletela visoko v zrak in pustila mladiče na polju. In hočeš nočeš so morali sami skrbeti i za svojo hrano i za svojo , življenjsko varnost..,
Listnica uredništva
Uganke in križanke iz zadnjih številk so pravilno rešili:
Seme Zvosiko, dijak I.b razr. II. drž. real. gimn. v Ljubljani, Delopost Edi, uč. I.a razr. mešč. šole na Jesenicah, Dušan Bupnik, uč. IV.a razr. na Ledini v Ljubljani, Marica Vidovič, dijakinja v Rušah pri Mariboru, Drimel Zdenka, uč. V. razr. Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Boži črnk Zvonimir, dijak Il.d razr. L drž. real. gimn. v Ljubljani
★
Pozor Jutrovčki! Prosite sv. Miklavža, nai vam prinese prelepo volčjo povest »Sivko«. V platno vezana knjiga stane samo 15 din. Lepšega daru si ne morete želeti!
Posetnica
DANA KERN
VIČ
Kaj je ta gospodična?
Zlogovmca
Sestavi Iz naslednjih 28 zflbgov: a — »z _ bo — bul — burs — če — dem
—	e — el — je — ka — ke —klo —
—ne — ni — nos — olj — ra — reš
—	sa — sti — te — tek — tol — trev
—	tu — va — vi 14 besed pomena: 1. vsemirski obok; 2. pripadnik indijanskega plemena, katerega država je bila nekoč Mehika; 3. vrsta železa; 4. kraj ob Savi; 5. gorovje v Perziji; 6. razmnoževalni del nekih rastlin; 7. zimsko prevozilo; 8. rudnik železa v Jugoslaviji; 9. narod severne Evrope; 10. francoska protektorat v severni Afriki; 11. koralni greben; 12. južno drevo; 13. gozdna kura; 14. pokrit jarek
—	da bodo dale začetne in končne črke od zgoraj navzdol Prešernovo mi-se!L
Rešitev križanke
Vodoravno: 2. bor; 4. pelod; 5. lev; 6. rudar; 7. šaš.
Navpično: 1. koledar; 2. beluš; 3. ro-ni.
G l'h Rotmam:
Usadih nogometna igra
5. Težko motorno kolo se je zaletelo v zadn.io steno mesarije, se nato rcpo-taje zrušilo na tla in obrizgalo lepe bele plošče z velikimi oljnimi madeži. Lastnik kolesa, ki se je bil imenitno prekopicnil in priletel z ovratnikom na kavelj za slanino, je pa veselo obvisel med prašiči.
6. Mesar je hotel kar pobesaieti. Se včeraj je bil s pomočnikom kar naj-skrbneje očistil mesnico, zdaj je bila pa spet vsa umazana. A vrnimo se k svoji žogi in poglejmo, kaj je z njo kajti nesreč še davno ni konec. Ko je bilo oko motornega kolesa tako usodno zadeto, je priletela na nos vinarskega pomočnika, ki je nosil na glavi poln jerbas steklenic.