QLAS SVOBODE. Slovenci-bratje združimo se! T slogi je moč! Ste?. 35 Chicago, III. 26. augusta 1904. Leto III Naprej! Ko so ljudje postali tako "pamet- i ni", da jo izumili boga, so postavili ^ kot najvišjo zapoved samim sebi: "Ti ne smeš jesti sad od drevesa spoznanja '. To zapoved so kasneje vedno rabili vsi sovražniki ljudstva, Razgled p« sretu. iz rusko-japonskega bojišča. V bitki pri S>imučenu je padlo ioo Rusov ... V bitki pri Haj-čenu je padlo 1500 Rusov ... Pri zadnjem naskoku r.a Tort Artur je trinogi in farji, kedar se je šlo proti »zgubijo 10,000 ljudi svoje življe- Ijudstvu. In zakaj ? Dokler je ljudstvo neumno ter živi v duševni te mi, toliko časa žive v preskrbnosti nje. Tako se glase brzojavke dan za dnevom, kakor da bi se .šlo za poklano živino v kaki klavnici. Ako sovražniki ljudstva, trinogi in farji človek čita te grozne številke, bi na račun ljudstva. Radi tega je j mislil, da se mora mej vsemi kultur-umevno, zakaj vsi neprijatelji ljud-; '»>"»' '»»rodi dvigniti en sam klic: stva preganjajo dotične, ki narodtt Povelj je krvolltja! Ne! Vprav odpirajo oči, ki kažejo na raka, ki; nasprotno je! V ljudeh se je zbu-razjeda današnjo človeško družbo, j »Hla zver, ki hrepeni jk. krvi. ki ko-zakaj smatrajo za največje hudo- '"-'»j pričakuje poročila o padcu 1'ort delstvo, če kdo narodu kaže [»t do Arthura, o, odločilni bitki mej To-svobodr, jednakosti in bratstva. i '»» Kuropatkinom — o novih S trnjem je bila posuta vedno | Človeških žrtvih. — Kultura evro-pot bojevnikov za svobodo, bojev-j pejskih narodov zagrni si svoje lice aikov, ki so hoteli narod privesti k divjakom v Afriko! Kul- iz teme na svitlobo. Sovražniki na- narodi pojdite se solit! ropct pregnalo iz i>ostojank. gromadah. metali v ječe so žrtve!Ja|>onci so imeli velike izgube, a misli svolKxlne. ali pobijali jih na '»d zastavo, zajedno pa tudi kako umira proletariat sirom sveta] 10. del evropske rezerve. Do se- ' daj ima Rusija vse sibirske rezerve in |mkovico prvo evropejske rezerve pod zastavo Japonski križarki "Sitože" in "Trušima" sta pri otoku Sahalinu napadli rusko križarko "Novik". ki je ušla japonskim križarkam, ki so prežale pred tuko Thingchou na v raznih ječah — za misel svobodno. M' ti* žrtvi« niso bile in ne bodo zastonj! Počasi napredujemo, ampak gotovo. Doba staroveškega su-ženstva in doba srednioveškega tla-čanstva sta že za nami. Misel svobodna je bila močnejša, kakor mučilno orodje, rabeljski meč, vesala. njo. Po kratkem boju se je križar-gromade in ječe staro in srednjeve- j ka "Novik" s zadfiim delom poto-škili trigonov ter svete katoliške pila v Inki Karzakovsk inkvizicije. Zaman je bil trud sedanje hur-žoazije. da bi s krutimi sredstvi zatrla mi>4-svobodno v narodu. Kdor pazna zasleduje gibanje proletariata mora odprto priznati, da ie dandanes to gibanje v vseh kulturnih deželah velikansko, da ie zadobilo povsem drugo lice. kakor ie imelo, še pred par leti. Gotovo se tukaj ne trre, če ves organizovam proletariat tudi vse tako razume, kakor razumejo njegovi duševni voditelji. Ali pribita resnica ostane, da je proletariat na pravi poti k svobodi, jednakosti in bratstvu in da se njegove čete od dne do dne množe. Tekom zadnjih jet se je odprla pot socializmu tudi v taeih deželah. kjer je Hlo ljudstvo povsem konservativno, nazadnjaško. Gibanje proletariata nI k? postalo močno in krepko, ki buržoazijo navdaja s strahom, temveč so se tudi zbistrile ideje. Sedaj se še organizovani proletariat peča z reformami v okviru današnje človeške družbe. Ali proletariat je zajedno spoznal, da mora današnji družabni red porušiti se, ako hočejo produktivni slojevi v resnici doseči svoj cilj. Vsi proletarci. M stremijo za preosnovo današnje človeške dntžbe v socialistično, so postali fevolucionarci. Res so mej nekaterimi proletarci nastala glede sredstev, pota in končnega preobrata malenkostna na- Zadnja |x>ročila se glase, da so Japonci po vročem lx>jn rasedli zopet eno postojanko, tako zvani "Chair Fort" pri Tort Arthuru. Avstrija. Avstro-ogrski posredovalci pri skleiwinju nove trgovinske pogodbe z Italijo so »e zato vrnili iz Rima na Dunaj, ker so italijanski posredovalci stavili nov predlog za rešitev vinske klavzule. Trgovinska pogodba z Italijo je baje zagotovljena, vendar se bodo pogajanja zavlekla preko septembra, tako da bo treba skleniti nov provizorij, ker sedanji »»oteče z mesecem septembrom. —■ V Avstriji je suša napravila mnogo škode na poljskih pridelkih. V LIjubljani stane 9 krompirjev 5 kr., 1 kilogram moke pa 20 kr. a trdijo, da hode poskočila na 26 kr. Plaie za navadnega delavca so pa 80 kr na dan, to ie 32 centov ameriških. Vlada, ki nosi vedno ljubezen na jeziku do avstrijskih narodov, so-sebno pa kmetov,* je postavila na ameriške poljske pridelke, posebno na pšenico in koruzo visoko coin i no. Zakaj? Zato, da varuje ogrske in avstrijske veleposestnike in velet rž -ce s poljskimi pridelki in da ljudstvo strada. Mali kmet je prlmo-ran za nizko ceno prodati velet r»-cem svoje pridelke, ker ga davkar drži za vrat; potem je pa prisiljen zopet iste pridelke spomladj kupiti od veletrgovcev za visoko ceno nazaj.- Tn tako oderuštvo imenu jeji sprotstva. Ali to nas ne sme deliti. ytfUtrati umno narodnogOspodar-Mu smo zaprisegli pogubo našemu Morda pridejo avstrijskLfci- skupnemu sovražniku — kapitali- j j^j fo spoznanja, da te zmu. Združimo naše vrste v jedno ^^ |jtK|stvo nevarno. Seveda, samo nepremagljivo falango ter ko-1 takrat ^ prepolno! rakajmo no začrtani pot, pogumno | _ ^^ vozniki so naprej! Naprej, do.zmagali s štrajkom. Špediterji so _____——..........'......._* prvotno odbrlt zahteve, po*«" pa se ..........„ h« i« ttrtali M:ntmalna tedenska plača i™* K ,5 ^j-jW. ......... .........-!te de!a, dopoldne odškodnina 2 K, priporočujte celi dan 4 K. — Koder je sloga, tam je moč. To bi morali vendar že enkrat spoznati delavci povsod. Rusija. Vsled ojstre cenzure niso mogli ruski listi poročati o pottiankanju hrane v ruski armadi na Daljnem Vztaku. Sedaj so prinesli razni ruski listi poročila, iz katerih lahko vsakdo razvidi, da ruski vojaki stradajo. "Južnaja Rosija" je priobčila list necega vojaka, v katerem . opisuj* lx>je ob reki Valu: ' "\'ojaci niso'videli 8 dni tekom lioja iu tu (H kasneje kruha. Dobivali so moko. katero so kar tako povžili; ali jo pa pomešali z votlo.'* Glavni pooblaščenec "rdečeea križa" pofoSa, da mora "rdeči križ" deliti živila vojakom. "Rdeči križ" je izdat okrožnico, v kateri prosi za suliar. Pač žalostno! Kmalu bode treba orosjačlti še za čevlje. Vojaki pridejo kisi v bolnico in bosi jo zopet ostavijo. Obžalovanja vredni ruski junaki! Hrutalni častniki vam zapovedujejo, topovski, vojniški dobava-telji vas goljufajo za živež in ^bilko, ;>o>vf pa še zahtevajo, da bi «1; nav lušohi v boj proti J loncem. resme", vaše ]»oraze sedai lal.ko razumemo, Nemčija. I/ nemške jugozapad*ie Afrike poroč ijo, «:., se je Hcierom j' src- j čilo v l>oju dne i-', avgusta prodreti proti vztoku. Z drugimi besedami; iwlje rečeno: Klativitezi, ki so odšli, kot pr«>-*iivoIjni roparji zasuž-njevat mirne, črne afriške rodove, <0 bili tepeni. Dobili so, kar so' iskali. Sedaj so je llererom pridružilo I še 30 tisoč dobro oboroženih Ovam- \ lx»v. Nemci prav lahko dožive svo- j jo Aduo v jugozapdani Afriki. Tro- j ške za ro|Mtr»ke [*>lioelgijskili in švedsko-norveških častnikov,-ki jih še ima. — Odgovor je bil sestavljen po u-kazu sultana, ki se na vsak način lioČe izviti vsaki novi zahtevi, dokler se ga energično ne prisili. Turški sultan iz vseh velesil norce brije, ker vidi. kako mogočna Rusija dobiva ]k> hrbtu od malega nzijatskega naroda, ker je spoznal, da roparske velesile ne privoščijo druga drugi, da bi prevzela roparsko obrt v zakup. Ako se dva roparja tepeta med seboj, se tretji smeji. Ameriške rest i. Kapitalistične tatvine. Dve leti jo, kar so zasačili posestnike čikaškili klavnic, da so imeli iz Stavka klavniških delavcev. Cikaški mestni župan je izdal naredbo, da od pondeljka naprej ne smejo garjevci prenočevati v klav-niških prostorih. Ta naredba, je hudo zadela mesarske kralje, ker se garjevci ne Ixxlo upali 11a delo, ker se boje, da bi pošteni delavci ne premlatili njih garjevske kosti. Načelnik policije je izjavil, če se mesasdki kralji temu ukazu župana vpirali, tedaj Ixxlo posestnike klavnic dali v zapor. Garjevca, Allen O. Pattina so na Dearborn ulici tako pretepli, da so ga morali prebijati v bolnico Po-teg Pattina je bilo še mnogo družili garjevcev na raznih ulicah tepe-nili, kojih poškodbe so več, ali manj težke. Grški duhovnik Kyrilles A. Ge-orgiades ie zadnjo nedeljo v grški cerkvi prfdigoval, da je sramota za grški narod, če Grki opravljajo delo garjevcev v klavnicah, poleg jih pa še Američani sovražijo, ker jih smatrajo za izdaj ice delavskih koristi.. Duhovnik je izjavil, kdor Ixwle še delal za garjevca, tega pri-liodnjo nedeljo ne liodo obhajal. Za njim je govoril s prižnice grški konzul Nikolaj Salopoules in še drugi grški veletrgovci, ki so vsi jiovdar-jali, da je največja sramota za narod, če Grki opravljajo garjevski posel. Vs|>eh je bil dober. Takoj v H I IS.I tlhlL.^MIl MaUllL, UD 3U UNCU I/. » (i. ................ .. mestnih vndeljek so vsi Grki zapustili klav- skrivoma vodne cevi v svoje klavnice. Takrat so časniki prinašali dolge razprave, ker še ta veletatvi-na tii dala utajiti in ljudstvo je bilo povsem razburjeno vsled velikan-i no delavce, imenujejo jih tolovaje. 'ske tatvine milijonarjev. ^ ' -----: Kljub velikanski ogorčenosti ni bil nihče teh veletatov kaznovan, se tem tatovom v fraku ni skrivil niti las na plavi. Bogatini smejo! ki rad dela garievsko delo. krasti, to je morala današnje ko- Nadbirič Hunt še vedno postopa rumpirane človeške družbe in nje v klavniškeni okraju, kakor kak aii- -j«t*ki-satH»t»-v-«ovrft*m dei*li očmi. 2ena tnu je hotela vzeti list, edini dokaz njenega grešnega razmerja, toda zaman. Mož jo je porinil od sebe ter šel iskat zapeljive® — farja ter je krepkimi železničar-skimi pestmi tako premlatil "žegna-ne" farške kosti, da so morali farja takoj odvesti v bolnico, škof Mul-dum je blagoslovljeno! zapovedal, da naj jxibere šila in kopita ter odrine iz njegove škofije. Ryan si ni dal to, dvakrat povedati. Odšel je, ž njim je pobegnila tudi lepa črno-oka grešnica, zajedno je pa vzela S sabo *200 moževih tolarčkov. Mož pa toži sedaj za ločitev. Meščanski ••švindel". Profesor Hartfield, znameniti germanist "Northwestern" vse-včelišča I »ode obdržaval shode za Roosevelta. On ni navadni politik, temveč je neodvisen in dol>er patriot. Zadnje je s tem dokazal, da se je v ameriško-španski vojni dal vvrstiti kot prostovoljec v mornarico." Tako piše "Illpois Staatszeitung" in drugi republikanski časniki. Ako h! bil Hartfield demokrat, tedaj bi "lil. Staatsztg." rekla profesorju, kojemu setjaj slavo poje: "Le čevlje soli naj kopitar." Isto bi "III. Staatsztg.'' širila v svojih umazanih predalih, ako hi ji bili deniokratje plačali več. kakor republikaifci. Meščanski časnikarji v Ameriki pepOznajo načel. Podobni so srednjeveškim vojakom, ki so služili tistemu. ki jih je dobro plačal. Leta in iqoo je "III. Staatsztg." smatrala William J. P.rvana rešiteljem velike ameriške republike. Ti ljudje so grolwkopi slovenskega Xo, letos ga pa imenuje pulilunld-naroda v Ameriki. I.e našim du- vega govornika, hovnikom se imamo zahvaliti, če Theodor Roosevelt v pravi luči. nas Američani smatrajo za narod, j Theodore R^sevelt, "prijatelj" republikanske ni ške prostore. Kako je pa z na širni kranjskimi duhovniki? Ti ljudje pa v svojem umazanem glasilu "Nov. Doni." napadajo organizova Mesto Chicago in njegovi zastop- niki so pa padli tako nizko, da da- okolu klavnic pomnožili. Ko je pa- jejo tem tatovom, ki >o mestno bla- ša klavniškega okraja zvedel za gajno okradli za tisočake še policijo sklep organizovanih delavcev,Je ta- .... — —___.1.. .In i.wti i\rn 1»«-vl .-v. 1 pni 1! I /In llnl^HI T ITT 11 I 7AV .111 na razpolaganje, da tem lo/.je pre ganjajo in davijo poštene in miroljubne delavce. Mesto podpira tako tatove in preganja delavce, ki so s svojimi pridnimi rokami in umom ustvarili velikansko Ijogatstvo mesta Chicago. Korporacije zvršujejo gospodstvo nad mestom in sodišči, torej je tudi umevno, zakaj se daje )jospodskim tatovom policijsko pomoč, da pro-jjanjajo delavce, mesto da bi jih vtaknili v zapor. Delavci v jeseni volite zopet stare. korumpirane meščanske stranke in |iolici.iski cepci Ixxlo še v prihodnje žvižgali pri raznih stavkah po vaših hrbtih, vaši otroci bodo pa gladni in na |x>l nagi hodili v šolo. Hvaležni kapitalisti. Robert Womack je prvi stopil v zlatonosni kraj, kjer danes stoji mesto Cripple Creek, kjer so nakopali že za 150 milijonov tolarjev zlata. No, sedaj pa Wunnack umira kot siromak v Colorado Springs. Tako obdaruje današnja kapitalistična človeška družba, ki ima polna usta o individuelni svobodi, dotičnike, ki so ji jiodali velikansko bogatstvo. Železniška nesreča. Ako čitamo statistično poročilo prvega četertletja t. 1. o ameriških železniških nezgodah, se nam dozdeva, da imamo v rokah poročilo iz bojišča na Daljnem Vztoka. V 1659 slučajih so trčili vlaki drug ob druzega. v 1140 slučajih so pa vlaki, lokomotive ali posamezni železniški vozovi skočili raz tir. Te nezgode so provzročile 2 in % milijona tolarjev škode. Tako govore suhoparne številke. Poročilo je splošno ter se ne peča s posameznosti. Ali resnica je, da so provzročili te nezgode le dobička-željnost plutokratov, izsesavanje človeške delavne sile in izko^jšfe; nje obratnega materijala do trajnosti. Zagovorniki železniških kraljev. imenujejo to sistematično mo-ritev in uničevanje obratnega materijala varčni sistem: naobratno pa ljudstvo imenuje to početje ropar- lavci so sklenili", ' da bodo straže koj odredil, da noben organizovan delavec ne sme pohajati okolu klavnic. Nadbirič TTunt je hote! s to naredim pokazati mesarskim kraljem. da ima "korajžo", da se stav-kujočih delavcev ne boji, Iz dežele lopovov, Rokovnjaška zaveza rudniških posestnikov, kojih uniformovani hlapci napadajo mirne meščane, je še vedno v sedlu. Ko so v soboto dne 20. t. m. po-|K)ldne prenehali z delom v rudnikih El Paso, Vindicator in Findlav so lastniki namignili svojim rokov-njačem-garjevcem, pinkertoncem in drugim življenji/ nevarnim bara-lain, da se naj zvečer zbero v Cripple Creeku ter preženejo vse unijske delavce in njih prijatelje. Načrt se je dobro obnesel. 2000 oboroženih tolovajev, ki so v službi rudniških lastnikov so napadli unij-ce, jih odgnali šiloma, poleg so pa oropali zadružno prodajalno organizovanih delavcev. Kar niso nio-gle te barabe odnesti s ;tobo, so pa vničile. Zopet jeden. Cikaški dnevniki so prinesli dolge raaprave o nebeškem agentu J. A. Rvanu, rimško-katoliškem duhovniku, katerega je neki strojevodja Illinois Central železnice tako pretepel, ker je imel grešno razmerje z njegovo soprogo, da so morali blagoslovljenega grešnika prepeljati v bolnico. Stvar je bila približno ta-le: J. A. Ryan je baje tako lep Človek, da so vse čikaške tercijalke, kar norele za njim. Torej ni čudo, ako je po zmani jezuvitarski morali premotil tudi omoženo žensko. Necega lepega dne v mesecu avgustu je imel s svojo ljubico, soprogo železniškega strojevodje mal prepir delavcev, kandidat stranke, za katerega delajo reklamo tudi nekateri slovenski časniki, -jf»*)«ot, policijski komisar v N«w-Yorkit napravil delavcem jako slab priklon. Kakor se čuje od vseh strani, je l>aje pri neki priliki izjavil, da je najboljše, ako se delavske agitatorje postavi ob zid in se jih postreli. Seveda, njegovi plačani hlapci trdijo, da znameniti ljudski prijatelj Theodore Roosevelt, nikdar kaj sličnega ni govoril. Ali njih trditve jim bodo prokleto malo pomagale, kajti rudarski mesečnik v Denveru-, Colo., je prinesel izjavo znanega resnicoljubnega časnikarja Willis f. Abbot-a, ki se tako-le glasi: Detroit, Mich., 29. jul 1904. 1'rednik rudarskega mesečnika, Denver, Colo. Cenjeni gospod! Nekdo me je napačno citiral ali me pa obdolžil, da sem jaz predsednika Roosevelta krivo citiral. Kar je meni gospod Roosevelt rekel je tako ostudno, kakor to se mu sedaj predbaciva. Leta i8, ko je bil še policijski komisar ni rekel nič glede štrajkov; le glede železniškega štrajka. je pričel govoriti o govemerju Alt-geldu in tedaj je rekel, da bi se morali governor Altgeld'in možje njegovega mišljenja postaviti oi> zid in postreliti. Jaz novem, kilo je sedaj to, ko je že osem let minolo, citiral v Colo-radi, ali jaz dobivam povprek dva lista v tednu glede te zadeve. Vaš Willis J. Abbot. Mi smo sedaj prepričani, da je Roosevelt storil omenjeno izjavo. Ali mi ne trdimo, da je njegov protikandidat, pobožni mežnar Packer bolj naklonjen delavcem, kakor v1.50 per year. • Advertiietnrats on agreement. Naslov za dopise in pošiljat ve je •taleči: 'CjtIhk Svobodo* 563 Tliroop St. Pilsen Sta. Chicago, 111. 1 Dopisi. Iz Clevelnnda, Ohio. Cenjeni uredniki Dan za dnc--voni prinašate jioročila iz raznih ameriških krajev, le o našem z dimom zakajenim Clevelandn molčite, kakor (la bi bil Cleveland v Afriki ali Aziji. Ni še dolgo, kar se je pripetil dogodek, ki je vznemirjal vse slovenske katoličane v Clevelandn. Pomislite vendar, nas dični, za božjo čast vneti g. Hribar je dal areto-vati mater božjo. Vi bodete majali z glavo ter mislili, da lažem, d asi je gola resnica, kar vam tu le poročam: V* cerkvi so zasačili nekega pa-tentovanega katoličana, ki je hotel krasti. Mož je bil ves v svetincah, 'škaptilirjih, rožnih vencih, pri *ebi je pa imel še potrdilo. da je oil v Rimu pri "sv. očetu", s katerim se je najbrže izgovarjal, po kateri poti se pride najhitreje v nebeški Taj. Pobožni katolik je padel na kolena pred nebeškim agentom g. Hribarjem, pripovedal je. da je *ra-mota za ves katoliški svet, če ga odvedejo v zapor. Pomagalo ni nič' Policaji so njega in matere božje, ki so bile vtisnjene na platnu in svincu odgnali v za|x>r. — Naša slavna katoliška gospoda v Clevelandn prireja tudi uvrstite zabave, ki dajejo tudi najbolj razvajenemu grešniku mnogo vžitka. Pred kratkem so priredili v cerkveni dvorani, kjer stoji altar za službo 'božjo", veselo zabavo. Upamo, če je bil bog pri tej zabavi v taber-nakehi havzOČ, da jo jc najbrž* no-' pihal mej brezverce, ker pri njih bi našel več dostojnosti, kako? pri naših verskih fanatikih zA denar. Ples je vodil znani g. doktor i. naočniki, kateremu je za to obrt preskrbela .J. D " dostojno reklamo. Na plesu so tudi bili uprav dobre volje "gaspud" Hribar, ter so izrekli željo, aiko se že ples ne ponovi, da se mora ponoviti vsaj igra, ki je bila združena s to veselico. Seveda je g. Hribar l>olj hrepenel po skušnjah za igro, fcjef t* imel zopet priložnost kot vodja far-ške dramatične šole dajati Majdi, jako zali in brhki deklici, poljubčke ter jo pritiskati na svoje blagoslovljeno, poželjivo telo, kar je vprav mojsterski dovršil že pri prvih skušnjah. Ali naš Hribar ni le izhoren dramatik, on je tudi izvrsten kolesar. '/, radostjo smo zrli. ko smo videli "častitega" g. Hribarja kolesariti na cerkvenem zemljišču ter poljubljati inatero zemljo. Pri tem vratolomnem delu so siromaku počile hlače in prikazalo se je nago, blagoslovljeno telo, katero kulturni ljudje imajo zakrito. Ženske so sramežljivo obračale oči v tla, pri tem pa klicale: "Ješež. Ješež! Seveda, kjer je ples, tam je mi sijoo, da se lahko katoliški grešnik! očistijo grehov, da napravijo kes za storjene grehe. Dobili smo g. Bajca, poleg pa še nekega mladega Jemenatarja. ki jc s tem reševal duše večnega pogubljenja, da je punicam v staro domovino pošiljal ' razglednice. Ali odprto' moramo priznati, da g. Hribar ne natlkriljuje vseh »le robov na svetu. Neki rojak, ki se je pred letom poročil v fari sv. Vida, je dobil stnčka Ali ker g. "častivrednemu" župnikp Hribarju ni naznanil, da' se jc preselil, ni "častiti" župnik hotel krstiti stnčka. črš da je pristojen v faro njegovega bratca g. Keržeta. Ali tudi suhi Krže se je branil krstiti otroka, češ da ne* spada v njegov delokrog. Sedaj se je mož napotil v škofijsko cerkev in tam je rtrfu stari nemški duhovnik krstil otroka, r* da bi ga v katero faro je pristojen. je dotičniku se je .oprt k nemškemu duhovniku. Lč-ta otroka pokopal, izvršel običajne molitve, ne da bi godrnjal. Ko ga je oče vprašal po računu, je duhovnik odgovoril: "Pojdite i> božjem imenu. Vi sle se mlad m potrebovati bodete lienor, saj ga potrebuje vsaki delavec. Ke*lar me bodete potrebovali, sem vam na uslugo." Tako jc govoril tuj duhovnik, človek, ki zasluži to ime, ki ne razume niti besedice našega jezika. Sedaj se pa se čudijo slovenski fnrjti, ki smatrajo slovenski narod v Ameriki za molzno kravo, čemu jih vedno napadamo. Odprto priznam, da1 slovenski jezik ninia tako robatih izrazov, da bi delovanje slovenskih farjev v Ameriki pokazal v pravi luči mojemu mjlemu narodu. Jurij s puio. Vojna, udarec kulturi v obraz. Profesor Zoege-Mantcuffel iz dorpatskega vsevčelišča je vodja sanitetnega oddelka, katerega je carica-vdova jioslala na Daljni Vztdk. Neki njegovih pomožnih zdravnikov jc ol>elt>tlatiil |>oročilo o bitki pri Vafankavu v nečem ruskem časniku, iz katerega smo posneli te-le glavne točke, ki odločno dokazujejo, da je vsaka vojna udarec kulturi v obraz. Liaoyang, ji. jun. 1004. Kaj smo vse doživeli, kar nisem več pisat v miru? Mi smo doživeli grozovitosti vojne v največji meri. Ne da se popisati, kaj se dandanes imenuje bitka. To je treba doživeti. da se pride do spoznanja, da ni nič strasnejšega na svetu. Bitka i- govorju — bitka v kateri je dva Ini odločevalo topništvo, v kateri so na 14 verst naokoli frčale granate in šrapneli. Po trideset in še več granat je nakrat padalo neprenehoma |N> več ur na zemljo, noseč gorje in smrt v naše lx>juc vrste. In kako izvrstno ttmejo zadeti mali, rumeni hudiči. Vspchov, katere so naši fantje pridobili, ki so kot pravi junaki stali dva dni v tem peklu, nismo mogli o|>aziti — kar so nam Ja|K»nci storili je grozno in strašno. Necega dne smo dobili ob 4. zjutraj zapoved 18 verst južno odjez-titi. Iti res dočakali smo — kar so že mnogi želeli — bitko. Mi smo stali pri Vafantienu, mimo nas so se drvili vojtriški vozovi in korakale so čete vojakov, razvrščene v dolge vrste. Očividno je. da se vmikamo. Japonci pod vodstvom Oku-a so prav v bližini in prodirajo proti severju. Kako jc zgledal Vafantient Tudi ena hiša ni'cela. vseh 150 hiš je ena sama ffizyalipa, To se jč zvriilo v dvefi urali, ko so nasi za dve uri ostavili |)0stajo. Naše mesto je bilo na le-em krilu, pri generalu Ccrilgrosu. Komaj smo pripravili vse potrebno za sprejem ranjencev, že so pričeli ob treh zjutraj topovi s svojim groznim delom. Kakor grom je odmevalo pokanje topov v gorah in megla nam je branila opazovati strahovite včinke granat. 2e smo sodili o naših baterijah boječe, streljale so še predaleč, ali preblizo. Od minute do minute so naše baterije napredovale. Posebno levo krilo je mnogo trpelo. Mi tudi nismo bili na varnem. Šrapneli so razsipali svoje smrtonosne kroglje vprav v naši bližini. Večkrat smo bili primorani menjati prostor. Slednjič smo se vtaborili v gozdiču. Prinesli so prve ranjence, mej njimi jc bil UkH general (ierngros, kojega je košček granate ranil na vratu. ti. H. ga je ravno obvezal, kar prifrČi tak zkxlej in se razpoči v naši sredini, ne da bi koga ranil. Strel je bil namenjen naši pehoti. General Gerngros je rekel: "Hudič, naj stojim kjer hočem. |>ovsod se razletavajo taki nestvoril" KalionoviČ jc prijezdil 'po pomoč. Na prvi postojanki leži mnogo ranjencev. On, Z., trije sanitetni vojaki in jaz smo se takoj podali na pbt. Sredi pota sem se vrnil po tor-be z obvezili. katere so pozabili sanitetni vojaki. Ko se vračam pri-dvrjata »Iva topničarska vozova s šestimi konji nasproti, ki sta me porinila na stran ter sem bil primoran nekoliko časa jezditi ž njima vštric, dokler se ni i eden konj smrtno zadet zgrudil na tla. Pognal sem konja ter v skoku odjezdil k sanitetnemu oddelku. Trenotck sem pogledal kriško in zagledal sem nad sabo 12 malih, sivih oblačkov. "Za božjo voljo jezdite brzo," mi je zaklical /... mi smo sredf boja V tem trenotku je prizvižgal šrap-nel..ki je Kanonoviču vbil konja. Tako nastanejo povest1, da Japonci streljajo na "rdeči križ". Rdeči križ" napravi kako neprevidnost, potem se pa obdolži Japonce. Ko smo speli na hrib, smo bili izven nevarnosti, dasi je ^ vedno deževalo šrapnelov. Z. in sanitetni vojaki so se kmalu vrnili od prve k meni, kjer sem jaz straži! konje, ker pri prvi bateriji ni bilo ranjencev. Mi smo se vrnili po istem potu nazaj v ležišče. Nevarnost ni bila tolika,, kakor poprej, ker so Jajwnci imeji opoldanski počitek, da kasneje pričnoiše grozneje s smrtonosnim delom. V' taborju je bilo vse polno ranjencev in mej njimi prvi mrtveci.'Prvi polk sibirskih strelcev je imel, velikanske izgube. Njegov zapovednik in adjutant sta bila vbita. Vojaki 'so vedno ponavljali: "Kam ste nas peljali; to ni bitka, to je pekel.'" Stakelberg se je vozil od postojanke do postojnnke. Streljanje je postajalo močnejše in močnejše, dozdevalo se je, tla so Japonci v premoči. Mi smo imeli 35 tisoč mož. Ob 7 uri zvečer smo poslali l>osredova!ca k sovražniku ter prosili, tla se za danes naredi moriji konec, tla obvežemo ranjence iu pokopljemo mrtvece. Japonci so nam dovolili premirje. Pri slabi luči smo zvrševali trdo in mučno delo. Drugo jutro zgodaj se je pričel t. nova krvavi ples, A ko hi bif mislil, da sem najstrašnejše streljanje že t loži vel, bi se bil zmotil. Komaj smo zagrehli mrtvece, /.c so naznanjali to|>ovi na novo smrt in grozo. Mi smo zopet zapustili naš prostor. Sedaj je bil napad namenjen desnemu krilu. Japonci so po noči menjali svoje postojanke. Oni imajo izvrstno topništvo in dobro izurjeno pehoto. Vi se v gorovju približuje s tako naglico sovražniku, da človeka obletava zona. Dne _». jun. jc bilo gromenje to|>ov in likanje pušk tako močno, tla je človek komaj svojo lastno besedo razumel. Od griča do griča so lezli japonski pešci pod varstvom svojih topov, Ob eni uri popoldne smo začuli na levem krilu burne hura-klice. General Gerngros je prodira! proti japonskim postojankoni. iz katerih so se umikali Japonci, Žal. tla smo zajedno tudi videli, kako se umika naše desno krilo. Kmalu so se pridrvili naši z hriba — umazani. zaprašeni. Z. je zavpi! prvemu: "Stoj. ali ne slišiš, tla naši z liura-klici napredujejo." Mehanično se je obrnil. Zaman, tu ni bilo več obstanka I Vedno boljše in hitrejše so streljali Japonci. Vse se je pričelo vmikati proti postaji.( Vozove in vojaštvo so (Njstavili v red in ob železniškem tiru so naši odkorakali. Dve naši bateriji sta branili odhod vojakov in vlakov, ki so bili polni ranjencev. Mi smo izgubili 9 topov. Istotako je moral general Gerngros prepustiti 6 topov zopet sov^žniku, katere mu je preje odvzel. r*:r » - y - Strašen je tak povratek. Človeku se srce krči in pogum gft zapušča, Tri verste od postaje je vdarila zadnja granata mej transportne vozove. ki je vbila jfdncga konja. Pri nečem potoku smo se vstavili, da smo si skuhali večerjo. Od vseh strani so nas prosili caja in kruha. Elegantni gardni častniki so prosjačili za košček črnega kruha, ker že tri dni niso nič zavžili. Kolikor smo imeli, smo raxdali. Jaz sem se v potoku skopal in preoblekel. Ako človek tri dni v obleki na zemlji spi. ni zelo neprijetno — ampak človek postane umazan. Iz Ljubljane. Sodrug urednik poročati vatli lk>-čciti o napredku in jiotrebah slovenskega naroda v stari domovini. Ne bodem vam opisoval, če imaio v Trstu že slovenske ulične napise, ali čc so v Ljubljani žc pohrustali zadnjega Nemca, izročati vam hočem o pravem napredku slovenskega naroda, dasi je ta napredek še v povojih, že se ježe lasje na glavi vsem liceinercem in nazadnjakom. Na Kranjskem se sedaj »nuje društvo v obliki "Akademije". Se predno se je društvo ustanovilo, že smo imeli poljudna znanstvena predavanja o raznih predmetih sirom naše slovenske domovine. V l/>-gatcu se je predavalo: O sodišču in kakšen naj bode človek preti sodiščem; o kazenskem pravu in prestopku ; o prihodnjem socialncm razvoju kmetskega in obrtnega stanu ; o infekciji in dezinfekciji; o Japoncih: o alkoholizmu; o vplivu vode na površje zemlje. V Dražgo-šah se je 'predavalo: O sodišču in kakšen naj bo človek preti sodi-ščem. V Selcih nad Skofjoloko se j je predavalo: O prisegi pred sodiščem; o razivh volilnih pravicah; o j Japoncih: o alkoholizmu; o vplivu , vode na površje zemlje. V Zagorju 11a Notr. se je predavalo: O kaznih ; jo prisegi preti sodiščem; kako se ie ravnati pri poškodbah. V Zagorju oh Savi se je predavalo: O |>ocziji za proletarcc (Ada Negri). Poslušalci «5 bili večinoma kmetje, obrtniški delavci in rudarji, kojih je bilo vseli skupaj približno 1200. Ta začetek, dasi je skromen, vendar ■kdmuje. ako Initio gg. predavatelji — vstrajali na začrtanem delu, da so tla na Slovenskem povsem vgodna za poljudna znanstvena predavanja, ki so velikanskega pomena za splt> šno ljudsko izobrazbo in kulturni napredek slovenskega naroda. Ferijalno akademično društvo "Prosveta" je v svrho samoizobraz-be slov. dijaštva priredilo prirodo-slovna predavanja v Ljubljani. Predaval je g. Grošelj cand. phil. o glavnih problemih in rezultatih pri-rotloslovnih ved v sledečem redu: 1. ) Kako je nastalo vosoljstvo? Kakim potom se jc razvila lepa harmonija vsemira, ki jo nam odkriva nočno nebo? Kako lir kdaj se bode zopet zrušila? Kakšen bo konec sveta?' (Kozniologija.) 2.) .Kdo nam priča o prazgodovini naše zemlje? Kake'dobe je pretekla ta zgo-1 dovina? Kdaj kako ie nastalo, življenje? (Geologija in paleontolo- j gija.- y in 4-) K«' je življenje?! Kateri so glavni pojavi živih bitij ? I Kaj nam pripoveduje mikroskop o j drobnem ustroju rastlinskega in ži- j valskega telesa? ( pologi j a in mi-; kroskopija.) 5.) Kako. so se raz-1 vili organizmi? Katera dejstva nam pričajo za genealogijo življenja?; Katere >ilc so izpreminjale živa bitja? (Descendenčni nauk.) ; Katere nauke in zakone črpamo iz prirodoslovja za človeško družbo? 1 (Rebel, Ziegler, Nietzsche.) 7.) Ima-li tudi mrtva snov svojo genealogijo, so-li tudi mrtve snoviue v kaki sorodstveni zvezi med seboj? (Mendelejev perijodični sestav.) Katera zlasti novejša dejstva govore v prilog omenjeni ideji? (Novit žarki.) Ali sploh eksistira snov in | sila? (Teorija spoznavanja.) Vsa j predavanja so bila dobro obiskana. \ mi želimo, da bi se jednaka predavanja obdržavala tudi mej kmet-čkim in delavskim stanom, da bi se za vselej izpodmaknila tla vraže-, verstvu in da bi slovenski narod , strgal in zdrobil farške verige, V katere so gii vklenili kutonosci — i sovražniki napredka in svobode.! najljutejši nasprotniki produktivnih slojev. /• P— Društvene vesti. Druitvo "Slavlja" »t. 1. S. N. P. J. v Chlcagu. 111., Ima tvojo redue me-sefne seje vsako četrto nedeljo v mesecu v Narodni dvorani na 587 S. Centre Ave. John Duller, tajnik, 12 W. 25th St., Chicago. III. Društvo -Bratstvo" št. 4 H. N. P. J. v Steel, O. • Itlia svoje redno mesečne sejo vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih brat« .1 o h n R o 1» O 1 « v Steel, O.. DruMvo "Naprej" *t, 6 8. N. F. J. v Clovclandu, 0„ Ima avoje redne me-nočno aeje vsaki prvi četrtek v meacl v prostorih brata J. Medena zvečer ob 8 url. Anton Benedlk, tajnik. 1778 St, Clair St. Druitvo "Bratatvo" »t. 6 S. N. P. J. v Morgan, Pa., ima svoje redne me-ne£ue seje vsako četrto nedeljo v me-■ecu v prostorih brata Frank Mlklav-člča na Sygen. V mnogoštevilnem pristopu k omenjenemu druitvu vabi Odbor. Druitvo "Bratoljub" M. 7. S. N. P. J. v Clarldge, Pa , ima svoje redne mesečne seje v>-akt) prvo nedeljo v mesecu. S< ml: tjenlkl ff vabijo v tlrufitvo. Dn*tvo "Delavec" 4t. 8. 8. N. P. J. v 80. Chicago, 111., Ima svoje redne mesečno aeje vsako prvo nedeljo v mesecu v tlrijitvcnlh prostorih na 1019 Grepn Hay Ave. Društvo sv. Petra In Pavla. .1. S. K. J. poživlja tem potom vse svojo člane, da b« redno vdeleiuiejo sej dne IS. vsacega meseca v društvenih prostorih 1207 8. Santa Ffl Ave., PUEBLO, COLO. •ratako druitvo "»ohol" J. t. K. J. Ima vaako tretjo nedeljo t mesecu svoje redne mesečne seje t društvenih prostorih na 315 Northern Are. Kdor vatopl v druitvo do dne 31. dee. t 1., ne plača vstopnine. Društveni zdravnik Je dr. Chr. Argjr, 1210 Berwlnd Ave. Za mnngobrojnl vstop se priporoča Odbor. S«mlilJ«nikl In todrugi v večjih slovenskih ameriških nsselbinahj ki žele slovenskega govornika, naj se obrnejo na strankinega tajnika, sodr. William Mnilly. National Soeretnry. '-'•Hi Dearborn Street, I Chicago, III. Ali hočeš biti moj sodrug? Moj mesečnik sedaj pokriva vse troško. Prejmem toliko denarju kolikor ga potrošim. Odkar izdajam mestnik "Wil-shirt'", So nisem mogel kaj slIAnoga trditi. V ixxljetjt* sem vložil $ ltX),000., 11 ti sd sedaj tu. Kodrugi, ki mo i>ozimjo, votlo, da moja ž«'lja ni kopičiti denar, temveč pospcSeyati aocinlistiono propagando. Kako so 16 najlwljso vrši? Po duljieirtpremišljevunju sem prišel do zaključka, daje iinjlHdjše, ako so mi pridnži še kacih 5000 socialistov terse nknpno lotimo teikega ngitiitoričnega tlela, uko hočemo, du botle soeinlistioria ugitabija imela v najkrajšem čhbii velikanski rspeh. Ali malo je socialistov, ki bi imeli potrebni denar za del-iiit-e. Ali jaz sprejmem sodnige k«t delničarje, če tudi ni-niajo [»otrelinega denarja. Kdor hoče izvedeti za p(^odl>etie točke, kdor hoče vedeti kako lahko dobi delnico vrtnino $10 s pelimi odstotki letnih dohodkov mojega naloženega kapitala, poleg pa tudi volilno j>ravi(!0, naj nemudoma piše meni v New York. (UYI.Oltl) WIL8HIRK urednik W i Kb i re's Magazine, New York, X. V. 12S Hast 23rd Street. SLIKA PREDSTAVLJA uro za dame. Pokrovi so pretcgnjeni / zlatom Gold filed, jameeiii /a 'JO let. Kole-Sov j c na razpolago Elgin ali Waltham. Zdaj Biimo 112.50 Mož, osreči svojo ženo in kupi ji uro za božičnp darilce. Jacob Stonich 8» K. Madiion St. ( hleago, III. i najnižji ceni napravi Dr«, B. K. Simonek Zobozdravnik. r,44 HUJE INLAND A V K. CHICAGO, ILL Telefon Morgan 4H3. Najboljši svetovni obiskovalci ' St) nit dobičku ako potujejo via Denver In HIo Grande železnice preko Koekj Mountains okrilja v Colorado, Mali all tlhooceansko obrežje, ki ima največ krasnih razgledov, gorskih slik. mineralnih studencev tor za lov jn rilwrstvo tako. ugoden kraj. kakor nijetlna druga proga na svetu. Zdravo eolomdsko potlnebje je posebno mikavno za polet-„,. jK>eilnice /tlravišča Mttllltoil, Colorwlo Sjn'Illgs Ulenwowl Sjirlngs i» Salt Lake t'it.v ipavofoud inaoa. Znižane cene v Colorado Springs In I'tah na vseli progah s primernim izstopom v eolorudikih in zapadliih mestih. Brzovlaki iz St. Lotiisa, Chicage v Colorado, lTtah in ealifornijska .....sta. Elegantni jetlilni vozovi, jiostrežba a la carte na vseli brzovlakih. Najlepše iluslrovane knjižiee se na zahtevanje razpošiljajo sastonj. S. K. Hih)I'kk, (t. P. & T. Agent. Denver. Colorado. URBAN BRO'S I pogiel 39S >V. I »t h. St. Chicago, III. , CENA IN DOHK A POSTHKZBA i---j Ako hočeš imeti fine slike. 1di k ! fotografu ,LIEBICH u 80 SO Euclid Ave. Cleveland, Ohi*. SLOVAN K SLOVANU! LETO JE Till INaša Itogula zaloga linijskih najmodnejiih oblek in površnikov j* potmlna. Vsa obleka je izdelana od unijskih krojacev in so uaj-modnejše in najcenejše na trgu. Pri nakupu oziroma im«i«i u . nove zaloge smo dali pesekio pozornost na to, tla In te nase obleke najdalj« v modi ostale in tla bi cenj. odjemalcem, kakor smo tloae-daj. tudi v lx*loče ugajali. One naših oblek in iK.vrsnikov so OD $6.00 IX) $20.00 llzvolite si naročiti najniotlnejšo obleko ali porršmk? Nasa veo-letna skušnja v tem poslu vam jamči. tU vam napravimo po vaši volji in okusu obleke in površnike iz naše velike n <>ge vsokovrsl-nega domačega ali importiraiiega sukna za tako nizko ceno. kakor nikjer drugod Naročena obleka ali površnik od $12.00 naprej. Uovnrim« slovensko. Vprašaj p« številki 10 SomiHifniki norolujte in tri po- \ Socijalistm je postal sila, s kote-ro fu j te svoje ta s« piše. ro morajo računati vse stranke. s spžem v Chicago, Illinois. FmltedAik: John Btonich, .">»»»» S. Centru Ave., ChicAgo, 111. ' Podpredsednik: Mihabl Stki kei.j, 519 Power Str., Johnstown, Pa. I. tajnik: Mahi^n Konda. 5f»*t Tliroop St.., Chicago, 111. Pom. tajnik: Frank Pet bit}, 5tM Troop Str., Chicago, 111. Blagajnik: Frank Ki,ohučar, %I7 Ewing Ave., South. Chicago, III. „ . i Dan. Bauovinau. P. <). Box ftff La Salle, 111. ■Na!'z.or-1 John Vekhčaj, «171 W. 21st Pl.. Chicago, 111. mk,: ( Anton Mi.aimč, liM W.l9th Str., Chicago, III..5, ~ . \ Jos. Duller, tlti Washburn Ave., Chicago, 111. i f,rotni . Maktin. pOTOKAR( 604 s. Centre Ave., Chicago, 111. odbor: | \[0H0R Mladič, »517 S. Centre Ave.. Chicago, 111. k i -a- \ ''0HX Verščaj, 674 W. 21st PI.. Ghlcngo, 111. no mski. Jog dUUER( 416 Washburn Ave.. Chicago. 111. | Anton Mladič, l.'M W. 19th Str., Chicago, 111. VSE DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na 1. tajniku Martin Kondu; denarne pošiljat ve pa blagajniku Frank Klobučarju. v vsaki deželi, ker ljudstvo jxivsem | •• zadovoljuje. V vseh lx)leznih, ka- j tere j%zakrivil slab želodec ali sla ba kri, zanesljivo pomaga Triner-jevo zdravilno, grenko vino. Dobiva se v vseh lekarnah, gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Trineru, 799 So. Ashland ave„ Chicago, III. Javna prošnja. Prišel sem dno lil. juli ja t. 1. v Ameriko, Takoj sem dobil delo v "National Drill Machine Shop". Dno l0. t m. sem ponesrečil pri delu. Stroj mi je odrezal en prst popolnoma, druzegu pa na polovico na levi roki. Ker imam v stari domovHni družino tor ltodose mnogo časa v zelo. da l>odotn sposoben za delo se obračam tem potom do vseli rojakov za podporo. Vsak najmanjši dar bode hvaležno sprejet. Andrej Uevunlč, P. O. Box 30« Barbqrton, Ohio. Naprej, za S, N, P J , " štiri meseci so minoli, kar so se zavedni slovenski delavci v Chicagi sešli na prvem sestanku, da ustanovijo svobodomiselno gospodarsko organizacijo za Slovence v Ameriki, Zbrala se je dvanajstina mož, da polože temelj novi stavbi — za svobodo, jednakost in bratstvo, da pokažejo slovenskim nazadnjakom v stari domovini, da tudi mej ameriškimi Slovenci ni zamrl duh svobode in napredka. Ta sestanek ameriških slovenskih delavcev je potovo vspešen korak v zgodovini razvoja ameriških Slovencev, ki zajedno dokazuje, da so se ameriški Slovenci pričeli otresati chiševtiega jerohstva, da so siti delati tlako laJ::prijateljem slovenskih ameriških ilolavcev. Brez kričaških slavnosti se je zbrala dvanajstina mo/. v Giicagi, katere zavedni slovenski delavci tirom \iuerike poslali na posveta vanje v ( hicago, da ustanove toliko zaželjeno in prevažno gospodarsko organizacijo za slovenski narod — S. N. P J-, ki smatra svoji prvi zadači, povzdigniti slovenske ameriške delavce v gmotnem m duševnem ožini. Načelo jednote je: Vzgajati svoje člane v «im*1u svobode, jednako-sti in'kratstva ter dajati svojim članom za časa bolezni zdatno gmotno pomoč, po smrti pa sirote umrlih članov, vsaj za prve mesece obvarovati gos|Kxlsrrskega propada. Resnica je, ča tam kjer ni svobo-de, ni -napredka: kjer ni napredka. John Meden uh 283 Wilson ---T I Ave. je zastopnik "(il. Sv." zn I kogar zadel. Da niso tedaj prihi- Cleveland in okolico. Njemu lah-teli orožniki, bi bili razjarjeni žup- ko vseh zadevah VBakdo zaupa. -ljani ubili župnika. Kerje Ivan Medonu vsled njegove ' trnovln« nemogoče, dabiobiskaval Velikanska goljufija. posamezne rojake. Be prosi vse so-Neki (jino Calligarich v Trstu j« j niiiljenike, če imajo kako opravilo Bra- bil varuh mladoletne Lavinije Lo- j gjinle "G I. Sv.", da ga poselijo mi zeundti v Palermu, ki je bila src-. njegovem domu. čua posest niča raznih neprimičnin v Trstu. Lavinija Lozennetti sc je I 'K"ac Magister hotela omožiti in njen varuh je imel nalogo realizirati njeno doto. Storil je to kar mogoče vestno in ko je imel v rokah denar, lepo svoto 300, 000 kron, je—|x>begnil v Eldorado, vseli sleparjev na otok Korfu. Pri I Rojakom v I,« Snlks HI. in oko-sleparstvn mu je pomagal solicita- lici pripročnino tiasega zastopinka tor tržaškega župana, Rudolf Mar- dockil sprejema naročnike in oglase za "01, Sv". Njegov delokrog se razširja po vsi državi Pennsylvania. |C Njemu lahko zaupa vsakdo v vseh I zadevah "Glas Svoltode1'. moglia, katerega so že spravili pod ključ. — Taki s«> ti stebri današnjega družabnega reda. Povsod kradejo, kjer morejo. Pofcem pa trdijo, da so si bo^atstvo poštenim. jK>tom pridobili, ako se jim posreči pravici odnesti svoje pete. Ponesrečen klerikalni shod. ObČ. zastopnik v Šiški in vpoko-jeni železničar tester je sklical v gostilno "Pri novem svetu" shod krščansko socialnih železničarjev, na katerem naj bi bil govoril neki g, Tanler z Dunaja. Na ta shod mi prišli tudi socialni demokrat je v tako velikem številu, da je krščanskim n^ftwm padlo srce \v hlače. U.isi shod ni bil sklican po par. j., soifcrščamki možje vendar hoteli socialnim demokratom z obraniti vstop in udeležbo, kar pa seveda ni šlo. Socialni demokratje so 11a to fj. Tauferja noj no prosili, naj vendar govori, in mti slovesno garantirali, du se tu 11 ne sJcfrvi uiti cn las, «e širi nazadnjaštvo; kjer je na- naj že nove karkoli, a vzlic temu je zadnjaštvo, živi ogromna ljudska | g. Taufer pobnil šila in kopita in delavna množica v siromaštvu in( joje od kuril, kakor hitro je mogel, bedi. 1 lstirtak». jo je ttkli odktiril g. Ojster Kjer-ni svobode, ni prostora zajin ker -diod, kakor ročeno, tii bil jcdn«k»wi in bratstvo, tam bujno: sklican ne |k> |>asg. 2.,.a tudi ni bili cveto zavest, laž,»obrekovanje m za- jjaven, ker ni bil necnanjen, se sploh1 g D. Badovinca, kateremu lahok zaupate (»opolndmn v vseli «1-deviih "Glas Svobode11. C pravniško '01. Sv." I)rnštvo " Slav!) a " ima svojo redno mesečno sejo v nedeljo, 28. avg. v "Narodnidvorani", točnoob J2 uri popoldne. Odbor. Slovenci v Chicagi pozorl Slovenski delavci pridite vsi na shod. ki bode v nedeljo dne 28. avg. t.'I. ob :t uri popoldne v "Narodni dvorani" na 587 >0. Centre Ave. < >dl*ir. LIhInira uredništva. Trafaljmr prihodnjič: Pozdrav! Dopisa iz Pittebnrun in Oltn-weoda, Colo, smo radi |k>iii«iii kanja prostora odložili za prihodnjo Številko. Pozdrav! Slovenci pozort Naslednji Slovenci in Slowiike opravljajo garjevsko delo v cikal-kik klavnicah: Valentin in Ivanka Sodej. Marija Veber, Lenka Ilani-hrer, doma iz Selc. Lenka Vefeer, doma iz Studena. Edvard Skrila, dom« iz Račja; J. Lepšimi, doma ii Mrežic: M. Jaklič, Plutoka l*Kta. Stniiko Malarička |H.'h slovenskih ameriških <1elawcev. Od vas zavetlni delavci je odvisno, ako »e Ixxleti drugo Veto na gla.vmn zborwanju -povišali bolrii-Ina p«*l|>oni in usmrtnina. Na del« rojaki1! V sl«*i je moč! S. S. P. J. je edina slovenska jednou. ki jc «.redotoofla bol m« no podporo, kar pomeni velikansko znižanje rnrsečnih- doneskov pri večji podpori, kaleor, jjih dajejo druga društva. Kdor želi pojassila glede ustanovitve novega društva, naj te obrne na I. tajnika M. Komla-ta 563 Throop St.. Chicago. HI., Id bode takoj preskrbe! vse potrebna za u-»tanoviiev novega društva. — Na- prej! Kr o t Osftdnji odbor S, N. r. h RAZNO. Župnik in u£it«lj. V občini Bistrica na Ogrskem se je župnik'Eisele spri z učiteljem ter se hotel maščevati na ta način, da je učitelja pretečeiK) nedeljo začel s prižnice pred zbranim občinstvom zmerjati in psovati. Verniki pa so bili na strani učitelja ter so župnika spodili iz cerkve ter za njim zaklenili vrata, župnik je silil nazaj v cerkev, toda pogumni kmetje so mu zastavili pot. češ, da je cerkev le za božjo besedo ne pa za psovanje bližnjega. Župnik je razbil okno na zakristiji ter je hotel skozi okno v cerkev; ker pa mu ljudje tudi tega niso pustili, potegnil je revolver ter začel streljati na svoje "ovčice". K sreči je bil slab strelec ter ni ni- ni vršil. Socialni (kindkratje, katerih je bik) kakih 3O0, so se vsled tega mirno razšh. Tako sc fjodi katoliški .delavski -stranki med ile-km-i, ki no zavedrtf in se ne dajio v')7ti na jKaztie fa&kT^oWjube. strupeni plini v bohinjskem predonu. Vsled vdlke vročine je v predor* jak«> nin slaliega zraka, ker ni možno vspeSno zračiti. "Koks ', s| katerim kurijo v lokomotivah za prevažanje materijaU, je jel razvijati oglikove pHne, da jc skoro ves predor napolnjen s strelnim vzthi-hotn. V četrtek je obležalo i»eza-vestnlh nad ioo- delavcev, katet\- so icloma (Klncsli, deloma odpeljafi iz yredora Oba železniška zdravnika imata z bolniki »nogo poda; tarii oriLali delavci toSjo o glavobolu in vrtoglavosti.—Mar je kapitalist«* za rračne naprave, če se gre ea zdravje delavcev. Kapitalistu je delavec toliko vreden, kakor garjev pe*. ki crka za plotom. Državna oblast *e p« nikjer ne briga za kapitalistične «elotnoriloe, ker so ji glavna podira in stdbri. Kolifco časa m* J*Klrtc delavci pustili ie UHiriti??? Struptu znamka. Zdravnišk mMelek dtžave Illinois sehavi«, predtigom necega znamka sodnika, v katerem se zahteva, da se prisili izdelovalce zdravil in drttzih vžitnin, da zaznamujejo svoj izdelek s znamko, na kateri mora biti zapisano strup, M\ ste te preiskali Idaho? IPn pravici jo nazivljemo zemljo •.. I.......-i i T inoljedeUUu, vodah, ru-slah palMrfe kmalu ne prek**ena. N J K H'ODNEnJiV: .IE PRAVI IDEAL. Ali se Ihočete UJje poučiti o dr-žavjT (Če isčet« txuve domovine za pol judelatvo, tedaj pilite nam. Ako vsa zanimajo premokopi in trudniki v našem tako zvanem "Thunder Mountain folder" potom pojdite in prepričujte ne na svoje lastne oči. DL E. BI»I.EV, D fl. SPBNOEB. (t. P. AT. A., A. P.& T. A, < >regon Short Line R. R., Salt UkeCity. Utah. Frank Schoiita PriiKiroča slavnemu občinstvu svojo prodajalno z modernim iiiaiiiifaktiirskini blagom na BTd W. 22. ulici na vogalu ulice Rol>ey. Za jedno prevzema vsa v krojaško stroko spadajoča delu, izdeluje fine in trpežno obleko po naročilih! VSI DOBRO »OSLI! K " ^ Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okoliei naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno sveže nnjfj nejHp pijače-"athiB bfer" in vsakovrstna vina. Cnijske B^odke na razjiolago. Vsaee-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrež. ba zagotovljena. Za obilen obisk Be vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 1517 S. Center Ave. blizo 15« ulice Chicago, III. K POSEBNO OBVESTILO. Nova prekomorHka vnžnja fdz sredo-zomsko-udrljanuko morje, po prolBku-ioni črti C u 11 ar d Line ustanovljena I. 1840. Najstarejša preknmorska črta. S 26. aprilom Je npeljala Canard Line direktno vožnjo lz New Yorka v Trni In na Reko, s prentnnkom v Neapolju. TI fzbomi In moderni pamikl z dvojnim vijakom, tidanl leta 1904, Imajo« nad 10,000 tnn teže, odpljujejo Iz New Yorka kakor sledi: PannonlaU dvojnim vijakom! 10500 ton teže, v rorek 2. augustu. Ultonia (t dvojnim vijakom) 10,402 ton teže. t torek 10. augusU. Slavonia (« dvojnim vljnkom) 10,605 ton teže, v torek 30, augusta, ta tem redno vsakih 14 dnlj. Povprašajte pri naAih aRentlh o alt' klh conah In ponebnlta novih udobnostih v tmtjem razredu, \gentl «e iSCe-Jo v v stikom kraju. T. G. Whiting Mgr., Dearborn In Randolph Chicaga. -III. Poskusile J iinjtMtljše unijske A—B, X— Lent in Criterion «nH»dke » » katere izdeluje ^ J » # ♦ » 1H. F. Aring Payne Ave. Cleveland, O. Postrežba točna. Cene nizke. * wmwwmwuX NAZNANILO. NAZNANIL«. Naznanjava rojakom, Hrvatom in drugim br. Slovanom, da sva kupila veliki, splošno znani ......SALOON...... pod imenom »Naredi« dvorana," sedaj "Slovtonski Dom". Priporočava e. občinstvu, sosobno raznim d ruš! vam veliko plesno dvorano za razne zabave in druge dvorane za društvene seje, V saloonn "pool table" in glasovir. Točiva pristno piltensko pivo in drugo izboroo pijačo. V istih prostorih otvorilasva tudi vinarno. Točiva izborna kali- ()|Hw.arjum slovenske trgovce— Buloomirje in tudi drugo p. 11. ob. «instvo ua importinmo brinje iz Ljuliljjuie, iz katerega kuhani sam uajboJji brinjevecl Kdor hoče dobro kapljico brinjevca piti, naj se obrne na John Krarber-ja ll«t)St. C'lair Str., CLEVELAND, OHIO. Naznanilo. Naznanjam slavnemu občinstvu v Chicagi, kakor tudi izven Chicagi, da sem kupil lepo urejeno gostilno na «8» 8. May Str. Chi- TI11. priporočam za obilen obisk John MohoIL C. G. F0UCEK 5116 Centre Ave, na vogalu 18. ul, Najboljša resko-NlovaiiNka lekarna v Clkagu V nji so nahaja tudi jiošta, kjer je mogoče pošiljati novce vsi Amerki in v Evropo. Produja znamk in sprejemanje priporočenih pisem. Odprto po dnevi in ponoči.- Brzojavnl urad na vse strani. Ekspresni urad, pošlljdjose ko\-oegi in drugo na vso strani Zed. držav. V lekarniordiuirajonaslednji zdravniki: Dr. Martin Ivec, vsak večer od li. do7. Ure: Dr Štulik od 10. do 12. dopoldne in pd zvečer: Dr. Kolur, Dr, Rotil. Dr. Clivotal, in Dr. Čuuat, Ako sto bolni, stopite v mojo lekarno in pomagalo se Vam bode. ZA nmeriko patentirane Harmonike, izvratno delo, se dobe samo pri Slovencu John Golob 20'! Hit i do K NT. JOLIET, ILL. 500 mož potrebuje za Rainer- jevopivoin Hourlioii Wis-ky piti, fine smodke kaditi in se veseliti. Razpošilja staro belo in staro črno vino IX) «0centov, ter star grape brandy po $2.7o galon. ANTON KRIZE, O AT HILL, NAPA CO. CA L. KALIFORNIJSKO TINt naprodaj. Pridelek farme Hill CJirt Wineyard. Dobro črno in belo viuo po 85 do 45 contov galon; staro belo aH Črno .vino 50- enntov galon; risling 68c. Kdor knpi ninnj koL 50 galonov vina, mora dati /.n posodo. D rožnik po do $2.75 gal.; slivovic po gal. Pri večjem na-ročilu dam popust. V nmogobrojna naročilu se priporočam STEFAN JAKSHE Box 77 Crockett, Ca J. 0 Dr, M, A, Weisskopf 885 Ashland A»e; Telefon Canal 476 Uradne ure: do 9. zjutraj •d I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF je Čeli. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. .0 Resnica jo tin jo največju nesreča v A-inerika za človeki - l>olc-/on, Ako jo človek bolan* notnore delati, in če no dela nomore zaslužiti niti loliko, kolikor mu je potrebno sa življenje, h čem pa more svojim, drugim, kateri so ostali v »turem kraju pomagati?' ^ I£fidu,r Je Slovele l»olnn — more no x«li*nvili. Najhujšo so mu pa godf, ko jo bolan in svojo bolezen neiskusenem zdravniku toži, namesto da so takoj obrno na najbolsega zdravnika, kateri j uniči z svojo uče-nostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Znlo rojnlti Nlovonoi kadar ste bolni ali ■jiotrebnjoto zdravniške pomoči — poslušajte nus, ker mi Vam o Vuse dobro priporočamo, da so obrnete na najbol-šega zdravnika v Ameriki, in to jo : Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jedi nI zdravnik kuleri jamči za popolno »zdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo VaSo bolezen pismeno opiSete. Citajte! Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se nuSi rojaki zah-vulujejo da so popolnoma ozdraveli. Drugi •gos^KMi Profesor ! V začetki moje bolezni bul mras meje stresu, Večkrat potem p& huda vročina in bolela me je ^lava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit. Imel sem 3 /drav nike in rtič mi neso mogli po-Kevmatlzem In '»»k'^t. Potem se obrnem na Vas dr. a . , , . bolezen želodca Collin« in poslali ste mi 2 krat zdr«.J1^« 1 J"«1«1 vila in zdaj sem popoliioine /.drav. " _ . ^ in gia-Toraj seVam srčno zahvalim zalo va ozdravljena. velkq.dobroto. L'sem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste VI nar bolSi zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu Živel. Malk Strah, 61) Arimont St. Masnillou, O. ozdravlena. Malk Gostili, Box 37, Soi'dan, Minn. Walnut Lake, Ark. Zdej jest Anton Stamfel Vam dam 3lariaSkllsekr, vejdit da »eni ozdravel in da se po- Box 67, polnoma čutim zdrav. Kosem za- IIomIlSIEau, Ta. čel ViiSa zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem «kl mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. Anton Stamfei. Prof.ColliiiMjuničl /11 popolno oz-dravllonfe v«eli boleli: Iiiilior boletili na plučah, prsih, želodcu, rre-v«h, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v gl«-vi, kašelj, mr/,liea, prehlajenjc, revmatiiem, prelivanje krvi. oteklo noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (liemoroid«), onemoglost pri spolskera občevanju, izpadanje las, tifus, lošaj, točenje iz ušeš ali oči, gluliost, slepost, ru-ka, hraste, gurje in rane, Aumoii jc v usesili, ženske notrunjt bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale no-,,, I tratijo in zunanje bolesti. Ph>I', < 'ollinw jejedin/ ka-t u j ih" I j e 11'a'rjev iTz^e r ja tvv' de na r j 111 'r' popolnoma ozdravi susico in sifilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri mozkih in ženskah. ' Anton Sukle PUEBLO. Colo flOtSSanUFe. Priporočam svojo gostilno, kjer točim vedno sveio pivo in ž«anjo. Tempom 692 Red in 87» Black F. J. SKALA & CO 3jO—332 W. 18. ulica ( ESK0--SL0YANHKA BANKA. Pošiljanje denarja, izmenjevanje ce niai^j vinarno. "Točiva izborna tmli najmanjši del otrova v sebi. ; fornijsko, Trinerjovo in dniga I*'-1 in vrednostnih stvarij po čelom Tak zakon bi dokazal ljudstvu, j l„ jn rdeča vina. idečiburgund«'c.jBvetu. seaebno v Avstro-^ )grski in i da je Trincrovo zilravilno, grenko j beli tokajec. rislitiK in drasa fi- Zdr. državah. I 4. T , , . vino e l'nv YORIi. I*rof. Collins Vam ^e poslati zdravila. katerih se pitoo popolnoma ozdravite ; 1'olezen gotovo nikdar vrč nr povrne. * * * * * Izza temnili dni, (SllCice iz življenja raznih papežev.) (Nadaljevanje.) , Ko je papež nastopil za uveljavljenje celibata izven Rima, je nastal v Nemčiji, v Franciji in v Španski velikanski vihar. Melius est mtbere, quam uri, so rekli nemški škofj- in,imenovali so papeža ho-minem plane haereticum et vcsani dogmatis. Papež po, dasi je bil v strahu za izid tega boja, vendar ni odnehal, nego šel še korak naprej in prepovedal, da bi posvetni vladarji jmeli pravico do investiture duhovnikov. S tem dekretom je papež posegel v pravice krone in kršil te pravice, z njim je poskusil spraviti cerkvene služabnike iz vsake odvisnosti od države, a jim obraniti njihova ogromna imetja. Zaradi tega dekreta je nastal boj, ki ie trajal 50 let in na tisoče ljudi pognal v smrt. Ta dekret je bila kruta kazen za zabitost kristjanov, ki so cerkvi darovali ogromna posestva in imetja in ji prepustili vladarske oblasti. Ko je cesar Henrik 1. 1075. premagal Saše, se jc postavi! na čelo boj" proti papežu in njegovim pre-tenzijam. Ravena in Milan sta se mu pridružila, in isto tako vodja nezadovoljne stranke v Rimu, Cencius, ki ga jc bil dal papež na smrt obsoditi, a se ni upal obsodite izvršiti. Ta Cencius je jiozval cesarja, naj se polasti Rima. a ker ni našel |>odpore, je nastopil sam na svojo roko. Na sveti večer 1. 1075., ko je papež daroval običajno mašo v cerkvi S. Maria Maggiore, je Cencius z mečem v roki in v spremstvu zarotnikov vidri v cerkev. Pred altarjem je pa|ie/.a vrgel na tla. ga ranil in ga vlekel za lase iz cerkve. Zunaj ga jc posadil na konja in ga odpeljal v svojo palačo v ječe. Ali drugi dan so duhovniki spravili ljudstvo na noge in to je naskočilo Cenciusovo palačo in papeža oprostilo, Cencius je moral bežati. Edini usj)eli Cenciu-sovega atentata je bil, da papež sedaj ni hotel ničesar več slišati o kaki spravi s cesarjem in s svojimi nasprotniki, nego je sklenil da naj odloči lx>j. Ta boj med papežem Gregorjem VII. in cesarjem Henrikom IV. je ena najzanimivejših dram svetovne zgodovine _ v tem boju se je šlo za to, ali morajo |>osvetnc ^države biti pokorne papeskim ukazom ali ne in v bistvu ta boj še dandanes ni končan. Papež je začel boj s tem, da je cesarju zagrozil z izobčenjem, če se ne pokori njegovim ukazom. Papeževa predrznost je pri cesarju vzbudila opravičeno jezo. Cesar je papeževe odposlance sramotno sjxjdil in ie sklical škofe v Worms na koncil, da papeža odstavijo. In nemški škofje so se radi uprli vladoželj-nemu papežu, ki jim jc hotel vzeti vsako samostalnost, dasi so morali vedeti, da niso opravičeni, na svojo roko odstaviti papeža. Pritrdili so jim sicer lombardski škofje in cesar je poslal v Rim nižjega duhovnika, naj •ukaže Gregorju, da takoj zapusti pa pešk i prestol. Pa|>ež je na to odgovoril s tem, da je cesarju vdane škoofe izobčil iz cerkve, cesarja samega pa pre-vdane škofe izobčil iz cerkve, cesarja samega pa pre-le malo brigajo; to se vidi pri italijanskih kraljih. Ali v srednjem veku je bilo papeževo prekletje nekaj strašnega, Gregorjev nastop je zadel cesarja kakor strela, zakaj dotlej se še nikdar ni noben papež osmelil, prekleti kralja rimskega, pozvati kraljeve podanike na punt, proglasiti cesarja kot odstavljenega. Vse cesarstvo je vsled tega zatrepetalo in zmešnjava je bila toliko večja, ker je bilo očitno, da sta tako cesar kakor papež zapustila stališče pravice. Papež je provzročil revolucijo proti cesarju; fanatizem in praznoverstvo, ta stara zaveznika duhovnikov, sta pomagala ščuvati ljudstvo,-nemškim velika-šem je pa|>ež obetal zlate gradove, če zapuste cesarja. Cesar pa ni imel moči. tla bi kljuboval, ker je vsa njegova moč in oblast bila odvisna od velikašev in je slonela na skrajno nezanesljivi podlagi fevdalne ustave. Velikaši so pa cesarja izdajalsko pustili na cedilu. Pridružili so se iz sebičnih, strankarskih nagibov papežu proti cesarju in cesarju sporočili, da ga odstavijo, ako ne izpoituje, da papež do 2. febnivarja 1077. prekliče prekletje. In Henrik IV. breznačajen in vihrav, se je udal. Ko je slišal, da se pripravlja papež na pot v Nemčijo, je vrgel od sebe ves kraljevski |x»nos, in vso možatost in kot skesan grešnik šel v strašni zimi Čez gore prosit -svojega sovražnika za odpuščanje. Da je bil cesar Henrik mož in vladar v pravem pomenu besede, bi bil . zbral armado in šel proti papežu v boj s parolo "ali zmaga ali smrt". Henrik pa je šel beračit za milost in sramotnost tega njegovega ponižanja blaži samo genijiva zvestoba njegove žene, ki je šla z njim v vse nevarnosti, dasi jo je bil £e enkrat zavrgel. Ko je Henrik prišel v Lombardijo so škofje in velikaši menili, da je prišel z orožjem v roki. Od vseh strani so se zbirali velikaši s svojimi četami, da bi šli v boj proti papežu. Gregor VII., ki je bil tedaj že v "Mantovi, je strahotna bežal v Kanoso, mogočni grad njegove prijateljice Matilde. A cesar ni hotel sprejeti ponudene mu pomoči, ni hotel iti v boj, nego je nadaljeval svojo pota kot "skesan grešnik". Pač eden najzaničljivejših značajev, kar jih pozna zgodovina. Tri dni je stal nemški cesar bosonog v snegu pred grajskimi vratmi in moral jokaje prositi odpuščenja. Ošabni menih s papeško krono pa je triumfira! kakor nikdar noben papež ne pred njim, ne za njir.v Ves svet je bil ogorčen nad tem postopanjem papeža, ce'o njegova prijateljica Matilda je obsojala njegovo ne-človeško krutost. Toda papež se ni dal omečiti. Cesarjeva neznanska sramota je bila radost za njegovo srce. Prav papeževa kanibalska krutost je preprečda. da ni cesarja to ponižanje spravilo v moralično smrt. Cesar se je ljudem smilil. Ko je končno papež preklical svoje preklttje, je obenem poskusil uničiti kraljevsko krono. Preklical je prekletje le pod pogojem, če položi cesar svojo krono v njegove roke, če « podvrže sodbi posebnega koncila in če obljubi, da bo papežu vedno pokoren. Ko je cesar vračaje se v Nemčijo prišel v l om T»Tdijo, so ga sprejeli z največjo nevoljo. Papež je tem netstrašnim možem ponudil absolucijo, a oni so odgovorili, da njegove absolucijc ne marajo in njegovega blagoslova ne potrebujejo. Sele zdaj je cesar sprevidel, kako neumen korak jt storil, ko se je pred papežem ponižal in to spoznanje je rodilo v njem sklep, da obnovi sijaj krone. V zad- njih letih svojega življenja ji bil Henrik res heroičen bojevnik proti papeški vsegamogočnosti. Pri tem mu je pomagalo dejstvo, da so papeževi pooblaščenci delali na to, tla je bil Rudolf švabski 1. 1077. izvoljen proti kraljem. Sicer je papež pozneje slovesno prisegal, da tli bil s tem v nobeni zvezi, ali dejstvo satno je bilo usodepoInO za papeža. Kar sto storili papeževi pooblaščenci to je uničilo pogodbo, sklenjeno v Kanosi. Henrik je šel zdaj v boj za svojo krono in našel zlasti v Italiji otluševljenih pristašev. Papež ga je vnovič na najstrastnejši nkčin preklel in proglasil kot odstavljenega ter pripoznal Rudolfa šrrrbskega kot cesarja, a to pot se Henrik ni uklonil. Vsa severna Italija se je dvignila zanj, škofje njegove stranke so' proglasili papeža za odstavljenega in 25. junija 1080 so v Ilriks-nu zbrani škofje izvolili ravenskega nadškofa za papeža. Ta je bil ljut sovražnik papeža Gregorja iti je začel takoj boj proti njemu. Spomladi l. 1081. pa jc prišel Henrik s svojo armado čez Alpe in zdaj je začela ugašati zvezda papeža Gregorja VII. Meseca maja 1081 je prišel Henrik IV'preti Rim ali zavzel jc to mesto šele čez tri leta, ko so se Rimljani naveličali svojeglavnega in nepopustljivega papeža. Henrik je imel silno težavno stališče, ali omalioval ni niti za trenotek. Rimsko ljudstvo samo mu je pomagalo. Ljudstvo je spoznalo, da jc neumno, krvaveti zato, da bodo imeii papeži čim večjo oblast, kar bi ljudstvo samo najbridkeje občutilo: rimsko ljudstvo, da se resi papeža, je jxiklicalo Henrika. Dne 21. marca 1084. je prišel Henrik s protipapežem v Rim in se naselil v Lateranu. Sklical je rimske škofe in velikaše in ti so apeža Klemena HI. Lombardski škofje so Klemena blagoslovili, Klemen pa je potem 31- marca v cerkvi sv. Petra kronal 1 lenrika. tiregor VII. je bil skrit v Angelskem gradu in rimsko prebivalstvo jc samo oblegalo papeževo pribežališče. Gregorju je prihitel na jiomoč nonnanski vodja Robert < iuiscard. Cesar je imel premajhno armado, tla bi se mu ustavil, zato se je s papežem Klemenom III. umaknil iz Rima. Robert Guiscard je papeža Gregorja osvobodit, normanska armada pa je plenila Rim. Vandalstva, ki so jih papeževi rešitelji uganjali. m> bila strahovita. Rimljani so se obupno branili ali papeževi prijatelji so odpor zadušili z mečem in ognjem. Divji zveri v človeški [xxlobi, ki so rešile "Kristusovega namestnika", so ttžgale Rim. Ko je bil kanec lioju in so ugasnili plameni, je bil Rim kify razvalin, meti katerimi je ležalo na tisoče in na tisoče ubitih ljudi. Gtiiscardovi vojaki, ki jih je kristjanski papež poklical na jximoc, so bili večinoma Mohame-danci, Onečastili so na tisoče žena in deklet in rimske senatorje, meščane, žene, mladeniče in dekleta povezane kakor živino prtxlali v sužnost. In vsega tega je bil kriv edinole papež tiregor. Papež Leon Veliki je bil sveto mesto obvaroval pred Atilo, papež Gregor pa je živalskim barbarom žrtvoval sveto mesto in njega prebivalstvo, da hi le obvaroval sebe in si ohranil papeško krono. Papež se je popolnoma zavedal, tla je on kriv te strahovite nesreče, ki je zadela Rim; čutil je tudi, da bi ga Rimljani živega zažgali, čim odidejo njegovi barbarski prijatelji. In zato je zapustil Rim in z nio-rilci in jiožigalci vetjpega mesta odšel v Salerno kjer je umrl 25. maja 11)85. Zadnje besede njegove so bile : Ker sem ljubil pravičnost in sovražil krivico, umrjem v eksilu. Opravičene te besede niso. Papež Gregor ni ljubil pravičnosti. Ril je eden najženijalnejših vladarjev, kar jih je kdaj svet videl, pravi politični ženij. nravno čist, značaj velikega stila, mož poln velikanskih idej, revolucijonar brez primere drznosti, ali krut. neizprosen, nečloveški jx>|x>lnonia nekristjanski značaj. Neodpustljivo m nekristjansko hudodelstvo je bilo, da je Rim prepustil barbarom, samo da si ohrani papeško krono in njegov politični ideal je bil vseskoz nekristjanski in očitno nasprotje Zvcličarjevrh naukov. Gregor jc prej edino cerkev razkosal na dva tlela. vscgamogoČno duhovništvo in v brezpravne vernike. Gregor je uničil'zadnji ostanek starokristjanske cerkve in je versko obščestvo. imenovano rimska cerkev, spremenil v navadno jolitično institucijo. S tem, da je so oblast osredotočil v dulwvski kasti, je provzročil duhevsko svojevoljstvo in tiranstvo in duhovsko jt-pridenoet, iz česar se je rodila velika reformacija. Izak je rodil Jakoba, stoji menda v sv. pismu; lahko se reče: Gregor je rodil Lutra. Gregor je bil samo reformator in politik. Njegovo truplo je ostalo v eksilu v Salernu. Rimljani niso nikdar hoteli, da bi med njimi počival mož, ki je spravil sveto mesto v tako strašno nesrečo. Ideali, za katerih uresničenje je delal Gregor, pa so dandanes fikcija, za katere ima kulturni svet samo smehljaj. Rim se imenuje sveto mesto. Pogost oni a se tudi čtije iz klerikalnih ust. da je središče krščanske civilizacije in kulture. Ali žalostna resnica je, da je Rim, odkar je postal središče rimske cerkve in sedež rimskega papeža, za splošno kulturo manj storil, kakor katerokoli enako mesto. V 10. in v Ji. stoletju, o kateri dobi smo doslej govorili, se ni v papeškem Rimu ne en literaričen talent pojavil. Tudi v znanstvenem oziru je vladala v Rimu popolna suša. Za znanost in za literaturo so se že tedanji papeži, kardinali in njih priveski toliko brigali kakor danes kak asanti Vrjdj iz osrednje Afrike. "Sredi XI. stoletja so se v raznih mestih Italije pojavljali prvi znaki, da nastaja nova kultura, samo v Rimu se ni pojavil niti najmanjši tak znak. Mesta so začela zadobivati nekako svobodo in to stremljenje je med meščanstvom provzročilo tudi živahno duševno gibanje. Mestne šole'so uživale občne simpatije in meščani so se tudi trudili, da U te sne duhovniški vpliv na šok), dobro vedoč. da duhovniška šola ni nič prida, V raznih mestih so se gojile pravne enanosti, trgovina in obrt-nost sta izdatno pospeševali razvoj kulture — samo Rim je gnil naprej in se niti toliko ni pobrigal za kulturne zadeve, da bi bil skrbel za primerno izobrazbo duhovščine. Kako tudi. saj izvzemši nekaj posamični-kov, so bili papeži tiste dobe v kulturnem oziru na ravno tako nizki stopnji, kakor preprosti ljudje. O rimskih šolah nam zgodovinski viri tiste dobe ničesar ne pripovedujejo. Doktorje, sbolaste in magistre so imeti v različnih mestih, samo ne v Rimu. Rimsko plemstvo in meščanstvo je bilo v omiki in v izobrazbi daleč za preb;valstvom drugih italijanskih mest. Celo napisov in epigramov ni papeški Rim v tisti dobi prav ■ič produciral. saj velika večina duhovnikov ni znala niti pisati, niti brati. Ne tako izlwrpo, kukor preti par loti. Dozdeva se mi, tla imate slabejši tek, du vaše mišice/ni. so tako mot ne, kakor nekdaj, da izgledate starejši, kot ste v resnici, vaše obličje je velo. Vse to dokazuje, tla vaša kri ni čista ali ni zadosti krepka zn vzdržavanje telesa. Trinerjevo zdravilno grenko vino 3 3 je edino zdravilo, ki vam more pomagati, prebavljanje v zdravem stanu. To zdravilo pospešuje krvotok ter ohrani organe w» O/d nt vi vsaki želodec Zdravi 1 juti je, kisi žele ohraniti svoje zdravje, bodo prepričali se. tla je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino edino zanesljivo zdravilo. Trinerjevo zdravilno grenko vino deluje čudežno v ielodoti. Daje dober tek in je v resnici niijlioljše t /dni vilo za želodec. M Marketa Kozel Tvndall, S. Dakota. Se dobi v lekarnah in dobrih gostilnah Jos. Trlner, 7HO S. Ashland Ave. Pilsen Station Chicago, 111. Trinrjevo zdravilno grenko vino je tlriižUiiiikozdravilo, ki vam vzdrži pri dobrem zdravju. Deluje po]K)l noma zadovoljno. Jakob Košič, Manunott, Pu. Kednr koli potrebujete kako krepčilno zdravilo za želodec, rabite Trinerjevo an -geljsko krepčido, edino želodčno grenčico, ki je delana iz naravnega vina. Nolteiiij stvar ni Mjifl, ako so občutite slabe po leti. tUr Največja slovenska tvrdka, J EMIL BAH5IAN. na "»80S Centre Ave., t'hicago, 111. 10HN FEftBEZAR 629 S. Santa Fe Ave. PUEBLO. Priporočam rojakom svojo novo, lepo urejeno gostilno, kjer točim vedno »vele Walterjevo pivo. Izvrstno žganje in fine smotlke na razpolago. 31/.TIJA ERKLAYEC, i 433 W. 17th St. Chicago, III. edini slov. krojač ? Chicagi, s« priporoča rojakom v izde-; lovaaje nove in popravljanj« .star« oblek«, katera bo izgle-' "dala kakor nova. Vsa po 1 t zmerno nizkih cenah. a-55 Nazdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočani svoj lepo urejeni '»SALOON". Točim vedno sveže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen poset se priporoča MARTIN POTOKAtt, 564 8. Centre Ave. Chicago, III. Telefon štev. 1721 Morgan. Rojaki, ne pozabite starega prostora, John kose Irka. H-i Najbolji izmed vseh je Wilke-za-nesljivi fotograf %— 391-393 Blue Island k na vogalu 14th PI, Zenitvanske in slike v skupinah so naše posebne specialitete. Phone Canal 287. Tvrdka rstanovljfMa leta 1883. Ob nedeljah odprto od 9. ure dopoldne do 5. ure popoldne. Obrnite se zaupno na nas ~ kadj|r ho{eU Oprati saloon TOJ ali s« zmeniti u pivo. Lahko govorite z nami r slovenskem jeziku, a naše llbftrn« pito je po e vi opeko kuhano, tako, da bodete vselej delali dabro kupčijo. Kadar nimate oasa priti osebno do nas. pišite ali telefonirajte nam, ta kar bodete dobili hitri odgovor. Iuiauio pivo v Bodekih in izvrstno dežaae pivo (Luger-Boer) v steklenicah. ATLAS BREWING CO. ^ Tel. Canal 967 & Blue island Ave. OBV ESTILOI Podpisani si usojam naznanjati p. n. občinstvu, da Bern prevzel ••Saloon" roiaka Jak. Martinčiea v Sumit, III. Moje načelo je in bode vselej sprejemati rojake najuljudnejse, valed česar u- Earn, da se bode tudi meni izkazovala tista naklonjenost, ka-or mojemu predniku. Posetnike prijatelje in c. rojake v ob-če zagotavljam, da bodo vsak čas postrežem točno z izvrstnimi smodkami, svežo pivo, raznimi likerji, "Portvini", Trinerjevim vinom itd. Za zabavo novodobno kegljišče. Rojaki znanci, prijatelj obiskujte me v prostih urah, vzivali b Naadarl •-o FRANK KOENIO. bodete vsaj čisti zrak. • Summit, lil