« * poitmna oiačana v sdiovini Leto LVII. V liublianf. v sredo, dne 10. juliia 1929 St. 153 2. izdaja si.2dt celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedel|»kn Izdalo Naročnina Mn a mmm^ A^^HII^ Cene oglasov za državo SH5 ^H^^ JHV gBt Hft flV Jb B^Lm^. M Jm mesečno 25 Din ^^^^^ UBB BSB ffttBBi BBtW M ■ BK^K nad 45 mm vlSlne polletno ISO Din flULV HHf mSBBS SSSBM M Nm&S B ^na MHl ^^H po veliki . v Lovrec, ki je bil ves v zastavah in zelenju. Pod slavolokom, ki sn ga postavili Nj. V. kralju na čast, se jc nekaj časa razgovarjal s kmeti, nato pa preko Krimovoda nadaljeval pot v Imotski, od vseli strani burno pozdravljan od naroda. Split, 9. jul. (Tel. »Slov.«) Nj. V. kralj je prenočil na jahti »Vila« v bližini Trogira. Sno-či so dospeli v Trogir dr. Drinkovič in splitski župan Jakša Račič z občinskimi svetniki, da sc; poklonijo kralju. Trogirsko občinstvo jc z godbo priredilo Nj. V. kralju navdušene manifestacije. Vsi okoliški hribi so bili osvetljeni. Posebno lep utis pa so napravile osvetljene črke: »Živio Nj. V. kralj!«, ki so se videle daleč na morje. Tc manifestacije so trajale pozno v noč, dokler nista veliki župan in župan trogirski naprosila občinstvo, da se razidc. Belgrad, 9. jul. (Tel. »Slov.«) Danes ob pol 11 dopoldne je odpotoval Nj. V. kralj v Imotski. Z avtomobila je stopil že pred mestom in šel potem peš v občino, spremljan od velikih množic navdušenega občinstva, ki je Nj. Veličanstvu poljubljalo roko. Mesto je bilo svečano okrašeno z Sofija, 9. julija. (Tel. »Slov.«) Poluradni tisk prinaša vest, da so francoski in angleški predstavniki storili istočasno korake v Bel-gradu in Sofiji radi ublažitve napetih odnosov med obema sosednima državama, ki so se v poslednjem času znatno poslabšali. Ob priliki svojega obiska, ki sta ga odpravnika poslov storila v soboto v Sofiji, sta v teku razgovora izrazila skrb svojih vlad radi slabih razmer, ki vladajo med obema državama. Pri tej priliki sta francoski in angleški odpravnik poslov izjavila namestniku bolgarskega zunanjega ministra, da se Francija in Anglija nadejati, da bosta Jugoslavija in Bolgarija poravnali svoje spore v duhu pomirljivosti in v cilju, da se obvaruje mir na Balkanu. Sofija, 9. julija. (Tel. »Slov.«) Sofijski list »Zname« prinaša vest, da se v sofijskih političnih krogih smatra korak Anglije in Francije kot znak za pomiritev in ublažitev napetih odnosov med Belgradom in Sofijo. Poluradni tisk kakor tudi krogi, ki so blizu predsedniku vlade Ljapčevu, prinašajo slično obvestilo in potrjuje ta demarš, ki sta ga Francija in Anglija storili v Sofiji in Bel-gradu. * Nam sc kljub vsemu zdi zelo zagonetno in čudno nastopanje in držanje sofijske vlade in javnosti napram tako velikemu in važnemu vprašanju. »■»■■[■■■■■■■»■■■■■■■■■■a cih že sklenili nekoliko pravnih in socialnih konvencij. Preureditev naše konzularne in trgovinske službe v inozemstvu predstavlja koristen napor v ministrstvu za zunanje zadeve. S potrebnimi navodili, z osredotočenjem zunanje službe, s tesnimi stiki in sodelovanjem ministrstva z gospodarskimi ustanovami in z drugimi reformami je dosežena upravna ureditev naše konzularne službe, ki bo clala zelo povoljne rezultate. V teh mislih se vidi obenem popolno soglasje naših zunanjepolitičnih smernic z onimi, ki vodijo tudi našo notranjo politiko: mirno utrjevanje naše države po lojalnem sodelovanju z velikimi in sosednimi državami ter okrcpljanje njenih moralnih in gospodarskih podlag na-znotraj zastavami in zelenjem. Pri sprejemu sta sodelovali orlovska in sokolska godba. Pred občino je občinski načelnik imel pozdravni govor, nakar se je Nj. V. kralj zadržal z njim in z okrajnim glavarjem v daljšem razgovoru. Nj. V. kralj seje razgovarjal tudi s prisotnim občinstvom ter nekaterim ponudil roko. Pri sprejemu je bil prisoten tudi splitski škof Boncfačič, ki se je slučajno nahajal v linotskem. in s katerim se je Nj. V. kralj prisrčno pozdravil. Po načelnikovem govoru je malo dekletce ponudilo Nj. V. kralju sol in kruh. Nj. V. kralj sc je zadržal v Imotskem 20 minut. Nato se je Nj. V. kralj podal preko Kamen-mesta v Vrgorac. V Kamncm mostu je množica kmetov navdušeno pozdravljala kralja. Nj. V. kralj je dospel v Zagvost ob 11.30. burno pozdravljen od zbranega ljudstva. Vladar je stopil z avtomobila ter se razgovarjal s kmeti. Otroci so mu dajali cvetja. Malo dekletce mu jo dcklamiralo pozdravno pesem. Nato sc jo odpeljal Nj. V. kralj z jahto v Makarsko. Od tu sc jo odpeljal v Drač. Prebivalci vseh okoliških krajev so prišli k obali in navdušeno pozdravljali svojega kralja ob pritrkovanju zvonov. Nj. V. kralj jo nato obiskal še Supetar, kjer se je izkrcal. Nato sc jo zopet vkrcal na svojo jahto »Vila« ter nadaljeval svojo pot v Split. Vhod v luko je bil zelo svečan. Mornarica ga je pozdravila s topovskimi streli* letala so krožila nad jahto, ladje pa so ga pozdravljalo s predpisanimi znaki. Ogromna množica ljudstva ga je pozdravljala z vzkliki kralju in domovini. V imenu splitske občine je Nj. V. kralja pozdravil župan Račič. Nj. V. kralj se je razgovarjal z zastopniki oblasti, nato pa pregledal častno četo vojske in telovadnih organizacij. Nato je vstopil v avto, ki si je z veliko težavo delal pot skozi množico. Nj. V. kralj sc je odpeljal v smeri proti parku Marjan, kamor ga je spremljala navdušena množica. Ko bi obe državi morali rešiti spor, od katerega so odvisni dobri odnosi med njima, potem bi bilo popolnoma prirodno in bilo v redu, da se podvzamejo mnogo bolj resna sredstva kakor so ona, katerih se poslužujeta bolgarska vlada in bolgarski tisk. Naše stališče in posebno še stališče naše vlade je utemeljeno v svoji polni dobrona-mernosti na konferenci v Pirotu. Za nas pirotski protokoli predstavljajo siguren argument naših najboljših namer za likvidacijo nerešenih vprašanj z Bolgarijo. Mi dalje trdimo, da so naše zahteve edino sredstvo, če se iskreno želi boljših odnosov in lojalnih stikov. Mi smo zahtevali, da se uredi obmejni promet in to ostane za nas popolnoma upravičena zahteva. Nikdar in v nobenem slučaju ne moremo dopustiti, da bi se preko naše meje moglo hoditi ob vsakem času in na vsakem kraju. Za meje na svetu velja to pravilo in bo veljalo tudi za našo mejo napram Bolgariji. Drugo je vprašanje iz piratskega protokola ureditev dvolastniških posestev. To ne predstavlja niti za Bolgarijo neko posebno važnost niti za nas neko veliko finančno vprašanje. Če je kaj dobre volje, se zadeva lahko reši tudi brez komplikacij. Isto je tudi z našo zahtevo, da se mora prečistiti obmejna cona v širini 10 km na naši in na bolgarski strani. Mi smo predlagali, da 'se s tega območja odstranijo vsi emigranti, vse nezakonite organizacije, ki jih bolgarska vlada tolerira, z eno besedo vsi elementi, ki kršijo suvereniteto državnih meja in delajo nered na tujem ozemlju. To so naše zahteve, na bolgarski vladi pa jc, ali jih hoče sprejeti ali ne. Alene, 9. jul. (Tel. »Slov.«) Štiri male bolgarske komitske tolpe so udrle preko grško-trakiške meje ter zakrivile zločinstva proti prebivalstvu. Obmejne čete jih zasledujejo. Dr. Korošec v Belgradu Belgrad, 9. jul. (Tel. »Slov.«) Prometni minister dr. Anton Korošec se je vrnil nocoj ob pol 0 iz Prago v Belgrad. kjer je takoj prevzel posle svojega resora. Kralj obišče Češko Praga, 9. julija. (Tel. »Slov.«) Ob priliki velikih manevrov češkoslovaške armade, ki se bodo vršili v prihodnjem mesecu na Mo-ravslcem, bo češkoslovaški generalni štab povabil poleg predsednika Masaryka tudi Nj. V, kralja Aleksandra I. Za jugoslovanskega kralja se bo pripravil grad lvromeriž. Invalidska sodišča Belgrad, 9. julija. (Tel. »Slov.«) Invalidski zakon določa poleg stvari, ki smo jih že javili, o invalidskih sodiščih sledeče: 0 pridobivanju oziroma zgubi invalidnin, invalidskih podpor in pomoči rešujejo v prvi instanci invalidska sodišča, v drugi pa višje invalidsko sodišče. Invalidska sodišča obstoje v vseh mestih štabnih, divizijskih in oblastnih poveljstev, višje invalidsko sodišče pa je eno za celo državo s sedežem pri ministrstvu socialne politike. Minister za soc. politiko se pooblašča za splošno ali delno revizijo zdravstvenega in premoženjskega stanja vojnih invalidov ali oseb, zaščitenih po tem zakonu. — Revizije zdravstvenega stanja bodo vršile vsako leto rekrutne komisije vojnih okrožij. Glede odkupa invalidnin in invalidskih podpor določa zakon, da invalidom, oziroma onim, ki uživajo podporo, lahko država izplača na njegovo prošnjo invalidnino ali invalidsko podporo enkrat za vselej. Odkupnina se bo izplačala prvenstveno onim vojnim invalidom, ki imajo manjši odstotek nesposobnosti, ali so še mladi, dalje vdovam z otroci, ki bodo kmalu začeli služiti. Prošnje za odkup invalidnine ali invalidske podpore pregleduje komisija, ki jo imenuje minister socialne politike. Narodni invalidski fond, ustanovljen z invalidskim zakonom i/, leta 1925, ostane še nadalje. V glavnem se steka v ta fond subvencija vsakoletnega državnega proračuna. Dohodki narodnega invalidskega fonda se prvenstveno uporabljajo za zdravljenje vojnih invalidov. Iz prehodnih naredb povzemamo, da se višje invalidsko sodišče ustanovi 15. julija t. 1. in da ta dan preneha delovati sedanje višje invalidsko sodišje v Belgradu, Zagrebu in Sarajevu. Invaildska sodišča se bodo organizirala 15. avgusta t. 1. Okrajni sodniki oziroma sodniki pri prvoinstančnih sodiščih, ki so po invalidskem zakonu iz 1. 1925 reševali invalidske predmete v prvi instanci, bodo dostavili vse nerešene predmete do 15. avgusta t. 1. invalidskim sodiščem. Invalidnine, invalidsko podpore in pomoči po tem zakonu začnejo teči 1. januarja 1930. Invalidni dodatki in denarno podpore se bodo izdajale vsem do 30. septembra t. 1., vključno po starem zakonu. Po tem roku se bodo izdajale samo onim osebam, ki v smislu novega zakona dobe do njih pravico. Invalidske podpore in dodatki po odredbah zakona o invalidih iz 1. 1925 prenehajo v vsakem slučaju od 1. oktobra 1929 vsem invalidom pod 30 odstotki nesposobnosti. Osebe, ki imajo pravico do invalidnine in denarnih podpor po 1. oktobru t. L, morajo takoj, ko stopi v veljavo novi invalidski zakon, prijaviti sodišču svoje zahteve. Sodišča so dolžna o njih takoj reševati. Zakon obsega 118 paragrafov ter je bil podpisan na Bledu 4. julija t. 1. Odkrita komunistična organizacija Belgrad, 9. julija. (Tel. »Slov.«) Potem ko so bile odkrite komunistično organizacije v Zagrebu, Nišu in Velikem Bečkereku, so jo sedaj odkrili tudi v Velesu. Dosedanje preiskave so dognale glavne funkcionarje te organizacije. Razen lega pa je policija našla tudi tiskarski stroj, ki se je nahajal v za to pripravljenem kletnem prostoru. Tu so se tiskali letaki, nekaj pa jih je bilo dunajskega proizvoda ter so bili tam shranjeni, da bi se z njimi širila komunistična propaganda v teh krajih. Dosedanja preiskava je dognala tudi. da je bila ta organizacija financirana z Dunaja in da so glavni vodilni člani in funkcionarji dobivali mesečne honorarje po kurirju z Dunaja. Preiskava se nadaljuje. Krivci bodo izročeni sodišču za zaščito države. Zakon o srbski pravoslavni cerkvi l>o podpisan šele v jeseni, ker pride še v razpravo pred vrhovni zakonodajni svet, ki se pred septembrom ne bo sestal. Ta zakonski načrt je izdelal pravosodni minister Srskič. Za mir na Balkanu Demarša Francije in Anglije za ublažitev napetosti — Naša miroljubnost in naše zahteve — Upadi bolgarskih komitašev v Grčijo Izza plota >V ,Slovencu' od 22. aprila 1928 št. 93 sem objavil članek ,Izza plota' in v njem pasus o gospodu županu v Tržiču z dodatnim tekstom, iz katerega bi se moglo sklepati, kakor da se imenovanemu gospodu očita katerakoli nekorektnost. Članek je bil napisan v dobri veri, zgolj v svrho polemike na podlagi prejetili informacij. Ker sem se naknadno uveril, da so bile te informacije netočne, zato objavljeni tekst lojalno preklicujem in dajem s tem gospodu zadoščenje. Fran Smodej.« Fr Jaklič: Vzroki našega siromaštva O vzrokih našega siromaštva uaj vam povem? Da bi ugotovil in razkril vse vzroke re-ničnega siromaštva, bi bilo treba pač temeljitega premišljevanja in iskanja. Ker je pa uvedena anketa, bo pač vsak nekaj povedal in konečno se bodo ugotovili pravi vzroki siromaštva, kakršnega imamo v iz-vestnih pokrajinah naše domovine iu v posameznih plasteh naroda. Po mojem naziramju je siromaštvo ondi, Kjer ljudje nimajo zadostne prehrane in si ne morejo nabavljati potrebnega oblačila in si ne morejo pripravljati stanovanj, ki bi bila udobna bivališča družinam tudi v slučaju slabega in blodnega vremena. It. lastnega opazovanja poznam gospodarske razmere kočevskega okraja in okolic« ž>t. Janža na Dolenjskem. Kočevski okraj ima deloma popolnoma kraški značaj, deloma so pa naseljeni kraji v višini 500 do 800 m nad morjem, torej za kmetijstvo zelo neugodni. V teh krajih je v družinah, ki se bavijo samo s kmetijstvom, pač siromaštvo doma, ker redka so leta, v katerih bi domač pridelek zadoščal za prehrano. Da so navzlic skopi naravi ostali naseljenci v teh krajih, jim je pomagala domača obrtnost, katere so se oprijeli, da so dobili še iz nje dohodkov, ki jim jih kmetijstvo ni moglo dati. Vsa ribniška dolina preko Slemen in krajev nad Robom se bavi poleg kmetijstva še z izdelovanjem lončarskega blag!) /nane suhe robe, v glavnem rešeta in Škafi naredi se pa iudi silne množine zobotrebcev. Obrtnost jim donaša tisto, kar jim zemlja premalo da. Od Sodražice čez Loški potok do Čabranke, koder je prebivalstvo vajeno dela v šumah. pa gredo vsako .jesen trume moških v slavonske gozdove, Ru-munijo in druge gozdnate pokrajine, kjer se preživljajo z obdelovanjem lesa in na ta način pridobe, kar jim da domača zemlja premalo. O Hočevarjih je znano, da se na splošno bavijo s krošnjarstvom, da odganjajo glad iz domačih koč. Siromaštvo teh krajev bi se dalo omiliti «r skrbnejšim in umnejšim kmetovanjem. Veliko gospodarskega pouka, poznavanjem umetnih gnojil in pravilnim uporabljanjem, pridelovanje boljše krme po travnikih in senože-tih, v-eo živinoreje v zvezi z mlekarstvom, poleg tega bi bilo treba domačo obrtnost povzdigniti s finejšo obdelavo sedanjih izdelkov, poiskati nov vzorec, dobiti stroje za obdelavo lesa, poiskati za izdelke novih odjemalcev in pa izogniti se pri razpečavanju kolikor mogoče posredovalcev. 2e pred dvajsetimi leti sem opozarjal, da posredovalci, ki v zapadnih državah razpečavajo zobotrebce in podobno, le Tip zaslužijo že s tem, da naše blago lepo opremijo v zavojčke in jim dado angleško ali nemško etikeSo. To bi se vse lahko zgodilo doma. Siromaštvo v teh krajih bi se dalo premagati, četudi je narava zelo skopa, zakaj ljudstvo je bistrega uma in v obče skromno in varčno. Nasprotno sem opazil v Št. .Tanžu in sosednih farah. dasi je podnebje milejše in zemlja bolj plodna, več siromaštva kakor v prej omenjenih krajih. Je res, da imajo posamezniki še kolikor toliko udobna stanovanja in pridelajo dovolj živeža, vendar je v večini družin siromaštvo, kar se pozna na opremi stanovanj, na obleki, in na obrazih se jim pozna, da je prehrana nezadoslna. Moški in ženske dobe delo v premogovniku, žal je moško kakor žensko delo tam. dasi naporno, tako slabo plačano, da zaslužek ne zadostuje za prehrano delavca, kaj še za dovoljno prehrano družine. Je pa resnica, da je v ondotnih krajih pijača veliko preveč v navadi. Vsaka pri- j ložnost — in koliko priložnosti dobi človek tekom življenja! — se porabi za pitje. Vino jim je zdravilo, vino krepčilo, namešča naj jim hrano. Ondotni kmetje so veliko preveč zaverovani v svoje vinograde, katerih pridelek pač ne more tekmovati z vinom, ki se prideluje v boljših, toplejših legah. In tako se vino povžije izvečine doma; le v najugodnejših letih se ga morebiti izvozi nekaj iz kraja. Ondotni kmet, ki ima vse misli obrnjene v nograd, kamor izvoxi najboljši gnoj, kjer pusti največ svojih telesnih sil, nima ne časa, ne volje za pravilno obdelovanje polja, ki bi mu dajalo večje dohodke. Tako jim je hlev in polje postranska, a vinograd, ki je nekaka loterija, jim je vse. Posledica je pomanjkanje živeža, za vino denarja ne dobe, ker ne morejo z vinom nikamor. Kar ga ne prodajo domačim gostilničarjem, ga popijejo doma ali pa potočijo >pod vejSlov.<) Romunsko poslaništvo v Belgradu je prejelo iz Bukarešta od romunskega zunanjega ministra brzojavko sledeče vsebine: Povodom glasov, ki so krožili o nekih neredih v Bukarešt« in Romu niji, Vam sporočamo, da so ti glasovi popolnoma neosnovani. Varnostni organi so odkrili poskus, da se v Bukareštu organizira od nekoliko brezvpiivnih osebnosti neke vrste zarota proti javnemu redu. Vodja te zarote je bil bivši polkovnik Stoica. Red ni bil nikjer moten, ker je bil poskus odkrit, preden je prišlo do njegove uresničitve. Pri tem poskusu sta sodelovala dva nižja častnika, kapetan Zambra in podporočnik Georgescu, z nekoliko delavci. Vsi so aretirani ter se preiskava nadaljuje. V Bukareštu iu celi državi vlada najlepši mir. Vojska pa je. kakor vedno, n« višini svojega poslanstva. Bukarešt, 9. jul. (Tel. »Slov «) Celo vodstvo odkritega kompleta je bilo, kakor se zdi, edino v rokah bivšega polkovnika Siojce, kateremu se je posrečilo pridobiti zase sicer povsem korektne osebe. Notranje ministrstvo je bilo že dolgo časa na sledi temo prevratnemu rovarenju, tako da se je vstaje zaduSila že v stadiju razvoja in so se mogli aretirati vsi udeležene!. Vesti, da bi bile pri komplotu udeležene visoke vojaške osebnosti, so fantastične izmišljotine. Po izjavah aretirancev se jc cela organizacija koiciplota omejevala na delovanju glavnega krivca, Bukarešt, 9. jul. (Tel. »Slov.«) Komunike zunanjega ministra pravi, da je aretirani bivši polkovnik Stoica pred meseci skušal organizirati fašistične skupine. Njegov sin inž Stoica, ki je predstojnik nekega oddelka aeronavtične delavnice, je pridobil zase štiri častnike ter nekatere delavce za organizacijo svojega očeta. Oblasti so bile že od prvega koraka točno informirane. V zadnjem času je sklical Stoica ponoči sestanek svojih privržencev, pri katerih iim je dajal orožje. Ko je vlada za to izvedela, je dala takoj aretirati vse, pri zaroti udeležene osebe, in sicer dva inženerja, enega polkovnika, štiri častnike, pet delovodij, tri podčastnike in devet delavcev. Velika nesreča na morju Na manevrih sta trčili dve podmornici — Ena se je potopila London, 9. julija. (Tel. »Slov. ) Pri mornariških manevrih sta v bližini valiziške obali v kanalu St. Georg pri St. Head trčili skupaj podmornici. Ena od njih, »H 47«, se je potopila. Admiraliteta je danes zvečer objavila imena moštva in častnikov, ki so se nahajali na krovu potopljene podmornice »H 47<. Po tej objavi je smatrati, da se je 21 oseb potopilo skupaj z ladjo ter jih je smatrati za mrtve. Od podmornice »L 12« je bil en mož ranjen iu je na posledicah te poškodbe umrl. Celokupno število žrtev znaša torej 23 oseb. Poveljnik podmornice in njen tele- grafist sta edina, ki sta ostala pri življenju. Podmornica leži v globočini 324 m, torej vsekakor preveč globoko, da hi se jo moglo doseči z navadnim potapljaškim orodjem. Ru-šilec »Hanth«, ki je danes odplul iz Ply-inoutha, je dobil povelje, podati se kolikor mogoče hitro na kraj nesreče. Istotako sta bila poslana tja dva navadna parnika. V spodnji zbornici je danes zastopnik pomorskega ministrstva izjavil na intervencijo, da ne obstoja nikako upanje, da bi se i moglo rešiti moštvo potopljene podmornice. 1 Preiskava je v polnem teku. Poostritev madžarsko - češkega spora Budimpešta, 9. julija. (Tel. - Slov.«) Češkoslovaški poslanik v Budimpešti je danes izročil zunanjemu ministru Valku noto svoje vlade, v kateri ta protestira proti načinu aretacije železniškega uradnika Peche pri postaji Hidas-Nemeti in zahteva garancije, da se taki slučaji ne bodo več ponovili. V noti dokazuje češkoslovaška vlada, da so madjarske oblasti kršile medsebojno pogodbo o železniškem obmejnem prometu. Ne glede na to, kaj je kak uradnik zakrivil, ga ne sme oblast orne države, katere državljan ni, aretirati, temveč naznaniti ga njegovim predstojnikom. V madjarskih političnih krogih je povzročila nota veliko iznenadenje. Nota se smatra zelo agresivno. Trdi se, da zahteva Češkoslovaška za obmejne uradnike naravnost privili-giran položaj, kar ima za posledico, da neovirano delajo špionažo. Politični krogi zahtevajo, nai odgovori madjarska vlada na češkoslovaško noto v zelo ostrem tonu. Praga, 9. jul. (Tel. »Slov.«) Madjarsko-češkoslovaški incident, o katerem se je včeraj mislilo, da bo v najkrajšem času poravnan, se je danes zelo poostril, kajti madjarski politični krogi so s češkoslovaško noto v tej zadevi zelo nezadovoljni. V tukajšnjih utadnih krogih se govori z začudenjem, da je madjarska vlada spravila stvar v javnost, ne da bi prej odgovorila češkoslovaški vladi, kar nikakor ne odgovarja diplomatskim običajem. Poslanik Pallier bo še danes ponovno stopil k madjarskemu zunanjemu ministru ter bo v imenu svoje vlade zahteval od njega dokaze, da je Pecha res bil zasačen pri vohunstvu. Ako bo madjarski vladi uspel dokaz Pechiue krivde, ne bo zahtevala Češkoslovaška izpustitve Peche iz zapora ter ga bo prepustila madjarskim sodiščem. Ker je pa na vsak način aretaeija bila nekorektna, bo zahtevala češkoslovaška vlada od madjarske vlade opravičilo. Proti „Heimwehru" Ser razšle levičarskega tiska — Netočne vesti o naši demarši Wien, 9. julija. (Tel. »Slov.«) Radikalno levičarski »Abend prinaša kot senzacijo poročilo, da je jugoslovanski poslanik na Dunaju v zadnjem tednu imel dvakrat pri zunanjem ministru avdience, v katerih je zahteval pojasnila glede razkritij >Arbeiterzeitung« o namenih Heimvvehra. Po teh vesteh bi dobila Heimwehr prnti Jugoslaviji in Češkoslo-ški vojaško pomoč od Italije ter Madžarske v slučaju, ako bi prišlo na mejah med Heini-wehrovci in omenjenima državama do oboroženega spopada. Po listu je baje jugoslovanski poslanik že v začetku preteklega tedna interveniral pri zveznem kanclerju Streeru-vvitzu v tej zadevi. Par dni pozneje je bil baje pri vodji zunanjega ministrstva generalnemu tajniku Petni, kjer je v imenu svoje vlade zahteval jasno izjavo avstrijske vlade. Gene- ralni tajnik Peter je dokumente, objavljene od »Arbeiterzeitung« označil kot pretirane. Poslanik naj bi bil nato energično odgovoril, da beseda »pretirane« ni nikakor na mestu, da ta beseda ne znači nikak odgovor. Ali so dokumenti »Arb. Zeit.« ponarejeni, ali pa so resnični. Da so pretirani, ni noben zadovoljujoč odgovor. Merodajno za Jugoslavijo je le dejstvo, da se Heimvvehr udejstvuje po odkritjih »A. Z.« v zunanji politiki in to na način, ki bi ji mogel škodovati. Iz dobro informiranih krogov je izvedel vaš poročevalec, da se v zadnjem času ni vršila nikaka demarša, torej tudi ne od strani jugoslovanskega poslanika. Poslanik naše dr-j žave na Dunaju sploh ni poselil zveznega j kanclerja; generalni tajnik Peler pa se mudi [ na dopustu. družabne razmere predmestja, katerega oživljajo kmetijski in delavski sloj ter pestra družba najrazličnejših javnih in zasebnih uslužbencev. Na prvi hip bi človek mislil: tu je blagostanje. Življenje kakor v mestu, zlasti ženske so najmodernejše oblečene, kmetom ni treba ponujati pridelkov na prodaj, ker prodajo vse izlahka. sirene obsežnih tvornic napovedujejo dnevni čas in iz mogočnih dimnikov tvornic se valijo stebri črnega dima noč i a dan skozi vse leto. Torej dovolj dela in zaslužka za pridne roke. Toda kdor ima priliko bolj pogledati v živo, pa zapazi prenapolnjena stanovanja, skrajno neliigi jenična stanovanja v kleteh iu podstrešjih ter vsakršnih luknjah. Ko vidi, da se postavlja čim-dalje več barak in zasilnih stanovanj, pa vidi, da je vendar še dovolj siromaštva, dasi skoraj vse služi. Zakaj? Res je, da so plače raznih nameščencev kaj pičlo odmerjene in da zlasti družine z nedoletnimi otroci kaj težko žive. V tvornicah, ki vse obratujejo s tujim kapitalom, imajo vodilna dobro plačana mesta v pisarnah tujci, kakor se Iudi domač delavec, ki to orlovska organizacija v zgled drugim. Zlasti še današnjemu času razkosanosti je potrebna organizacija, ki kaže na strnjenost in disciplino. Veselje nad praško zmago pa bi ne bilo tako veliko, ako bi bilo to samo prvenstvo v telovadbi. Svoj pomen ima zlasti v tem, da iz tega tekmovanja raste prvenstvo Slovencev, Jugoslovanov, celotnega člo.veka. To naj bo apostolat praškega prvenstva. Nato je govoril oblastni komisar dr. M. Natlačen, ki je v imenu slovenskega naroda čestital Orlom, ki niso nastopili in zmagali samo kot Slovenci, temveč zlasti kot Jugoslovani. S tem so znali ko! Orli podrediti svoj ožji interes skupnemu državnemu interesu. Ta misel naj vedno prevladuje v orlovstvu. Nato se je načelnik tekmovalne vrste br. Hvale iskreno zahvalil vsem govornikom za čestitke. Končno je še govoril g. župnik in pisatelj Finžgar, ki je izrekel veliko spoštovanje do orlovstva, ki je v zmagi nakopičilo ogromno delo, ter zaupanje, ker tako delo ne more biti brez uspeha. Slovenci ne bomo zmagovali s številom, temveč s popolnostjo svojih del. Ne gre za koliko, temveč kakšni fantje in kakšna dekleta ste. V tem kvalitativnem delu 'mamo Slovenci veliko nalogo v državi. Po veselem razpoloženju in petju ?e je komerz zaključil. Konkordat s Prusijo sprejet Berlin, 9. jul. (Tel. »Slov.«) Pruski deželni zbor je danes z 243 proti 172 glasovi sprejel končnoveljavno konkordat. Za konkordat so glasovale vladne stranke, in sicer centrum, demokrati, socialni demokrati ter gospodarska stranka. Desničarske stranke in komunisti so glasovali proti konkordatu. Desničarske stranke so zahtevale istočasno pogodbo z evangeljsko cerkvijo. Ministrski predsednik je dal takoj po ratifikaciji konkordata slovesno zagotovilo, da bo pričel pogajanja z evangeljsko cerkvijo. Kongres mednarodne trgovske zveze Amsterdam, 9. jul. (Tel. »Slov.«) Na kongresu mednarodne trgovske unije se bo razpravljalo o novi banki za mednarodne plačilne obveznosti (reparacijska banka). Ta banka bo imela najbrže svoj sedež v Amsterdamu. Največ izgledov za kandidata predsednika te banke ima Francoz Quesnay, potomec slovitega francoskega nacionalnega ekonoma 18. stoletja. Quesnay je bil predsednik francoske dclegacije na pariški izvedeniški konferenci in je danes gospodarski ravnatelj francoske banke. Proces proti zarotnihom Carigrad. 9. jul. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne se je začela v Smirni razprava proti Turkiniji kad in ji Hanumi. Za proces vlada velikansko zanimanje. Obtoženi so še: njena mati, sestra, brat in njen mož, kakor tudi dva turška odvetnika in armenski zdravnik radi zarote proti Kemal paii. Pangalos na svobodi Atene, 9. jul. (Tel. »Slov.«) Genera, Pan-galos je bil danes pogojno izpuščen iz zapora, , potem ko je imel priliko braniti se pred fi-! nančn.o komisijo; vložiti je moral kavcijo ne-i kako 14.000 Din našega denarja. Istotako sta : bila izpuščena njegova ministra finančni minister Tantalidis in notranji ministeT Vogho-pulos. Proces proti Pangalosu se bo pričel v kratkem. Dunajska vremenska napoved. Večinoma jasno. Prirastek temperature.