AlADO JUTRO
Št. 20
Nedelja, 17. maja
1931
Ivo Crahor:
Mokri konji
Vozniki so možje, Id imajo voz m konje. Z njimi vozijo v mesto kmečke pridelke: seno, sadje, vino in les; iz mesta pa stroje in drugo blago za domačo uporabo. Dokler ni bilo železnic, so bili vozniki bogati ljudje. Zdaj so bolj revni, ker jim železnica odjeda zaslužek in na cesti jih odriva avromobii Prav malo jim še ostane zaslužka in dela, a vendar so radi veseli, pijo vino in žganje. Jeseni vozijo grozdje in vi-
čiš z voza in pritisneš ali pa popustiš zavoro. Ob cesti teko jarki, potoki in reke. Voda šumi. Njive, travniki w gozdiči se vrstijo in krožijo. Drevje bega ob robu in te časih oplazi z dolgo vejo, da lahko utrgaš z jablane jabolko, z oreha si sklatiš oreh — koder imajo ob cestah orehe. V Milošovem kraju so jih imeli. Od vasi do vasi ob deželni cesti je rastlo drevje, pa toliko sadnega je bilo vmes, da si se od pomladi do pozne jeseni lahko pital, najedel in na-veselil črešenj, jabolk, hrušk, orehov in
no. V putrihu ima vsak nekaj vina za pot. Poskušnjo dajo vsem znancem. Dobri so, jeli? Tudi za konje so dobri, morda za konje najbolj. Skrbno jih krmijo. Privoščijo jim ovsa in — ne kakor kmetje, pri katerih jedo uboge živali samo seno.
Skoraj vsak teden potujejo v mesto. Tja odhajajo čisti in sveži vračajo se zaprašeni in izmučeni. A zmerom prepevajo. Vsakdo jih pozna, vsak kmet jih pozdravlja z njiv. Najbolj pa se jih veselijo otroci, katerim prinašajo vozniki iz mesta slaščic, iz Istre smokev in drugih reči.
Tudi na voz lahko sedeš. Le, bog ne daj, da bi storil kaj žalega konjem. Ako se to pripeti in te vozuiik zasači, gorje tebi! Voznikov bič te dohiti, oplete se ti okrog nog in zapusti skeleče maro-ge. Tudi po glavi te oplazi tako voznik, ko je že zaspan in vsega sit. Potem pa, bolje bi bilo, da živali nikdar ne nagajaš, ker so pridne in morda že trudne od dolge poti. Človek ne ve, koliko je konjem naložil in kako težko vlečejo voz v strme klance. Mirno, široko sediš na vreči sena, ali na kakem zaboju, gledaš okoli in žvižgaš. Časih sko-
sliv. V Istri pa pravijo, da je še več sadja, posebno smokev in grozdja. Po poti se M tako dobro godi, da na vse pozabiš. Nič več ne pomisliš, kako težko konji vlečejo in se mučijo, posebno koder je cesta posuta z griškim kamenjem ali pa takrat, ko se kolesne osi po-suše, ker niso bile dobro namazane. Voznik mora vedeti vse, in tudi ve. Vse ve, vse opazi, kakor bi mu konji povedali in potožili, kaj ni prav. Vedno skače z voza in popravlja, ker ima konje rad in ker je dober.
Nekateri vozniki pa niso dobri. Hude jeze so, bijejo konje, tudi človeka udarijo, zraven pa kolnejo. S takimi je boljše, da ne hodiš na pot in da se jih zmerom ogiblješ.
Seveda Miloš tega in vedel, saj je bil star šele pet let. Tepla sta ga samo oče in mati, vozniki pa so bili vsi dobri z njim in mu nosili iz mesta daril.
Nekoč je bil doma spet tepen, a ni jokal; rajši se je skril v gornjo sobo in tam krotil svojo jezico, dokler mu ni postalo ob njej dolgčas. Tedaj je zlezel na okno in opazoval cesto, ki gre stoozi ozko dolino. Onkraj ceste in pod kostanjevim vrtom je pošumevala reka.
Pred hišo so staK v dolgi vrsti vozovi in konji, ki so se vrnili iz mesta. Dva konja sta se zibala in hrzala prav pod oknom. Zobala sta iz korita oves. Voz-, nika pri njih ni bilo. Najbrž je v krčmi jedel in pil.
Miloš je že dolgo sedel na oknu. Všeč mu je bilo. Ker je bil majhen, si je pod-stavil pručico. Zdaj pa je nanjo pozabil in občepel na zidu. Delal je prav potiho, da ga mama ne zaloti na oknu. Potem se je zamaknil v vozove, ki so di-Sali po daljnji cesti, po prahu, oranžah, rožicah in bog ve po čem vse. Zagledal se je v konje, ki so zobali in raztresali oves. Po dva in dva sta jedla iz enega korita. Najbližja sta že vse robove osli-
j»		0jj	
_ « - 111|l			
Y K^h. o V	IH		Jli1
1®	0/\l		m f
nila, talko jima je šel zob v tek, in ko ni bilo več ovsa, sta se začela ujedati, kakor imajo konji navado. Pretegujejo se, napenjajo vprego, si prevračajo komad s hrbtišča na vrat in potresajo z vsemi štirimi nogami svoje ladijasto tab. Zdaj se oni na levi spomni in prha, pa koplje v blato, potem se požene v korito in ga prevrne po tleh. Drugi je slabe volje in sit, ušesa si potisne prav nizko k čelu, zaviha nos, prav za prav nima nosu in zaviha ves trobec, belo pogleda nemirnega druga in — šavsne po njem. Glavo mu bo odgriznil — si misliš. Drugi konj pa se spretno umakne, zavihti glavo po zraku in šavsne nazaj. Tako je prav, zob za zob, saj ni nič hudega. Konja sta prevelika prijatelja, da bi si kaj zlega storila. Ko bi le ne poskakovala tako neumno.
»Vse bosta potrgala,« — si je dejal Miloš in se sipomnil domačega konja, belca, ki potrga toliko vajeti, da jih sedlar komaj siproti popravlja. Konja pod oknom res nista obetala dobrega. Že sta prevrnila korito in tolkla s kopi-
ti po njem, da so treske ocfletarafc T
zrak.
»Ve-na!« je kričal Miloš z visokega
okna. »Ve-ha, pravim! Ve____ je zate-
gal.
A konja ga nista prav nič trbogala.
To je dečka razkačilo; že je hotel splezati z okna v sobo, teči v spodnjo hišo in poklicati gospodarja nemirnih konj, naj gre krotit živali, dokler je še čas. V tistem trenutku je opazil na umivalniku vodni vrč. Vzel ga je in se vrnil na okno. Vode je bilo v vrču do polovice.
»Bo,« si je dejal. »Zdaj bomo videli, bratca. Jaz vama že pokažem!«
»Sirec!« je še krepko za vpil na belega, ki je prav tedaj spet ugriznil rjav-ca. Obenem je Miloš zamahnil z vrčem, da bi konja polil.
»Hop! Tako pa ne! Kmalu bi bfl padel skozi okno!«
Po prvem strahu, ko bi bil skoraj pal z okna na tlak, je Miloš previdno šel, se oprijel z levo roko police, z desno pa zavihtel vrč, tako da je voda v velikem curku segla do konj.
Prestrašena konja sta planila, stresla glavi in potegnila ves voz za seboj. Voz je zaškripal, zavora je popustila, kolo je hrešče povozilo kamen ... Levi konj je s kopitom vsekal po ležečem koritu, da je zletelo daleč v zid in napravilo strašen ropot. Močan vodni curen je bil zadel oba konja preko ušes in preko oči, nekoliko tudi po hrbtu. Ker sta se preveč stresala in preskakovala, so jima padle odeje s hrbtov na tla. Gospodar ju je bil z njimi pogrnil, ko sta bila še vroča. Zdaj so ležale odeje v biatu, rjaveč je plesal s kopiti po svoji in se tako splašil, da je stopil čez drog. S tem je še bolj povečal splošno zmešnjavo in Milošev strah.
Kaj bo?
Tega Miloš ni nameraval. Vest ga }e zapekla že takrat, ko je zlil vodo. Zdad je opazil na konjski opremi in na prednjem delu voza polno madežev. Kaplje vode so se na konjski dlaki svetile hi bliščale, da bi bil lahko vsak človek uganil, kaj se je tu zgodilo. Iz krčme je začul Miloš voznikov glas. Miloš se je potuhnil in popravil zaveso.
Poslušal je, da bd po glasu spoznal sovražnika. Mož je bil veliki Cesar iz Jelšja. Robantil je okoli voza in vpil nad konji, da sta prestrašeni živali takoj utihnili.
»To je hud mož! Moj Bog, opazil Je,« se ;'e tresel Miloš. Takrat Je voznik že zarjul. Pram je odskočil in spet stopil čez drog.
»Kdo mi poliva Konja?« je kričal mož. »Nič se ne skrivaj! Ako te dobim, ti že pokažem čigavi so konji in voz!
»Dobro, da me ne more,« je šepetal Miloš dj oknu in poskusil prav lepo, potiho zlesti nazaj na pručico in na tla. Posrečilo se mu je. S prvim svobodnim dihom je sklenil, da ne sme nihče vedeti, kaj se je pripetilo, najmanj pa oče. Gotovo ni bilo prav plašiti konje in jih z vodo polivati, ko sta bila oba polna prahu.
8cg
Danilo Gori usek:
Slepa mati
Bila je nekoč mati, dobra in nesebična, kakor so vse matere. Ni je bilo žalosti in muke, ki bi ji bila ostala prizanešena. Trpela je in molčala. Kadar je bila na samem, je jokala. In na samem je bila mnogokrat. Pod starost, ko je bila izpila kupo trpljenja in bolečin do dna — je oslepela. Solze so ji sa zmeraj zastrle vid.
Imela je sina. Pomagal ji je, ker ni videla. A bil je v duši nepošten in je izkoriščal njeno slepoto. Izginjali so ji na tak način težko pridobljeni pri-
i
denarja, moke, jajec, mesa in drugih dobrih reči. — In je sama poskušala. Vsak dan malo mesa ali medu, ki ga je imela tako rada.
Marko ni spočetka nič opazil, Marica pa je rasla in je postala prava tatica.
Ko je bilo materi dovolj trpljenja in srce ni moglo več zajemati vse bolesti, je obstalo.
Mati je bila že dolgo pokopana, ko je Marko opazil, da mu neprestano česa zmanjkuje. Danes tega, včeraj onega.
Nekoč je zasačil Marico. Menila ja^ da je oče ne vidi, pa je izmaknila jabolko.
Marko je vzrojil, hotel jo je udariti. Marici so stopile solze v oči, pokleknila je in prosila odpuščanja: »Mislila sem, da ni greh, ko si tudi ti .. .!<
Spomnil se je Marko svoje slepe ma« tere, streslo ga je in je umolknil ter odšel.
V sobi je pokleknil in prosil Boga, da sname križ, ki ga mora nositi zanj njegovo dete.
Vlado Klemenčlč:
Otrok slovenski
Tak si, ko drugi otroci, otrok naš. Smejaš se, kadar si zdrav in kadar si sit, reven si, kadar ti Beda reže kruli. Zgodaj te kuje življenja kovač.
Tak si, ko drugi otroci, m vendar ves
naš.
Rasteš u zemlje, ki daje ti to, kar ima: Košček sveta, lep kakor božji smehljaj, venec ljubezni, nanizane v kaplje krvi naših pradedov, ki so trpeli zate — glej, glej, kakšne koralde so to! — kralja Matjaža, ki mi še obiskal vseli, (ki ga še čakajo, tisti mrjo, s svincem v telesu padajo).
V Tvoji je dušici našega soJnca žar, naših poljan ki gozdov m potokov
odsev,
tebe pre&nja kmetskih vriskov odmev, tebe pretresa iabriških kladiv udar.
Ves si prirasel na naše srce:
naše veselje in naša bol
vate preliva se iz nas,
kakor v posodi, v tebi leži
naše življenje prihodnjih dni.
Otrok slovenski, romaj oa svetle polil
hranki, izginjal je živež; sin pa se je debelil in bogatil, ko je poleg svojega zaslužka živel ob goljufiji. Mati ni elutila grdobije in je molče in vdana v nesrečo prenaišala svoj težki križ ...
Marko, tako je bilo ime sleparskemu sinu, je imel hčerkico. Marico so jo klicali. Opazovala je, kako je njen oče vsak dan jemal iz materine omare —
t Srečko Kosovel:
Če bi bil vrabček
. Ce bi bil vrabček, peroti bi sive nad krajino slovensko razpel, da bi svoje ti-pece brate, pregnance s ceste objel, objel.
Ce bi bil vrabček, na bronasto roko našega Prešerna bi sel, in bi drobno, drobno zaeivkal — o, mogoče bi ga oživel!
Taksne so naše slovenske lepote: samo otrok mi še daje kruh, samo otrok me še ljubi, pregnančka, drugih je sama ošabnost, napuh.
Dušan Vargazon:
Pesnik in vrtnica
Tiho je bilo na vrtu. V prosojnem mraku se je lahko pozibavala vrtnica: veter je vedel, da v njej sanja drobna princeska, pa je ni maral buditi.

Lehnil je okoli spečih grmov, prav do vrtne ograje. Takrat se je zdanilo. Prikazal se je mlad človek, svetlo je gledal v juitro. Veter ga je poznal. Pomagal mu je odpreti vrata, človek je šel po beli stezi. Tako je hodil vsako jutro že nekaj dni. Veter ga je spremljal do vrtnice. Tam je človek obstal. Gledal je rožne liste: počasi so se razmaknili in nanje se je dvignila princeska.
»Dih Sreče!«, je vzkliknil, »danes sem te našel!« Utrgal je vrtnico in jo nesel domov.
Ta mož je bil pesnik. Živel in sanjaril je v majhni sobici. Pod oknom je imel vrt, na vrtu je rasla vrtnica. Koprnel je in jo hodil gledat vsak dan. Tisto jutro je našel Dih Sreče.
»Tu te bom imel,« je pomislil in položil vrtnico v lonček na omarici. Svetlo je zasijalo v sobo. Pesnik je odpri okno tn sedel za mizo. Princeska se je prigi-bala iz cveta in se smehljala.
Pesnik je sanjaril.
Veter se je poigraval s princesko. Nosil jo je okrog mize, dvignila sta se do stenske ure in sela na nihalo. Hitro, hitro sta se gugala. Potem sta se sipustila na mizo: pesnik je kihnil in vstal. Zamahnil je z roko, veter je spustil princesko v vrtnico in zbežal iz sobe. Pesnik je zaprl okno..
Tisto noč je čakal veter pred šipo, kdaj bo mogel spet v sobo. Toda pesnik je spal. Veter je vel na polje. Šele zjutraj se je vrnil. Okno je bilo že odprto, pesnik je spet sedel za mizo in sanjaril. Na Dih Sreče je bil že pozabil.
Pesnik je vstal. »Dih Sreče!«, je vzkliknil in stopil k lončku. Princeske ni bilo nikjer. Vrtnica je visela bleda čez rob lončka. Privzdignil jo je in pogledal vanj. In tedaj je žalosten zapazil, da ji ni bil dal vode.
ZR SPRETNE ROKE
Podaljšalo in natik za svinčnik
Ta dva predmeta si lahko naredimo iz bezgovih palic na sledeči način.
Odrežemo si mlade in ravne bezgove palice, katerih stržen naj bo tako debel, kakor svinčnik, les okoli stržena pa naj bo tenek. Za podaljšalo si odrežemo kos palice približno 15, za natik pa 5 cm dolg. Iz palic iztisnemo stržen in jih z nožičem lepo obelimo, nakar jih damo sušiti na peč. Suhe cevke odrgnemo a steklastim papir-

ft i" 4 ■		t
	l	\m\ i
•		
ti	4L_	ISi J
)
jem ter jih na enem koncu začepimo z zamaskom, izrezanim iz kake palice
(SI. 1.)
Nastalo podaljšalo oziroma natik okrasimo s tem, da zarežemo vanj razne vzorce. Slika 2 in 3 nam kaže preproste vzorce, katere zarežemo tako, da položimo cevko na mizo, nanjo krepko pritisnemo ostrino noža ter jo počasi in previdno valjamo v potrebnih smereh. Pri vzorcu na sliki 3 pa vtisnemo podolžne zareze 3 konico žeblja, katerega potegnemo v smeri navzdol.
Oba predmeta lahko pobarvamo 1 tušem in zlikamo z voskom
Manica:
Drejče je videl »sast«
Saj vam ni bil nikoli ugnan. Kakor vrtalka, zdaj tu, zdaj tam in nobena stvar ni bila tako skrita, da je ne bi iztaknil in potem, če le mogoče, tudi »popravil«, na ta način kajpada, da je
iz enega predmeta napravil več manjših delcev, ki potem niso bili za nobeno rabo. Seveda so ga zato ošteli in dostikrat tudi zlasali, a kaj — ko je pa tako hitro pozabil. Pa — saj so vsi triletni paglavčki taki ali vsaj drug drugemu zelo podobni v svojih delih.
Nekoč mu je očka prinesel lesenega konjička, ki je >zadaj piskal«. Drejč je bil igrače zelo vesel. Pihal je v zadnji konec konjička tako močno, da so se mu bočila že itak okrogla ličeca.
Ta nova godba pa ni bila preveč po godu kužetu Belčku, kar je dokazoval z glasnim lajanjem.
>To je pa že preneumno«, se je raz-hudil Drejč in ves ogorčen vrgel konjička Belčku v glavo.
"Ves prizor pa je videl očka, ki je Drejča oštel in ga kaznoval s tem, da mu je konjička vzel in ga postavil na visoko omaro.
Drejč se je nekaj časa cmeril, ko je pa videl, da z jokom nič ne doseže, se je umiril in molče ter otožno zrl na omaro. Ker je očka odšel po opravilih, je Drejč sam ostal v sobi in začel po svoji stari navadi iztikati vsepovsod. Odprl je miznico in zgrabil, kar mu je prišlo pod roko. Mahoma je držal v rokah precej težak predmet. Bil je daljnogled. Drejč se je takoj spomnil, kako sta minulo nedeljo na ljubljanskem
gradu gledala skozi to stvar očka in mamica. Kar pa zmoreta onadva, to zna tudi mali Drejč. Menda jal
Takoj pritisne daljnogled na oči in usmeri svoj pogled gori na omaro.
Toda komaj pokuka skozi, že strahovito zatuli in vrže daljnogled taka silno od sebe, da bi se bil prav gotovo razbil, da ni k sreči priletel na oto-mano.
Mama in očka, oba hkrati planeta v
sobo.
»Kaj je? Drejč, kaj pa je?«
»Sast, sast«, hlipa Drejč ves bled.
Mamica je vedela, da z besedo »sast« hoče reči »pošast«, zato urno vpraša:
»Kje je pošast?«
»Tam, tam!« Otrok je kazal na daljnogled.
»Drejč, to ni pošast. Bodi no pameten! Kaj ti je vendar?«
»Je sast, je! Glej tu notli!«
Očka pogleda skozi daljnogled.
»Otrok neumni! Kaj se ti neki sanja?«
»Očka, goli, golit«
S tresočim se prstkom je kazal na
omaro.
Zdaj očka vnovič pogleda skozi steklo na omaro in se glasno zasmeje Na mah mu je bilo vse jasno.
Otrok se je bil namreč skozi daljnogled zazrl v konjiča, ki se je v grozno povečani obliki približal Drejču prav pod nos. Saj potem ni bilo čuda, da je tako strahovito zatulil.
konjička. Daljnogled je pa skrbno zaklenil, boječ se, da ne bi Drejč spet zagledal kje kako »sast«.
Kako je to mogoče
Skopa gospa Gabrunčeva je jeseni nabrala na svftjem vrtu 76 finih hru-šek. Ker se je bala, da ji tatovi ne bi ukradli hrušek iz shrambe, in ker ni imela dovolj časa, da bi bila lahko po večkrat na dan preštela vseh 76 hrušek, jih je razvrstila tako, kakor vam

kaže prvi pravokotnik. Potem takem jih je bilo na vsaki strani 21. Kadarkoli je gospa utegnila, je preštela hruške, in ker je vselej ugotovila, da jih je na vsaki strani pravokotnika po 21, je mirno preživela zimo. A glej čudo, ko je prišla pomlad, je gospa Gabrunčeva pospravila svojo shramb.o, in tedaj je nenadoma opazila, da ji je neznan zlikovec ukradel 32 hrušek!
Kako je tat razdelil ostalih 44 hrušek, da je bilo na vsaki strani pravokotnika slej ko prej 21 hrušek?
10	1	10
1		1
10	1	10
.ner vem, da ne boste uganili, poglejte sliko št 2, ki vam pokaže pravilno rešitev.
ŠAlt
Saj sva brata...
Neki francoski kralj je srečal na cesti siromaka, ki ga je prošil miloščine. »Zelo siromašen sem,« je dejal, »skrbeti moram za veliko družino in spomnil sem se, da sva brata, pa sem si mislil, da mi boste lahko pomagali!«
»Da sva brata? Kako to?« se je začudil kralj.
»Nu, mar nd bil Adam najin skupini oče?«
»Da, prav imaš!« je odvrnil kralj. »Tukaj imaš frank. Če ti bodo vsi tvoji bratje toliko dali, boš kmalu bogatejši od mene!«
Dvorni norec
Pred mnogimi leti je živel kralj, ki je imel zelo pametnega dvornega norca. Nekoč je kralj zvedel, da si je norec sestavil polo, na katero je zapisal imena tistih, ki jih je imel za najbolj neumne. Kralj je poklica! dvornega norca in mu velel, naj mu pokaže polo. Lahko si mislite, kako se je kralj razjezil, ko je videl sebe prvega napisanega na poli. Ves ogorčen je vpraša) norca:
»Zakaj si napisal mene na prvo mesto?«
»Veličanstvo, dali ste tujcu denar, da vam kupi konja. Niste ga vprašali, kako mu je ime, in nihče izmed nas ga^ ni poznal, a vi ste mu zaupali tolikšno vsoto denarja. Gotovo je, da se tujec ne bo več vrnil, in vi ne boste videli ne konja ne svojega denarja!«
»A kaj če se tujec vendarle vrne? je vprašal kralj.
»Tedaj bom zapisal njegovo ime na vaše mesto!«
Znal si je pomagati
Nekega dne je dala mati svojemu sliinku velik kos potice in mu velela:
»Tukaj ti dam kos potice. Razdeli ga s svojo sestrico, kakor se dobremu bratcu spodobi?«
»Kako se pa dobremu bratcu spodobi?« je vprašal deček.
»Sestrici daj večjo polovico!«
Deček je trenutek pomislil, potem je stopil k sestri, ji dal ves kos potice in rekel: »
»Tu ti dam kos potice, draga sestrica. Deli ga z menoj tako kakor se dobri sestrici spodobi!«
Navihan ec
Janezek priteče k mamici v sobo in
prosi:
»Mamica, prosim te, posodi mi kladivo. Zabil bom žebeij v steno, da obesim tvojo sliko!«
»Kladivo?« se ustraši mamica. »Ali si hočeš raniti prste?«
»Ne, saj bo Tončka držala za žebeij!«
Odgovori
1.	Jugoslovensko-turške meje sploh ni.
2.	1 ura in 20 minut je prav toliko kot 80 minut.
3.	Simon Gregorčič Je bil pesnik, ne pa skladatelj.
4.	Julija Cezarja ao zabodli, ne ustrelili.
5.	Napoleon nI nikoli prišel do Carigrada.
2	17	2
17		17
a	17	2
Moja mati
mati, si moj najdražji zaklad! Hva. kižen sam Bogu, da te iimam. Vsaik dan molim zate. Odpusti mi, če te kdafl ne ubo* gam. Obljubim ti danes, da se bom vedno prodno učil. Prosim te, da bi me iimela ved; no talko rada, kakor me imaš zdaj! Peter Fabiani, učenec II razreda vadnice v Ljubljani.
Moja ljubljena maima bodi izčrpana svo* jo trnjevo žiMljensko pot in je zdaj 48 let stara. Njena ljubezen je tiha ki posvečena edinole mena. Vsa njena skrb je usmerjena v mojo bodočnost. Želim si, da bd ji ne« koč vsaj lahko deloma vrnila ves njen trud in vso njeno ljubezen! Lidica Pogelšek, uč. III. mzir. ▼ Hrastniku.
Najboljša in najslajša žena na vsem sve» tu je moja mati. Vedno skrbi zame im mi skuša vse želje izpolniti. Če zbofMm, mi neumorno streže, dokler ne ozdravim. Za« to ji pa naberemo za »Materinski dan« šo» pek dišečih cvetlic, katerega ji podarimo v zahvalo za vso njeno dobroto. Poleg te» ga jd tudi obljubimo, da se bomo pobolj« šaM.
Matilda Imperi, uč. IV. TSJ77T. ▼ Rajhenburgu.
9. ma(ja proslavlja jugoslovemska deca »Materinska dan« in se klanja materi. Do* voli, ljuba mamica, da se tudi jaz danes poklonim tebi, tvoji ljubezni, skrbi in do» brcohi. Rad bi ti poplačali in vrnil vse, kar si mi do danes darovala. Rad bi, ljuba ma< mica, a na. žalost ne morem, in tudi nikoli ne bom mogel, zakaj tvoja ljubezen je pre> vefiika, in tvoje žrtve so neštevifcie. V tem svatom trenutku ti lahko samo ia vsega srca zatoličem: najliskreneijša hvala!
Franci Stiglic, uč. II. racsr. dirž. gkon. v Kranju.
KoHcoferart sem se že zahvalila Bogu, d« mi je dafl talko dobro, zlato mamiico! Kako lopo sfcrbi za mene; uči me, da moram biti pridna, kara me, če storim kaj takega, kar ni praiv. Zaipomniti si hočem njene nauke, saj vem, da me uči samo to, kar je menii •v srečo. Odkar sem se rodila, me je zvesto čuvala, zato prosim Boga, da mi jo ohrani še mnogo, mnogo let.
Draga Čepon, uč. V. razr. na Jesenicah.
Naijdiraižja in najmilejSa mojemn srcu je moja mamica. Neprestano skrbi za mene in se veseli z menoj, a/ko me vidi zdrave« ga, pridnega in veselega. Svoje mamice ne bi dafl nikomur, tod* za ves svet ne, ker maimioo imam saino eno «n ona je nenado« mestljrva.
Josip šosterfS, 06. ITL razr. t Mariboru, Alefcs«ndrorva 57.
Vsak človek ima mamico, ti 6krt>i zanj. Ona ga vairuje na njegovih potih, da ga ne zadene nesreča. US ga hoditi, moliti, in vse drugo. V bolezni mu streže, da čim prpje ozdravi. Ob otroški postelji od pr©»
čutnih noči izmučena zaspi. Ob otrokovem odhodu mu daje lepe nauike in se s težkim Sircem poslavlja od njega, ker ji je nad vse dirag. Prva beseda, ki pride iz otroških ust, je »mama«. Hvaležno se izkažemo za njen trud ko že počiva pod mrzlo gTudo s tem, da j« nosimo na grob cvetlice Zdolšek Karol, uč I razr. mešč. šole v Celju.
Svojo mamo imam rad, odkar se zaves dam, da živim. Ljubim jo zaito, ker tudi ona mene ljubi. Hvaležnost ji izkazujem s tem, da sem priden.
Franci Majcen, uč. II. razr. vadnice v Ljubljani.
Ah, maiti, dobra mati, zlata! 2e samo be* sedo mata naj hw vsakdo spoštljivo izgovar* jaJ. Zakaj mati je samo ena, če izgubimo njo, izgubimo najdražji zaklad na tem sve* tu. Mati je tista, kd bi žrtvovala življenje, samo zato, da osreči svojega otroka In v bridkosti, kdo te tolažS ,če ne mata? Zato prosim vsak dan ljubega Boga, da mi še dolgo ohrani mojo mater. Miroslava Štebih, uč. I. razr. mešč. šde na Jesenicah.
Tudi pri nas smo v soboto 9. maija pra-z« novali Materinski dan. Vsak otrok je sre. čan, če ima še svojo zlato mamico. Če je otrok boJam, mu nihče tako dobro ne stre* že kakor mati. V6e noči presedi ob njego« vi postelji in se trese za njegovo življenje. Malokateri otrok pomisli v mladosti, ko* lako je mati za njega pretrpela. S pridnostjo in z ljubeznijo se nzkažimo hvaležni za mjen trud.
Anica Zdolšek, uč. V. razreda v Sv, Juriju ob juž. žel.
Mamica moja je stražno bogata; revna, preprosta je — in vendar vsa zlata! Zlate so roke, ki kTuhek mi režejo, zlate so, ka* dar v bolezni mi strežejo. Vsak njen po* gled je zlat, vsaik njen nasmeh — zlata celo vsaka solza v očeh... Zs vse zaklade sa svetu ne dam — mamice svoje, tak' rada jo imam!
Ivica Zorinič, uč. II. razreda v Slovenski Bistrici.
Na vsem svetu ni nič dražjega od moje mamic 2. Za vse bogastvo na svetu je ne bi dal!
Andrej Kratnnar, uč. V. raizreda v Mostah pri Ljubljani.
Največ truda in skrbi ima mati s svo* jami otroki. Če smo bolni, ouje dan in noč ob naši postelji, da hitreje ozdravimo. Naj dobri Bog poplača njen trud.
Slavko Čuber, uč IV. raizreda v Sevnici ob Savi.
Mati je poosebljena ljubezen! Mati }e skrbna, radodarna in neskončno potmpež* liSva. Slava materi!
Lojze Mazi, uč. IV. raizreda, na Jesenicah.
Skrivalnica »Gnezdo«
Kje je ptička??
Računska čarovnija
Prijatelju reci, naj si misli kako število, ne da bi ga tebi povedal. (Prijatelj si misli n. pr. število 30).
Nato mu reci, naj ga podvoji (= 60).
Dalje: prideni zraven število 40 (to Število je čisto poljubno in si ga izbereš sam po svoji volji).
(Prijatelj bo izračunal v mislih: 100).
Nato: deli dobljeno število z 2! (= 50).
Končno: odstrani od dobljenega števila prvotno število (50—30=20).
Ostane: 20.
Rezultat bo namreč, če ravnaš po teh pravilih, vselej polovica števila, katerega mu sam narekuješ.
Računska naloga.
V katerem slučaju dado številke 2, S, 4, 6, 9 vsoto 10?
Rešitev »Kvadrata«
L Kranj, 2. Bakar, 3. romar, 4. marec, 5. Zoran; od I—II Kamen.
Posetnice
a Stane ROF
a Cene JOGAS
Mla V. POLAK
Bistrim glavicam
Stric Tone je imel iznajdljivo deco rad in je svojima nečakoma Janku in Lojzku večkrat zadajal razne uganke.
Nekoč sede vsi trije ob potoku pri mlinu. Stric Tone, ki je bil lovec, vzame iz žepa naboj za puško ter iztrese na dlan vse svinčene šibre, ki so bile v njem. Bilo jih je za polovico škatlice od užigalic. Starejšega nečaka Janka pošlje v mlin po pest otrobov.
Ko se Janko vrne, zmeša stric Tone v škatlici otrobe in šibre ter pravi nečakoma;' >Kdor izmed vaju mi v petih minutah loči šibre od otrobov, dobi veverico, ki sem jo včeraj ujel.<
Oba fanta sta bila bistrih glav, Lojzek je rešil nalogo v dveh minutah, .Janko pa kar v par sekundah. Kako je naredil Lojze, kako Janko?
Križaljka »Avto«
Pomen besed.
Navpično: 1. voz, B. reka na Goriškem, 4. igralna karta, 5. vzdih, 6. vprašalnica.
Kakšen poklic izvršujejo te tri osebe?
Vodoravno: 2. prva žena na svetn, 3. jugoslovenska reka, 7. del obraza, 8. moško krstno ime.
Rešitev križal jke »Sova«
Navpično: 1. sova, 2. Anica, 3. nra.fi, 6. ta, 7. on, 8. da, 10. muca.
Vodoravno: L sam, 4. ona, 5. Vito, 6. taci, 9. in.
Rešitev igre z užigalicami
Mamici se pogovarjata
»Moja Breda je tako živa, da sama ne vem, kaj bi z njo!«
»Nič ne tarnajte, gospa Cešminka. mog' Tonček je prav takšen. Do danes je zobozdravnik edini človek na svetu, ki mu lahko zapove, kdaj naj odpre usta in kdaj naj jih zapre!«