Naročnina Dnevna i»aaja za državo SHS mesečno 20 Din pollelno 120 Din celoletno 240 Din za inozemsrvc mesečno 35 Din node.)si<.a izdaja ceiole no v Jugo-slavlli 120 Din, za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasom i stoip. petli-vrste mali oglasi po 130 in i D, veCII oglasi nad 45 mm viilne po Oin 2-3U, veliki po 3 in 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din □ Pr. veciem □ nnro-iiu popust Izide ob 4 zjutraj rožen pondellko in dnevo po proznIKu Ureanl&tvo /e v Kopltarievi ulici Si. 6 111 Rokopisi se ne vrata/o. nelranklrano pismo se ne spre/emu/o ^ Uredništva teleton it. 20S0. upravnlSIva .41. 2328 Političen list sza slovenski narod Uprava ie vKopnarlevi ui.il. 6 ./■ Čekovni račun: L/ubl/ana Stev. 10.650 ln 10.349 xa tn.sei ate. Sara/evoSi. 7563, Zaareb SI. 39.011, Prana In Dunal it. 24.707 Davčna demagogi « Ni prijetna stvar plačeva'' davke, pa čeprav bi bili ti namenjeni le v dobre strani in pri tem pošteno in pravilno odmerjeni. Zato bomo vedno razumeli, če mislijo majhni politiki, da je mogoče priti do poslanskega mandata le s prav krepkim in glasnim kričanjem proti davkom. Bolj resna pa postane stvar, kadar so davki krivično odmerjeni, kadar mora ena pokrajina plačevati več ko druge, kadar obstoji davčna neenakost. Boj proti njej pa že ni več samo agi-tatorska zadeva, temveč nujno delo, ker je vsaka davčna neenakost škodljiva za državo. Seveda pa je tudi pri tem razlika v načinu boja. Demagogi se bodo tudi proti davčni neenakosti borili samo zato, da pridobe sebi popularnost, resni politiki pa bodo davčno neenakost skušali odpraviti, pa čeprav jim njih metoda boja ne bi prinesla popularnosti. Demagogi bodo iskali v boju proti krivičnim davkom svojo korist, resni politiki na splošno, s tem, da bodo dosegli zboliš°-'°. Nad vse resna pa postane davčna zadeva, Radar se uporabljajo davčni dohodki napačno, kadar denar davkoplačevalcev ne pride zopet k njim nazaj. Če ostane davčni denar po večini vedno v eni pokrajini, tedaj je neizogibno, da druge pokrajine polagoma obubožajo. Boj proti takemu davčnemu sistemu pa ie že dolžnost politika, kajti blagostanje ne pa mizerija je cilj vsake politike. Vsi vemo, da je zlasti pred par leti morala Slovenija prenašati davčni sistem, ki je vodil naravnost v osiromašenje Slovenije. Takrat je bil boj proti davčni neenakosti prva potreba in vsa Slovenija ve, da je bila takrat baš SLS na čelu boja za davčno enakost. Vsi pa tudi vemo, da je SL§ po svojem vstopu energično delala za znižanje davkov in za odpravo davčne neena kosti in na tem polju tudi dosegla lepe uspehe. Odpravljena je bila dohodnina, zvišan je bil eksistenčni minimum in vpeljana je bila davčna enakost. Seveda ni bilo vse na mah čisto dobro in še vse polno stvari je ostalo, ki jih bo SLS morala še doseči. Ali dejstvo je, da je davčna ostrost omiljena in dejstvo je, da so pričele sedaj tudi druge pokrajine plačevati več davkov. Samo znak demagogije je zato, če kdo noče vsega tega videti, če kriči proti znižanim davkom, ravno tako ko je preje kričal proti nezni-žanim. Proti izboljšanemu stanju se resen človek vendar ne bori. čisto drugačna pa je zadeva z oblastnimi davščinami. V glavnem imajo te davščine prostovoljen značaj. Kdor noče piti vina, temu ni treba plačati niti vinarja oblastne davščine na vino. Mislimo, da tudi noben gostilničar ne more trditi, da je vino neobhodno potrebno. Kar pa je glavno, je to, da ostanejo vse oblastne davščine doma v oblasti, da pride absolutno ves oblasti plačan denar nazaj med ljudi. Vrhu vsega pa se ta denar uporablja le v napredek oblasti in celo opozicija je morala priznati, da dela oblastni odbor dobro. Kričanje proti oblastnim davščinam zato ni drugo ko demagogija prav slabe kvalitete. Najnovejši pevci davčne pesmi pa se niso niti s tem zadovoljili, temveč so se spozabili celo tako daleč, da apelirajo na finančnega ministra, da razveljavi sklepe oblastne skupščine. V času, ko se vse trudi, da dobe oblasti čim več pravic da se samoupravna pravica ljudstva še razširi, se najdejo ljudje, ki hočejo pravice oblastnih skupščin še omejiti. Klicati finančnega ministra nad oblasti, zahtevati javno njegovo kontrolo nad delom od ljudstva izvoljene oblastne skupščine, more pač samo tisti, ki je nasprotnik demokracije. Vsak pravi demokrat pa bo z vso vestnostjo branil pravice oblasti in če bo z njenim delom nezadovoljen, bo z agitacijo med narodom skušal priti v oblastni skupščini do večine. Samo to je pot za pravega demokrata. Apel na finančnega ministra pa je tudi z gospodarske strani čisto napačen Ni težko doseči, da bo finančni minister razveljavil oblastne davščine, ker je tudi v interesu finančnega ministra, da plačujejo ljudje čim manj oblastnih davkov. Toda ne iz ljubezni do ljudi, temveč vsled te^a, ker je potem davčna moč prebivalstva večja in ostane več za državne davke. Vsega tega pa seveda aranžerji ljubljanskega protestnega shoda niso razumeli in prav nič ni težko uganiti zakaj niso mogli razumeti. Saj dokazuje ves potek shoda in vsi na niem izrečeni trovori. da je bil zadnji namen sho^a stran-karsko-političen, da bi tudi slavna KDK od davčne pesmi imela svoj dobiček. To pa je tudi ves namen najnovejše davčne demagogije in zato naj se njeni uprizoritelji nc Spor n slooenski KDK Zagreb, 22. novembra. (Tel. »Slov.«) Danes s0 je vršila tu seja vodstva KDK Poleg raznih drugih vprašanj so se zlasti obravnavale slovensko zadevo vsled česar so je udeležil sojo tudi posl. Ivan Pucolj. Razmero v slovenski KDK so so namreč zelo poslabšalo iu nasprotje mod slovensko SDS in radičovsko orientirano SKS jo vodno večjo. Zlasti pa so bila konstatirana ta dejstva: 1. Dočim so so še pred kratkim vršile skupne soje KDK se je opazilo da v zadnjem času voditelji slovenske SDS ne zahajajo več ,la te sojo. V sredo je 'tudi žc imela SDS sojo čisto za sebe. 2. Včasih so prirejali shode voditelji SKS in slovenske SDS skupno, sedaj so to no dogaja več. 3. Pozornost je tudi vzbudila pisava »Jutra«, ki jo vedno bolj mila in vedno manj energična. Zlasti pa jo vzbudila v Zagrebu začudenje pripomba »Jutra« na izjave voditeljev KDK. V svoji številki z dne 20. novembra pravi namreč »Jutro« da stališče posl Košutiča o stvoritvi posebno hrvatske države ni službeno stališče KDK in da tega stališča zlasti no prejema noben pristaš SDS. 4. Najvažnejše pa jo vprašanje posl. Urok a. Znano jo, da jo hotel na celjskem shodu govoriti tudi posl. Urok, čemur pa se je uprl posl. Pucelj. To je posl. Uroka zelo vjezilo in pričel je sam prirejati shode. Na teh shodih pa govori posl Urok mod drugim tudi to, da m o i- a vsak pravi poslanec dolati v parlamentu in da so poslanci, ki nc g r o d o v skupščino, za nič. Pričakovati jo zato, da sc posl. Urek kmalu pojavi v skupščini, če so seveda nc bo posrečilo KDK. da na katerikolikoli način to prepreči. Na vsak način pa je sigurno, da jo spor v slovenski KDK zavzel žo nevaren obseg in da jc le malo verjetno, da bi mogla intervencija Zagreba šc kaj pomagati. ® w w s» w a __a fl • M iiieifo ii moaSide Belgrad, 22. nov. (Tel. »Slov.«) Sistema-| tično delo sedanje vlade, da državljani dobijo, j kar jim država in domovina dolgujeta, bodo j najpreje občutili invalidi. Vprašanje izplačila | invalidskih zastankov se jo vleklo dolj časa. Kakor hitro jc vlada dobila švedsko posojilo, je zagotovila, da sc bodo najpreje izplačale invalidske podpore in zaostale uradniško razlike. Finančni minister dr. S u b o t i č se je nasproti mouopolski upravi zavezal, da bo iz prve tranše izplačal invalidske podpore. Istočasno so sc zbrali v ministrstvu za socialno politiko statistični podatki, koliko je invalidov in njihovih družinskih članov ter koliko znašajo zaostale podpore. Te podatke je fi- nančno ministrstvo zahtevalo (lo 1. decembra, vendar jih ima tudi že danes na razpolago. Zastanki invalidov znašajo v ožjem smislu 64 milijonov Din. Vseh podpor v tem resoru bo ministrstvo za socialno politiko izplačalo okrog 85 milijonov Din. Zagotovilo sc je, da bodo te podpore izplačane šo pred božičem. Čc se pomisli na splošno gospodarsko stanje , v državi in višino posameznih podpor, in da bodo nekateri invalidi prejeli 5 —6000 Din, ter na posebno težaven gospodarski položaj invalidskih družin, jc upravičena trditev, da bodo invalidi od sedanjo vlade prejeli najlepšo božičnico. Žfoo de uecini Belgrad, 22. novembra. (Tel. Slov.) Opoziciji primanjkuje novih kombinacij Sedaj naj bi žrtev naenkrat postal oboleli zunanji minister g. Marinkovič in čigar mesto bi zasedel radikal, demokratom pa da bi se odstopilo finančno ministrstvo. Zato pa je bilo polno intenzivnih posvetovanj v vladinih vrstah. O. Spaho se je vrnil v Belgrad in se je danes dolgo posvetoval z g. Behmencm o pogajanjih med radikali in muslimani v Bosni in Hercegovini. Zelo so značilni obiski v radikalnem klubu in predsedništvu vlade. G. Velja Vukičevič se je danes zelo dolgo posvetoval z radikalnimi prvaki, bivšimi ministri gg. Vojislavom Janjičem, Milanom Stojadi-novičem, Lazo Markovičem in Ninčičcm. Slednji sestanek je vzbudil mnogo pozornosti. G. dr. Ninčič je trdil, da sta se razgovarjala o osebnih zadevah. Pozneje pa se je zvedelo, da se je razgovarjal o razmerah v NRS. O shodu v Prokup- lju se je namreč g. dr. Ninčič kljub gostobesed-nosti ostalih članov glavnega odbora držal zelo rezervirano in ni stopil v javnost s kakimi izjavami. Trdilo se je, da njegovi volivci z njegovo politiko niso zadovoljni. Krajevna organizacija v Velikem Bečkereku je namreč sklenila, da naj se podpre Vukičevič. V tej zvezi in v zvezi z Janjičevim obiskom so se razširile verzije, da glavni odbor ni enoten in da se nekateri člani enotnosti na ljubo priključujejo Vukičeviču. G. dr. Janjič je zvečer obiskal g. dr. Korošca. Vsi ti razgovori, številne avdience na dvoru, ko so ministri prinašali sprejete zakone v podpis in poročali o novih osnutkih iz svojega področja, seje gospodarskega odbora za izdelavo zakona o javnih delih in pomoči pasivnim krajem, ki se naj takoj izvede, priprave, kako naj se proračunska debata v redu in čim hitreje konča, so poulične kombinacije popolnoma podrinili. Propadanje SDS Belgrad, 22. nov. (Tel. »Slov.«) Pribičevič skuša zavrniti naše trditve, da prečanski Srbi njegove politike ne odobravajo in da jc dobil posebno iz Like številne spomenice, naj se vrne na program, na katerem jo bil izvoljen. Izpodbiti jc tudi hotel našo poročilo o propadu njegove stranke v Liki. Danes nam je mogoče postreči z novimi podatki. V Go-spiču jo izstopil iz PrHučcvičevc stranko predsednik tamkajšnjo SDS-organi/acijo g. Rade Narančič. Z njim jc odstopilo okrog 25 odličnejših pristašev, učiteljev, trgovcov in pravoslavnih duhovnikov. V Vrclu sc jc usta- Nevarna objestnost Zagreb, 22. nov. (Tel. Slov.) Od seje, na kateri se je izvolil župan, sta izostala dr. Markulin (HPS) in Djuro Janžekovič. Dr. Markulin jc moral radi bolezni odpotovati na Dunaj. Ta odsotnost zastopnika HPS je dala povod večini, da namerava uničiti Markulinov mandat in po- imr - •smr.mrnotiMJutro« seveda računa, da večina uradništva ne ve, kako je s temi postavkami in misli, da bodo uradniki bolj verjeli njegovi demagogiji kot pa resnim izjavam odgovornih državnikov. Zlobna pisava liberalnega glasila pa naj bi tudi uradnikom končno odprla oči, da bi spoznali, koliko se imajo nadejali od teli ljudi. S kako zločinsko slastjo servira uradništvu netočne vesti, da jim ne bodo izplačane razlike in kako se veseli že samo nad svojo izmišljotino. Kako bi pa se šele veselilo, če bi se jim uresničili ti upi. Zalibog, vlada slovenskim liberalcem ne bo naredila tega veselja. Še bolj obžalovanja vredno pa je, da so še vedno najdejo med uradniki ljudje, ki podpirajo tak list in tako politiko! Be?gra?ske «esti Belgrad, 22. novembra. Danes je bil v avdienci minister za socialno politiko g. Stjepan Bari č. Avdi-enca je trajala od 10 do polil. Nj. V. kralj je podpisal zakon o javnih delili in pomoči pasivnim krajem. V avdienci sta bila minister za javna dela g. Angjelinovič iu minister za finance g. S u b o t i č. Nj. V. kralj je podpisal zakon o švedskem posojilu. Preiskava proti Puniši R a č i č u, J o -vanoviču-Lune in Tomo P o p o v i č u jo dokončana. Za zagovornike sc je prijavilo okrog 200 odvetnikov. Sedaj se razpravlja o tem, kje naj sc ta razprava vrši, ker v Belgradu ni na razpolago tako obširne dvorane. Proces se bo najbrž pričel sredi decembra, vendar ni upati, da bi se neprestano nadaljeval. Najbrž se bo prekinil, ker bodo predložili dopolnilne spise. DRŽ. RAZREDNA LOTERIJA: Zadele so sledeče srečke: 40.000 Din ši 15225. 20.000 Din 11210 in 81550, no '0.000 Din 10493 in 35673 in 6031, po 4000 dinarjev 43592, 76109, 78919. Fantazije, ne pa razkritja V >Giornale dTtalia je faišstovski »strokovnjak« za vzhodno mejo g. Gajda objavil dolgo fantazijo o terorističnih dejanjih, ki da jih jugoslovanski državljani izvajajo s pomočjo primorskih Slovencev v Italiji. Vse te fantastične vesti seveda niso nič drugega ko slabo opravičilo za nova preganjanja naših rojakov. Mi seveda te fantazije g. Gajde nismo mogli vzeti za resne in smo zato telefonsko vest o njih vrgli lepo v koš, kamor je to opravičilo tudi edino spadalo. Drugega mnenja pa je bil seveda naš kolega iz Knafljeve ulice, ki je vso to fantazijo objavil in ji še dal podnaslov: Zanimiva razkritja fašističnega novinarja. — Kakšna razkritja, kje je zanimivost, gospodje iz Knafljeve ulice! Odkdaj pa so bile še fantazije za-nimi va razk rit ja ? Ali res mislite, da je nerodnost politična spretnost? „3utrov" zaveznik ..Hrvat" zahteva izgon novinarja V zagrebškem »Hrvatu«, listu one dične koalicije, kateri pripada tudi »Jutro«, čitamo cilno ogorčene napade na zagrebškega dopisnika belgrajske »Pravde«. To pa zaradi tega, ker je »Pravdin« dopisnik ostro napadel hrvatskega književnika Begoviča. Torej zaradi čisto privatne zadeve, ko ima g. Begovič vsak hip priliko, da si po drakoničnem tiskovnem zakonu priskrbi polno zadoščenje. »Hrvat« pa *e niti s tem ne zadovoljuje, temveč zahteva od policije naravnost izgon »Pravdinega« dopisnika. Tako-le piše »Hrvat«: »Policija bi morala v interesu mira In reda tega dopisnika »Pravde« izgnati iz Zagreba, ker je njegovo zasramovanje Zagreba prekoračdo že vse mere ...« List veleslobodoumne KDK kliče torej policijo nad novinarje in ne samo to, zahteva celo izgon novinarja. V Ljubljani pa se dela drug list KDK ogorčenega, ker se je samo teoretično govorilo, da bi mogel zadeti novinarja, ki namenoma poroča ner.esnico, izgon. A »Jutro«, ko »Hrvat« pripadata isti koaliciji. Kakšno je torej stališče KDK glede svobode tiska? Za nas je stvar več ko jasna. Ko je bila SDS v vladi, je bil izdelan sedanji tiskovni zakon, so bile persekucije listov na dnevnem redu. Sedaj pa, ko je SDS v opoziciji, je seveda za svobodo tiska, ker bi drugače ne mogla hujskati. Prepričani pa smo, da se bo »Jutro« še naprej razburjalo zaradi izgona, ki ga ni, a da bo ostalo čisto tiho, ko njegov kolega zahteva izgon novinarja. Dvojna morala je menda kar na programu! To je dokaz! »Mariborski Večernik« »Jutra« je objavil dolg uvodnik o proračunu Koroščeve vlade. Seveda je po mnenju mariborskega velelista novi proračun slab, da slabši biti ne more. Kako naj vendar esdeesarski list kaj drugega napiše. Zabavno pa je, kako mariborski vele-list svojo trditev dokazuje. Piše med drugim: »Ako smemo (!) trditi — in to smemo na podlagi dejstev in izkustev (ko je bila SDS v vladi. Op. ured.) po vsej pravici — da so bili dosedanji proračuni nerealni, potem mirno (!) lahko (!!) trdimo, da je predloženi proračun za 1. 1929./30. — fiktiven.« — Moramo priznati, da nam ie na tak dokaz zastala sapa. Mirne vesti smemc reči in lahko rečemo, da lamo strmimo in strmimo nad močjo esde-esarske logike. Povemo samo še to mariborskemu velelistu, da nas sme mirne vesti še večkrat osrečiti s takšnim šaljivim dokazom. Novi rektor zavoda sv. Hieronima Za rektorja zavoda sv. Hierontma Je imenovan dr. M a g j e r e c. Rodil se je v Molvi. Bil je profesor na belgrajskih šolah, nato nuncijev konzultor. V belgrajskih katoliških krogih je dobro znan. V Rim bo potoval začetkom prihodnjega tedna. Otvoritev p^oeževeca instituta v Salzburgu Salzburg, 22. nov. (Tel. »Slov.«) V Salz-burgu se bo vršila od 26. do 28. novembra škofijska konferenca. Dan prej pa bo vseučili-liško zborovanje z otvoritvijo novega papeževega filozofskega instituta na solnograški teološki fakulteti. Med drugimi se bodo udeležili konlerence dr. P i f f 1, dr. F a u 1 h a -ber in dr. Szeredy, apostolski nuncij na Dunaju nadškof dr .S i b i 1 i a, zvezni kancler dr. Seipel, rektor katoliškega vseučilišča v Milanu dr. Gemelli, več škofov in opatov in drugih cerkvenih dostojanstvenikov, kakor tudi bavarski ministrski predsednik dr. H e 1 d in bivši ministrski predsednik dr. Hussarek. Nemško-ruska pogajanja Berlin, 22. nov. (Tel. Slov.) Danes odhaja v Moskvo nemški delegat, da se začno nemško-ruska gospodarska pogajanja, ki so bila prekinjena radi znanega procesa v Sahtih. Pri teh pogajanjih bo Nemčija gotovo zahtevala od Rusije. da se natančno določi pojem gospodarske ipijonaže. Časnikar Kemperle zaprt Vedno nova nasilja fašistov — Zlobne izmišljotine tržaškega časopisja Ljubljana, 22. novembra 1928. Ustavitvi »Goriške Straže« sledijo nova nasilja fašistov. Poročali smo o zločinskem postopanju fašistov s poslancem dr. Besednjakom, danes moramo presenetiti javnost s še hujšimi vestmi. Italijanske oblasti so zaprle zadnjega urednika »Goriške Straže« Poldeta Kemperlota in še več drugih oseb. Nimamo še točnejših informacij o tem najnovejšem nasilju. Iz pisanja fašističnega časopisja pa se vidi, da gre za dobro zamišljeno akcijo sistematičnega iztrebljenja slovenskega in hrvaškega življa na Goriškem. Časnikarju Kemperletu so fašisti podtaknili 12.000 patron, da bi na podlagi tega proti njemu in drugim inteligentom pričeli z vele-izdajnišldm procesom. Ni dvoma, da bodo našli krive priče in podkupljive kreature, s katerimi bodo »dokazovali« krivdo Kemper-leta in drugih. Zato si o njihovi usodi ne smemo delati nobenih iluzij. Naša sveta dolžnost pa je, da ponovno opozorimo merodajne faktorje na vse, kar se zadnji čas dogaja na Primorskem. Mislimo, da bodo lahko našli pota in načina, da opozorijo rimsko vlado na to nezakonito postopanje fašistov. Skrajni čas je, da se storijo tudi z merodajne strani prijateljski koraki v prilog Slovencev in Hrvatov v Italiji. Priobčujemo v naslednjem dobesedno poročilo lista »Popolo di Trieste« o zlobno zamišljenem načrtu, s katerim mislijo Italijani pred kulturnim svetom opravičiti ustavitev »Goriške Straže« in druga zločinska dejanja, storjena nad našimi ljudmi. To »poročilo« se glasi: Gorica, 21. novembra Komaj sedaj nam je mogoče poročati o sijajnem činu, izvršenem v noči od ponedeljka na torek po nekaterih miličnikih 62. soške legije. Komandant legije je bil izvedel, dn bo poizkusil bežati čez mejo bivši urednik »Goriške Straže« Leopold Kemperle v družbi nekega Staniča in nekega Rojca, znanih slovanskih hujskačev, ter še četrte osebe in da se je baje ustavil pri Sv. Luciji, kjer se je sestal z znanimi hujskači in italofobi tistega kraja. Po ukazu komandanta legije Giorgio in predstojnika političnega urada centuriona Sirka se je vršila natančna nadzorovalpa služba in vsi trije so kar lepo zašli v mrežo. Kljub temu so bili miličniki ne malo presenečeni, ko so preiskali avto, s katerim so se trije tički pripeljali iz Gorice k Sv. Lu- cijL V njem »o našli namreč številne ovoje patron za pištole tipa »Sleyer«. Ko so jih prešteli, so ugotovili, da jih je bilo čez 12.000. Kaj je Kemperle z njimi nameraval? Kam jih je mislil spraviti? Ali je mislil z njimi napolniti jugoslovanske arzenale, ki ne dobivajo dovolj vojnega materiala iz Francije? Miličniki, ki so bili oblečeni v civil in so sledili Kemperla in tovariše iz Gorice, so takoj zaplenili material, zastražili avto in potrpežljivo čakali vrnitve onih treh. Ti so se okrog polnoči, po končanih razgovorih in dogovorih s prijatelji, konečno odločili, da nadaljujejo svojo pot. A nepričakovano so bili nakrat obkoljeni in odvedeni v zapor radi shranjevanja vojnega materiala. Okoliščine, v katerih je bila ta aretacija izvršena, so dovolj zgovorne. Sicer iz tega ne bomo napravili hrupa; čeprav bi bilo patron 12 milijonov namesto 12 tisoč, mirnost ne bi bila prav nič ogrožena na dobri meji fašistične Italije. Ampak način, kako je bil poizkušen beg tega blaznega protiitalijanskega hujskača, razsvetljuje nekoliko tajno besnost časnikarjev, ki so se dan na dan najvdanejše klanjali državnemu redu, zraven pa do skrajnosti vodili perfidno in prav tako bedasto propagando. Vse dokazuje dan na dan, kako so miroljubni in delavni drugorodni prebivalci zaslužili, da smo jih rešili gotovih lažnjivih pastirjev. »Popolo di Trieste«, ld je ponosen, da je vodil potrebno borbo do končne zmage proti hinavsko prikritemu slovanskemu tisku v odrešenih pokrajinah, se danes veseli, da je ta burka z begom in predrznost tihotapcev patron po modrosti naših političnih oblasti in zaslugi vrle soške milice tako žalostno končala. Ti razpečevalci dima in strupa, ti sovražniki Italije ne morejo in ne smejo ubežati obrambnim ukrepom, ki jih zahteva !a slučaj. Goriškemu fašizmu, ki se je tako hrabro boril proti zakrknjenemu srdu »Goriške Straže« in majhnega sveta okrog nje, iskreno ča-slitamo za to sveže delo ozdravljenja. V Gorici in v Trslu opominjajo dejstva: Do tu in ne dalje! (Di qui non si passa!) Preganjanje dr. čoka. Trst, 22. novembra. (Tel. Slov.) Komisar je snoči poklical k sebi dr. Coka in ga posvaril v smislu zakona, ki odreja konlinacijo. Posvaril ga je, češ da dela iredentistično propagando s tem, ker občuje z ljudmi, ki so znani kot zavedni Slovenci I - - - - - Bukarešt, 22. nov. (Tel. »Slov.«) Ministrski predsednik Maniu je sprejel danes zastopnike inozemskih listov, da jim razloži smernice svoje politike. Zahvalil se je regentskemu svetu, da je poslušal voljo naroda, ko je poklical narodno kmečko stranko na vlado. Njegova vlada mora biti režim pravičnosti in zakonitosti. Zahvalil se je inozemskim listom za dober sprejem njegove vlade v inozemstvu in prosil tuje poročevalce, da naj o položaju romunske države pišejo dobrohotno. Program njegove vlade ni program ene stranke, temveč program narodne demokracije in narodne pravičnosti. Da se uvede resnični režim parlamentarizma, je bilo ukinjeno obsedno stanje in cenzura. Na podlagi programa narodno kmetske stranke je bil razpu-ščen parlament. Maniu bo izvedel svobodne G. L;apčev za zhllžanje z 3usos.avi!o Belgrajska »Politika« prinaša izjave predsednika bolgarske vlade g. Ljapčeva o notranjem političnem položaju v Bolgariji in o njeni politiki napram Jugoslaviji. Glede razmerja do Jugoslavije je g. Ljapčev izjavil: »Ponavljam, kar sem že mnogokrat izjavil. Moja vlada nima nobenega razloga biti proti Jugoslaviji. Ni nimamo nobenega povoda komplotirati s tujimi državami proti Jugoslaviji in storili bomo vse, kar je od naše vlade odvisno, da se odstranijo vsa nesoglasja, ki ovirajo prijateljstvo med obema državama. Še ko je bil v Sofiji za poslanika g. Rakič, smo pričeli dobro delo. Sedaj to nadaljujemo z g. Nešičem in nadejam se, da bo to od velike koristi za obe državi... Francila ne izroči enrgrantov Paril, 22. nov. (Tel. »Slov.«) Italijanske oblasti so našle naslov, da zahtevajo kazensko izročitev protifašistovskih emigrantov, ki žive v Franciji in katerih francoska vlada na italijansko zahtevo dosedaj ni hotela izročiti. Res so dosegle, da jim je bil izročen anarhist Morelli, in sicer pod pretvezo, da je ob priliki nemirov 1. 1920. ustrelil nekega karabi-njerja. Morelli pa se jc pritoži! na državno sodišče, ki je sedaj odklonilo njegovo izročitev, '■ nakar je bil takoj izpuščen. Politika none romunske ti&de volitve brez vsakega vplivanja. Njegova želja je, da se ustvari v Romuniji pravno stanje in da postane Romunija pravna država, v kateri bodo vsi državljani imeli enake pravice. Vlada bo vse storila, da se dvigne produktivno delo. Vlada želi ohraniti z vsemi državami, posebno s sosednimi državami tesne zveze. V to svrho bo tudi inozemskemu kapitalu v Romuniji pripravila najboljši sprejem. Nadaljevala bo pogajanja za inozemsko posojilo. Upravna reforma naj ne dvigne jamo ugleda romunske države, temveč reši tudi vprašanje narodnih manjšin, ki je vladi posebno na srcu. Zunanja politika ni politika ene stranke, temveč politika vse države. Vlada je odredila, da se bo 1. decembra proslavilo zedinjenje Romunije čisto enostavno. Be!ev žrtev Miha?!,ova Sofija, 22. nov. (Tel. »Slov.«) Bolgarsko poročilo o umoru bivšega pravosodnega ministra Nauma Peleva temelji na sledečem dejnn-skem stanju: Umorjeni se imenuje pravilno Naum Belov. Nahajal se je v Sofiji v veletrgovini z moko v ulici Bratja Miladinovi na konferenci z nekaterimi trgovci, ko je nenadoma vstopil neznanec, zaklical: »Roke kvišku!« in oddal več strelov iz revolverja. Belev je bil hudo ranjen v glavo. Atentator je takoj zbežal in v predsobi ustrelil še nekega uslužbenca. Zginil je brez sledu, dasi so ga pasanti zasledovali, na katere je tudi streljal. Stanje Beleva, katerega so takoj spravili v bolnico, je brezupno. Kakor se splošno govori, je bil izvršen atentat na Beleva zato, ker je bil politični nasprotnik Mihajlova. Bil je predsednik ohridske organizacije macedonskega komiteja, kateri je pripadal tudi Protogerov. Mihnjlov ga je obsodil na smrt. ker je zahteval od njega pojasnil o konfliktu v revolucijonarni organizaciji. Belgrad, 22. nov. (Tel. »Slov.«) Tz Sofije se poroča, da je trgovec in policijski šef Naum Belev danes zvečer umrl v bolnišnici. Dunajska vremenska napoved. Bolj oblačno brez posebnega dežja, zapadni vetrovi, temperatura nekoliko višja. Novosadska vremenska napoved. Hladno. Oblačno. Megleno. Zagrebška TOI zbornica Zagreb, 22. nov. (Tel. »Slov.«) Z ozirom na vesti, da bi se imel zagrebški TOI zbornici postaviti komisarijat, je upravni odbor sklical sejo in sklenil sklicati plenum, ki bi prosil trgovinskega ministra, da razpiše nove volitve. Raznesli so se glasovi, da dela sedanji predsednik Arko za komisarijat. Ta je radi tega podal ostavko, ki pa ni bila sprejeta. Sprejelo se je, da se uredi vprašanje direktno s trgovinskim ministrom. Za novi reoaraciiski načrt Pariz, 22. nov. (Tel. Slov.) Po poročilih lt stov sta včeraj zunanji minister Briand in an-i gleški poslanik Tyrel razpravljala o skupnem odgovoru na nemško noto. Angleški zunanji urad je zavzel za Francijo bolj ugodno stališče, kakor ga je Anglija dosedaj pokazala pod vplivom angleškega zakladnega urada. Kakor piše »Excelsior«, je sodelovanje Amerike na konferenci strokovnjakov zagotovoljeno na ta način, da hočejo oficielni udeleženci po skupnem sporazumu povabiti na konferenco privatno dve ameriška finančnika. Ukinitev stanovanjske zaščite v Italiji Milan, 22. nov. (Tel. »Slov.«) Mussolini napoveduje v »Popolo d' Italia«, da bo s 30. junijem v Italiji ukinjena zaščita stanovanjskih najemnikov. Izjavil je, da se stanovanjsko vprašanje v mestih tako dolgo ne more rešiti, dokler bo podeželsko ljudstvo sililo v mesta. Oblasti in režimske organizacije so dobile zapoved, da morajo z vsemi sredstvi in eventualno tudi s prisilnimi ukrepi pospeševati selitev iz mest in preprečevati selitev v mesta. Moderni golufi na veliko Milan, 22. nov. (Tel. »Slov.«) Ameriška tvrdka z umetninami Frich v Newyorku je odkrila v Italiji senzacionalne sleparije z umetninami. Neka družba goljufov je izrabljala ubožnega, pa silno nadarjenega kiparja v Cremoni, ki je po njenem naročilu izdeloval posnetke dragocenih antičnih skulptur in podob Donatella, Vecchiotta, Pisana in Marti-nija. Deloma je kipar ponaredil tudi originalne znake umetnikov na podobah, katere so se potem prodajale najznamenitejšim muzejem v Newyorku, Bostonu, Berlinu, Mtinchenu in Dunaju kot pristne umetnine. Cremonski kipar je dobil za to samo neznatno plačilo, dočim so goljufi glasom poročila »Corriere della Sera« pobrali dobiček 40.000 lir. . S) Drobne vesti iz svata Češkoslovaški proračun sprejet Proračunska razprava v praškem parlamentu je bila včeraj končana in proračun sprejet v dveh čitanjih. Za ukinitev potnih vizov. V prihodnjih dneh se bodo začela med Češkoslovaško in Jugoslavijo pogajanja radi podaljšanja začasne pogodbe o ukinitvi potnih vizov, dokler se definitivne ne odpravijo. Madjarska in romunska vlada sta se do-govorili, da se začno neposredna pogajanja o optantskem vprašanju dne 15. decembra. Poljski zunanji minister Zalcski je pri sprejemu generalnega tajnika Društva narodov sira Erika Drumonda v napitnici izjavil, da ideja Društva narodov, dasi je še zelo daleč do popolnega uresničenja, dobiva na Poljskem vedno več pristašev. Drumond se je za to zahvalil z iskrenimi besedami. Grobni spomenik papežu Benediktu XV. V stranski kapeli cerkve sv. Petra v Rimu je papež Pij XI. včeraj slovesno odkril gribni spomenik za svojega prednika Benedikta XV. Skulpture v marmorju je izvršil kipar Ca-nonici. Prebitek porodov v Italiji znaša po uradni statistiki za prvih deset mesccev 1928. leta 359 tisoč oseb. Cerkveni koncert Cecilijino društvo je priredilo snoči 22. t. m j ob svoji 25 letnici na čast Kristusu aalju in sveti Ceciliji koncert v stolnici. Koncert je otvoril Uheinbergerjev koncert za orgle in orkester v G-niolu. Grandioznemu Grave je sledil mehak, lirski Andante in temu ritmično zanosit Cor moto. — Rlieitiberger je eden največjih posnemačev in rozumevalcev velikega Bacha, dasi ga razume skozi čisto harmonične očali XIX. stoletja. Koncert je na orglah izvajal g. svetnik Premrl, sodeloval je orkester Dravske divizije, dirigiral pa je višji kapeinik g. dr. Čerin. Stolni zbor je nato z orglrmi in orkestrom podal Vodopivčevo Himno Kristusu Kralju in Foersterjevo Sv. Cecilijo, nato je g. Premrl igral barvno pikantno Vittadinijevo Pastoralo in ljubko razgibano Sjogrenovo Fantazijo. Stolni zbor je pel še ekspresivni dr. Kimovčev Oče naš in občuteno, melodično Sattnerjevo Marija, kako si lepa, dalje Premrlov poglobljeni Introit in Konuinijo za praznik Kristusa Kralja ter Hochreiterjev lepi Čredo iz maše v čast Kristusu Kralju. Zbori so se peli s spremljavo orgel in orkestra, dirigiral je g. kanonik dr. Kimovec. Pred zadnjima zboroma je g. I Premrl igral efektno, široko invenciozno Bachovo Tokato v C-duru. Izvedba je bila na doknjšnji višini, tako orgelski, kakor pevski in orkestralni del; žal je stolnica nekam manj akustična in muziko razbija, da se linese često poizgube. Danes nam je več ko kdaj prej treba impulzov glasbe renesanse in baroka, ker teh rabimo za vzpodbudo pri današnji moderni. Zato so postali cerkveni koncerti zelo važni, ker nam dovajajo hrane ludi s te strani več ali manj. Morda bi se dal Se več, ko.kor ne. izvajati Palestrina, SchUts, Benečani XVI. stoletja, instrument;'Usti XVII. in XVIII. v.