List slovenskih delavcev y Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—1242 mmmaaam 1 The Iarg th limed ev i " ........i i largest Slovenian Dally sn the United States* Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 220. —Stev. 220. NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 19, 1936—SOBOTA, 19. SEPTEMBRA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV, ARMADA GEN. FRANCA, KI ŠTEJE NAD 170 TISOČ MOŽ, PRODIRA PROTI MADRIDU AM1TA STA POGNALI ALCAZAR V ZRAK Podpredsedniški kandidat obsoja 'New deal' Poglavitna obrambna postojanka Madrida je padla. — Fašisti neprestano prodirajo. — General Franco ima 175,000 vojakov. — Alcazar ima zadnjo priložnotst za predajo. — Mehiško orožje dospelo na Špansko. ni TOLEDO, Španska, 18. septembra. — Dve mi-— v vsaki je bila tona dinamita — sta danes porušili velik del stare trdnjave Alcazar. V trdnjavi se je nahajalo I 700 fašistov, med njimi veliko število žensk in otrok. Vladni vojaki, ki so oblegali trdnjavo, so poslali včeraj posadki ultimatum, naj se vda, češ, da bodo v nasprotnem slučaju razstrelili trdnjavo. Fašisti so odvrnili, da tega pod nobenim pogojem ne store. Strašna eksplozija je porušila jugozapadni del trdnjave. Od obzidja, ki ga ni mogla razstreliti vladna aretilerija, je ostal samo kup razvalin. Koliko ljudi je izgubilo pri eksploziji življenje, ni bilo mogoče dognati. CADIZ, Španska, 18. septembra. — Radio postaja upornikov v Cadizu naznanja, da so fašist: po vročem boju zavzeli vas Maquedo, od kodeV pelje cesta na Toledo in Madrida. Vlada je poslala v Maquedo velika ojačenja. To postojanko so vladne čete, med katerimi je bilo tudi mnogo žensk, junaško branile. Vladni poveljniki so bili mnenja, da bo Maqueda odločila izid državljanske vojne, zato so na to fronto poslali kar največ vojaštva. Maqueda je imela biti španski Verdun. Ko so marokanski vojaki dospeli v vas, so zaplenili veliki zaloge orožja ter so postreljali bra-nitelje, ki ni«o prej pobegnili. MADRID, Španska, 18. septembra. — General Francisco Franco prodira s svojo armado 1*75,000 mož proti Toledu in Madridu. Uporniki prodirajo proti Madridu s treh front. Vlada je poslala na lronto vse vojaštvo, ki ga je imela na razpolago, da vstavi prodiranje fašistov. Tudi na severu v Guadarama pogorju je pričel general Mola močno ofenzivo. Vladna artilerija zelo ovira prodiranje severne armade. Vladni le~ talci so izstrelili 6 fašističnih aeroplanov, med katerim je bil eden tujega izdelka in ga je vodil tuj pilot. Vlada priznava, da imajo upornik v zraku premoč, toda v nekaj dneh bo tudi vlada imela močno zračno brodovje, ker tovarna v Barceloni naglo izdeluje aeroplane za vladno armado. BURGOS, Španska, 18. sep.—Junta upornikov je pozvala vse tujce v Bilbao in Santanderju, da zapuste mesti, ker ju bodo fašisti pričeli bom-bardrati, ako se vladne čete ne podajo. Fašistični letalci so bombardirali železniško postajo v Madridu in glavni stan v Somosierra. BARCELONA, Španska, 18. sep. — SpaAski parnik Magalanes je prišel v Cartageno iz Mehike s tovorom pušk, strojnic, aeroplanov in 2,400,000 jiabojev. To je velikega pomena, kajti Mehika je edina država, ki pošilja španski vladi oirožje. Fašistični aeroplani so spuščali na parnik bombe, ko je bil na potu skozi Gibraltarsko ožino, toda nobena bomba ga ni zadela. V Barceloni sedaj grade zasledovalne aeroplane, ki bodo odbijali napade sovražnih aeroplanov. STAVKARJI V SALINAS V NEVARNOSTI Unijski voditelj svari pred zbiranjem na ulicah. — Serif ima 1000 pomagačev. — Dijaki morajo rezljati policij, palice. SALINAS, Cal., 18. sep. — Tajnik delavske unije aa pobiram je sadja in sočivja, A. S. Doss, je posvaril 3200 delavcev, ki so že dva tedna na stavki, da se ne obirajo po ulicali v velikih skupinah, ker šerifovi pom/agači, katerih je 1000 komaj na to čakajo, da prično prelivati kri. Šerif Carl Abbott je zopet zaprisegel 250 meščanov, tako da ima sedaj na razpolago 1000 po-magačev, ki so olborožend z re-volevrji in policijskimi palicami ter strašijo ulice. Državna milica je dobila jDOvelje, da je pripravljena. Visokošolei morajo reizljati policijske palice. Ravnatelj visoke šole Case je rekel, da tega ne bi nikdar dovolil, ako prej za to vedel. Deputiji so streljali na več avtomobilov, ki so vozili v neko tovarno za konserve. Pozneje se je izkazalo, da so bili delavci, ki so hoteli iti na delo. Stavkarji so okllooni, da stavko vodijo do konca. V Salinas vlada teror in postava je brez vsake veljave. PITTSBURGH, Pa., 18. sep. — Predsednik odbora, ki skuša organizirati jeklarske delavce, Philip Murray, je rekel, da bo United States Steel Corporation delavcem zvišala plače, toda šele po predsedniških volitvah, ker se družba boji, da bi bilo to povišanje v sedanjem času v prilog predsednika P. D. Roosevelta. United States Steel Corporation, katero navadno imenujejo jeklarski trust, zaposluje 90,000 delavcev. TITULESCU JE TEZK0 BOLAN ZDRAVSTVENO STANJE MRS. ROOSEVELT WASHINGTON, D. C., 18. septemib ra.—Zd ravstveno sta -nje »predsednikove žene, ki se je lotila influenca, se je znatno izboljšalo. DELAVCI V CALIF0RN1 JI ZA PREDSEDNIKA SACRAMENTO, Cal., 18. septembra. — Državna Delavska Federacija je danes odobrila kandidaturo predsednika Roosevelta. Tozadevna resolucija je bila soglasno sprejeta. Predlog za osnovanje tretje stranke je bil poražeo. Skrivnostne govorice razburjajo Bukarešto. — Ministru je bila vbrizgana nova kri. SAINT MORITZ, Švica, 18. septembra.—Nikolaj Tiulescu, ki je bil 30. avgusta izločen iz kiabineta kot vnanji minister, leži težko bolan in njegovi prijatelji zatrjujejo, da v njegovi bolezni domnevajo zastruplje-nje. Zdravniki med katerimi se tudi nahaja dr. Burgliard Breitner iz Inomosta, pravijo, da Titulescu tnpi na velikem pomanjkanju krvi, 'toda z vbrizganjem sveže krvi se je njegovo stanje znatno izboljšalo, pa je navzlic temu nevarno bolan. Titulescu, ki je star 53 let, je pred dvemia tednoma dospel iz Cap Martina na Francoskem. Že pri svojem prihodu je bil bolan, toda tedaj je bilo naznanjeno, da je zbolel za nulla ri jo, ki se ga je lotila v Cap Martinu. BUKAREŠTA, Romunska, 18. sep. — Prijatelji bivšega dolgoletnega romunskega vna-njega ministra Nikolaja Titu-lescua, ki je 'bil pred tremi tedni izločen iz kabineta, zatrjujejo, da je vzrok njegove bolezni iskati v zastrupljenju. Poročila o njegovi bolezni so v Bukarešti dvignila veliko razburjenje, kar je dalo celo kralju Karolu povod, da je tele-fonično vprašal zdravnike v St. Moritzu aa njegovo stanje. Titulescuovi prijatelji pravijo, da ne vedo natančno za vzrok njegove bolezni, da pa vsi znaki njegove bolezni kažejo na zastrupljenje. Mnogi so mnenja, da pomeni njegovo izločen je iz vlade premembo romunske politike in sicer, da se bo Romunsko odtujila Franciji in nagnila k Nemčiji. TEKSTILNA STAVKA __ KONČANA 35,000 delavcem v Lille je bila zvišana plača.— Delavci pri stavkah ne bodo več zasedli tovarn. PARIZ, Francija, 18. sep.— Blumova vlada je odstranila največjo nevarnost, ki ji je pretila, ko je bila po večdnevnem prizadevanju poravnana velika stavka 35,000 tekstilnih delavcev v Lille. Po dogovoru z lastniki tovarn so delavci obljubili, da v '24 urah zapuste tovarne, v katerih so bili nad en teden in držali 4 * križem roke". Cela dežela se je oddahnila, kajti, ko bi ta stavka ne bila poravnana, tedaj bi se po celi deželi zopet pričele stavke kot v maju, juniju in juliju letošnjega leta, pa liajibrže stavke ne bi potekle tako mirno kot stavke v omenjenih mesecih. Sedanja poravnava pomeni pravzaprav kompromis, v katerem so delavci največ popustili. Toda s tem so delavci pokazali spoštovanje do vlade, pa tudi željo, da se ne spuščajo v nevarnost, da bi sami trpeli škodo, ko bi sedanja vlada padla. Pristali so na samo 6 ods"tot-no povišanje plač ter so za volitev svojih delegatov sprejeli ] načrt, ki je ugodnejši za delodajalce, kot pa je bil prvotni načrt. Lastnikom tovarn so tudi obljubili, da v stavkah me l>o-do več ostali v tovarnah. Pogajanjia med delavci in delodajalci sta vodila ministra Roger Salengro in Camile Ohautemps. Celo dopoldne in popoldne sta se zaporedoma posveovala z zastopniki obeh -strank in ob pol šestih zvečer je Salengro naznanil, d? jc prišlo do sporazuma. PRAVI, DA JE NAJVIŠJE SODIŠČE Z RAZVELJAVLJEN JEM NRA POSTAVE PREPREČILO POLOM CORVALLIS, Gre., 18. septembra. — V svojem govoru Ustavnega dne je podpredsedniški kandidat polkovnik Frank Knox zatrjeval, da je najvišje sodišče zaprlo pot proti propadu, ko je razveljavilo postave New Deala. Knox je omenjal predsednikovo pismo, s katerim je senatnemu odboru priporočal sprejem Guffeyjeve postave, ne glede na to, četudi "obstoji dvom o njeni ustavnosti". Po Knox o vem zatrdilu ima u stava svojo veljavo kot obrani ha 11 proti dnevu, ko bo mogo Če vlada padla v roke ljudi, ki so pijani v sivoji odločnosti in hočejo narod vpogniti svoji volji.': 44Be nikdar v svoji zgodovini ni ustava služila ameriške mu narodiu tako zvesto, kot zad nja tri leta," je rekel Knox. • "Vladni voditelji so zavrgli trgovce, ko so vepdar trgovci bistveni del našega obstoja. Zavrgli so bankirje, ko so ban ki rji ogrodje našega gospodarskega napredka. "Zavrgli so velika podjetja, ko so velika podjetja sredstvo našega čudovitega življenjskega .standarda. FRANC. VLADA ODGOVARJA __A. HITLERJU Francoski ministr. predsednik zagovarja demokracijo. — Francija želi živeti v miru z vsemi narodi. STAVCI PODPIRAJO LEWISA COLORADO SPRINGS, Colorado, 18. septembra. — International Typograsp h i c a 1 Union je danes sklenila podpirati Lewis o v odbor za industrij alno organizacijo v njegovem bojiu proti Ameriški Delavski Federaciji. Sklep je bil s&oro soglasno sprejet. NAROČITE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLO VENSKI DNEVNIK v DRŽAVAH KITAJCI SE PRIPRAVLJAJO ~ NA OBLEGANJE LANCHOW, Kitajska, 17. septembra. — Oblasti so pozvali prebivalstvo tukajšnjega mesta, naj se preskrbi i zalogami živil in drugih potrebščin, češ, da bodo začeli komunisti oblegati mesto. NA JUGU DIVJA STRAŠEN VIHAR JACKSONVILLE, Fla., 17. «ep. — Najhujši orkan v tej se-ziji se je pojavil pri Cape Hat-teras v North Carolini. Vremenski urad pravi, da piha veter z naglico 75 milj na uro. HITLER POM&OSUL 500 POLITIČNIH UJETNIKOV BERLIN, Nemčija, 18. sep. j — Danes je bilo objavljeno, da je, nemški kasncler Hitler dne 20. aprila, o priliki svojega 47. rojstnega dne, pomiiostil nad petsto političnih zločincev. Tozadevni dekret je bil šele danes objavljen. V tem slučaju gre le za osebe, ki so se z besedami pregrešile proti nemški vladi oziroma njenemu voditelju. PARIZ, Francija, 18. sep. — Ministrski predsednik Leon Blum je v svojem govoru po radio z veliko vnemo zagovarjal demokratske oblike vlade. Njegov govor je bil odgovor Hitlerju. Obenem pa se je L. Blum zavzel za splošno razorožitev in francoski zastopnik bo prihodnji pondeljek pri Ligi narodov stavil tozadevni predlog. 4 4 Demokracije sveta so se v preteklem stoletju izkazale za najmanj tako stabilne kot diktature, pa če je bil diktator tudi že ni j," je rekel Blum. '"Francija nikakor ne mara drugim vladam vsiljevati svojih načel % katera sama smatra za modra in pravična, zavrača pa misel, da bi za propagalndo ali pa iz maščevanja vodila vojno. Z vsemi narodi sveta hoče živeti v miru, pa naj bodo njihove vlade kakoršnekoli." "Brez državljanske enakosti, katero je razglasila francoska revolucija, na čelu tako imenovanih avtoritativnih vlad ne bi stali možje, ki so prišli iz najnižjih slojev naroda in ki s ponosom kažejo na to pokolje-nje." Blnmov govor je bil prestav -ljejn na nemški, angleški in španski jezik ter razposlan z radijskih postaj, ki so najbližje onim državam. "Nauka in stranke se bore 4 4 Nekaj mesecev je bil gospodarski ustroj v nevarnosti. — Uničevalne sile sc bile na svojem pohodu. NRA je teptala svobodna podjetja. AAA je u-ničevala poljedeljsko produkcijo. "Nia tej točki je najvišje sodišče zaprlo pot do propada. Enega za drugim je zavrglo neverjetne poskuse in škodlji vo vladno politiko." PITTSBURGH, Pa., 18. sep. — Pittsburgh je postavljen v nenavaden položaj, da bo mo-geil 1. dktofbra poslušati ali predsednika Roosevlta, ali pa polkovnika Franka Khoxa. Predsednik Roosevelt je bil šele včeraj nepričakovano do ločein, da bo onega dne govoril. Pred dvema tednoma je republikanski narodni odbor naznanil, da bo podpredsedniški kandidat Kinox govoril v Du-quesne Gardens. Vsalkdo je spočetka mislil, da bosta oba govorila v Duquesne med seboj v Franciji," je rekel Gapdens> toda rGpublikanski Blum. "Naša dežela pa v tem ------- ne vidi slabosti, temveč moč. ANIDO BO ŠPANSKI DIKTATOR predsednik državnega odbora Jamefc H. Duff je pokazal tozadevno pogodbo iai predse* 1-inik demokratskega odbora J. P. Kirk se je takoj pričel pogajati za Forbes Field. Pri tem bo imel predsednik ST. JEAN DE LUZ, Fran-]Roosevlt glede prostora pred-cija, 17. septembra. — Če bodo j nost pred polkovnikom Knox-španski fašisti zmagali, name-|om, kajti FoMoes Field ima ravajo proglasiti za španskega' prostora za 40,000 poslušalcev, diktatorja 70-letnega generala i Duquesne Gardens pa samo za Martdn/eza Ajnido. Anido, ki 8000. slovi po svoji strogosti in odločnosti ter je bil petnjast let barcelonski župan, bo baje prevzel to mesto. Advertise i p "Glas Naroda" **LZS 02B0ZJ2«1 Vaj*^. New York, Saturday, September 19, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ3&. " Nahoda" tank (A* Owfte* and 5t0TB<10 President lI > - COMPANY L. Bemedffi. Tnu. PUce of «1« W«t lt& StraSt. ot the corporation and fcffffi lWTi>f»MH pfflfegft f Nwir^ra^; N: X. "fliA'S N'&^OIl'l" (VtftftfWl^jiT Bhrery Day Except Sundays and Holidays I celo leto velja sa. Kanado B pd Ifiti *••*•*«••! I Četrt leta ▲medico ln «8.00 f®00 11.00 Za "New Tork aa celo leto*......|f00 Za pol leta v.«....v.....•......l&Sc Za indMjnstro aa celo leto......$7.00 Za pel lata • M* • > a u m $3.00 j Subscription Yearly $&b6 Dopisi brea podplaa ln osebnosti ee ne prlobCaJejo. Denar naj se blagovoli poAHJstt po Money Order. Pri spremembi kraja narofinikor, prosimo, da m tudi peejinje blvalififie naknanl, da hitreje najdemo naslovnika. --—--1-. ,.'■_- ----—_^-_-- ___Advertisement elf Agreement *Gts» Naroda" iahaja vsald dan izvzemSl nedelj ln praznikov ^GLAS NARODA". 216 W. 18th Street. New York. N. I. Telephone: CHelsea3—1242 , ■ Barberton, O. Še nikoli nisem pred volitvami agitiral za kandidate raznih strank in to sploh tndi ni moja dolžnost. Stranke imajo dovolj svojih plačanih kričačev in ti nam raztrobijo, kako moramo voliti in katerim kandidatom pomagati, da pridejo do svojih za želj enih služb inda bodo potem delovali nam delavcem v korist. Torej razni kričači nam pojasnijo svoje mnenje, kaj so že storili dobrega za človeški rod in koliko še bodo storili dobrega. Če jim bo omogečemo po-vzpeti se do odgovornih vladnih služb. Mi delavci jih poslušamo, potem si pa po svoje tolmačimo, kateremu smo v resnici upravičeni oddati svoje glasove na volilni dan. Ker je naša dolžnost, da volimo tis- da bodo delovali za napredek delavskega sloja, je potem tudi naša dolžnost, da si delavci ob prilikah povemo drug drugemu in si pojasnimo, s katerimi kandidati si bomo v resnici o-pomogli, če jih izvolimo v vladne urade. Kakor sem že omenil,nisem še agitiral in javno deloval pred nobenimi volitvami, tudi sedaj v tem dopisu nočem čita-teljev nagovarjati, kako naj volijo prihodnji volilni dan, ka- ČEMO STREMI rtlTLER PO VOJNI Ko se je vršil v Niierenbergu letini kongresJ nemške na-f _______ rodD° ; socijalistiorie (uazijske) stranke, je imel nemški kan-'te kandidate, ki jih dobro po-cler Hitler več govorov, v katerih je pojassnil svoje stališče o- znatno in ker smo prepričani, ziroma stali išče mazij^ke Nemčije. V svojem prvem govoru je zahteval, naj lx*lo Nemčiji vrnjene vse kolonije, ki jih je imela pred vstopom v svetovno vojno, češ, da ima memskd narod na svoji sedanji zemlji premalo prostora in da nemški industriji manjka potrebnih surovin. V drugem govoru je pa javtoo pretil Sovjetski unija ter se skliceval na nemško armado, češ, da je kos vsakemu nasprotniku. Izredno značilne so bile sledeče njegove besede, naslovljene nemški mladini: — Srečni ste, kerlbošte* priča Veliki dobi. Nalogo bodoče nemške generacije je takole pojasnil: — Če bi imeli Urial, Sibirijo in Ukrajino, (bi narodmi-sOisijalisti-eni Nemčiji ničefcar ne manjkalo. Nemško mladino čaka težka usoda, da uresniči te Hitlerjeve sanje. Pomisliti je pa treba, da živi na ozemlju, po katerem stega Hitler svoje grabežljive kremplje, nad fctošesetdeset mi-lijoaiov Rusov, ki so organizirani v močni in hitro napredujoči državi. To državo brani največja armada, kar jih premore svet. Če vse to vpoštevamo, si lahko predstavljamo, kakšna naloga čaka 4'srečno" nemško mlaldino. V svojem govoru je dejal Hitler, da bo mladinapriča". To ni točno povedano. Nemški fantje ne bodo oddaleic gledali borbe, ampak se je (bodo udeleževali. To ne 'bo vloiga "opazovalca", pač pa vloga "žrtve". Čaka jih dvomljiva sreča, da jim bo dano umreti za domovino v blaznem poskusu, da razširijo sedanjo nemško mejo do Uralsk ega pogorja, ozirom do paoifiwne obali. Fašizem se ni nikdar jasneje izražal kakor v tem Hitlerjevem govoru. Nemškim delavcem je povedal, da bi jim z veseljem povišal plače, če bi imela Nemčija več surovin, več tovarn, več zemlje. Nezadovoljni nemški delavci naj se spri jasnijo in potolažijo z mislijo, da je njihova prosperiteta odvisna od zavoje - vanj a in vojne. Nemški delavci zahtevajo višje plašče. Zaščiteftii Hočejo biti. Imeti hočejo delavake unije. Po miru streme in 'bodejo biti deležni ogromnih ddbickov netaške hfdustrljfdizacije Vn te- bTMonegta naipredka. ■ Hitler jim pa daje paske in plinske maske terjilrpO^ va, naj «i pribore boljše življenjske pogoje z napadom na državo. no. Nadlegovanje je bilo vsepovsod: sedaj te je eden ustavil, sedaj zopet drugi. Prosili sO za desetico, za petico in tudi za cent; vse jim je prav prišlo. Toda ti prosjaki niso bili kakšni stari berači; pač pa brezposelni delavci, ki so hoteli delati, pa dela zanje ni bilo. In med te"prosjake so se pomešali tudi postopači in delamrzneži in prosili miloščino ter s svojim početjem delali položaj Še bolj obupen. Resnično potrebnim pa so odjedali darove, katerih so pričakovali od dobrih rok. Vsega tega se danes nočejo spomniti tiste zvite butiee, ki so bile tedaj na krmilu. Nočejo povedati, kaj bi bile lahko že storile dobrega za delavski sloj, pač pa trobijo, kako bodo odrešile deželo vsega gorja v bodoče. Zvite glave naj le mislijo po svoje, mi bomo pa po svoje. Tudi glede davkov nam je dovoli znano. Če hoče vlada nuditi od pomoč, je prisiljena uvesti tudi višje davke. Mislim. da delavci baš nismo preveč prizadeti glede davkov, kajti če bi bili, bi denarni mo gotci molčali. Toda sedanja administracija je dobro vseka la po bogatinih, zato sedaj tako kričijo, kdo bo plačal dolgove itd. Da se pa kaj takega^ pripet i, kot se je v nesrečni Španski, "GLAS NAfeGDA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče- naročiti za svoje' sorodnike ali prijatelje, to lahko stoli. — Naročnina za stari k^aj stameT V Italijo lista ne pošiljamo. . . -i t j kdo bo pa potem plačal škodo ten nam bo prinesel morda ta- . v f r. . m dolgove? Kdor ima le kaj razuma, bo sprevidel, da je vsa vladna odpomoč brezposelnemu delavcu v Ameriki prava n DENARNE ČttSItJATVE vo po dnevnem turžu. V JUGOSLAVIJO S 239 ... $45.06 100 2<» .....Din. ..... DM. ribi. soo Dtn. S«0 Din. lfet D&fc14000 HHMH Ur 100 ....... lir 200 ...... I4r S« ....... Of MWUBW OMV* BMPAJ BiTttO'MENfAiif SO NAVEDEN* < CjtNTfPODfxZENE 8PMSMEMB1 GOSI' AlA DOLI -.----- Za lzpla«lo vetjih nedior k<*t*t«r»J navedeno, bodisi ▼ dinarjih «11 tfrmh dovoQoJnno ie bolJSe pngofa. IZTlAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH a t worstsportkti:.....______________.jfČA* i * M ...$10J» v* ■Ufem kraja fapltilto t MfOWRA ffolkksEtL* T*TW*CJKM9'VO CMOJt \ t SLOVENIC P^tlllSl^ti COMPANY U __uj * ill wkr. ms Gla K Y. tes ko zmago, kakršne še nismo bili deležni nikdar prej. Morda bomo doživeli pa tudi tako razočaranje, kakršnega še nismo nikoli. Sila denarnih mogotcev deluje in s pomočjo denarnih mo-šenj agitira v svojo prid. Nič jim ni mar, kaj kričijo, lažejo in kaj misli narod o njih. Oni hočejo priti do krmila in ako se jim to posreči, potem zopet joj za delavce. KjoHkor več nasprotnikov delavca bo v vladnih uradih, toliko večji bo boj med delom in kapitalom. Kar bi se drugače lahko na miren in dovolj lep način poravnalo, bo treba 3ilnega boja in tudi žrtve bodo, ki jih ne bi bilo treba in katerim bi se lahko izognili. Sedanja administracija s predsednikom Rooseveltom na čelu, nam je pokazal«, koliko je že storila v prid delavcem, koliko bi bila že lahko storila, pa^ni,-koliko bi bila še rada storila, pa ji je bilo to preprečeno a pomočjo denarnih mogotcev. Torej zato nam ni potreba, da bi nam še kdo dokazoval nekaj, Jcar nam je znano. Dalje nam je znano, kako razne druge stranke mečejo polena pod noge sedanji administraciji. Bazni nasprotniki pa kričijo, kako dežela drvi v propad. Toda ko so bili ti nasprotniki pri vladnem krmilu pred Rooseveltom, se i^a niso zavedali, kako porivajo deželo V pfcopašt: Tmeli so dovolj denarja na razpolago, imeli so priliko pomagati brezposelnemu delavstvu, pa se na. to niso ozirali in sedaj so pa kar naenkrat postali taki dobrotniki. J Kdo jim bo verjel ? Kdor ima količk&j odprte oči, jih mora poznati in tako jih mora tudi ignorirati, pa" naj še tako upi-jejo da jim kar žile popokajo. Če so pozabili razni republikanski opdVornlkl, kako je bilo pred štirimi, petimi in šestimi leti,* nismo pozabili mi. Dobro nam je znano, kakšno prosjače-nje je bilo. Ubtfžfete je ubožca ustavljal in sta drug drugegfc brošila,4 dafci n? 'noben rtfo imel. Bfetettoselftt so' podajali jabol-kain nt&il! irtrpise ira Motmkih in kapah, »kfcktrt" slepci, ki prosijo miloščine. Dobro se spominjam, kako >el saižia smrt. Usmrtili so ga v hermetienitf zaprti celici s strupenim plindft. Smrt je bila kratka; nastofrifa je v nekaj minutah. Ko so prinesli mrliča iz celiee, se je vrgTa jokajoča vdo-J j|va čez pokojnikovo truplo, da bi ;ga zadnji? poljubila na 'usta-.1 ^ Pazniki ji tegst-nisb mogli za-bTanrtk Toda kmalu nato je žene nadoma pir£f)ledela in o-mahnfla na zemljo. Pofcfali sb zdratnil&V ker so menrli, da je vdovi postajo slabo zaradi razburjenja" Tldravn^k pa je ženi ' nty srfčrt dru-gS&e rafek^žil. Pri poljubu je vdova vdihnila smrtonosne pline, ki so bili v usmr- 4 čenetr in ta Vdih^^pbgnfeil njeno življenje. Lep cd^ovor je res nekaf lepega: Člov^f -ga'geri2 dna srca vesel. Toda lefpi* odgovori so tako redki, posebno v sedanjih časih. Olika pa zahteva, da mora človek vedno lepo in ulju-dno odgovarjati. Toda kaj koristijo odgovori, ki jih bom tukaj 'navedel? Bolje bi bilo, da bi te človek po gfevi lopni1. tf>t da ti takole odgovori: — Ja, če bi mi bil včeraj rekel za deset dolarjev, bi ti jih lahko posodil. Z največjim veseljem. Dames-pa1 ne morem. 2jutraj sem vse v banko ne-sel.~Zeh> mi je žal. — Saj nič ne rečem, rada te imam,"zelo rada, toda vse mora iti do gotove meje. vse, kar je prav... — Da; trfaaj je stanoval, pa &e je preselil in ni pustil nobenega naslova. Sosed ve, ampak sva skregana, in ker vildi, da 2 menoj govoriš, ti bo narobe povedal, ako' ga vpraSaš. — Tega hranim že od lanskega sv. Martina, pa že malo cikne. Žlioko cukra daj v kozarec, pa bo. — Ze&edemo... — Dajte nam svoj naslov. Zaenkrat nimamo nobenega dela. Toda če bo kaj, morda tam [x> Novem letu, vam bomo že ptetili ali telefonirali. — Oh, ti ne veš, kako lepe klobuke prodajajo . . . Pa še dragi niso. Samo štiri dolarje in devetindevetdeset centov.. . — Ktara; ki ti je pred nosom iišla, je bila zadnjo to noč. Prihodnja gre jutri zjutraj ob pol-sedmih. — Te kapljice vzemite trikrat na dan. Cez tri daii mi pridite povedat. Če kapljice ne bo-So nič pomagale, je operacija absolutno potrebna. — Ne, nam je prav žal, na obroke pa ne prodajamo, pač pa samo za cash. — Grad Bufoertus :: R o m a-n ;: 36 Grof Efge je prikimal in hotel citre odriniti. "A stoj, še eno moram zapet mojemu kozličku za lahko noč! Muzajoč se je začel spet igrati, nabral obrvi in se zamislil. Zdaj je zapel: naznanili, da je zanjo pripravljeno drugo mesto, bolj primer- take v obliki" zvezde, "marveč tudi takšne, ki so bile ko knji- no njen i osebi m njenim mo-'>m. Upala si je samo reči: "Pa bodi. Nočete me. Sem oremajhna za dete. Vendar mi je bilo vs3Č pri vas." Gledala je okrog sebe, kot bi iskala otroka, ki jo je prepodil, "Draga moja! Treba bi bilo,i še preden se je rodil, dtf bi bila za dva, ^ tri prste > Zadnji dan me je prosila, naj višja." | ji darujem neke zaprašene Medtem smo iskali družino, j zbirke — "Časopisa za male" kjer bi ne bilo treba prenašati: in nekaj zvezkov pravljic, otrok in jih imeti v bližini nje- [ Skrbno je vse zločiia v culi-ne spačenosti. i co. Obljubila je, da pride ob Nekega dne sem jo presene-1 nedeljah prebit kako uro z Ma-tila v moji študijski sobi, sklo-{rijantonijo in nas pozdravila s njeno nad ilustrirano knjigo, (hladnim mirom. Zbirala je Glava je bila skoraj skrita med | moči za novo hišo. kamor se je rahitičnimi rameni, za hip za-, šla predstavljat s svečanimi puščena od nagona samoobram-1 besedami, s katerimi se je pri be, ki ji je pomagal, da jo je pred gospodarji držala tako pokonča; tako je čitala s toliko radoznalostjo in vtopljeno-ftjo in napetostjo vsega bitja in pozabo vsega drugega na svetu, da me ni slišala vstopiti. Morala sem jo poklicati, da se je vzdramila. Naglo se je vzravnala: v zadregi je bila videti grja in ne-znatnejša kot kdaj. Smehljaje ;em ji jjoložila roko na glavo: "Rada čitaš, Katarina?" "Rada," je odgovorila pomirjena in kot opeka temna rdečica ji je pobarvala lica. — 4'Tu je toliko lepih knjig, toliko lepih Časopisov! O, ko bi mogla vse prečitati! — Toda dovršila sem samo tretji razred osnovne šole." - "Bi se rada vrnila v šolo? |3e naučila dobro brati?" ; _ "O, da. Kot otrok sem si vtepla v glavo, da postanem u-čiteljica. Tcda mama je mora" ia hoditi na polje in bratce je bilo treba varovati. Potem je oče utonil. Kaj še, učiteljica da bi-postala! Delati je treba; pošiljati materi zaslužek. Vse ga ali ko oreh, ali kakor lilija, križ ali mrtvaška glava. Velike ure za v sobe so bile v srednjem veku prave mojstrovine, ki so jih občudovali daleč po svetu Pred nekaj leti so oteli pozabi neko dragoceno uro, ki jo je bil najbrž Filip Dobri Burgundski podaril neki knežji družini. Ta ura ima dva po pol metra visoka gotska stolpa iz pozlačenega brona in je slična kapelici. Vsa je zgrajena natančno po predpisih gotskega stavbarstva. Plošča za številke je na modri podlagi iz emajliranega srebra in je prav v sredi med stolpičema. Če ura bije, se začne gibati možicelj na majhnem stolpiču v sredi strehe. Vse kolesje je popolnoma ohranjeno. V obeh zunanjih stolpih sta nas loči med seboj, bolj masi- vretenca za navijanje in v sred-ven, bolj slep, bolj gluh od ka- njern stebricu, ki je z njim ura menja okrašena, vodi dolg valj v ta- Nekoliko se ie nagibala na bemakelj, ki se v njem spet desno proti eulici. Videla sem oriblle ™žiček, kadar ura bije. nas uvedla. Skozi okr.o sem ji sledila z oČmi; tesno mi je bilo pri srcu. O, žalost in sramota nad nami, ki si domišljamo, da smo dobri —1 pa je zid sebičnosti, ki njen v7.bočen hrbet, njeno glavo. ki jo je nevidna pest potlačila med ramena in ki jo je volja, močnejša od narave, držala ravno, skoro izzivajoče. Nisem se ganila od okna, dokler ni zavila okrog ogla. * Tri tedne nato (Katarine medtem ni bilo na spregled) in točno neke nedelje večer, mi je Marijantonija pripovedovala, da jo je obiskala v hiši novih ^TDSDpdaaev ■ dva zakonca brez otroki kT sta hotela biti po-strezenwr, -ne da bi veliko izdala "Gospa! Tri je bila ura in dobila sem Katarino še v kuhinji — kuhinji tako veliki kot omara — pred skladovnicami krožnikov in kupi pribora, čakajočimi, d?, jih osuši. Videla Ta ura je bržkone ena izmed hišnih ur, ki tvori prehod od ur na cerkvenih stolpih do majhnih žepnih in stenskih ur. se je, da so imeli prijatelje na obedu. Uboga mala! Z glavo seže komaj nad mizo in njene roke so kratke. In krožnikov je bilo toliko, toliko! Rekla mi je: "Nič ne marajte, drugega za drugim jih že osušim. Ko bi bila višja, bi bila ostala pri vas kako škoda!" Potem me je prosila za druge časopise, druge knjige. Č?ita jih skrivoma, ponoči v svoji luknji, tako tesni, da skoro sama nima v njej prostora." Nisem odgovorila. Kaj let F.e mi kazal, moj kozel, roge, zdaj sem te opazil, me boš jih več, ne! Kdor čaka, ni spaka, da ne bi uspel: ko grom iz oblaka, je strel zagrmel! Ne bom se nič varil, a res je pa le, da dobro sem meril, zadel te v srce! Zdaj, kozel moj stari, čeprav si na moč' -me dražil, nič mati ; ' mi ni — lahko noc2'1J " Z vriskom, ki bi delal čast vsakemu privaja-eu na planini, je. grof Ege nehal igrati. "Tako! Zdaj ležimo spat! Pri Bogu, mislim, da se mi vso noč ne bo sanjalo o ničemer drugem, ko o mojih rogovih." Vstali so, France prvi Čutil je težko pot te ga dne v vseh kosteh, voščil svojemu gospodu lahko noč ip zapustil izbo. S priprtimi oči je gledal za njim Schipper in se smehljal. Komaj je bil France zaprl vrata za seboj, je čul Schipperja glasno spregovoriti: "Danes mora biti utrujen, Frapee! Vražje se je gnal. In dobro je naredil, to moram reči sam. Za to mu morate jutri že izkazati čast, gospod grof, da gre po kozla in prinese rogove." "Da, danes sem zadovijen z injim. Danes je bil ves tak kot njegov oče." France je čutil, kako mu je zaplala kri v lice. Za težki trud današnjega dne bi si jne mogel želeti nobene boljše pohvale, kio teh besed svojega gospoda. In da govori dobro o njem tudi Schipper jn mu privošči zasluženo lovsko čast, ga je dvakrat razveselilo. Schipper se ni bil izkazal vedno za njegovega dobrega prija- telja in mu je pri grofu Egeju podrobil že marsikatero grenko v juho. Zakaj? Tega si France ni nikoli mogel razložiti. Enkrat sta si skočila s Schipperjem hudo v J 3 se, iiu takrat ga je iz teh sivih, mrzlih oči pogledalo nekaj, kar ga je osupnilo. Toda čemu naj bi ga Schipper sovražil? Francetova poštenost se je upirala taki misli in zato si je zlohotno Schipperjevo vedenje mogel razlagati samo s tem: jaz sem mlajši, in boji se, da bi ga mogel kdaj zriniti z njegovega mesta, kakor je on sam pred nekaj leti odjedel službo staremu Moserju. Toda postati puškonosec pri grofu Egeju, je bilo zadnje, po čemer bi France iiirepenel. Bil je preveč z dušo in telesom lovec, da bi se gna'1 za zapečkarsko službo, ki je imela pri grofu Egeju svoje "hude muhe". Lepel je z vsem -areem na gozdu in gorah, prosto se je moral gibati in hoditi. Morda je Schipper nazadnje vendarle uvidel, da se mu v mlajšem tovarišu ni bati nobenega tekmeca. Tako je menil Frajncei Drugače si pohvalnih Schipperje-vih besed, ki jin je bil pravkar čul, ni mogel razlagati. Ill pri tej misli se mu je zazdelo, kakor si bil razbremenil dušo. Ta plazeči se razpor mu je grenil dostikrat veselje v poklicu, ter ga jadil in skrbel. Tega je bilo zdaj konec, in priti so morali boljši časi. Olajšano je stopil na prosto, da bi pred upanjem srknil še požirek mrzle vode. Tiha noč je ležala okoli koče. Mesec je zatonil za gore in brez števila zvezd se je lesketalo na jeklenomodrem nebu. Ko ~e je France vračal od studenca, se je utrnila zvezda in £e z dolgim repom potegnila čez nebo ter se razpršila nato v iskre. Zjecljal je nekaj besed, se preden je svetloba ugasnila. Potem se je zasmejal. "Sakra, Mali, zdaj'sem si pa poželel nekaj hudo lepega!" Stopil je v kočo in se dobro volje vzpel po lestvi na podstrešje. Udobno je zleknil utrujene ude v mehko seoo. Ko so se spodaj zaprla vrata, je France že trdno spal, da se tudi ni prebudil, ko se je vrgel Schipper ob njem v seno. Tiho so tekle ure. dalje pride NAJNOVEJŠA ANGLEŠKA BOJNA LADJA An#ija je načela izdelovati majhne bojne ladje, kakeršno vidite na steka. Ltaftje sO i^Mno . hitre ter jih. ni prav lah ko pogoditi iz zraka. ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti 2 Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ogiija \ "Ob Vardarju" ; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 1 IZ BrAGi/ADA V STAHBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed Emlna; Karavana smrti; Nabegu ▼ Goropa; Družba En Naer Ceda .............m.....Ii9 KRIŽEM PO JUTRO VKM * kšjlge, 598 strani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; MoJ rortan ob Ntlh; Kako sem ▼ * &j@Kko' roatfal f PirI finmarth ; Med Jerfdi Cena1 .........„..„....„„1.5« PO DIVJEM SaiKDISTANU 4 knjige. 594 strani s slikami Vsebina: Amadija; Beg i« ječe; Kronfc; sveta; Merf dvema, ottnj^ma Cena .................. PO DEŽELI Sit I PETA RJE V 4 knjige, s slikami. 577 strani Vnobtim i Brata Aladžija; Koča v soteski ; Mfrfdtt; Ob Vardarju Cena ...............___ SATAN IN IŠKAR16T! 12ld»Ji& s slikami, 17#4 strftUT Vsebina: IttRlJencf: Yunra Se tar; Na* sledil; Nevarnosti ntfsftrotl; Alroadett: V treh delib'cveta; Izdajalec; Na lovu; Spet nn divjem zapadn; Rešeni milijoni; Dediči Cena -------------------! V GOKAH BAIJKANA 4 knjige, s sNksSnf, 576 str*nl VscbioA * tfovaC Slmen; Zaroda z zaprekami; V golob* njaktr; Mohamedaiiskl svetnla* Cena * ........................1-6® WINfiTOV U! knjig, s slikami. 1753 strani Vsebina. Prvikrat na divjem zapadn; Za £ivljenje; NSo-čl. lepa IndiJanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komand In Apatt; Na nevarnih potih; Winnetovov romatt; Sana Ear; Prl KomSnfih-; Winnetova smrt; Wln-netova oporoka . . Cen« __________________ Ž tT T* I 4 khjiffe, s slikami. 5*7 strani Vsebina: Boj z meriv£drfm; Jama draguljev; f&bn* fno —.; Rlh. In njegova poslednja pot . ; Cena —...........1.59 Naročite0jiti lahkb pri: U r> 216 West l&h'Stfeet New York, N; Y. PZS0B9 New Yoi4č, Saturday, September 1 9, 1936 ME L'ARGEST JSUBVENE D2JLT IN UJJ3< Hči druge žene □ ROMAN IZ ŽIVLJENJA 51 ZA 'GLAS NARODA" v PRIREDIL: I. H. TUDI DIŠAVE IMAJO SVOJO ZGODOVINO Ze od nekdaj, iz pradavnih dob, je znano, da so bile dišave priljubljene skoraj vsem narodom. Dišavs, parlum, izhaja iz per funuim, kar pomeni z dimom. Starodavni narodi r„o namreč dišave zažigali v east bogovom. Grki p* so celo dajali, da se v oblakih dima prikazujejo bogovi. Grki so ž j 1400 let pred Fr. uporabljali dehteče rastline za zdravil«. Tudi so potresali mrliče z dehtečimi roza^f in so pepel mrtvih mešali z lil'i.-vami. Asirski kralj Sardanap-i! jo dal, ko so ga ogrožali sovražniki, napraviti grmado iz samega dišečega lesa, kjer je dal sežgati sredi opojnih dišav. Indijske vdove so smele uživali to tolažbo, tla so se mogle zadušit? sredi dišav. Okrutni cesar Neron je za pogreb Pope-je izclal več dišav, kakor jih je mogla Arabija proizvajati v enem letu. Stari E gipoani so si svoje "Tojo lilo straši,o,*' vzdiline Gonda. Nato pa se mora smejati in dr. Leyden se smeje ž njo, in o'i'jsana in srečna «o zopet gledata. In dr. Leydenu je bilo zelo težko, da je ostri pameten in je ni objel in poljubil. Kako rad bi ji zašepetal vse one sladke neumnosti, katere ima zmjubljexi»*o vedno pripravljene. Toda že tako je bil noro srečen in kar ni lio".el veš misjiti na to, da je reven in da mu še •ic.Igo ne bo mogoč«- n:.se privezati ženo. To bo že samo prišlo. Ako je bila Gonua revna ali bogata, na to niti ne misli, m del je samo da ni bila tako premožna kot n jena ošabna sstra. Pa l:aj mu je bilo *o? Vedel je, da bi mogel dobiti v«-liko bogastvo, ak-j bi se poročil z lastnico gradu Santen. Toda kdo bi se mog« ! zaljubiti v Helgo, ako je bila Gonda v bližini? Ta očarljiva, sladka Gonda, ta oboževanja vredna, neumna, mala Oon 1a ki nI n-li slutila, da mu je s svojim obna-i m njem odkrila najho'j ljubko m omamljivo priznanje ljubezni. 0 cen. sta se «fc razgovarjala, sta komaj vedela; veri« la sta samo, da sta bila neizmerno srečna, da je solnce kras-hu sijalo in da je bilo krasno na svetu. Ako sta govorila neumnosti, ali pa najvoejo modrost, je bilo vse eno. Samo to je bilo važno, da s*r< se pogovarjala, da sta se mogla pogledovati in da je bilo vs^e tuje, vse ovirajoče med njima odstra-n. eno. Vse okoli njih in v njih je bilo lepo in ljubko in dobi o, ker sta mogla b:ti skupaj. "Slalkn Gonda! Krasna Gonda!" Tako je vse p^l«) v Levdenovem sreu. Tako si smejeta v svojo u tranjost in gresta po gozdnem potu že trikrat sem t;»r tja, ker ni?ta hotela militi na to, da bi se ločila. Ko slednjič Gonda pogleda na svojo zapestno uro, se nekoliko prestraši. "Sedaj pa moram domov, drugače me bo Helga zmerjala," pravi nekoliko plalio. 1 fevden ji naglo pomaga v sedlo in mu to dovoli, četudi pomoči ni potrebovala "Na svidenje, gospod Jcjktor! Prosim, izročite teti Ka-ti moj iskren pozdrav." Leyden smeje z-naje z glavo. ''Ne, tega raje ne storim. Gospa Lass wit z bi potem mo-guče o tern govorila z vašo gospico sestro in ji povedala, da sva ** srečala. Boljšt bo, če ji o tem ničesar ne povem." Gonda »a pogLnla. "To la očetu 1» ni; povedala; pred očetom nisem še nikoli imela nobene skrivnosti. llelgi ne bo o tem ničesar pove- ako ga prosim.*' Ginjen jo dr. Leyden pogleda. Kaj ji bo pa oče rekel? Toda med seboj si nista nikdar prikrivala kakih skrivnosti in tudi Gonda na5 si proti svojemu očetm ne obtežuje srca ti tajnost *n i "Dobro! Vas gospod oče naj o tem ve, ker o tem ne bo govoril. Tod'^ prosim, zelo važno je, da vaša gospica sestra o tem ni?esar r.e izve. kur s»a sedaj govorila." Gonda »nu pri k una. "Helga ne bo ničesar izvedela; zaradi tega ne smete imeli nikakP. neprijetnosti. Naj Helga samo verjame, da sem xaročena." S starim, ljubeznivim pogledom se ozira na njo ter ji gor-ko stisne roko. "Na ^v denje, m lostljha gospica!" "Na svidenje, gospod doktor!" Gonda r.apne vajeti in naglo odjaha. Dr. Leyden gleda za njo, dokler mu ne izgine izpred oči. Miklavž Butar se v pondeijek zvečer vrne iz Frankesbor-ga. Go»::la mu hiti naproti v veselem pričakovanju. "Ali si imel kf.k napeli, oČef Ali sedaj veš za naslov Vregovegn c ta roga očeta f" : K • "Ne, Gonda, za'ibog, še ne. Počakaj, da se preoblečen, prtem ti bom povedal vse, kar sem izvedel." ■ • Rutar gre v sv,-jo sobo. Helga ravno pride po stopnicah navz.lol. ko je Gonda še stala v veliki veži. "Ali se je papa vrnil, Gonda?" "Da, Helga, rsvno se preobleči." "Ali ti je prinesel kako veselo novico!" "Zd* se mi, da ne posebno veselo. Toda to bom še s lišala." "Saj smem tudi jaz poslušati, ker me zelo zanima." Gonda pogleda sostro. Zakaj se zanima za to, kaj je oče dosegel? Toda s kibno pazi, da se ne bi izdala. In za Gonilo ni bilo lahko držati kake tajnosti. "Seveda more.' poslušati, Helga. Oče bo takoj zopet« San Francisco, Jacob Laushln prišel. Pojdive v veliko sobo. Tam je prijetnejše kot tukaj) v hladni veži, kjer človeka vedno mrazi." StopUe v velilc prostor, ki je služil na gradu za splošno stanovanjsko sobo. Bil je naj udobnejši prostor v celeiW gradu. Soba je bili ličco opremljena z veliko mizo na sredi, z manjšimi mizami / kotih in z divani ter naslonjači. Na ileh je btia dragoeeiifi preproga, na podstavkih po stenah pa uo bili razpostavljeni razni umetni kipi in posode. Razuu njene s >be je bil?. Gondi ta soba njaljubša. Rada je sedela v kotu pi l okru in tudi sedaj sede s-Helgo na &a p-ostor. Helga pravi: mi m i res zopet kaj pripovedovati o Dahomyju. Vedno te rada poslušam." Gonda je včeraj in dan^s o tem mnogo premišljevala, ka-k"» je Helga prišla do napačnega mnenja, da je zaročena z Grego. Toda tega si nikakor ni mogla pojasniti. Gonda tedaj pilpoveduje o Dahomyju, o bungalowu sre-d; velikega oveiličniaka. o tisočerih cvetlicah, o letini na plantažah o spravljanju riža v lakite, kot so imenovali kašče za liž. Pripoveduje ji o tropičnih gozdih, o bujnem rastlinstvu in o malajskih uslužbencih, • živalih, ki žive v tamošnjih gozdovih in o razlicn«h drugih stvareh. "V svojem ve'i*em gradu nimaš mnogo vec uslužbencev, 5f:t smo jih imeli y svojem bungalowu, toda koliko več de-.'ajo tvoji ljudje, kol pa so delali naši. V tropičnih krajih je vsako delo težko, na tn p.e je treba ozirati." tVPrtem pa je moral -tvoj papa izdati mnogo denarja za svoje uslužbence." bila samo za to uslužbena, je morala natančno paziti, katere dišave, maže, olja so bila v tem in tem času moderna. Prirejati je morala tudi sama dišave in najpriljubljenejšax dišava je bila susiimm, narejena iz Hlij. V Franciji so že v starem veku poznali dišave, ker so Rimljani plačevali Galilejcem z dišavami. T\o jo vladal mehkužni Henrik ITI., so začeli v Franciji tako uporabljati dišave, da so se tedanji pikri hudomušne-ži v pesmih norčevali zaradi te razvade-. Katarina Medicejska ki je imela slavnega tajnika, ki je bil zaojio zdravnik, dišavar in tvorec strupov, je dosti pripomogel za razširjenje dišav v Franciji Tedaj so bile velikega pomena dišečo rokavice, ! dokler niso c takimi rokavicami zastrupili navarsko kraljico in lepo Gabrijelo d'Estree. V Anglijo so zašle dišave šele v času kraljice Elizabeto. Grof Oxford ji je prinesel iz sveč^nosti^lep^vali z rožami hltal ije dišeče rokavice, ki jih pn dij^viuar .pojedinah so'je imela kraljica povsod na ro-pvojfi goste namazal i z dišava-1 kah. Toda v 18. stoletju je mi in j:li ovenčali s cvetjem. V j angleška vlada prepovedala rimskih in »rških kopališčih so se kopali v dišavah. Rimski cesarji so najbolj počastili svoje goste s tem, da so jih omamljali z močnimi dišavami. Če je Neron kakega slavnega gosta počastil, .ie dal v jedilno dvorano postaviti vodomete z dišečimi vodami in tla in blazine je dal potresti s cvetjem vrtnic. Vsi so bili ovenčani z vrtnicami. Pi!i so vino iz vrtnic in če je bilo komu zaradi tega slabo, mu je zdravnik zapisal zdravilo dišav Tak bolnik je umrl "dišavske" smrti. V Babilonu so shranjevali tekoče dišave v steklenih in ala-bastrskih posodah, dišeča mazila pa v porcelanastih in kalce-donskih puš:cali. Pravcate orgije z dišavami je uprizarjal sirski kralj Antiohij Epifan. Kadar so bi?e kake slavnosti, je po 200 žensk iz zlatih vrčev škropilo dišavske tekočine in dečki v škrlatastih tunikah so v zlatih posodah nosili okoli žafran, miro in kadilo. V Grčiji je bilo v Atenah poglavitno tržišče za dišave. V prodajalnicah dišav so se shajali politiki in učenjaki, ondi so obravnavali državne zadeve in modroslovske nauke. Rimske gospe so imele največ o-pravka z dišavsko nego svojega telesa in Psekada, ki je dišave in 1. 1770 jo izšel odlok, da bo vsaka taka oseba, ki u-porablja dišave, obsojena po predpisih zn čarovnice. Francoski "sončni kralj" Ludvik XIV. baje ni maral dišav, a Ludovik XV. je znani Pompadourki izdal na leto 500 tisoč libor samo za njene dišavo. Marija Antoinetta je predvsem ljubi1«! dišave vrtnic in vijolic. Revolucija je tudi glede iva dišave povzročila precej spremembe, a že ob vladi direktori-ja se je d i savska obrt razcvetla ki se je pa v letih Napoleonovega cosarjevanja naravnost naravnost razbohotila. Napoleon T. jo ljubil dišave in vsak dan se je polil s kolinjsko vodo po glavi in plečih. Francija so jo že zgodaj povzpela za tržišče dišav in deh-tečili izvlečkov, ki so jih proizvajali in j ill 5e izdelujejo Iz čarobnih nasadov vijolic, vtlnio in jasmina pri Cannesu in Nizzi. O lkar pa 1. 1709 Johann Marija Farina iz Koelna iznašel stavo kolinske vode (Eau de Cologne), so francoska tržišča precej splahnela. Kolixiska voda sestoji iz T3 dišečih delov, in sicer iz rožmarina, melise, limon, oranž, lavendla, cimeta in drujrili. Ker je \ novejših časih k'1- VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je razvidno do !alaj Imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa ;eto. Da nam prihranite nepotrebnega dela ln strogkov, Vas prosimo, da sku§ate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vasem kraju ali pa kateremu izmed sastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: BOŽIČNI IZLETI v Jugoslavijo PARNIKI IZ NEW TORKA: . 5. decembra . 10. decembra .15. decembra . 1 6. decembra EUROPA.. NEW YORK. HAMBURG. BREMEN . . Brzi vlak ob BREMEN in EUROPA v Bremer-haven zajamči udobno potovanje do LJubljane. Izborne železniške zveze od Cherbourga ali Hamburga. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 57 BROADWAY NEW YORK * HAMBURG -AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD mija tako napredovala, so j2 pomnožilo tudi raznovrstno izdelovanje raznih dišav-parfu-mov .a ne le v Franciji, marveč po vseh evropskih državali. Po vsem svetn pa so slavne bolgarske vrtnice in njih olje je za podlago vsem modernim dišavam. MOŽ S TISOČ MASKAMI Na p&rnikih, Id so debel* tiskani, m vrše v domovino izleti pod vodstvoai izkušenega spremljevalca. Policiji se je ko nT-no posrečilo prijeti Charles« Polissiera, sleparja, ki se lahko v vsakem pogledu meri s proslnlim Sta-viskim. Pelissier jQ bil pravi umetnik v pretvarjanju ter je umel z nedoumljivo predanostjo pobegniti iz Sonriciere v pariški justični palači. V začetku je bil mož zakotni bankir in špekulant z zemljišči, pustolovec osvajajoče' elegance in spretno ustanovitelj neštetih navideznih r)ori-jetij Njegov pobeg iz pariške justične palače so da sk;-«:") primerjati z begom Oa