85*54 60100200 PR OSREDNJA KNJIŽNICA P.P. 126 66001 KOPER ■ ITI rlSKI DNEVNIK ^oStnfna občana v tfotovirtf /-> finn oostaJe I grupo ZUU lir Leto XXXIV. Št. 8 (9920) TRST, sreda, 11. januarja 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati » Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Oovcu pri Gorenji TrebuSt, od 18 septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. IZSILJEVANJE PRED ODLOČILNO SEJO VODSTVA STRANKE KD zaostruje svojo nepopustljivost do predloga o novi vladni koaliciji Na grožnje s predčasnimi volitvami La Malfa odgovarja, da bi se KD lahko znašla tudi v opoziciji RIM — Danes popoldne sc zbere vodstvo KD, ki bo moralo povejte1'- kaj pravzaprav predlaga za rešitev trenutne krize. Vendar vse "»že, da je v zadnji uri (morda pod ameriškim pritiskom) krščanska demokracija sklenila stopiti več korakov nazaj in preklicati tildi medle •zjave, ki sta jih dajala zadnje dni Galloni in Zaccagnini. V ^ se ne Im spremenila, niliče adi ne misli na večino vseh demokratičnih strank, ker je «režim» vzdr-zanih glasov obrodil dobre uspehe. Nasvet iz ZDA: nove volitve "ASHINGTON - Ameriški veleposlanik v Italiji Richard Gardner je prispel v ZDA na ''Posvetovanja o položaju v Ita-bji». V zvezi s tein potovanjem so se v Italiji razvile polemike " »mestnosti vmešavanja. ZDA ) italijanske notranje zadeve in se posebej v zvezi z možnostjo oblikovanja vladne večine s komunisti. Stališče Carterjeve uprave je »•krat uradno pojasnil glasnik “State Departementas, ko je delal, da so «ZDA zaskrbljene« zaradi položaja v Italiji, vendar p . nc nameravajo vmešavati«. (Pri tem je glasnik ponovil Carterjevo stališče do »evrokomu-ntema« z željo, da bi »totalitarne stranke« ne prišle na oblast v Zah. Evropi. Pri tem pa je Pomenljivo dodal, da »Združene države Amerike ne bodo posegle, če bi (je stranke) prišle v. vlado na osnovi ljudskega glasovanjem. 6- izjave je, torej, mogoče razumeti, da ameriški krogi sku-sam zavirali dogovarjanje med albanskimi demokratičnimi si-ami in «svclu.jejo», naj bi pred morebitnim dogovorom o novi litv ' predčasne vo- Nuvdušenje nad »zaskrblieun-?tJo» ZDA izraža poslanec KD Carolis, medtem ko glasilo PSDl »Umaiiila« pravi, da ima- 10 2DA kot, »pomemben part-beri' pravico, da se »zanimajo« Italijo. Pusiir°m» ’e KD Pripravljena «po-/l|tn 11 * gle de programskega spora-Viti li' Ka morda kazalo obno-ab izpopolniti. ka a,Vt,'s dajejo iz.jave predstavni-ment ■. (Evangelistija) iu dokupa ,,ia’ ki sta ju odobrila vodstvi merihmentarnih skupin- v obeh pri' KD 1 namreč senatorji in poslanci ni« ajno poudarjajo, da «krize bro’ ^a, 'e Andreotti jeva vlada «do- lla »in da je rešitev sedanjih sporov možna le «v. okviru julijskega programskega sporazuma«. Začel je podtajnik predsedstva vlade in Andreottijev glasnik na seji načelnikov skupin v poslanski zbornici, vpričo Ingraa, ko je dejal, da «se govori o krizi, ki je ni, ali točneje, ne poznamo ne matere ne očeta«. Vlada zato ne bo odstopila, do kler tega ne zahtevajo parlamentarne skupine, ki so ji omogočile obstoj. Grobo povedano bi se temu reklo, da je Andreotti v imenu KD i poslal izziv komunistom, socialistom in republikancem: vržite me iz pa lače Chigi, pa boste imeli vraga! Sledil je Cossiga, ki j ■ v poslan- ski zbornici med debato o vprašanjih javne' a reda v glavnem mesto republike. prebral z Andreottijem dogo-\ Jev.o izjavo, v kateri poudarja i-sto misel: «Vlada ostane na svojem mestu, dokler ne bo kriza dozorela v sa .nem p< lamuntu«. Kaj, odgovarja na to levica? Vsa se zavedajo, da -ritisk (ali točneje izsiljevanje) KD teži k temu, da bi levico postavili r kolena in Jo prisilili k predaji z grožnjo predčasnega razpusta parlamenta. Komunist Armando Cossutta jasno odgovarja, da KPI «ponavlja zahtevo no prisotnosti svojih ministrov v vladi narodne solidarnosti« in torej ne ( istoca ni" za ped. Pri tem pa ponenljivo dodaja svarilo predsedni ku republike, kj edini lahko sklene razpust zbornic i.i sklic novih volitev: «Ta rred.rdnik republike z avtoriteto. kj jo /Uživa, ne more mimo mnenja večine crimokratičmh stra k«. Na te ostre Cossutlove izjave lab ko d od ,:no še mnenje s., rialista Si gnorileja: «Ne pozabimo, da imajo stranke, i n. jprotujejo novim volitvam in podpirajo zamisel r.ove vla (’c narodne solidarnosti, v parlamentu večino. To večina lahko tudi iz koristimo«. Nekateri so grožnji SOC' listov in komunistov razumeli kot jasen namig demokristjanom, naj nc napenjajo loka, kajti v nasprotnem primem bi (pred razpustom narlamen ta) me •! pred Jnik l eo-r naročiti kateri izmed laični ’ osebnosti se stavo \’:de, . bi KD potisnila v opozicijo. To poudarja tudi «Voce republica-na» v uvodniku, ki n: tv '.pisan, ven dar ga pri'is ■jej.) La Malfi: »KD naj re na:\ ker koplje jamo predčasnih vri ... tnerda ra ; tudi ne 1 o. sama pa se bo : '.rila v ocozlciii«. Tega v KD niso razumeli, ali nočejo razumeti. Sto oslat rcv in sena torj.v se je že izreklo proti sode L.atiju s fccinunisti colo v vladni večini. Med temi ie minister za industrijo Donat Cattin, ki' je zbral svojo strujo («Forze nuove«) v ne kem rimskem hotelu. Pri tem je prisl > do incidenta, ko j_> miri ter o-sebno . apodil časnikarja agencij «Italia» in ANSA in ju porinil skozi vrata, pri tem r i jih psoval z »vohuni«. Na žalitev so časnikarji obeh vsedržavnih agencij odgovorili s 15 minutno prot. r.o stavko. Stotim poslane i De Carolisove desnice se je, previdne.'j, pridružila tudi struja «dcvo' josv«. Kričijo ali > a zagonetno »jemljejo na znanje« sedanji potežaj roorotejej in Fanfa nijevi p>ristaši. Morda vsj čakajo, če bo na dan; 'nji seji M >ro »potegnil zajca iz roka va« in nakazal možno rešitev, ki bi fc la sprejemljiva za vse. CANDIDA CURZI Waldlieim v Teheranu TEHERAN — Generalni tajnik OZN Wak!beim je dopotoval v Teheran, kjer bo imel pogovore z iranskim šahom in drugim, ored-stavniki iranske vlade. Waldheim je v iransko prestolnico prispel iz Ankare, kjer se je s turškimi voditelji pogovarjal o ciprskem vprašanju. Po Teheranu bo tajnik OZN obiskal prav Ciper, nato pa še Atene, da bi preveril možnosti mirne rešitve spora zaradi otoka. Titova poslanica Carterju BEOGRAD — Pomočnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Dragan Bemardič je včeraj sprejel ameriškega veleposlanika v Beogradu Lawrenca Eagiebergerja in mu izročil posebno poslanico predsednika Tita za ameriškega predsednika Carterja. VATIKAN — Pavel VI. je imenoval kardinala Františka Toma-ška, dosedanjega apostolskega u-pravitelja praške nadškofije, za novega praškega nadškofa. Papež je tudi sprejel nekatere ukrepe za nor. matizacijo cerkvenih meja Češkoslovaške z Madžarsko, Poljsko in Romunijo. SEJA TAJNIŠTVA CGIL-CISL-UIL Sindikalnih «14 točk» za politične stranke RIM — Bodoče načrtovanje italijanske gospodarske politike mora sloneti na treh prednostih, pravijo sindikati: zaposlovanje, investicije, 'družbena potrošnja. To je, v bistvu, vsebina dokumenta v 14 točkah, ki ga je odobrilo tajništvo sindikalne federacije pred skorajšnjo sejo sindikalnega vodstva. Dokument bodo sindikalisti izročili strankam, ki pripravljajo osnutek novega vladnega programa. Ne, bomo se spuščali v tehnične podrobnosti predlogov, vendar velja poudariti, da zadevajo točke temeljna vprašanja, kot so Jug, reforma davčnega sistema, reforma javnih podjetij, sindikalizacija policije itd. Med politične premise dokumenta so sindikalisti vključili tudi odgovor na La Malfov predlog o »socialnem paktu« oziroma sindikalnem premirju. Sindikati poudarjajo namreč, da so pripravljeni »samostojno omejiti mezdne zahteve«. Pri tem omenjajo tudi točko dokumenta, ki namesto sedanjega sistema zamrznjene dra-ginjske doklade po 6 oz. 8 milijonih lir dohodka, predlagajo zaostritev davčnega sistema na srednje in višje dohodke. Kar zadeva možnosti gospodarskega načrtovanja v Italiji so sindikati mnenja, da je to mogoče uresničiti, če se v okviru vlade oblikuje »gospodarsko ministrstvo«, ki naj nadomesti sedanja ministrstva za finance, proračun in zaklad. DAJANOVI POGOVORI V RIMU Perspektive pogajanj, ki s« v teku med Izraelom in Egiptom za mirno rešitev bližnje) zliodne krize, so bile v središču pogovorov, ki jih je izraelski zunanji minister Moše Dajan imel v Rimu z najvišjimi italijanskimi voditelji. Pač pa je Earnesina poluradno demantirala vest. po kateri naj bi Dajan prosil italijansko vlado, naj vsaj za sedaj ne prizna palestinske organizacije PLO. Na sliki: Da jana je na Kvlrinalu sprejet predsednik republike Leone, navzoč pa je bil tudi predsednik vlade Andreotti. (Telefoto ANSA) lil lllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIII It IIIIIIIIIIMIIIIIIIII lili M illllllllllllljfliiiiiiiiiiii lili lil iiilllllllllilllliiiiii lin mi, || im m m||||||||||,||||,|||||,m,|| um, m,m,,,,,,,1,1,111111 |,k|,||,| m m,,!,mi umni,||,|||||||,||,,f|,,|,, | ||||||||||(mi tl| milil lili III lili IIHIIIIIIIIIIIIHI deželi Furlaniji -zagnjean rajmh kjer beleži kronika ^tanovnn' nieseca dva atentata na Pnkraii,,3/ deželnega in tržaškega tentatae°a tajnika KPI. dva a atentat "a bernski sedež KPI in "PfaujZo 'a tržaški sedež KD, smo čilo Dinte‘ Pričakovali, da bo poro-lriaškpn/leaa. državnega pravdnika tv°ritv „ Prizivnega sodišča ob o-čeno nrr,,9a leta 1978 osrednto-°bsodbj J’ na navedhi, analizi in t,ajvišin , j dogodkov ter da bo i? deželi ,na preiskovalna oblast brisih L "Mazala vsaj v grobih o-i Varieiiip fnfsti, da se prepreči ro-niem čas a^!6*0U' k' je bilo v zad-- ban o u Vlie Prepogosto nekaznn- Žal ^a' Kot'6,, Pr*čakovanja niso. izpolni-na pororiiVSeb zadnjih letih je oce-;Je bilo J j PPPsern negativna, saj ed *najhujšimi» kriminal- nimi dejanj i v letu 1977 navedeno poškodovanje telefonskih govorilnic v Pardenonu. Sodstvo je torej tudi tokrat obšlo problem, čeprav ne tako odločro 'in tako soglasno, kot v preteklih letih. Že dejstvo, da je glavni državni pravdnih Giannuzzi «diplomatsko» zbolel, ker mu zaradi pozne premestitve iz Tridenta v Trst ni bila 'Inna možnost, da sam sesta vi poročilo, pa tudi dejstvo, da na naslovni strani dolgega poročila ni bilo njegovega imena, daje misliti, da Giannuzzi ni soglašal s tako medlo politično usmeritvijo poročila. Prvi predsednik prizivnega sodišča Zumin pa je na popoldanski razpravi šel š - mnogo dlje, saj je poudaril, da poročilo ne odraža mnenja tržaškega sodstva, ampak samo mnenje sodnika, ki ga je sestavil in prebral. Povsem jasno je torej prišla do izraza razdvojenost v tržaškem sodstvu. Starc garnitura, ki sta jo zastopala sedaj upokojena predsednik Renzi in pravdnik Pontrelli. ki je vsa povojna leta usmerjala tržaško sodstvo sicer ne razpolaga več z vodilnimi mesti, pač pa uživa zaupanje številnih sodnikov. Skupina <(Magistratura indipendentev, ki predstavlja skrajno desno krilo italijanskega sodstva, še vedno uživa podporo večine sodnikov v naši de želi in včeraj je prišlo do izraza dejstvo, da noče popustiti. Odtod izredno medlo, tradicionalno poročilo pravobranilca Cariglie. - sestavljeno po že ustaljenem kalupu, kritično do reforme sodstva, kritično do reforme policije, reakcionarno pri o-ceni razvoja italijanske družbe. Ca-riglia je tako v nekaj vrsticah — in še to skrajno bledo — odpravil politični kriminal, mnogih vprašanj sploh ni omenil (med temi aktualno vprašanje pravice do rabe slovenščine na sodiščih), prav tako ni o-menil vloge, ki bi jo moralo odigrati sodstvo v sedanjem prijateljskem vzdušju med Italijo in Jugoslavijo (čeprav tokrat ni bilo običajnega žolčnega napada na Jugoslovanske državljane, ki krade jo v tržaških veleblagovnicah), pač pa ■smo slišali obširno- poročilo o one snaženju okolja; čeprav se je to poročilo nanašalo predvsem m onesnaženje morja, je bilo mogoče med vrsticami kaj lahko razbrati že običajne težnje o onesnaževanju, ki naj bi ga povzročila industrijska cona na K'asu, to je eno osnovnih parol protiosimske propagande. Pričakovali smo mnogo več. Včerajšnje otvoritve sodnega leta pa žal ne moremo komentirati le z nezadovoljstvom, ampak z izredno zaskrbljenostjo, kajti znaki o tako hudem političnem nesoglasju med r-žaškim sodstvom pričajo o dejstvu, da desno krilo še vedno trmasto vztraja na svojih reakcionarnih pozicijah in noče slediti demokratičnemu razvoju italijanske družbe. Ce ne bi bilo ^opoldanske razprave k poročilu, ki je ovrednotila nekatere naprednejše poglede na vlogo sodstva, bi morali zabeležiti porazno ugotovitev, da se tržaško sodstvo ne zaveda resnosti problemov, ki jih predenj postavlja sedanj’ trenutek italijanske, in zakaj ne, tudi tržaške družbe. BOJAN BREZIGAR Najhujše incidente pa so povzročili fašistični mladinci, ki so se zbrali na sedežu MSI v četrti Tuscola no, kjer so bili pred tremi dnevi ubiti trije misovci, Škvadristi so bili oboroženi s samokresi, s katerimi so streljali proti policijskim in karabinjerskim oddelkom. Na srečo ni bil nihče ranjen. (55 mladih iiiisov-ceVs med njimi dvanajst deklet, so-odvedli na kvesturo in priprli, sedež MSI pa so zaprli. Ker so našli pst revolverjev, brdo misovske pretepače aretirali in obtožili sodelovanja v poskusu umora. Švedski kralj Gustav bo obiskal Jugoslavijo STOCKHOLM - V dingi polovici letošnjega leta bosta Jugoslavijo o-hiskala švedski kralj Gustav in kraljica Silvija. To poroča Tanjug v vesti o srečanju jugoslovanskega tajnika za zunanje zadeve Miloša Minica s švedskim premierom Thorn- bjoernoro Faelldinom. Minic in Faell-din sta namreč izrekla zadovoljstvo, da bo švedski kraljevski par obiskal Jugoslavijo! Obenem se je tudi zve delo. da bo predsednik zveznega iz vršnega sveta Veselili Djurrnovič u-radnd obiskal Stockholm. Sicer pa so v pogovorih jugoslovanskega zunanjega ministra s švedskim pre mierom prevladovala vprašanja iz dvostranskega sodelovanja in v zvezi s trgovinsko menjavo. Premier Faclldin je pohvalil «izvrstno orga nizacijo« beograjskega sestanka KE VS, Minic pa je pri tem izrekel optimizem glede sklepnega dela sestanka, ki se bo nadaljeval 17. januarja. Dodal je svoje prepričanje, da ima kompromisni predlog neuvrščenih in nevtralnih držav (med njimi sta tudi Jugoslavija in Švedska) možnosti, da ga bodo sprejeli vsi udeleženci. Miloš Minic je včeraj obiskal tudi princa Bertila in se pozneje pogovarjal še z vodjo švedske opozicije Palmejem. Danes bo Minic končal uradni obisk na Švedskem. NA SEJI PARTIJSKEGA PREDSEDSTVA Dolanc orisal izhodišča za teze XI. kongresa ZKJ Celotno kongresno gradivo bo obravnaval CK na začetka februarja, ko bodo določili datum kongresd POROČILO POSLANSKI ZBORNICI COSSIGA 0 NASILJU RIM — Medtem ko J- bila četrt Ae-njo prizorišče j .ibega politične a r.asilja, arutalnega divj-mja t spopadov med skrajneži in polici'o, je notranji minister Cossiga poročal poslanski z.o zadnj k.,avti) v Rima, i so dosegli višek z zločinskim ume . d. 'i mladih mteovcev. Cossi-a, ki 'st je d< )Une t.ečal z Andreottijem, du bi se pogovoril z njim o snovnih smernicah poročila, Jr že uvodoma odločno obsodil polirično nariije i po. lar i, da nima nihče pravite, tla bi si pri lastil priri .i-.ori' ki jih ustava priznava viadi, parlament.! in ostalim državnim telesom še zlasti nima niliče pravic.:, da ’ obsodil in hladnokrvno obračunal političnimi nas Oviri! 1 s.- rcjjoč se na ne .ko neobstoječo pravico do sojenja in obsojanja. Tc pa —' je poudaril minister — se morajo dobro zaveda ti tv Ji ju*.,__stranke, ki ne smejo trpeli, da se njriovi Coni vdajajo nasilju, neumnemu tepizrr. i ali a u-ačajo naspi tnikorn milo za drago po ne; rejemljivem načelu »zob r zob, oko za < * i * * * v vi\ Naliv na MSI, kot , oninij kolo provokacii in škva-drisiri..^ i lija, je očiten. Potem ko je op»3al ua,i-.uj^e dogod-ke v dolg' \cri«*i. oditi&ura l-.rilja v Iijansl „m glav..:: r rr ;3tu (od napada na ženo misovskega časnikarja - -cčija do .n trio v na ured nike levičarske rad.jske postaje našr ' mu dramatičnemu položaju, zlas i še ker d m urnost i.i negoto vost dajata več manevrskega pro st.'.a p*«V .. I.iiO.ll. V začetku seje je predsednik po slanske zbornice L.jrao odločno ob sodil zločin in pozval vse k večji ; gažiranosti in c .inejš, a boju preti nasilju, (vt)' OB ZASLOMBI ZDA IN ZRN Sudanska zarota proti Etiopiji? BEJRUT — Libanonski dnevnik »Alkifah Al-Arabi« piše. .da sudanska vlada kuje zaroto proti etiopski. Ust, ki je prolibijsko prežet, dodaja, da namerava Sudan pod preti bivšega etiopskega polkovni ka Tasa Desto. ki je nedavno zapustil mesto veleposlanika v Severnem Jemenu in bi rad zrušil Mengistujevo vladavino. Pri lem naj bi se tako polkovnik kakor sudanska vlada oprla na vojaško pomoč iz ZDA in ZR Nemčije. (Od našega dopisnika) I uveljavljajo delegatsko - skupščinski BEOGRAD — Predsedstvo Zveze i MSlc’n . . imimistm, ;e v D1.iDl.a. k,)t- 1« dejal Dolanc, ko je opiso- eentralnpoa val peto izhodišče, iz izkušenj roi- komiteja ZKJ, ki bo v začetku brearJS, včeraj obratmavalo osnovne teze za stališča In dokumente 11. kongresa jugoslovanskih komunistov. Uvodna pojasnila na včerajšnji seji je dal tajnik izvršnega komiteja Stane Dolanc. Kratko sporočilo za javnost našteva imena razpravljavcev in poudarja, da so v razpravi podprli osnovno smer tez ter dali dopolnil in nove predloge za njihovo izboljšanje. Poleg sporočila s < seje je Tanjug objavil tudi uvodne besede Staneta Dolanca. Tajnik izvršnega komiteja je na začetku naglasil, da je sestavni del dokumentov oziroma idejnopolitični) osnova za kongresne priprave tudi razprava Edvarda Kardelja «Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja«. V tej študiji je Kardelj — kakor je javnosti že znano, saj je Vila objavljena že lansko jesen v veliki nakladi — kritično in odkrito obdelal in teoretično osvetlil najpomembnejša vprašanja pid nadaljnji graditvi političnega sistema socialističnega samoupravljanja in.opožoril na glavne smeri dejavnosti, vloge in naloge Zveze komunistov in drugih subjektivnih socialističnih sil. Ko je Dolanc govoril o namenu gradiva, ki so ga obravnavali na včerajšnji seji partijskega predsedstva, je posebej podčrtal, da je glavni cilj čimbolj konkretno, jasno in kritično opozoriti na najvažnejše rezultate, težave in probleme v obdobju od 10.. kongresa do danes, iz tega pa izhajajo tudi prihodnje natege na' glavnih področjih družbenega dela in življenja. Osnovne teze naj bi torej prispevale k čimbolj zaokroženemu, objektivnemu in jasnemu obravnavanju in analiziranju celotne dejavnosti Zveze komunistov in vseh drugih socialističnih sil ter delavskega razreda in Vseh delovnih ljudi Jugoslavije v vseh razpravah, ki bodo potekale do kongresa. Stane Dolanc je v nadaljevanju naštel šestqro izhodišč, na podlagi katerih so pripravili'teze. Prvič, nesporno so bili pri uresničevanju nalog 10. kongresa ZKJ in ustave SF RJ oz. v boju za graditev socialističnih Samoupravnih odnosov in za; celotni materialni in družbeni razvoj dežele doseženi .veliki rezultati. Drugič, očitno delavski razred sku paj z drugimi delovnimi ljudmi čedalje bolj celovito in uspešno samoupravno odloča o dohodku, preseženem delu in poglavitnih pogojih in odnosih v materialni družbeni reprodukciji. Na tej podlagi se krepi za- ’ vest ljudi o • trajnih družbenih in humanih vrednotah socialističnega samoupravljanja, zasnovanega na družbeni lastnini in oblasti delavskega razreda in delovnih ljudi. Kot tretje izhodišče je Dolanc navedel dejstvo, da je bil družbenogospodarski razvoj Jugoslavije v minulem obdobju uspešen, dinamičen in v glavnem stabilen in da so bili doseženi pomembni rezultati kljub težavam, odprtim vprašanjem in določenim problemom, četrtič, pri graditvi političnega sistema samoupravne demokracije odločno in čedalje bolj uspešno odpravljajo glavne ostanke tradicionalnega par lamentaniega političnega sistema in za učinkovito demokratično samoupravno uresničevanje družbenih interesov in ciljev delavskega razreda in vseh delovnih ljudi odločilnega pomeri idejnopolitična in družbena dejavnost organiziranih socialističnih sil na čeiu. z Zvezo komunistov v samem samoupravnem političnem sistemu. Kot šesto izhodišče pri pripravi tez pa je Stane Dolanc omenil, da je prav socialistična, samoupravna, neodvisna in neuvrščena Jugoslavija lahko razvila zelo uspešno in vsestransko mednarodno dejavnost in precej prispevala k reševanju največjih problemov sodobnega sveta, zlasti problemov miru, boja za mir, socializma in napredka v svetu. O gradivu, ki so ga včeraj obravnavali na seji predsedstva ZKJ. bo stekla tudi javna razprava, na Mo/ne kamlidalurc na vodilna mosla v SR Sloveniji LJUBLJANA — Predsedstvo republiške konference SZDL Slovenije je včeraj razpravljalo m sprejelo predlog volilnih dokumentov. Gre za načela in postopke za uresničevanje kadrovskih priprav na volitve. Hkrati je predsedstvo objavite . možne kandidate za vodilne družbene funkcije v Sloveniji m sicer Sergeja Kraigherja za predsednika predsedstva socialistične republike Slovenije, Milana Kučana za predsednika i skupščine SRS in Antona Vratuša za predsednika republiškega izvršnega sveta, medtem ko sta Marijan Brecelj in Andrej Manne možna kandidata za druge vodilne funkcije, (j,p) tej podlagi pa bodo nato pripravili osnutke kongresnih dokumentov. Dolanc je tudi napovedal, da bo to gradivo obravnaval tudi centralni, komite ZKJ na plenarni seji v za-ce ku februarja, ko bodo tudi sklicali 11. kongres ZKJ. VLADO BARABA« Tito sprejel Mojsova BEOGRAD — Predsednik Tito je v Igalu na črnogorski obali. Kjer je na oddihu, včeraj soreiel namestnika zveznega tajnika za zunanje zadeve Lazarja Mojsova. Mojsov je bil predsednik 32. zasedanja generalne skupščine Združenih narodov in se je pred kratkim vrnil iz New Yorka. Vojaški izdatki VB LONDON — Britanska vlada je sklenila povečati za 3 odstotke izdatke za oboroževanje v tekočem letu 1978 Znašali-bodo 190 milijonov funtov šterlingov. Državni nro-racun bo dosegel skoraj 6 milijard in pol. SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ VAŽNOST ENOTNEGA NASTOPANJA V KOMISIJI ZA GLOBALNO ZAŠČITO SKGZ daje na razpolaga vse svoje strukture za pomoč slovenskim predstavnikom v komisiji predsedstva vlade * Važnost manjšinske konference za videmsko pokrajino ■ Poročilo odbora za sredstva množičnega obveščanja Imenovanje posebne komisije pri predsedstvu vlade za pripravo zakonskega osnutka za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini in njeno prvo sklicanje za ponedeljek, 16. t.m., je bilo eno od vprašanj na dnevnem redu prve seje izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze v novem letu. Po poročilu dr. Karla šiškoviča, ki ga .je dežela na predlog SKGZ imenovala za člana komisije, in predsednika Borisa Ra-ceta, je izvršni odbor z zadovoljstvom pozdravil ustanovitev komisije in začetek njenega delovanja, kakor tudi izrecno omemb.) v u-radnem sporočilu, da bo morala komisija svoje delo opraviti še v tem letu. Izvršni odbor .je soglašal v oceni, da je vsa slovenska narodnostna skupnost v tem trenutku pred odgovorno nalogo in pred velikim izpitom, saj bo od sestave zakona o globalni zaščiti za daljšo dobo začrtana naša prihodnost. Prav zato je odbor poudaril varnost skupnega jezika vseh slovenskih komponent v zahtevah slovenske Narodnostne skupnosti in to rej važnost čimbolj soglasnega nastopanja petih slovenskih predstavnikov v komisiji. Slovenska kultumo-gospodarska zveza — je poudaril izvršni odbor — je z vso svojo strukture in z vsemi svojimi silami, ki delajo na pripravi gradiva za globalno zaščito, na razpolago za pomoč slovenskim članom komisije in drugim, ki jo bodo želeli in potrebovali in izraža obenem prepričanje, da bodo tudi druge politične strukture v slovenski narodnostni skupnosti storile iste. Izvršni odbor je podrobno raz pravljal tudi o manjšinski konferenci v Vidmu v organizaciji videmske pokrajinske uprave, o čemer je podal podrobno informacijo prof. Viljem Černo in jo dopolnil dr. šiškovič. Konferenca bo — kot vse kaže — že v marcu in sestal se .je tudi že odbor izvedencev za pripravo temeljsrh študijskih poročil. V tem odboru so sama znana imena italijanskih manjšinskih strokovnjakov za razna področja in sicer Pizzorusso. Leon, Pelegrini, Barbina (ki je tudi član vladne komisije za globalno zaščito), Salvi in De Mauro. Izmed teh bo vsak pripravil po eno tematsko poročilo, informacije pa bodo prispevali predstavniki raznih kulturnih društev, organizacij’, in ustanov, katerih seznam sicer še ni znan, vendar naj bi prišla v poštev le tista, ki se neposredno ukvarjajo z manjšinsko problematiko. Razprava bo tekla o vprašanjih Furlanov, Slovencev v Benečiji. Reziji in Kanalski dolini ter Nemcev v Kanalski dolini in v Saurisu. Slovenska narodnostna skupnost v videmski pokrajini bo razumljivo nastopila kot subjekt in njeni predstavniki bodo podali dokumentiran in celovit prikaz zgodovinskega razvoja, jezikovnega, kulturnega in socialno ekonomskega položaja, prostorske problematike itd. kakor tudi zahteve, ki jih beneški, rezijanski in kanalski Slovenci postavljajo za polno priznanje in uveljavitev svojih narodnostnih posebnosti. Izvršni odbor .je soglasno pritrdil ugotovitvi, da ima tudi ta videmska manjšinska konferenca velik pomen v okviru vztrajnega boja Slovencev v videmski pokrajini, zato je vredna pozornosti celotne narodnostne skupnosti v deželi. Izvršni odbor .je prav tako sprejel na znanje informacijo Dina Del Medica, da bi marala biti v mesecu marcu deželna konferenca o emigraciji, na kateri bodo sodelovali tudi predstavniki Društva slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije, potem pa je z zadovoljstvom ugotovil, da je letošnji tradicionalni «Dan emigranta* v Čedadu izredno lepo uspel, da je potekal v novem ozračju večje odprtosti do narodnostnih in socialnih problemov beneških Slovencev, kar .je prišlo do izraza tako v govorih kot v množični udeležbi domačinov, med katerimi je bilo zlasti veliko mladih. Vse to je rezultat velike aktivnost beneških kulturnih in drugih društev ter e-migrantske organizacije. Vse večja javna angažiranost beneških Slovencev je prišla do izraza tudi med sobotno manifestacijo v Vidmu in v Huminu, k.jer so nastopili s transparenti v slovenskem jeziku. Predsednik Boris Race je izvršni odbor seznanil še z obiskom predstavnikov beneškega koordinacijskega odbora za.obnovo po potresu pri predsedniku SR Slovenije Sergeju Kraigherju, 30. decembra. Beneški predstavniki so uglednega gostitelja in druge prisotne podrobno seznanili s potekom obnavljanja po potresu porušeni!) zgradb m gradnje novih domov iz pomoči, ki sta jo nudili SR Slovenija in SFR Jugoslavija ter izrekli v imenu prebivalstva beneških dolin zahvalo za izkazano dragoceno in bratsko pomoč. Predsednik Kraigher je v odgovoru poudaril, da sta Slovenija in Jugoslavija čutila to pomoč kot svojo dolžnost in da bosta še naprej ob strani beneškim rojakom v njihovih potrebah. Izrekel .je tudi priznanje koordinacijskemu odboru za njegovo uspešno delovanje. V zadnji, točki dnevnega reda je izvršni odbor poslušal izčrpv poročilo Filiberta Benedetiča o delovanju odbora za sredstva množičnega obveščanja, pri čemer je bil poudarek na vprašanjih reforme RAI-TV z uvedbo tretje televizijske mreže in oddajami v slovenščini ter na avtonomiji slovenske radijske postaje, o čemer je bil izdelan temeljni dokument SKGZ. Govor .je bil tudi o pripravljanju specifičnega gradiva o stanju in perspektivah razvoja množičnih sredstev obveščanja v okviru SKGZ. Končno se je izvršni odbor seznanil še s sestankom koordinacijskega odbora za .obrambo Krasa v zvezi z vprašanjem perimetracije kraških vasi, z delom teritorialnega odbora v Gorici, z napovedanim sestankom manjšinske konzulte pri goriški občini in z občnim zborom Združenja za zaščito zemlje ter etnične, socialne in gospodarske strukture Štandreža. Med sejo je predsednik Boris Race počastil spomin umrje dolgoletne -zavzet? vzgojiteljice, borke za slovensko šolo in ljubiteljice slovenske šolske mladine ter požrtvovalne prosvetne delavke, Tončke Čokove. Prav tako se .je izvršni odbor poklonil spominu protifašističnega in narodnega borca Nika Kosmača ter učiteljice in prosvetne delavke Amalije Čok. Stališče MK - Trst o zasedbi bivše menze Mladinski krožek - Trst je ob za sed bi bivše menze v Ul. Gambini sprejel naslednje stališče: V sredo, ‘ 4. januarja, je policija vdrla v bivšo občinsko menzo v Ul. Gimbini, ki jo je 17. decembra zasedla skupna skrajnolevičarskih m'ad ncev in jo skušala spremeniti v socialni center. Aretiranih je bilo 10 mladincev pod raznimi obtož bami. Proces proti njim bo v četrtek, 12. t.m. Ne bi se radi spuščali v preverjanje resničnosti obtožb, ampak bi raje izrazili nekatere misli o zasedbi menze in o njihovem načinu boja sploh. Zavedamo se, da so problemi, ki so jih sprožili ti mlad n-ci, t.j. neizkoriščanje praznih stanovanj, pomanjkanje socialnih centrov in prosto za združevanje mladih našem mestu realni in tud: zelo občuteni. S stanovanjskimi problemi se na primer stalno ukvarja SUNIA, ki je ocenila, da je v mestu okoli 2.500 praznih stanovanj. Vemo tudi, da je Drav pomanjkanje krajev, kjer naj bi se mladina zbirala, in govorila o svojih problemih ter jih skušala reševati, eden izmed vzro kov naraščanja mladinskega kriminala. Kljub temu da so ti skrajnolevi-čarski mladinci občutili važnost teh problemov, se pa mi ne strinjamo z načinom, s katerim so jih skušali reševati in posredovati javnosti (zasedba 1 ivše menze). Tak način nastopanja lahko prej škoduje kot pa koristi reševanju teh vprašanj, ker privede javnost do obijanja tovrstnega početja in jo odvrača od realnih problemov, medtem ko je prav osveščanje javnosti in njena soudeležba prava oblika boja. Zato se ne strinjamo s solidarnostnimi manifestacijami in kot alternativo predlagamo odprto diskusijo na šolah. • Tajništvo tržaške KPI in pokrajinsko tajništvo ZKMI sta poslali tržaški federaciji PDUP solidarnostno brzojavko ob agresiji, ki sta jo utrpela s strani fašistov dva člena te levičarske stranke. Z včerajšnje otvoritve sodnega leta : desno prvi predsednik prizivnega sodišča dr. Zumin Sen. Gerbčeva na radiu Trst A V okviru rubrike radia Trst A, ki je posvečena ženski problematiki, oddajajo te dni intervju s senatorko Jelko Gerbčevo. Dve oddaji sta posvečeni problemom slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ena specifičnim problemom ženske v današnji družbi in ena vsedržavni gospodarski in politični krizi. Intervju je na rporedu ob 8.15 vsak dan do petka, 13. t.m., pripravila pa ga je Odi Cupin - Vodopivec. • Drevi ob 20.30 se bo v Ul. Co-lautti 6 sestala rajonska konzulta za Sv. Vid - Staro mesto, ki bo razpravljala v preosnovni občinskih služb. Večer filmov v Slovenskem klubu Na otvoritvenem torkovem večeru v novem letu so sinoči v Slovenskem klubu gostovali člani c :naterskega društva tMinijilm» iz Ljubljane. Gostje so sicer maloštevilnemu občinstvu . prikazali osem krajših igranih in dokumentarnih filmov v črno-be-li in barvni tehniki. Ob vsakem filmu je ustvarjalec sam spregovoril in obrazložil idejo in smisel tistega, kar je posnel s kamero. Filmi so bili tehnično na dobri ravni in po tematiki zelo dopadljiv!. SVEČANA OTVORITEV SODNEGA LETA NA TRŽAŠKEM PRIZIVNEM SODIŠČU Negodovanje in polemični posegi na razpravi o poročilu državnega pravobranilca Carigiie 0 demokratičnih ustanov žim ■ ’ na katerem bo spregovoril W:ller Bordon in sindikalni a*tavnik. Vse demokratične or-s lzaciie vabijo prebivalstvo, da shoda, ki se bo začel ob 11.30, Polnoštevilno udeležijo. Do 30. januarja vplačilo davka ua svetlobne napis« ^Občinska uprava obvešča, da čilo rl I J ros za vpia- (lru 0avka na svetlobne napise in za leto°So iaVnula, 0*laSevHa videna i» a, ^ “ ,e pred‘ 120"/ ‘oaatna taksa v razmerju se ] ., S°var>ega davka. Vplačilo (Mak i? °l>ravi v uradu AGIAP la vn;ireŽ-ie Sauro 10/E) vsak de- do 17 P- do 12- ure in ud 15.30 urel 'i- ^oh S!)dotah od 9. do 12. krvA-’ a ! s poštno položnico na te nlai ra<-un 11/10588, Poštno takso piača AGIAP. ODPOSLANSTVO DELA V CEV PRI COMELLIJU Zahteva po polnem izvajanju vsedržavne delovne pogodbe Deželna uprava naj bi izplačala ustrezen predujem - Nov povišek voznin na medmestnih progah? "“‘iini V okviru tridnevne stavke, ki so .jo uprizorili delavci, zaposleni pri avtobusnih podjetjih, ki vzdržujejo koncesijske! zveze v Furlani ji-Julijski krajini (stavka se bo zaključila danes), se je odposlanstvo delavstva včeraj sestala s predsednikom deželnega odbora Comellijem in odbornikom za promet Cocianni-jem. Srečanju so prisostvovali tudi predstavniki sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL. Delavci so predstavnikoma deželne vlade orisali razloge, zaradi katerih je bila oklicana stavka. Med temi so v prvi vrsti navedli dejstvo, da v naši deželi ne izvajajo delovne pogodbe za to kategorijo delavcev, ki jo sicer spoštujejo skoraj že po vsej Italiji. Odposlanstvo je zato zahteva’o. naj bi deželna uprava izplačala finančni >"l""lll'lllll“lall‘lllllllllltl|l|lllIMl|lilllll||llll|llllllllllllllll|l|||llllltllllllllll|lll||||||||lf|!|l||||||||| VČERAJ V BORŠTU Zadnja pot Nika Kosmača predujem, da bi podjetja lahko priznala delavcem predvidene poviške. Pozneje naj bi sredstva vrnila deželni upravi država. Odbornik Cocianni je dejal, da dežela ne more prevzeti nase tega novega bremena. Vsaj v celoti ne, predsednik Comelli pa je pristavil, da bi dežela lahko prispevala del potrebnih sredstev, preostala sredstva pa naj bi zbrala sama avtobusna podjetja s poviškom prevoznin. Vsekakor pa bosta o tem problemu v kratkem ponovno razpravljala deželni odbor in deželna ko misija za koordinacijo javnih prevozov, Odposlanstvo delivcev se je sestalo tudi s predstavniki svetovalskih skupin v deželnem svetu. Sled. nji so se strinjali s predlogom, naj deželni odbor čimprej vzame v pretres možnost izplačila potrebnega finančnega predujma. # Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je razpisalo natečaj za zasedbo 340 mest v korpusu gozdnih čuvajev. Prošnje bo ministrstvo sprejemalo do 26 januarja. Za podrobnejše informacije naj se interesenti javijo ha sedežih gozdarske službe (v Trstu v Ul. Monte San Gabriele štev. 35, telefon 55096, v Gorici v Ul. Roma štev. 20, telefon 32151). Ca aj ie. v Borštu velika rrinoži hega ScP,remila na zadnji poti zaved-nostn„f>l0venf;a 'n borca za narod Vso , Pravice Nika Kosmača. Za to vei?iVensko zamejsko skupnost je bi] a lzSuba, kajti Kosmač je bol; m * promif:en borec. V naj-Po Evr^H' dnfh rodovine, > ,je fcieri r°W divjal nacifašizem se je : jhribeP jVlrn' v^ljučil v boj, šel v 'da k:1 da bi osvobodil svojo 'zemljo. dolinjK.8' "živali v svobodi. Tudi kot zavzet1 "bčinski svetovalec se je pa »j j za naše pravice, ob tem tti _ . g‘Odal na barvo stranke, niti je p ®*jal na kompromise, gledal ■ro(ja 010 na korist slovenskega na- x hva]pV.Pnc' smo mn za njegovo delo iin doiin1,, p,;ičaj°venci SK^ lin prisof°bcmske uprave, cvetje, Iprodsta0 njegovih somišljenikov, n pMniki občine Dolina z žvpa-'eštetn yin?m Švabom na čelu, pa 'sak a tlsbh, ki so bili z Nikotcm kih J*/1 v stiku, njegovih '.artizan-1 >a včo in vaščani, ki so še !i njegov^ajan'em Pogrebu poklonili Ob , 1 sP'>minu. ,|!ža jfip»r°bu se je Nikotu Kosmaču ijelni u?-v°, dHb> zahvalil najprej de-kj je '"'k SSk d:\ Drago Štoka, jal Štoka, se je s svojim delom globoko zasidral v srca vseh zamejskih Slovencev, bil je pripravljen pomagati in narediti vse, samo da bo slovenska zemlja svobodna, da bi Slovenci povsod uživali enake pravice. Zato-se je tudi vključil v politični boj, pristopil v vrste Slovenske, skupposti in.stranka mu.,je hvaležna za ves niegov trud, in do-iKinffs. Ime Nika Kosmača ,bo, trajno zapisano v zgodovin' naše skupnosti. Kosmačev soborec ir prijatelj Janko Obad se je spomnil težkih trenutkov, ki so jih skupaj preživljali ped fašističnim jarmom. Niko-tova upornost je lahko zgled tudi današnjim generacijam, ..a j ni od > hal z borbo, dokler ni zasijala zarja svobode. v Tudi mešani pevski zbor «31o •-nec* iz Boršta se je oddolžil spominu z žalostinkami, domača zemlja, ki jo je pokojnik tako ljubil, pa je prekrila njegovo krsto. Za Ko smačem' zeva sedaj praznina, ki jo napolnjuje samo njegovo plemenito delo. Prefekt Molinari na poslovilnem obisku pri dr. Modianu Prefekt dr. V. Molinari je bil včeraj na poslovilnem obisku pri predsedniku trgovinske zbornice dr. M. Modianu, s katerim se je zadržal dalj časa v prijateljskem pogovoru. Ob slovesu mu je dr. Modia-no poklonil spominsko kolajno trgovinske zbornice in se mu v imenu vodilnega odbora ustanove zahvalil ■/.$ prizadevanja v korist poslovnim krogom z našega področja. Trikrat višja turistična taksa Tržaška pokrajinska turistična u-stanova obvešča hotelirje, upravljavce gostin s prenočišči in drugih gostinskih obratov, lastnike stanovanj, ki oddajajo sobe, ter upravi telje zdravilišč, da je bila turistična taksa v smislu zakonskega odloka tev. 938 z dne 23. decembra 1977 (Uradtii'Vesthik štev. 354 z dne 29. decembra 199?)' pov šana na trikratno višiho in sicer od 30. decembra 1977 Kdor je že prijavil cene za leto 1978 in pri tem upošteval turistično takso, ki je veljala doslej, bo moral po novem dvigniti ceno za dvojni znesek takse, ki je bila določena z zakonom štev. 174 z dne 4. marca 1958. Podrobnejše informa cije nudi interesentom pokrajinska turistična ustanova v Trstu, Ul. Rossini 6/1. • Danes ho v Miljah ob 20. uri redna seja občinskega sveta, na kateri bodo razpravljali o važnih zadevah občine. Poleg drugega bodo obravnavali tudi proračun za leto 1978. li'P> je a:- Drago brmi" na Tončko Čokovo da hva- "j*5-000*n!)ka Hreščak vd. Racman Haninii.23 Dijaško matico. 5.000 M. na' grob Pina daruje Milka Hreščak ^atico man 5.000 lir za Dijaško l!l?rnača°^n!in®v sbomina Nika Ko jjlria ]yter. H'na Clementinija daru- V ®lo,V6nec Albina 20.090 lir za r, v v Borštu, d kovč ,i Stltev spomina Tončke Čo ^ °.000 ]iaruf-i° Silvana Malalan lnonAAnge^ca Zvonko Ma-^^•00o i:’ ^ in Marcel Malalan V pgA za Dijaško matico ri af.itev spomina Tončke čo-|za Fra"c Brus 10.000 lir I ,°b jSkou matico. *‘Pa Ve Pb|otnici smrti strica Jo-20 on« darujeta Verica in Ivan d Ur za kulturni krožek ^,°koveCSH° cyet.ia na grob Tončke II r,kt!ga uslužbenci sloven-1 Di.iaško laakeSa doma 60.000 lir za j V matico. | .i£°k daruvltey, sP»mina Amalije; f^nica 2o!jl“ Fmi- Boži, Marta in Oph;n lJr za skupnost Dru 'ke Čokov CVetja na grob pok. Tonč- ' n^ričfe 20 nm\ daru-ie PD Slovan - Pa ^i V Počasn‘r za Di'aako matico* -k°vo dar, tltev sP°niina Tončke čo-l^jaško' ^Je..7'denka Savli ,5000 Ur za Namestmat,co'. i5kov« z plCvetJa na grob none Tur-d '“srujefo ®Pantabra in Tončke Čokove 111 Boris ivre-Se''a in Primož ter Dana Patieo ' Mozina 20-000 lir za Dijaško Knjižna zbirka JADRANSKEGA KOLEDARJA 1978 je po vsebini in opremi letos posebno bogata, v okusni vezavi, s skupno preko 1500 stranmi. SAMO ŠE NEKAJ ZBIRK je na razpolago po ceni 12.000 lir V običajni prodaji je vrednost Knjižnega paketa 35.000 lir Ne odlašajte, ne zamudite priložnosti! SE S PONEDELJKOVE SEJE OBČINSKEGA SVETA Odobrena druga transa izvajalskih del n°področju standre^ hue , , . ? 1#¥y x. i v 1T . t. tudi za slovenske delavce na obmejnem postajališču Standrez - Vrtojba NA SE RAZPOLOŽLJIVIH PARCELAH PO ZAKONU 167 Marca dražba nadzemeljskih del - Bo do konca leta 1979 obmejno postajališče nared? - Skupna resolucija o ustanovitvi protifašističnega odbora Splošni načrt za obmejno avtocestno postajališče štandrež - Vrtojba so na ponedeljkovi seji občinskega sveta v Gorici skoro soglasno odobrili. Medtem ko so načrt in tudi izdatek za nadaljevanje del odobrili svetovalci KD..KPI, PSI, FSDI, PRI in PLI, sta bila svetovalca SSk proti temu dodatnemu načrtu. Za kakšna dela gre? Že pred časom so v goriškem občinskem svetu odpbrili okvirni načrt za ^obmejno postajališče, ki so ga tukajšnji strokovnjaki izdelali soglasno z jugoslovanskimi. Prvo tran šo v skupni vrednosti 1.236 milijonov lir, v katero so bila zaobjeta cestna in kanalizacijska dela, je občinski svet v Gorici odobril že pred letom in ppl. Dela so že v polnem teku in kmalu se bodo zaključila. Izvaja jih goriško podjetje Mhttiro-li, ki je takrat na dražbi ponudilo 20,16 odstotka popusta. Vsakdo, ki gre mimo, lahko ugotovi, da stroji delajo že več časa. Prejšnji večer so se svetovalci spoprijeli z izvršilnim načrtom druge tranše, ki predvideva nadaljevanje kanalizacijskih in cestnih del. Vrednost teh je 1.800.000 lir. Odbornik Zucalli je predlagal, da bi dola z zasebno pogodbo poverili istemu podjetju, ki je že na kraju. Svetovalci so z zgoraj omenjeno izjemo to odobrili. Denar je dala deželna Uprava. Izraženo je bilo tudi upanje, da bi se vsa dela na obmejnem postajališču zaključila do konca prihodnjega leta. Seveda pa je pri tem potreben tudi zaključek del na cestni deteljici na Tržaški cesti, že v letošnjem marcu bi na dražbi oddali dela v vrednosti nadaljnjih 7 milijard lir za gradnjo vseh nadzemskih struktur na obmejne) i postajališču. S iertj so nadaljujejo dela na nuj ni in prekoristni prometni povezavi med Jugoslaviji; in Italijo na goriškem področju. Ta meini prehod ni vsebovan le v osimskih sporazumih, v Gorici ga zahtevajo vsi, ker se bo le tako rešilo nevzdržno in ozko prometno grlo na prehodu Rdeča hiša. Upali je le, da bodo dela poteka'a najhitreje na obeh straneh meje. Na italijanski strani je denar že zagotovljen, na jugoslovanski pa potekajo zadnje finančne in tehnične priprave za hiter začetek del tega važnega objekta/ Na ponedeljkovi seji so svetoval ci, po več kot štirih urah razprave, o{lol)ri!it(.^i,iye£jpoglasov resolucijo, zahteva usta novitev. ,pt;ptj|^j^t)čn(‘ga odbora tudi ..v Gorici. V . naši včerajšnji kroniki smo že poročali o prvem delu razprave. Po županovem govoru so spregovorili fašist Coana, demokristjan Tuzzi, komunist Battello, socialdemokrat Bianconi, socialist Wal-tritsch, fašist Baiocchi, republikanec Drufuca, Bratuž od Slovenske skupnosti, liberalec Fornasir. Predložene so bile tri resolucije: prva s strani svetovalcev KPI in PSI, druga s strani KD, PSDI in PRI, tretja od fašistov. Po zaključeni splošni razpravi o terorizmu je pri š’o do prekinitve seje. Načelniki skupin so sestavili skupno resolucijo, s katero so obsodili vsako nasilje. Istočasno se v tej,resoluciji zahteva ustanovitev protifašističnega odbora, za katerega naj se pozanimajo stranke, ki se sklicujejo na republiško u stavo. V dvorani je prišlo do glasovalnih izjav. Govorili so svetovalci Nanut, Bianconi, Aprilis, Battello, Coceani, VValtfilsch, Fornasir, Coana, Pasco-li, Drufuca in Paulin. Za skupno resolucijo so glasovali svetovalci KD, KPI, PSI, SSk, PRI in PSDI, proti oa liberalec in fašisti. Zanimivo je bi'o pri tem to, da so fašisti umaknili svojo resolucijo in hoteli glasovati za prvotno demekristjansko resolucijo, v kateri ni bilo, z obsodbo nasilja, niti besedice o fašizmu. Na seji je bilo prisotnih veliko levičarskih mladeničev, ki so glasno podpirali izvajanja levičarskih in zasmehovali izvajanja fašističnih svetovalcev. V razpravi o dveh posojilih občini s strani Goriške posojilnice je komunist Coceani zahteval takojšnjo izvolitev zastopnika soriške občine v upravni svet Goriške hranilnice. Rok je namreč že potekel in deželni odbor je zagrozil z imenovanjem lastnega zastopnika, če goriška občina ne zadosti tej svoji obveznosti. Svetovalci so odobrili tudi višje izdatke za gradnjo slovenskega šolskega poslopja v Ul. Čampi. V zvezi s pomanjkanjem zemljišč za ljudske gradnje je odbornik Zucalli dejal, da bodo skušali doseči od dežele dovoljenje, da bi, v pričakovanju dokončne odobritve revizije regulacijskega načrta, lahko že pričeli uporabljati zemljišča, ki bodo v tej reviziji določena za razlastitev. Vsekakor so sedaj na razpolago še nekatera zemljišča v naselju Sv. Ane in v štandrežu. Z večino glasov so svetovalci odobrili tudi nakup hiše in pripadajočega zemljišča na Jeremitišču, ki ga je prodal neki Di Zorz. Proti so glasovali svetovalci SSk, vzdržali so se socialisti, vsi ostali so predlog odbora odobrili. Glede sestanka italijansko-jugoslo-vanske komisije o ureditvi voda Soče, je župan De Simone dejal, da bo februarja ali marca. Predsednika o-beh komisij sta se že sestala, lani 21. decembra je bil v Rimu sestanek italijanskega dela komisije. Na tem sestanku je bila osvojena resolucija, ki jo je odobril goriški občinski svet 19. decembra, v kateri je vsebovana zahteva po gradnji namakalnega jezu severno od pevm skega mosta. Delavci SIMO in AA v petek na manifestaciji v Trstu Jutri bodo pred deželnim sedežem v Trstu manifestirali delavci trž.ške ladjedelnice, v petek pa se bodo tja odpeljali delavci podjetij SIMO in AA iz skupine Maraldi. Tako so odločili na nedavni skupščini. Odhod je predviden izpred tovame AA, o drugih podrobnostih, kako bodo protestno manifestacijo izpeljali, pa se bodo pomenili na sestanku, ki so ga sklicali za danes. Dr. France Habe v petek gost goriških planincev Slovens/o planinsko društvo bo i-melo v petek v gosteh znanega predavatelja in strokovnjaka, poznavalca slovenskega in evropskega podzemskega sveta, dr. Franceta Ha-beta. Za srečanje z goriškimi planinci je pripravil bogat izbor barvnih diapozitivov (nad 150), s kate rimi bo prikazal najpomembnejše turistične jame od Kavkaza do Alp in do Pirenejev. Govoril bo tudi o splošni problematiki varstva okolja ter še posebej o pripravah na ekološko zaščito na ožjem in tudi širšem področju bodoče industrijske proste cone na tržaškem Krasu, kjer je po zadnjih ugotovitvah okrog sto am in brezen in kjer se pretakajo vodni tokovi, ki so povezani z r tranjsko reko oziroma Timavo. se pa je, odkod bo črpala sredstva, glede na najnovejše zakonske predpise o finančnem poslovanju krajevnih uprav. «Pismo gen. Francu» drevi v Novi Gorici V Novi Gorici se bo v petek, 13. l.m., začelo srečanje malih odrov. Primorsko dramsko gledališče je za to priložnost pripravilo dslo Francisca Arrabala v prevodu D Tralica «Pismo generalu Francu*. Z omenjenim delom bodo novogoriški gledališčniki nastopili v petek zvečer ob 20. uri v prvem ciklusu srečanja malih odrov, že drevi in tudi jutri zvečer bosta dve predstavi omenjenega dela. Drevišnja predstava je namenjena abonentom reda S — sreda, jutri zvečer pa si jo bodo ogledali dijaki kmetijske, zdravstvene in lesne šole. Tudi letos pustni sprevod v Tržiču Upravni odbor tržiške Pro loco je na .adhji seli sklenil, da bodo tudi letos priredili že tradicionalni pustni sprevod po mestnih ulicah. Društva in posamezniki, ki nameravajo sodelovati na tej’ prireditvi, se morajo do 25. januarja prijaviti uradu Pro loco. Društvo slovenskih upokojencev v Italiji sklicuje za v četrtek, 19. ja nuarja 1978, ob 15. uri sestanek za člane z Goriškega v prostorih Slovenske prosvetne zveze v Gorici, Ul. Malta '2: Na sestanku bodof'člani--od' bora na razpolago za razna ■ pojasnila v, zvezi s pokojninami. Deželni prispevek za popravilo gledališča Teatro Azzurro V Tržiču bodo kmalu razpolagali z obnovljeno dvorano Teatro Azzurro. Deželno' odborništvo za šolstvo in kulturne dejavnosti je namreč o-dobrilo znesek 163 milijonov lir za obnovitev omenjene dvorane. S prispevkom bodo tako krili približno 90 odstotkov stroškov za obnovitvena dela, preostalih 10 odstotkov pa naj bi krila občina. Vprašanje za- Z orožjem se ni igrati Z orožjem se ni igrati, pravi ljudska modrost. S tem se bo slej najbrž strinjal tudi 24 letni Giorgio Pauluzzi iz Fossalona, ki je bil a-retiran, ker so orožniki med hišno preiskavo odkrili dobro ohranjeno pištolo znamke astra kalibra 7,65, ki seveda ni bila prijavljena. Do sodne obravnave, ki bo najbrž rx> hitrem postopku, bo sedel v goriškem zaporu. Soglasje med štandreško rajonsko konzulto in tovarniškim svetom tovarne Brunnschweiler • V petek razprava o regulacijskem načrtu V petek, 13. januarja, ob 20. uri se bodo člani štandreške rajonske konzulte sestali v Domu »Andrej Budal», da podrobni, proučijo predlagano varianto k regulacijskemu načrtu in izdelajo svoje piotipre-dioge. O tem vprašanju je bil govor na seji konzulte, ki je bila že v ponedeljek. Vodil jo je predsednik Valter Reščič, ki je poudaril, da predlagana varianta ne ustreza niti najmanjšim zahtevam in že danim predlogom štandrežcev. Glavne infrastrukture na * štandreškem področju, kot sta industrijska cona in tovorno postajališče, c staj rta taki kot sta bili prej. Občinska uprava in načrtovalec nista upori ovala u-pravičenih zahtev f andreške konzulte in vseh dejavnikov v vasi. Na ta način bi bila oškodovana tako slovenski značaj vasi kot kmetijstvo, elani konzulte, ki so pred p-tnaj stimi dnevi poslušali izvajanje odbornika Zuccalij. in arh. Coste, so izrazili svoje splošno nezadovoljstvo nad takim delovanjem goriške občine. Na ponedeljkovi seji konzulte so se štirje člani pogovorili tudi z zastopnik; tovarniškega cveta tovame Brunnschvveiler. V tovarni, ki se za sedaj nahaja za razstaviščem Espo-mego (v kratkem bodo zgradili novo tovarniško poslopje med Štan-drežem in Sovodnjami), ju zaposlenih veliko Slovencev, zlasti iz Štan-dreža in Sovodenj. Predstavnik tovarniškega sveta Bo ..in je članom štandreške konzulte povedal, da so slovenski delavci te tovarpc ustanovili stanovanjsko zadrugo in da bi želeli dobiti ustrezno - .r .Išče, na katerem bi zgradili večstanovanjsko hišo za svoje potrebe. V zadrugi je sedaj 14 članov. Na štandreškem področju ki je zajeto v zakon 167, ostaja severno od nogometnega i" :išča še zemljišče za dve večji stanovanjski stavbi. Tako predsednik konzulte Reščič, kot njeni člani Danilo Nanut, Božidar Tabsj in Klavdij Ožbot, so na ponedeljkovem sestanku dejali, da soglašajo z zahtevo domačih delavcev tovame Brunnschvveiler, ki želijo na tem prostoru zemljišče, da bi na njem zgradili stanovanjski hiš i. Tako bi vsaj domačini dobili ustrezna zemljišča in bi korist1'! prispevke za ljudske hiše. S tem v zvezi bo konzulta takoj posegla pri občinski upravi in zahtevala, da se ta zemljišča dajejo na razpolago domačim delavcem, ki c o uric jv”; stanovanjsko zndrur \ Predavanja Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi v petek, 13. t.m., na zanimivo predavanje, dr. Franceta Ha beta o jamah in gorah Evrope. Predavanje bo v prostorih kluba Simon Gr*-gorčic v Gorici. Prosvetno društvo «Sovodnje» prireja v sodelovanju z Ženskim iniciativnim odborom iz Gorice danes, 11. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah poučno predavanje o družinski vzgoji predšolskih in šolskih otrok ali z drugo besedo: KAJ LAHKO STORI ŽENA - MATI DOMA ZA SVOJEGA OTROKA. imiiiiiiHiiiiimiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiittiimiitiiiiiiiiniiiiHiiHiiiMiiiiititiiiiiiiMiiiiiMHiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiinuiiiiitiiiiiHiii* NESPREJEMLJIV ODLOK FINANČNEGA MINISTRA PANDOLFUA Protest priških gospodarskih operaterjev proti novim predpisom za carinskeoperacije Carinjenje železarskih izdelkov naj bi opravljali le v Trstu, Genovi, Bariju in Brescii, tekstilnih pa v Benetkah in drugih petih krajih - Kdo bo izvažal ali uvažal po goriškem mejnem prehodu? - Birokratski ukrepi bi zadali goriškemu gospodarstvu hud udarec Finančnega ministra Pandolfija poznamo italijanski državljani po njegovih številnih televizijskih, radijskih in časopisnih intervjujih, ki si sledijo eden za drugim. V vsakem pove nekaj različnega in nasprotu jočeg., si: 'Ajeraj Je dopištirktr nekega časopisa povedal,' da bo določeno s*var urediTTia ČiV Mčirf, dAtftri nove dopisniku prvega televizijskega dnevnika da je stvar različna, jutri pa bo dal novinarju druge televizijske mreže spet tretjo razlago. Tako bo najbrž tudi z najnovejšimi carinskimi dekreti, ki jih je minister Pandolfi podpisal v teh dneh in ki bodo brez dvoma oškodovali uvo: :ke in izvoznike, špediterje in avtoprevoznike. Čeprav so bili dekreti objavljeni pred nekaj dnevi v uradnem listu republike, so že vzbudili protest zainteresiranih. V Gorici so se včeraj opoldne sestali avtoprevozniki, špediterji, trgovci in in-dustrijci, da h; protestirali proti ministrovim odlokom. .......... DOBRO JE ZNATI VEČ JEZIKOV... ITALia i m Vs\ '< J . •■•j'1 ' ■r:' i . ■ ■v.fc A 'i • ,i cm 599 600«900 © © © ® V tednu pred božičem so na skoraj vseh mejnih prehodih na Goriškem namestili velike opozorilne table o novih omejitvah hitrosti za posamezne vrste motornih vozil. Table so kajpak namenjene predvsem jugoslovanskim avtomobilistom, ki v velikem številu prihajajo preko meje po najrazličnejših opravkih, po drugi strani pa bi morali biti italijanski vozniki tako ali tako seznanjeni z novimi predpisi. Nedvomno je treba ob tej priliki dati priznanje ministrstvu oz. tisti ustanovi, ki je poskrbela, da se tuji državljani, ki včasih resda radi pritisnejo na plin seznanijo z novimi omejitvami, ko stopijo v Italijo. Izraz dobre volje pa na žalost precej kvari namerna ali nenamerna spo-zabljivost. Napisi na tablah so kar v štirih jezikih, samo v slovenščini ne, to je v jeziku avtomobilistov, katerim je opozorilno znamenje namenjeno. Da je temu res tako, priča gornji posnetek, ki smo ga napravili pred nekaj dnevi na solkanskem mejnem prehodu. Z nekoliko dobre (politične) volje, bi se dala .►pozabljivost* popraviti. .. Finančne oblasti skupnega evropskega tržišča se zavzemajo, da bi prišlo do osredotočenja carinskih o-peracij za nekatere izdelke v nekaterih carinskih uradih, ki so ali niso na mejnih prehodih. Funkcionarji firtančftega ministrstva menijo, da je treba to Osredotočenje ali specia-'lika-Cijo' iiveštf’ zš Blago, ki prihaja ali gre v vse države sveta. Drugi strokovnjaki pa menijo, da gre v tem primeru samo za blago, ki kroži znotraj skupnega evropskega tržišča. Za železarske proizvode naj bi po 20. januarju opravljal: carinske for malnosti le na carinah v Trstu, Genovi, Bariju in Bresci. Včeraj je bil znan tudi dekret o tekstilnih izdelkih, za katere naj bi bile pristojne samo carine v Benetkah, Bergamu, Vareseju, Bielli, Pratu in Ci vitavecchl. V čem je novost? Doslej so uvoz niki in izvozniki lahko opravljali carinske operacije tako na mejnih prebodih kot v tovarni, iz katere je šlo, ali V katero je prišlo izvoženo ali uvoženo blago. Namestnik ravnatelja goriške carinarnice je včeraj časnikarjem tolmačil novi dekret tako, da ne bo moč več opravljati carinskih formalnosti V tovarnah. Blago naj bi se torej osredotočilo v štirih ali šestih krajih v državi. To so absurdi, ki se lahko rodijo samo v zbirokratizirr nih možganih nekaterih državnih funkcionarjev. To je velika neodgovornost in nikakor ne 'koristi italijanskemu gospodarstvu. Morda se bodo minister Pandolfi in njegovi ožji sodelavci zavedli te napake in jo bodo opravili. Vendarle Go ne zadostuje, kajti ni moč omejiti carinske formalnosti samo na štiri ali šest caj-inarnic v državi. Goriški špediterji so nam povedali, da bi izgubili precej težko pridobljenega dela v dolgih letih prizadevanj. Avtoprevozniki, ki jih je v sami Gorici nad štiristo, so izrazili svoje ogorčenje nad temi dekreti in so vprašali, od česa bodo živeli, če bodo ti dekreti obveljali. Po njihovem mnenju bi to škodovalo tudi jugoslovanskim avtoprevoznikom v obmejnem področju. Skozi Gorico gre kar precej železarskih in tekstilnih izdelkov, ki bi jih mo rali nujno preusmeriti na druge mejne prehode, če bi obveljal ministrov dekret, škoda bi bila tudi v Ponte-bi, kjer je kar 40 odstotkov uvoza sestavljenega iz železarskih izdelkov. Zastopniki gospodarskih operaterjev v Gorici so ob zaključku včerajšnjega sestanka poslali protest ne brzojavke ministru za finance Pamdolfiju, predsedniku deželne vla de Comelliju, deželnemu odborniku za prevoze Cocianniju in odborniku za finance Tripaniju, predsedniku trgovinske zbornice Lupieriju, goriškemu žuoanu De Simonu in prefektu Brassu. Avtoprevozniki in špediterji grozijo s širi j protestno akcijo, če bi dekreti obveljali, bi utrpela Gorica precejšnjo gospodarsko škodo in skoro odveč bi bila sredstva vložena v obmejne infrastrukture. gubil oolast nad ' vozilom ter zavozil s ceste v bližini gostišča. Zaradi Številnih poškodb se bo moral zdraviti 30 dni. Prvo pomoč so dali tudi 46-letne-mu Edoardu Zolji iz Gorice, Ulica Garzarolli 32. Nekaj po 17. uri se je peljjgl z vespo iz Jamelj proti Gorici, pri Devetakih pa je izgubi ravnotežje ter padel. Na srečo se je le 'Vije poškodoval. Prosveta Iz goriške bolnišnice V goriško splošno bolnišnico so v ponedeljek ponoči prepeljali 27-letnega Riccarda Tausellija i« Gorice, Ul. Balilla 17. Huje se je poškodoval v prometni nesreči nekaj minut '-j-ed polnočjo na državni cesti med Gorco in Gradiščem, ko je zaradi še nepojasnjenih razlogov iz- Prosvetno društvo «\nuiej Pas,živec« v Podgori sklicuje v soboto, 14. januarja, ob 20.30 prvi redni občni' zbor, ki bo v prostorih nove športne hale pri Madonnini. Vabljeni vsi do-mačini. Prosvetno društvo «Oton Župančič* v štandrežu priredi jutri, v četrtek, 12. januarja, ob 20. uri v Domu Andrej Budal v sodelovanju z Ženskim iniciativnim odborom iz Gorice poučno predavanje o družinski vzgoji predšolskih in šolskih otrok ali z drugo besedo: Kaj lahko napravi žena — mati doma za svojega otroka. Prosvetno društvo »Naš prapor« priredi v soboto, 14. januarja, ob 20.30 v prosvetni dvorani v Pevmi gostovanje amaterske gledališke skupin* PD «f'rance Prešeren* iz Boljunca, ki bo predstavila veseloigro .v narečju «1 X 2». Kino Gorica VERDI 17.00—22.00 «QueIli deli anti-rapina«. A. Sabato, L. Lander. Barvni film. CORSO 17.15—22.00 «1 nuovi mostri*. Omella Muti in Alberto Sordi. Barvni film. MODERNISSIMO 17.00-22.00 «11 f»-scino disereto della borghesia* Milena Vukotič in Michel Piccoli Barvni film. V1TTOR1A 17.00-22.00 «U bella Bernarda*. M. Brega in M. Giordani. Prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE 16.30—22.00 «La grand* avventura*. R. Lagan, S. Damante. Barvni film. • 22.00 «Cheyenne». Tržič PRINCIPE 17.30 Barvni film. EXCRLSIOR «Che botte se incontri gji orsi*. Barvni film. Noro Gorica in okolica SOČA »Rollerball*. ameriški film ob 18. in 20. uri. SVOBODA «Razsodba», italijanski film ob 18. in 20. uri. DESKLE «Boby», indijski film ob 19.30 DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul Carducci 38, tel. 22-68 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice. Ul. Terenziana, tel. 443-87. Prispevki Osebje in vzgojitelji Dijaškega doma v Gorici poklanjajo namesto cvetja na grob Tončke Čokove 60.000 lir za Dijaško matica NEW YORK JE TE DNI DOBIL SE EN DNEVNIK «The Trib» izšel v nakladi kar četrt milijona izvodov Težave že pred «rojstvom», pa tudi že prvi dan «na trgu» NEW YQRK — Če bi hoteli sodili dan po jutru, bi mogli reči, da se novemu newyorškemu dnov niku »The Trib* obeta lep dan. to se pravi lepo in bogato življenje, kajti prvega dne so v newyorških kioskih prodali vseh 250 tisoč izvodov, kar vsekakor ni malo, pa čeprav računajo, da »veliki* New York šteje obilnih 12 milijonov ljudi. Toda nekateri »stranski* dogodki. nakazujejo, da novi dnevnik ne ho imel tako lahkega življenja, vsaj v začetku ne, oziroma dokler se ne uveljavi, seveda »če se bo sploh obnesel*, kot je nekdo pripomnil , . . Prvi dan, v ponedeljek, so torej natisnili in fazpečali 230 tisoč izvodov, zato je vodstvo dnevnika že za naslednji dan naročilo tiskaj ni, naj naklado krepko poveča. Te podatke je sporočil javnosti glasnik časopisa Nčvvton Lawson, ki pa je že potožil nad prvimi težavami, kajti v'nekaterih kioskih, posebno na najbolj prometnih toč kali, ni bilo vse tako, kot so pričakovali., Neston Lavvscn je nod-čttal, da na primer na glavnem kolodvoru. na centralnih kioskih, kjer se časopisi razpredajo v velikanski nakladi, ,niso hoteli časopisa razobesiti. če ne bi plačali posebne tarife za razpečevanje dnevnika. In vendar noben drug dnevnik te tarife ne plačuje. Toda na tem «ze)o p ometnem križišču* imajo svoje mesto drugi dnevniki, kot na primer «Daily News» in «Nevv York Times*, ki ne dopuščata domačim to je newyorškim dnevnikom, da bi jim začeli de'ati konkurenco. Že omenjeni glasnik je poudaril, da zaradi tega niso mogli svojega lista predajati na kioskih osrednje železniške postaje, kjer bi prav go tovo razpečali več kot deset tisoč igvbdov . . . Novi dnevnik .je novvogškim bralcem predstavil v uvodniku L-eonard Salfir, torej «založniški direktor* in • hkrati, glavrii urednik novega dnevnika, ki v svojem uvodniku pravi, da je novi dnevnik «list, ki je. nastal po tisti časnikarski zaml sli. ki je kenčno dozorela*. Tildi ja, torej izrazito konservativnega republikanca, Zaman Leonard Salfir zagotavlja, da novi Ust »ne bo vezan za nobeno pobtično'stranko*, saj bi to z druge strani pomenilo, da bi hotel biti list «neodvisen». kar močno zaudarja po kvalunkvizmu, saj je neangažirlmost v današnjih dneh nrjno vodi v to smer, ali vsaj v kompiorruzem. Če je nova publikacija imela, težave z nekaterimi tržnimi centri, s kioski na osrednji železniški postaji, so bile tg težave že v naprej lahko predvidene . Preden ie list izšel, je že imel tožbo. Tožila s;a ga »Nevv York Times* ter »International Herald Tribune*, torej tisti ameriški časopis, ki ima svoj sedež v Parizu časopisa sta svojega še ne rojenega brata težila zato, ker da je kršil zakonske pred pinc o trgovini. »Glava*’ novega časopisa je namreč, zelo podobna »glavi* dnevnika »Nevv Yo-i k Herald ; Tribun?*, ki je »usahni1,* 'pred dvema letoma. Čeprav io/.ba; dveh časopisov ni uspela m je bil torej’list ', upravičen uporabljati svojo «$avo». so se v vodstvu dnevnika »The Trih* pognali v protinapad in tonili dnevnika »New*York Times* in »International Herald Tribune* za odškodnino v znesku 7 in pol milijonov .dolarjev, torej za šest milijard lir in pol; ker da sta omenjena dnevnika skušala škodovati novemu dnevniku in da sta s teni skrčila njegovo potencialno tržišče. Sodnik, ki je obravnaval prvo zadevo, se je sedaj ob protinapadu »diplomatično umaknil na zimske počitnice*. Samo ob sebi se razume, da dve publikaciji kot sta »New York Times* iti »Nevv York Herald Tribune*, pb prvem neuspehu ne bosta vrgla puške ‘v koituzp. Zato flori dnevnik verjetno ne .bo imel lahkega življenja. Vsaj kar zadeva sožitje z drugimi velikimi dnevniki. Leonard Salfir pa računa, da se bo Ust uveljavil, ker da bo naklada še naraščala, ker da gre zi praktičen* čašop s rta 72 stroncij, kdor sc z ne\vyorskimi in ameriški- za aieatfvišhp k-.hs.rvafivno infoi ml-razmerami že dolgo ukvarja, iz p:ve številke ne bo razbral, kakšne tendence ima nova publikacija. Vsekakor je novi dnevnik z6lo prikladen po svojem rekli bi žepnem formatu torej po majhnem forma tu. da ga lahko razgrn-ž v podzem ski železnici, v tramvaju, v avtobusu, torej v tistih prometnih vozilih, s katerimi se stofisrči, tudi milijoni ljudi vozijo na delo ali z. dela. Teda format še ni vse in če iz vsebine ali bežnega pregleda prvega izvoda še ne moremo so drti, kam je novi list usmerjen, nam lahko vet- pove ime glavnega urednika. I>eonard Saffir je bil namreč dolgo let desna reka in svetovalec bivšega senatorja Jamesu Bucklej- macijsko revijo*, če .1)6 hotel list ekonomsko obstati,, bo mpral pto: dati najmanj dvesto tisoč- izvodov na dan. To naklado bo v 'začetku dosegal, toda le 'dokler se" bč u-vcljavljal kot novost. Vprašanje rje, če se bo pbzrteje obnesel. Ker gre za' jutrarijo publikacijo, ima preti sebi kar krepko ktnkurt-nco, kot so »New York/nnieš*, »Tlie.pailjf, News», »The I«wPworfd*-^H »Tlie Wall Street Jouirin**',' v, pobbldah-skih • urah" "* Nevv .YFrk torej velika. Da bi bil kos noverpu konkurentu, je »Times* najavil .novo jorilp-go in sicer »šporlhi ponedeljek*, »Post* pa bo odslej prišel med bral- ce eno uro prej, to se pravi, da bo v kioskih že ob 9. ah 10. uri zjutraj, torej ob uri, ko NeVvyorčani še kupujejo dopoldanske časopise. S tem računa, da bo z novejšimi vestmi odtegnil listu «Tlie Trib» prenekaterega bralca. Ne bi mogli reči, da ima New York malo časopisov. Čeprav šteje »veliki* Nevv, York 12 milijonov prebivalcev, smo zgoraj navedli celo vrsto listov,«med katerimi so tudi časopisi z velikanskimi nakladami. Toda Nevv Ybrk je imel tudi.več dnevnikov kot jih' ima danes, saj so v zadnjih 50 letih že štirje «u-šahnili*. medtem ko je «The Trib* šele drugi dnevnik, ki se je »rodil* pa letu 1924. Če smo prej rekli, da ne moremo po prvi številki s,oditi • »Unije* dnevnika, pa čeprav nam o tem kaj pove ime gJaVpega. uredpika, fahko rečemo, da je časopis tiskan V- najbolj modemi tiskarni. Uredništvo lista-je v'Nevv Yorku. ti skajb ga pa v New Jerseyju, toda itokbpisi ne prihajajo iz,'Nevv Yorka v tiskarno .v, New\Jersey po telefonu ali teleprinterju, pač pa po posebni elektronski napravi. Rimanj ski rojak Ernest Švara je slavil svoj 80. rojstni dan Tik pred koncem minulega le ta, točneje 17. decembra 1977, je minilo osemdeset let, ko je zave-kal ha svet naš Ernest v ugledni, glasbeno nadarjeni švarovi družini v Ricmanjih. Bil je pr vorojenec zelo številne družine. Osnovno šolo ie Ernest obiskoval v domači vasi, nakar ga ie oče napotil v Tolmin na pripravnico za učiteljišče. In tako je Nešlo-tu, kot tudi pravijo Ernestu, oče nakazal pot v učiteljski ooklič. Ed dokončanem šolanju na pripravnici se je Ernest Švara napotil v Gorico, na učiteljišče, kjer je maturiral. Tu pa ga je zajela prva svetovna vojna. Ernesta so poklicali pod orozie. In današnji jubilant se je res izkazal kot »vojak in poh. Še sedaj rad pove, da so bili to najlepši časi v vsem njegovem dolgem življenju. Čeifrav je bil sposoben za bojišče, ni nikoli slišal pokanja pušk, razen enkrat toda to je bilo doma, ko je bil na dopustu. čc ga ni videlo bojišče, so ga pa videvale avstrijske vojaške bolnišnice, tako da so mu vzdeli značilno ime <švejk» Po končani vojni se je Ernest Švara vrnil domov m se 'kar po-glal v obnavljanje prosvetnega delovanja na vasi, tako da je že v decembru 1918, torej brž po vojni pripravil lepo silvestrovanje. Ko so italijanske oblasti za- vohale, kako je Ernest prekaljen, so na šolskem oddelku uigoto rili*, da ta učitelj ni za njihovo rabo in so ga odslovili. Izselil se je v Jugoslavijo in naslonil prvo službo v Gorjah pri Bledu. Odtod pa se je začela njegova pot po raznih krajih Slovenije. Prišlo pa je tudi leto 1941 in italijanska okupacija. Maja 1941 so ga fašistične oblasti v Ljubljani aretirale in odvedle pred posebno sodišče v Rim. Dve leti in pol je Ernest ŠrOra prebil po Mussolinijevih zaporih 'in se nato vrnil k družini v Ljubljano, šolski inšpektor Jeglič pa mu je odrekel zaposlitev zaradi veza nesljivosti. In Ernest Švara se je moral zaposliti drugje, nakar se je vrnil xf svoj rojstni kraj oziroma v Trst, kjer so ga pa ponovno zaprli Od tod ga je rešil upravitelj ljubljanskega gledališča Hercog. Nato se je Ernest Švara vrnil k družini v ljubija-no in 1 n nadaljeval s kulturno prosvetno dejavnostjo v raznih društvih dokler ni bil 197:. upokojen. Kol dolgoletni podja orkestra in glasbeno navdahnjen človek, podobno kot vsi Švarovi, 1? rodil svoj orkester in tudi več pevskih zborov. Osnovne glasbene nauke je sicer dobil še doma, v družini, kot mlad dijak na učiteljišču pa je bil član šolskega orkestra, doma, v rojstnih Ricmanjih, je bil pevovodja domačega pevskega zbora. Sicer pa se ni glasbi nikoli odpovedal. V svojem arhivu ima veliko dragocenih partitur, tako da je vse njegovo življenje tako rekoč prepojeno z glasbo. Sedai. ko Ernest Svarit slavi svoj visoki življenjski jubilej, mu ■’kličemo še na mnoga leta. seveda v zdravju in zadovoljstvu. M. P. .................... ........................................ „„ imtl,i„m, .................. KULTURNO PISMO IZ LJUBLJANE V bogatem programu ob Novem letu tudi Potrče v a Kreflo va kmetija» V predprazničnih dneh so v nekdanji «dolgi vasi» Ljubljani priredili kar štiri premiere - Delo znanega štajerskega pisatelja ponovno na odra . Prednovoletno razpoložena Lju-Idjana,- ki -jd je neugnana sllve-strovška volja pahnila v vsakoletni kolektivni obred želja in - voščil- za lepše, plodnejše > in uspehov • polno leto '78, je skoraj mi mogrecK' bolj v zatišju (zanimiv pokazatelj nase kulturne indiferentnosti! doživela v pičlem led nu.: ul 'ponedeljka' do sobote, kar 'štiri premierske večere. Naštcj mo jih: \ Drami Slovenskega narodnega gledališča premiera za IJCjdgssct,, lej,.,- zbujene Potrčeve J.lfamv, »Ivrcfljova krneli ja*, v „&'g«U ljubljanskem ,,pj,gqwcj'u, - A1 luuuhuve igre »Povabilo" v junici*.' v eksperimentalnem gledališču »Glej* premiera Lu/a-povega leltsta »Srebrne nitke* in, končno, v kinodvorani Union premiera uivcga. slovenskega filma »To so gadi*.' Cedadski »dan emigranta* v slikah Štiii, vsaka po svoje zanimive premiere, ki zgovorno pričajo, tla se v tej zamegleni slovenski metropoli, ki jo podolgom in počez prehodiš v manj kot po! ure, vendarle nekaj dogaja, kajpak na raznoterih nivojih, bolj in manj uspešno, z večjo ali manjšo zagnanostjo, a vendarle. Naj boljše potrdilo! da gledališke kri ze, "se pravi liste krize, ki hi onemogočala razvoj in rast "lo venskega gledališča, skorajda ni. pogovarjamo o krizi, potem jele.to treba iskati drugje, najbrž v“”n6k’i vsesplošni duhovni kliffii posameznih ustvarjalcev, v strukturah slovenskih gledaliških hiš, čeprav je že spet treba priznati, da se tudi v tem pogledu marsikaj premika, vsaj v protokolarnih manirah. Lep primer te odprtosti je primer novogoriškega gledališča, ki .je eno od svojih zadnjih premierskih predstav priredilo kar v Celju, se Dravi izven svojega ob:iaj,iega manevrskega prostora. Drug tak primer, ki urica o tem, da se vsi zavedajo neke utesnjenosti, ki jo povzročata čas in prostor, je primer petih igralcev iz Drame in MGL, ki so Poldrugo leto, ob najbolj nemogočih večernih urah. hodili na vaje v eksperimentalno gledališče »Glej* in pripravljali predstavo, ki je pred dnevi doživela svoj krst. Pa šc majhen kuriozum: ti igralci so prebili v gledališču v enem samem dnevu tudi po dvajset ur. Po dven predstavah v matični . hiši so se zatekli v pritličje ti volskega kopališča, kjer ima gledališče »Glej* že nekaj let svoj domicil. V to avanturo, zakaj šlo je za pravo pravcato avanturo, jih ni gnala nobena sla no sicer izredno skromnem zaslužku, ampak predvsem potreba, da drugje, drugače, nenavadno, v neki posebni gledališki kihni, ki se ji drugače pi-avi tudi tveganje, poskus, dvom, iskanje, avanturistična blaznost, poiščejo smisel svojega socialno-ustvarjalnega-družbenega obstoja: smisel slovenskega poklicnega igralca v slovenskem kulturnem prostoru. Lahko bi našteval še veliko podobnih primerov a obseg pričujočega zapisa me sili v to, da strnem svoje razmišljanje okoli premierskih predstav, ki sem jih prejle omenil. To pot, o «Kreflovi kmetiji* v Drami in «Povabilu na grad* v MGL, medtem ko sr- bom pri «Glejevi» predstavi pomudil prihodnjič, saj zaradi svojega resnično visokega nivoja zasluži posebno obdelavo. rane podobe slovenskega kmeta dokohčno strgala vsakršno podobo neke eksotične idilike (Golar), osnovane na domačijskem patho-su folklorne alpske romantike, je uresničil šele Ivan Potrč s svojimi tremi dramami iz Prlekije: z dramo o krizi grutarjev v e-konornskem liberalizmu (Kreftova. kmetija), o krizi gruntarjov med nacistično Okupacijo (Lacko in Krefti) “in o krizi gruntarjov v socializmu (Krčili). »Krcflova kmetija* — prva dra-iz te triMfcijoi'HMltr ef 1 Hi - emigranta* v nedeljo v Čedadu je privabil v dvorano «Kisturi» veliko Benečanov, koi kaže gornja ** kulturnem sporedu, ki ga je napovedovala Bruna Dorbold, sta nastopila tudi duet Ana in Keko ter beneški trio »Pisati hočem kmečko dramo; tisti žalostni, vesplošni bankrot našega ljudstva, posebno po dolenjskih vaseh, je nekaj tragičnega: vrši se počasi in komaj vidno, ali zato še pretresljive je. In malokdo vidi, koliko dramatičnega je v tem propadanju; ta strašila pasivnost je nekaj velikanskega.* Tako si je Ivan Cankar predstavljal v glavnih obrisih slovensko kmečko dramo, ne dramo za kmečkega človeka, kakršna se je udomačila v naši književnosti in IX) kateri često segajo naši ama terji, da bi si tako pridobili občinstvo starih mamic in tetk. ampak — kar je bistveno drugače — dramo o kmečkem človeku, ki živi v čisto posebnem, izjemnem moralnem podnebju. Cankar je to zamisel, ki jo je zaupal Kraigherju. delno uresničil v »Kralju na Betajnovi*, toda resnično sodobno sociološko psihološko realistično dramo, ki je s šablonizi- je bila napisana .januarja 1927. leta. Umetniški klub v Mariboru, ki je razpisal itdtečaf' za ižčifiia slovenska odrska dola, jo je nagradil KOt pomembno dramsko stvaritev. Saj sc je,»v družbi številnih nebogljenih neoromantičnih dramskih deklamacij, ki so se z Zadušljivo ljričnostjo in papirnatim zanosom opotekale po nesl-gurnih tleh odrske tehnike, ponujalo delo, ki je kar žehtc-lo od razbičanc dramatičnosti in resnične, nebrzdane strasti.* (Dr Vladimir Kralj, Obzorja, Maribor 1938) Mariborsko gledališče jo je seveda sprejelo v svoj letni repertoar ter jo planirajo za »Umetniški teden* v Mariboru. Vaje so normalno tekle, toda tik pred premiero .jo je ‘ban Natlačen prepovedal uprizoriti. Izgovor: Potrčeva drptjia ruši sakralne stebre slovenskega kmetstva. »Ljubljanski Zvon* je sicer kasneje priobčil prvo dejanje »Kreflove kmetije*. Drama je bila tudi na repertoarju osiješkega in skopskega gledališča, igrali je pa niso. Igra je bila prvič uprizorjena šele' po osvoboditvi v mariborskem gledališču. V režiji Milana Skrbinška so med drugimi igraii Edo Verdonik, Majda Skrbinškova, Štefka Drolčeva in Jože Babič. Po več kot štiridesetih letih od nastanka in tridesetih od prve mariborske krstne uprizoritve je Potrčeva »Kreftova kmetija* ponovno na repertoarju slovenskega gledališča — to pot Drame SNG v Ljubljani. Projekt umetniškega vodstva Drame, da uvrsti v svoj letošnji program to, našemu sodobnemu estetskemu in družbeno moralnemu okusu, že nekoliko odmaknjeno dramo, je bil kar najbolj ambiciozno zastavljen, predvsem v izbiri sodelavcev. Uprizoriti »Kreftovo kmetijo* danes (po dokaj ponesrečenem poskusu kranjskega Prešernovega gledališča, ki je v treh zaporednih sezonah uprizorilo celotno Potrčevo trilogijo o Krefiih v izrazitih neoromantično-naturalističnih tonih), pomeni predvsem zgodovinski obračun s časom, ki ga niti naša velika revolucija ni mogla do kraja prezračiti, saj se materialni predvsem pa moralni inventar našega podeželana v svojem bistvu ni veliko Spremenil. Pa še nekaj: ko danes gledamo to zanosno napisano dramo takratnega mladega revolucionarja Potrča, se nam vse bolj in bolj vsiljuje misel, da je velika gospodarska kriza med obema vojnama m kot posledica te vprašanje o upravičenosti obstoja gruntarske posesti, se pra vi izhodiščni motiv »Kreflove kmetije*, postavljen veliko bolj v ozadje, kot bi se zdelo na prvi pogled. Bistvenejši se mi zrli moralni odnos, ki ga Potrč razvija v tej drami, namreč odnos med starim svetom, ki ga predstavlja vaški mogotec, sedaj že propadli in zapiti gruntar Krefl, in novim svetom, ki ga zastopa njegov sin Ivan, mlad študent, ki se je navdušil za socializem. Oba svetiva sta z neverjetno svežino projici rana tudi v naš svet, v naš zdajšnji družbenomoralni prostor, saj je bitnostni problem »Kreflove kmetije*, neprimerno sočnejši od družbenopolitičnega. To tubiornottiibi jevsko dilemo zastopa — to pot dokončno — prav študent Ivan ali če hočemo iti v prispodobo: mlada povojna generacija na Slovenskem, ki sicer ni doživela strahot svetovnega klanja, jih je pa zate zelo globoko občutila na lastni koži, v nenehni konfrontaciji s tistimi, ki so «to datfiosbooMl zdaj na so vsi, eni in dnigi, onemogli ob korenitih družbenih spremembah, ki jih ne prinaša sama naša stvarnost, ampak ves čas nasploh. Ta nenehen občutek, tako plastično izrisan v »Kreftovi kmetiji*. da je sicer treba obsojati, nastopati proti starokopitnosti na eni in proti prevzetnosti, razsipnosti, trdosrčnosti na drugi strani, da pa si hkrati vsi. mladi in stari, žehmo nazaj med zasnežene vršiče, kot bi dejal Ibsen, k intimi, ki jo prinaša mirno in udobno življenje našega časa. Skratka huda. obvezujoča dilema eksistence nasploh, ki zadobiva v tem Potrčevem narobe idiličnem svetu, še večjo težo, moč in odgovornost. (Nadaljevanje sledi) S. V. TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 15.30, 18.00, 19.00 Potočila; 7.20 Dobro jutro: 7.45 Pravljica za dobro ju tro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; , 9.05 Skladatelj dirigira; 9.30 Prehrana in zdravje; 9.45 Glasbena mpdigra: 10.05 Koncert; 10.35 Ljudje in dogodki; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji; 12.10 Pojmo po naše; 13.15 Slov. ljudska glasba; 13.35 Melodije; 14,10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Kličite Trst 31065; 16.30 Otroci pojo;1 17.05 Deželni solisti; 17.30 Glasbena panorama; 18.10 «Josipina», radjjska igra. KOPER 7.30, 8.30. 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Glasbena galerija; 9,20 Poje Fausto Leali; 9.32 Kim: svet mladih; 10.00 Z nami je . . .; 10.10 Otroški kotiček; 10.32 Mini juke-box: 10.45 Glasba in nasveti: 11.00 Poslušajmo jih skupaj; 11.32 F’ree show; 12.10 Glasba po željah; 14.00 Samoupravljale«:; 14.10 Ital. zbori; 14.33 Melodije; 15.00 Trenutki kulture; 15.10 Popevke; 15.40 Glasbeni program; 16.00 ■ Pismo iz . . .: 16.40 Glasbeni notes; 16.45 Med zamejskimi rojaki; 17.(K) Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; ,18.00 Progresivna glasba;. 18.35 Iz opusa velikih mojstrov; 20.00 Zbori; 20.32 Rock party; 21.00 Jazz; 21.32 Glasbeni spored. RADIO 1 7.00, 8.00, 13,00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno pre bujenje; 8.50 Popevke; 9.(K) in 10.35 'Vi in jaz; 11.00 Strnjena opera: 11.30 Popevke: 12.05 Par besed; 12.30 Ena dežela na enkrat: Kam-pani.ja; 13.30 Glasbeni program z Mariine Frej; 14.05 Mojstri jazza; 14.30 Oddaja za prosti čas: 15.05 Zgodovina ustave; 15.45 Prvi Nip; 17.10 Jazzovska srečanja; 17.30 Vdova, pripoved: 18,00 Rim v 17. stoletju; 18.35 Glasbeni spored; 19.35 Večerni programi; 20.15 Orkester lahke glasbe; 20.35 O kmetijskem vprašanju; 22.00 Srečanje z Ines Carmora: 22.30 Naj govorimo?; 23.15 Lahko noč. SLOVENIJA 3.00. 6.00, 7.00, 8.00, 9,00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00, 22.00, 23.00 Poročila: 5.15 Danes za vas; 6.20. Rekreacija: 6.50 Dpbro jutro, otroci!: 7.20 Beseda na clanašpji dan; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Pisari svet pravljic in zgodb; 9:25 Zapojmo pesem: 9.40 Samoupravljanje s temelji marksizma; '10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?: 10.45 Turistični napotki; 11.03 Po Talijinih poteh; 12.10 Veliki zabavni orkestri: 12,30 Kmetijski nasveti; “12 40 Pihalne godbe: 13.20 Zabavna glasba: 13.30 Priporočajo vam . . .: 1.4.05 ,Obl iz ** olmsRoper virih ljudske glasbene' hullure;' 14,3(U3!a*bA• fto.MM: ,15..3.0 Gtos-‘ beni intermezzo; .15,45 Spomini in pisma S. Kosovela: Pisma Petru Martincu: 16.00 Loto vrtiljak: 17.00 Studio ob. 17.00; 18.05 Utrinki iz svetovne zborovske glasbe; 19.20 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Mojrnir Sepe: 20 00 Koncert iz na šega studia: 22.20 S festivalov jazza: 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe: 0.C5 M. de Falla: Noči v španskih vrtovih; 0.30 Za poznei plesalce: 1.03 Zaprite oči in poslušajte; 2.03 Note v ritmu; 2.30 Komorna glasba Anlonina Dvoraka; 3.03 Kaleidoskop zabavnih melodij; 4.03 - 4.30 Lahke note velikih orkestrov. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti, vzgojna oddajš 13.00 človek in zemlja: IBERIJSKI POLOTOK 13.25 Vremenska slika 13:30 DNEVNIK in Danes v pori« mentu 14.10 Nemščina 17. (KI Ob petih z Romino Pomel 17.05 Vlakec: PRAVLJICE IN IGRICE 17.20 Esprit, revija za Evropo, oddaja 18. (KI 'Argumenti, vzgojna odtw 18.30 Mali Siam, glasbena oddaj* 19.00 Dnevnik 1 - KRONIKE 19.20 Happy daps Dobrodelna predstava, T' film 19.45 Almanah in Vremenska slika .20.00 DNEVNIK 20.40 Kriminalni genij Mr. derja, film / 21.35 Matek 22.15 športna sreda _ Bologna: Košarka: Simiču11 — Barcelona Ob koncu DNEVNIK, Da»<‘ v parlamentu in VremensV slika Drugi kanal 12.30 O tem govorimo Kulturni lednik 13.00 Dnevnik 2 — OB 13. URI 13.30 Nebo, vzgojna oddaja 17.00 Program za mladino 4 OTROCI IN 13 TISOČ OV1 film 17.25 11 dirigibile 18.00 Laboratorij 4 Novo vzgojno vprašanje 18.25 Iz parlamenta in Dnevnik — športne vesti 18.45 Dober večer s . .. Tat?1 nom & C. DRUŽINA ADDAMS, risan*1 TARZAN. GOSPOD DŽUNGLE Vremenska slika ■ .. 19.45 Dnevnik 2 - ODPRTI ST1 DIO 20.40 Ubogi vojak, 1. nadalj. j , 21.45 Beležke o tovarniškem n*" 22.45 Snemamo v Rimu Ob koncu DNEVNIK 2 ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA ^ Ljubljana 9.30 in 12.00 TV v šoli 17.15 POROČILA. 17.20 K. Kovič- POGUMNI p' DALEČ, nanizanka . 17.35 Južnoameriški Indijanci, f 18.(K) Obzornik 18.10 Komunist mora, biti vzor, delavcem ' ^ 18.45 Zlati vek zborovskega P® nanizanka 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Film tedna: Spominjam 5‘. . 22.05 Miniature: Barjanska bd^ _ 19.3.7'T)/ras7a kotiček 2(V.,R"DN'EVNIK 20.35'HIŠA OB REKI, film . Režija Fritz Lang, v o'* pa nastopajo Louis Hay*' Doroty Patrick, Jane Wya_ 22.05 Rojstvo «viteza», športni ' kumentarec Zagreb 18.15 Nahrbtnik poln spominov* dok. oddaja 19.00. Kratek film 19.30 DNEVNIK 20.00 Prosta sreda 22.15 šahovski komentar ŠVICA 18.40 Ameriški Indijanci 19.55 Kulturna beležnica 20.45 Medicina danes 21.45 Claire, film >fr ........................................................................................................................„„n"* , ANDREJ ŠAVLI: VRSTA SKOZI Č Al Obrazi koprsko-goriške generacije slovenskih učiteljev (1875 - 1909 LXIII. MIROSLAV PRETNER, rojen v Ljubljani leta 1871, je maturiral na ljubljanskem učiteljišču 1892. šel je v Trst na osnovno šoto Družbe Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu, od leta 1896 je bil ravnatelj drž. pripravnice za srednje šole v Trstu. Po prvi vojni jc bil vodja dekliške in deške manjšinske osnovne šole v Ljubljani. po letu 1920 šolski nad zornik v črnomaljskem in kamniškem okraju ter v okraju Ljubljana - okolica. Leta 1934 je še živel kot upokojenec v Ptuju. V Trstu je Pretner deloval v kulturnih društvih. Posebno aktiven je bil pri tržaški podružnici Slovenskega planinskega društva. V Planinskem vestmku (1. 1910) je objavil spis Polet v Beneško Slovenijo. Pisal je šc v druge liste, največ v Edinost. Med prvo vojno je sodeloval pri sestavljanju ljudskošolskih beril za Primorsko. KAREL PRIBIL (1877-1944), rojen v Brežicah in umrl v Brestanici (Rajhenburgu), je bil maturant (1898) mariborskega učiteljišča; napravil je izpite za meščanskošolskega učitelja. Uči-teljeval je v Limbušu, na Dunaju, pri Kapeli, v Črešnjevcu, na vadnici učiteljišča v Kopru, bil je šolski nadzornik za Lošinj, Krk in Volosko, nato profesor na učiteljišču v Kastvu in nazadnje na' ženskem učiteljišču v Mariboru. Leta 1934 je še živel kot upokojenec v Mariboru. Karel Pribil je bil zelo delaven pedagoški pisčc. Največ jc pisal v Popotnika, Učiteljskega tovari -šd, izdal knjižici Šola in dom zlasti glede na roditeljske večere 1 in II (1907, 1906), skupaj z Jankom Bezjakom sta napisala učbenik Vzgojcslovje s temeljnimi nauki o dušeslovju za učiteljske in sorodne šole (1923): prevedel je neke stvari iz češčine in angleščine. J0 1 j t n t JOSIP PRIJATELJ, rojen leta 1877, je obiskoval ljubljansko u-čiteljišče in maturiral leta 1898. Na Goriškem ga srečamo kot nadučitelja na Grahovem, v Drcž-nici, kot učitelja na pripravnic* v Kobaridu, na vadnici moškega učiteljišča, ki je delovala v Šolskem domu v Gorici. Leta 1934 ga srečamo kot ravnatelja meščanske šole v Ormožu. Na Goriškem je Prijatelj bogatil ljudske šole zlasti kot pedagoški praktik in snovalec učnih zbirk. Na učiteljskih konferencah je predaval o zbirkah učil za ljudske šole. V tolminskem o-kraju je zastavljal program, po katerem naj bi se ustanovila na-biralnica za prirodnine in druga učila. Namen nabiralnice je bil. opremiti s potrebnimi učil* vse ljudske šole v okraju. V ta namen naj bi zbirali domače in tuje prirodnine, obrtne in umetniške izdelke, sestavljali 'z njih najprej zbirke učil za domače šole, odvečne primerke pa zamenjavaj z nabiralnicami drugih okrajev in dežel za učila, ki jih doma ni mogoče zbrati. Zbiranje učil naj bi bilo poverjeno odseku, v katerem bi delovali agilni učitelji. V Prijateljevih predavanjih in načrtih je čutiti odmev na to vrstno aktivnost vipavskega učiteljstva, zlasti Edmunda Čibeja, nadučitelja na Dolu nad Ajdovščino. Josip Prijatelj Je' avtor mavčnih odlitkov reliefa tolminskega okraja, kj so ga baje imele , večje šole na Tolminskem. Ej r 1945 je bil na šoli v Podri«1, še dobro ohranjen tak relKfl j ga' danes hram osnovna šoto Tolminu kot lep spomin na Cj jateljevo dejavnost na Goriči IVAN VRščAJ je maturiraj ljubljanskem učiteljišču leta 1 > J pozneje je opravil izpite -'<» jf ščansko šolo. Pred prvo vojn0.,;5 med vojno jc bil ravnatelj <*c,j šole Družbe Sv. Cirila in da pri Sv. Jakobu v Trstu- J končani vojni je služboval v ™ veniji. Leta 1934 je še živel upokojeni oblastni šolski n®1 nik. v Ljubljani. i 6. KOVALO SE JE JUGOSLOVANSKO BRATSP Koper kot sedež učiteljišča katerem so se šolali učitelji jj venske, hrvatske in italij^ j narodnosti, gotovo ni ustrezal, j Bil jc cel kup činiteljev, 'tlJ bolj zavirali kakor pospešuj , normalni kulturni razvoj in : mladih intelektualcev. Vendar je imelo koprsko ljišče LES DIABLERETS - Če v letoš-jem moškem tekmovanju za sve-.yru smučarski pokal velja «pra-j ds je prvo mesto v slalomu veleslalomu oddano že vnaprej ®du Stenmarku, potem je položaj ženskem delu tekmovanja povsem eugačen. Tu namreč ni nobene tek-movalke, ki bi tako izrazito prevla-”Vala na vrhu lestvice in zato ima-n° na tem tekmovanju na prvem ??tu eno, na onem pa drugo ime. * včerajšnjem drugem veleslalomu Diableretsu, v Švici, tako domačinka Lise Marie Morerod ni po-^ vila svojega uspeha iz prvega dne. stil V prvem spustu je namreč izpuli,JLneka vrata in je ostala brez vrstitve. S tem je olajšala delo enzlovi iz Liechtensteina, ki je bi-v prvi vožnji je]e jesta, v drugi Jjf J® s fantastičnim spustom dose-„,a,kar 1”25 boljši čas od drugo-UVrsčene Serratove. Skupna lestvica obeh voženj: t J; en zel (Liecht.) 2’52' Kascrer (Av.) ?■ Serrat (Fr.) ’• Epple (ZRN) Solkner (Av.) S- Eischer (ZDA) L' ,P„el«i (Fr.) o ™oser - Proll (Av.) 2’52’ ’77 2’53”85 2'54"24 2 54”31 2’54”53 2'54”60 2’54”65 2’55"06 2’55"2fi 2’56”60 2’56”93 2’57”59 2’58”64 2’58”96 2'59”28 Nelson (ZDA) &°rsey (ZDA) • Giordani (It.) U GnLersatter (Av.) Debernard (Fr.) Kreiner (Kan.) • Matous (Iran) Lestvica za ženski svetovni po-1 u' P° tem tekmovanju taka: ™oser - Proll (Av.) 93 “■ Wenzel (Liecht.) 87 4 Morerod (švi.) 65 • Kaserer (Av.) Nadig (švi.) f oerrat (Fr.) 50 q ®PPle (ZRN) in Nelson (ZDA) 47 in jolkner (Av.) 45 ' L>e Agostini (Švi.) 34 "f® zdaj še ekipna lestvica (v o-klepaju prvo število za moški, 2. Švica 3. Italija 4. švedska 5. ZDA 6. Liechtenstein 7. ZRN 8. Francija 9. Jugoslavija Kanada 269 (113+146) 170 (168 + 2) 150 (150+ 0) 134 ( 72 + 62) 127 ( 34 + 93) 124 ( 28 + 96) 83 ( 54 + 79) 24 ( 20+ 0) 24 ( 13+ 11) NAMIZNI TENIS V PRIJATELJSKEM SREČANJU Poraz Krasovih mladink v Ljubljani Krasova cL Ha so v četrtek odi-- ala v Ljubljani d . . prijateljsko srečanje proti tamkajšnji Olimpiji. Prve štiri igr.-.Ike in sic::- Darma Purič, Sonja Doljak, A.'e- Furlan in Damjana Sedmak so re avtomatično kvalificirale n;, novoletnem turnirju. Za določita z j .te igralke so Nevenka Škrlj, An'ca Rebula, Ves-ra Doljak in Nataša š' ' ki so se uvrstile na novoletnem turnirju med prvih osem, digrale nr ih' : turnir. Zmagala je Anica Rebula. Srečanje v Ljubiji > bilo brez dvoma zanimivo, a «bela-ideče» so morale priznati, da mr i ljubljanska ekipa trenira vsak dan in ima veliko več izkušenj, kar priča tudi rezultat, čepr../ so i.nele Kraševke precej Leme, se niso zbale močnih udarcev Ljubljančank. rTdo ter požrtvovalno so vztrajale, da so iztrgale dve zmagi nasprotnicam. Ti dragoceni točki tla si zasluženo priborili Darma in Alenka in sta s tem zadovoljili tudi trenerja. Anica R. in Darma P. KOŠARKA V ZADNJEM PRVENSTVENEM KOLU Neučinkovita igra naših mladinskih peterk Zmagali sta le naraščajniški vrsti Doma in Kontovela - Kadeti in mladinci odpovedali MLADINCI 51:58 Polet — Juventus (21:28) POLET: Danev 15 (3:10), M. Pic-cini, Benčina 13 (1:5), Sosič (k) 9 (1:3), Vitez 14 (0:3), Kerpan, Volpi, Bratož. Poletovi mladinci so v nedeljo utrpeli že tretji zaporedni poraz in s tem praktično izgubili vsako možnost, da bi napredovali v finalni del prvenstva: tokrat pa lahko povemo, da je bil poraz povsem zaslužen, v nasprotju s tem, kar se je zgodilo v prejšnjih dveh tekmah, ko so porazoma krepo botrovali sodniki. Po-letovci si, kljub porazu, proti močni ekipi Juventusa res nimajo kaj očitati: igrali so izredno požrtvovalno predvsem v obrambi, kjer so po- ItMMilllllltllMIIIIIinilllllllllllllMIIIllllIMmilllllMIlItllllllltmimfllllllltlllllllMIIIIIIIIIIIIIIIItlllllimilllltllllllMIIMtntmfllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIHHlIll NOGOMET V RAZNIH MLADINSKIH LIGAH Breg zanesljivo premagal Gaj o Naše ekipe se v preteklem kolu niso posebno izkazale . drugo pa za ženski SP): *• Avstrija ZAČETNIKI Gaja — Breg’ 0:4 (0:1) GAJA: Žagar, Tome, Miloš * > mančič, Milkovič, Kalc, R„bert Križ-mančič, Kovačič, IL Fabio Kalc. BREG: Milkovič, Tedesco, Žerjal 64 I., Grgič, Pučn. Cervadei, Tul I., 54 Lovriha, Mondo, Žerjal IT., Tul II. «Mladi» slovenski derbi med Gajo in Bregom re je končal z zmago postov iz B: egi kar s 4:0, kar jasno dokazuje | remoč Brežapov, ki se uvrščajo med močnejše ekipe prvenstva in je trenutno na visokem delu lestv+e. Dcmač :-.i, l i so utrpeli visok poraz so zaigrali do' (čeprav ""»Ml,, 469 (236 + 233) ""■iMMmiliiMiiiiittiiiTiiMiifMiliiiimitiiifimiifiiimiiiiiiiiiiiuitniiiiliiliiiiiliiiiliniliiiiniiiHiiiiii smučarski skoki JUTRI ZAČETEK V TRBIŽU TURNEJA TREH DEŽEL Prijavilo se je že več kot šestdeset tekmovalcev tra+‘i se L° prilela v TrL j 10. tje5pic‘onalna skakalna «Turneja treh "ad Rii Za kate’J s« Je rrljavilo že skakalcev. Na t: i tekmovali ne bo najboljših tekmovalcev, 'etn° Pred nedavnim zr' Ijučilj novo- 1.F pJl|°lturne)o Intersport. je pa važna r ,, nja predvsem za mlajše yij števd' ' k' 'c’.oslej ni: j nrišli v no-i “j i,or 28 nastop na važnejšem novolet- Pin\ kmov8njU- Ir • nsk(> bodo zastopali mir. L sl.a-di v reprezentanci CSPbo tu-iw na?i Jiri Račka, 1 ': sedaj tre-na3to -dc Ser.eracije, SZ je javila c,vt°P rtirih manj znanih tckmoval-b,>]', z najboljšo rcore nntanco pa ji jn(nast°rili edi, ki jih na tume- *astierR’W: nismo videli. Do’ :o ' > kat„rPan° tudi avstrijsko moštvo, v Sebi,.?? '2j;,0:ajJ ska! alei . t p at)l, Bachier, Inr.auer in Punng. za av ti skakalci so glavni favoriti, bdi n mesto pa se bo potegoval riovai »da.i Norl i. Itali' nsM tek-.. rv>oge “ t,fiecar se bc ' > morali zadovolji- S že več let nimajo vidr ,še radi -,na Podobnih tekmovanjih, za-t, , ,ei=ar se bc 'j morali zadt""'1"’. jz l^ramnejšimi uvrstitvami. 1; v \,oiia se L+' j skakatoi prer. i- v H r‘~or, kjer b: ’.j tekmovali sobot ' J ,0) tmzT10' 11.. tur.-ja p . se bo za-ku, pa v "■etleljo 15. t.m. v Belja-bofU ,as Pa je tekmovanje v Mari-, nja ae v dvomu (zaradi pomanjka-j/ dj bone"aL e ga do jutri zvečer vel' ‘a0vatl?ftpadl° vsai r"t cm, la tek ' v Planici. 3- AMATERSKA LIGA A Spodrsljaj Sovodenjccv aV sm,oa - Sovodnje 2:1 (1:0) V LlJODNJE: R. Peteja-. Butkovič, ! rUn’ Pel vrvi ček, Kovic, Pete- jan, Ferfolja, Butkovič, Corazza, P. ric.on: -, T,. Da so Sovodenjci med čitnicami pomanjkljivo enirali, to re 'j tudi v tekmi z Azzurro poznalo. Kljub temu pa je bilo src"" '•> dokaj izenačeno, saj tudi nc- etaši Azzur re niso pol' ^.li zanesljive igre. Do mačini so se prvi odali v napad, a Sovodrnjci so dobro reagirali, vseeno pa je Azzurri v prvem, polčasu uspe’o povesti. V 18. minuti d.p. j' Azzurra dose gla gol. Sovodenjski rratar, mladi Peteja.i je pri tem ime' do’ aj smole, sicer pa g: j oceniti njegovo igro kot pozitivno, še | osebno zato, 1 :r je -vič 'branil sovodenjska vrata. Sovodenjci j po dru m prejetem golu navalili na vrata domačinov, a žal. so zmanjšali razliko na 1:2 le v zaanji minuti, tako dt n p .:::la-lo več ' ^sa za izenačenje D. FINALE KANDIDATOV ZA SP Korčnoj osvojil sedemnajsto partijo BEOGRAD — Šahovska velemojstra Spasski in Korčnoj sta včeraj zaključila sedemnajsto prekinjeno partijo finala kandidatov za svetovni naslov. Po 57. potezah se je Spasski predal in Korčnoj se je z osvojeno točko močno približal zmagi. Sedaj namreč vodi s 9,5:7,5, za zmago pa mu zadostuje le točka. Osemnajsta partija bo na sporedu danes, bele figure pa bo imel Spasski. so stopili na igrLče z devetimi igral-c ) le v prvem polčasu, ko so gostje zaključili polčus z minimalno razliko 1:0. Poraz gajevcev je bil to j ncV > žen in po odr.-.oru so prišli Brežani do izraza in na koncu so kar štirikrat premagali vratarja Žagarja. d.gr. KADETI Primorje — San Marco 0:1 PRIMORJE: Adamič, Čok, Ver-ša, Timeus, Sinatra (Bezin), Ga-brielli, Terčič (Lanza), Milič, Clau-dio, Persi in Albi. Na domačih tleh so morali kadeti proseškega Primorja kloniti z minimalnim rezultatom razmeroma šibki ekipi San Marca. Čeprav bi Pro-sečani v tej tekmi zaslužili vsaj remi, moramo reči, da ekipa tokrat ni zaigrala dobro. Vezni igralci so vse preveč zadrževali žogo na sredini igrišča, tako da je imela napadalna vrsta skozi vso tekmo zelo malo uporabnih žog. Obramba pa je bila ob preveč priložnostih zelo negotova. Ta negotovost je drago stala «rdeče-rumene», saj so sredi drugega polčasa gostje dosegli častni gol prav zaradi napake proseške obrambe. Šele po prejetem golu je Primorje skušalo bolj« organizirati svojo igro in se je podalo v napad z več pobude, toda brez uspeha. H. V. NARAŠČAJNIKI San Marco — Juventina 9:0 (2:0) JUVENTINA: Rusjan, Makuc, Štur. i, Marcolina, Devetak, Mervič, Doljak, Cardesc.i . .nato, Lepore, Probazza. Na tujem igrišču so na, —Ojniki •Tuventine nepričakovano lz, bili s katastrofalnim rezultatom proti močnejši ekipi San Il-rca. 'o-rdeči* rj bili kos nas- tniku le v prvem polčasu, ko so s hitrimi protinapadi večkrat ogrožali vrata domačinov. V drugem olčasu pa so mladi Štandrežci popolnoma odpov: ali in domačini so, c i veda, prišli do ostalih olov brez večjih težav. Naj omenim da je J' ventina igrala brez Venčes’ Deveta!., in Lebana. Prvič pa sta branila štandrc".e barve Doljak in Robazza iz Št. Mavra. Bip Fossalon -r- Mladost 2:0 (0:0) FOSSALON: Benolic' Beacovich, Tognon, Ferrazzo, Bene" :u, Sain, Iacumin, C-zziol, C.Lenaro, Savian in Llorsut. MLADOST: Sandi Gergolet, Jarc, Dario f-rgolet, David De\-lak, Lakovič, Lucija.. Frandcli. Zvonko Frandolič, Edvard Gergol. , Gerin in Lavre-' SODNIK: Viale iz "Tržiča.- Naraščajniška ekipa deberdobske Mladosii je v nedeljo v gosteh izgubila z enajsterico iz Fciaalona. Naši fantje so šli na to sreča ■ po nekaj koristnih izidih, upali so celo na zrnato, a na igrišču 11 so kar ^ .o odrezali. Prvi polčas pa je bil l.ljub vsemu v rokah naših fantov, neprisebne H naših napadalcev je . 'ila domačine pred golom. Naši fantje niso v drugem polčasu več zgradili niti ene priložnosti za gol. Obramba je popustila na celi črti, saj je 'dobila dva zadetka. Tudi sredina igrišča je popusti a. Proti takemu moštvu res ni imel F jrsalon t:'kega dela in j- zasl’ "er.o osvojil c’ a tx..i. F. G. vsem onemogočili nevarne nasprotnikove strelce. Tekmo so izgubili v napadu, kjer se je krepko poznala odsotnost režiserja Pavla Ferluge, ki ga je žveza izključila za tri tekme, tako da ne bo mogel igrati praktično do konca prvenstva. Poleg tega je Boris Vitez zašel v neverjeten črn dan v metih na koš, tako da je dosegel zanj res smešen izkupiček točk. Pri poletovcih bi omenili odlično igro Valterja Sosiča in Davida Benčine, vendar bi še enkrat pohvalili celotno ekipo za borbeno igro v o-brambi. ■ Sergij Tavčar Ifalsider — Kontovel 104:77 (43:40) KONTOVEL: Ukmar 6, Perini 6, Cernoli, Starc 14, Marko Ban 38, Valter Ban 6, Prašelj 7. PROSTI METI: Italsider 14:23, Kontovel 17:27. Dvoboj je bil zelo zanimiv in predvsem v prvem polčasu je igra zadovoljila številne gledalce. Končni rezultat naj ne vara; kajti še v 32. minuti je bilo stanje skoraj izenačeno (70:65). Kot že rečeno so v prvem delu morda naši fantje prikazali doslej najboljšo igre. Dobro so branili najprej mož moža, bolje pa so se proti dobrim tržaškim posameznikom odrezali v coni, tako se je prvi polčas končal skoraj z izenačenim rezultatom. V nadaljevanju pa se je izkazalo, da je kon-tovelsko moštvo y tem prvem polčasu potrošilo tudi mnogo moči, tako so Kontovelci začeli • igrati precej slabše. Kontovelska peterka svoje igre ni znala več reorganizirati in to je šlo vse v korist Italsidra. -Is-, KADETI Breg - Inter 1904 56:112 (19:58) BREG: Male, Zobec 6, Pertot 6, Barut 34, Pasir. > Labiani, Slavec tllHIIMHIIIIIIimillllIttllMtIIHIIIItIMHIIIIIIIIMIttliiiiiiiiiiinMIlfcilllllllMIIIIIIIHUlllllllltlllllllllIHMMHIIIIIII KROS NA HUDEM LETU KOLESARJI TEKLI IN NABIRALI SILE Adriinega krosa se jc udeležilo 32 tekmovalcev športno druš.vo Adria je pri.— i* lo v nedeljo na Hudem letu uspelo tc—ovanje v teku čez drn in stm, katerega se je udeležilo skupno 32 tekmovalcev. Nastopili £ > v a vnem kolesarji, ki se pripravljajo na novo tekmovalno sezono in so izbrali vr.to krosov kot atLLi.j pripravo za na stope na l+.e Tekrr+rici so bili razdelj.il v štiri kategorije. Naj-mlaj.U — mlaLnci — so na.topili na 3.300 : 1 ->v dolgi ’ i, najboljši pa je bil tu Koprčan D. Bernardi, i.i je zmagal z izdata.., prednostjo; poudariti pa j. treba, da l' bil do-b.a trj leta starejši kot d. 'ouvršče ni Bevilacqua. . :dtcm ko je imel najmlajši, Bonči, le dvar.ajst let. V' kategoriji s.arejših kolesarj.v je na rrogi 6.600 metrov zmagal Tržačan Bandelli s skoraj i 'nuto naskoka pred tm:.'.:rskim kolesarjem Ceschio. Tekmovanje je bilo vseskozi izredno t '.eno vsi tekmovalci pa so prikazali zadovoljivo pripravljenost pred začemom dirk. \ tSTNI PED MLADINCEV (3.300 metrov) L De Bernardi (Koper) 12'54” 2. Belilacq. i (UCT) 14'42" 3. Boscolo (C itur) 15’39” 4. Batič , dria) 1621” 5. Caooanni (CUS) 17’OiT 6. Zigante (Cottiu ) 17’17” 7. Bonanno (Adria) 18 - ■ 8. Benci (Adria) 19’3o'' ' \ T.TTNI RED ČLANOV (3.C j metrov) 1. Bandelli kat. A — (CTVj. j 75’53” 2. Ceschia kat. A — (Ped. TS) 26’50” 3. Renko kat. A - - (Adria) 27’52” 4'.' Bonanno kat. C -- (Adria)'28'56" 5. . 'evilacqua kat. B — UC' > 28"36" 6. Kraljec kat. A — (Koper) 2910" 7. Ruzzier kat. A - (Adria) 29T0” V rosam,. .. kate">r'jah se ta- ku na r' va tri mesta uvrst ": kategorija A: Band '., Cescliia, Renko L tegorija B: i'-vilacqua, Lorenzi, Tonetto kategorija C: Bor.amv, Muran, Man-drica:'o. ' T. P "'.r 6, Meneghettj 2, Debemardi, čok 2. PM; Breg 8:14 , V prvem kolu prvenstva kadetov je Breg doma po predvidevanju visoko izgubil z 1..te.jem 1?34. Našim fantom je bil predvsem u-soden prvi polčas, ko i je zajela trema. V tem delu so namreč Brežani zbrali le b. 'h 19 točk. Na srečo pa so «plavi» v drugem polčasu oolje žanr:’;, in predvsem se je izkazal Robert Barut, ki je bil s 34 točkami najboljši -str 'ec. Bor — Ferroviarlo B 48:64 (19:30) BOR: Bajc, Mazzucca (k) 2, Dovgan 17, Mesesnel 10, Pegan, Brana, Slobec 10, Koren 9. PROSTI METI: Bor 12:27. Prva tekma borovcev v prvenstvu kadetov se je končala s hudim porazom naših fantov. Bolj kot poraz pa je zaskrbljujoča slaba igra splavih*, ki so bili skozi vso tekmo zelo zmedeni. Slabo so igrali v obrambi, kjer so puščali nasprotniku vse preveč lukenj. Igra v napadu je bila nevezana. Nezbranost splavih* je bila očitna tudi pod koši, kjer so borovci zelo slabo skakali na odbite žoge. Nasprotnik je tako stalno večal vodstvo, pri tem pa mu je v veliki meri pomagal tudi sodnik, ki je z začetniškimi napakami izredno oškodoval predvsem naše fante, ki so zaradi tega postajali živčni. Posledica živčnosti je bila še slabša igra, tako da je bil poraz res neizbežen. Upajmo, da bodo splavi* v nasled njih tekmah svojo igro izboljšali. Meko llfllll IIII tiiMll IIMI lili lili KOŠARKA V KORACEVEM POKALU Tesna zmaga Cibone Zagrebčani so doma premagali milanski Cinzano Cibona — Cinzano 88:87 (44:47) CIBONA ZAGREB: Perovič, Petrovič, 13, Ljubojevič 18, Pavličevič 4. Rukavina 2, Avberšek 15, Knego 24;, Sikirič. Moffardi.., Dogan, Na-kič 12. ^ CINZANO MILAN: ..’Antoni 14, F. Boselli 2, D. Boselli 4, Ferrucini 8. Hanse.i 30, Vecchiato 2, Galiineri, Bianchi 2, Friz, Silvester 25. V sinočnjem srečanju Koračevega pokala D skupine je po izredno napeti, in v zadnjih minutah celo dramatični tekmi domača Cib premagala u„anski Cinzano. Milančani so v.začetku s statično igro nekoliko spravili v težave domačine. V drugem delu tokme pa je Cibona igrala bolj agret '. no, priigrala si je lažjo predr: t, ki ja je tudi obdržala do kraca tekme. C SKUPINA V tej skupini je sinoči v Milanu domači Xerox premagal beograjski Beko s 97:83 (46:41). Daleč najboljša na igrišču sta bila Američan Jura in beograjski center žižič, ki sta oba dala po 36 točk. POKAL POKALNIH PRVAKOV PreortaLh oseftV ekip',1 ki so se u-vrstile v finalni del košarkarskega pokala pokalnih prvakov, bo danes odigralo 1. koI6'tega dela tekmovanja. Italijo zastopata v tem pokalu dva pre Istavnika, Gabetti in Sinu-dyne, Jugoslavijo pa reški Kvarner. Oba italijanska predstavnika bost i 1. kolo odigrala na domačih tleh: Gabetti s 'rancoskim Caenom, Si-nudyne pa s špansko Barcelono. Po predvidevanjih bi ne smel Caen nuditi prevelikega odpora Gabettiju, medtem ko bo imel Sinudyne nekoliko težjo nalogo z Barcelono. Kvarner bo gostoval na Nizozemskem, kjer se bo pomeril z Den Bo schem. Že sama uvrstitev v finalno kolo je bila za Rečane velik uspeh, odslej p" bo njihova naloga izredno težka. A SKUPINA Den Bosch (Niz.) - Kvarner (Jug.) Gabetti (It.) - Caen (Fr.) B SKUPINA Sinudyne (It.) - Barcelona (Šp.) Sodertalje (Šved.) - Steaua (Rom.) POKAL POKALOV Jutri bodo odigrali 3. kolo finalnega dela pokala prvakov. Na vrsti bo prvo odločilno srečanje, ko se bosta v Tel Avivu pomerila lanski zmagovalec Maccabi in Real Madrid. Španci so doslej še neporaženi, Maccabi pa je obakrat izgubil: če mu ' a spodletelo tudi jutri, bo ostal skoro brez možnosti, da ponovi lanski uspeh. Mobilgirgi se bo spoprijel z naj-šibkejšim finalistom tekmovanja, z Alvikom iz Stockholma, kar mu daje priložnost da ohrani 1. mesto na lestvici tudi po tem kolu. Po visokem porazu, ki ga je u-trpela v prejšnjem kolu v Madridu, mora JugopJastika nujno zmagati, če hoče še obdržati stik z vrnom. V goste bo sprejela nevarno peterko As vel iz ViUeurbanna, ki je doslej' enkrat izgubila (doma z Mobilgirgi-iem) in enkrat zmagala (v gosteh z Alvikom). Vsekakor pa mislimo, da bi morali Spličani zmagati, saj so posebno na domačih tleh zelo učinkovita ekipa. Spored 3. kola: Jugoplastikr (Jug.) - Velleurbanne (Francija) Mobilg+gi (It.) - Al vik' (Šved.) Maccabi (Izrael) - Real Madrid (Španija) Krosa za kolesarje se je udeležilo tudi veliko število mladih tekmovalcev NARAŠČAJNIKI Servolana — Polet 71:45 (37:31) POLET: Vremec 16 (2:2), Grison, D. Kralj, Taučer 2, Kalc 16, T. Kralj, Hrovatin 4 (0:3), Sosič, Pisani 7 (3:7), Malalan. SODNIK: Brusadin iz Trsta. Poletovi naraščajniki so v soboto visoko izgubili proti peterki Servola-ne, vendar je treba povedat*, da je do visoke razlike prišlo v zadnjih minutah, ko je Poletov trener p> sla! na igrišče vse razpoložljive sile, to je mlajše igralce, ki si morajo komaj nabirati izkušenj Polet je proti skoraj enakovrednim nasprotnikom igral dokaj slabo, nepovezano in premalo požrtvovalno, tako da je Servolana dosegla veliko prednost v drugem polčasu, ko je ob slabi splošni obrambi tudi nekoliko zatajil dotlej najboljši Poletov strelec Andrej Vremec. Solidno' je ob Vremcu zaigral tudi Pavel Kalc, ki pa vseeno zmore precej več od tistega, kar je pokazal v sobotni tekmi. Sergij Tavčar Dom — Turriaco 98:74 (42:26) DOM: Cantelli 11, A. Waltritsch. I. Devetak, Vižintin 3, Sanzin 21, Juren, D. Devetak (k) 63. V soboto so «belo-rdeči» sprejeli v gosteh ekipo iz Turjaka. Kljub temu da so naši fantje igrali z močno okrnjeno postavo, so zmagali in skoraj s stotico. Pri Domovih naraščajnikih so manjkali kar trije igralci prve peterke, med temi je bil tudi odlični Ugo Dornik, ki je prava gonilna sila za vso ekipo. Žal, Domov kapetan ne bo mogel igrati več srečanj, ker si je v prometni nesreči poškodoval ramo in zato bo morda le čez dober mesec začel zopet trenirati. Poleg vsega tega je na klopi sedel pomožni trener, kajti stalni trener Gojkovič je hudo zbolel. Za zmago gre pohvala celotni ekipi, ki je igrala zelo požrtvovalno in racionalno, zlasti pa Djegu Devetaku, ki je bil za goste nerešljiva u-ganka v napadu in Hermanu Cantel-liju, ki je gotovo igral svojo najboljšo tekmo. Vladimir Saba — Kontovel 66:68 (56:56, 28:20) KONTOVEL: Ukmar 4, Pupis, E-mili 2, Čuk, Slavec 2, Sedmak 8, Robert Daneu 52. PROSTI METI: 2:13. SODNIKA: Klammer in Leoni. Po navdušujoči zmagi nad Italsi-drom so tokrat varovanci trenerja Lukše 7-opet razočarali. Sicer je tudi važno, da so z Grete odnesli dragocen par točk, toda načjn kako so Sabo premagali ni najbolj prepričljiv. Seveda, nastop Roberta Dane-va navdušuje, saj je bil res edinstven, toda dejstvo da en sam igralec doseže večino košev, ne predstavlja za nobeno ekipo velikega u-speha. Kontovelci so v tej navidezno lahki tekmi zelo razočarali. Na srečo je Daneu odlično opravil svojo nalogo, dobro izkoristil prednost svoje višine in je tako lahko nemoteno zadeval koš za košem. Zmaso so po napetem podaljšku le osvojili naši fantje. -Is- Bor — Inter 1904 44:79 (19:41) BOR: Furlan. Škerl, Pregare, Merku 6 (2:6), Don, Gerdol 1 (1:2), Bembi, Švara 8, Pečar (k) 27 (3:5), Kosovel 2. PM: 6:13. ON: 10. SODNIK: Boscolo iz Trsta. \Bor je v soboto zvečer odigral eno svojih najslabših sezonskih tekem. O srečanju samem ni veliko povedati: igra se je odvijala enosmerno. «P!avi» so izgubili veliko število žog; zlasti pri podajah in pod košema so popolnoma odpovedali. Poleg tega je večina pokazala, da jim manjkajo osnovne košarkarske prvine (zlasti napadalnost)., V skromno opravičilo lahko rečemo, da fantje niso trenirali skoraj dvajset dni in sta manjkala Lokar ter Vassallo, ki sta standardna centra Borove peterke. fp JANEZ VIPOTNIK RODNA .rti LETINA Jj,rj^ak°ta ni bila glavna,* se je nekajkrat s£et razvnel C'j So. -p' ‘Partizani so delali, kakor da nismo ljudje. Grozili 1 havj.Uc*i' jaz sem človek. Roko bi mi dali,* je ihtavo po^ lal svoje. Moral je dušo razbremeniti žgočega kipenja. Peljala v posebno težkih okoliščinah. Morali so iz-! tak* Povelje. Odgovorni so bili , za vas. če bi bil ti v i. i I • lr«t i d Ki 1 rt mn 4*«i ilin Ki mvmi tnlzn fn umni iitjl truij^T° zaS°tovo ni bil° prav. Toda razumi, da vas je pa- ipf’ ifl. iqianei11 položaju, kot je bila patrulja, bi prav tako ravnat, u/ O tucb'* je togotno trdil komisar in iezik in grlo sta V is fcnaenkrat postala hrapava in suha. Kdo bi si mislil, se ,r/ Upal je, da bo razgovor brez zapletljajev. V 1,1 ^tanU S° km prepričani, da se njegove misli vrtijo le okrog t'“‘ ,flt' is» bf1 *tazanov' Prekleto, slabo smo ga poznali, je grenko *^°kaj v bataljonu... tudi ni dosti boljše,* je odvijat t kako SVoi klobčič gneva. «Ne marajo me. Norčujejo se, kw govorim! Drugače ne znam!* ga je prebadal z veli-l' temnimi, kakor oglje žarečimi očmi. k tla"Cakai’ čakaj! Sprejeli smo te kakor vsakega, ki pride ^ te se norčujejo iz tvoje govorice, se zaradi zabave, ne zaradi česa drugega. Norčujejo se tudi iz drugih, med seboj in sami iz sebe, toda ne iz zlobe, marveč zato, da je veselo. Norčujejo se iz Ciga, norčujejo se iz Bosanca, pa zaradi tega niso nič slabši prijatelji in tovariši.* Senca košate smreke je tiho plezala po Juriču, otipavala komisarja, kazala hladne zobe. Za njo se je bleščala vas v topli svetlobi. Cerkev je s svojim kakor sveča slokim zvonikom štrlela naravnost v nebo. Nekoč pozlačeni križ je bil rjast, strelovod pretrgan, na stenah se je lupit omet. Sončni žarki so žulili utrujene zidove, izlizane od dolgih molitev. Ob cerkvi se je šopirilo župnišče, široko kakor farovška kuharica. Poleg župnišča je lezla narazen gostilna s kuponi gnoja na dvorišču in trgovina z zagatnim duhom po podganah. Okrog središča so posedle pol v bregu in pol na ravnici in hišice vaščanov. Sončna toplota je kakor mlado vino zapredla vas, da je čudno utihnila. «No, kaj pa tisto s fižolom? Ali je bilo prav?* se je spet gnevno ozrl na komisarja. Komisarju je postalo neprijetno. Premaknil se je na sedišču. Res je, tisto s fižolom ni bilo prav. Nastalo je iz same objestnosti. Razganjalo jih je od mladosti in moči. Pravzaprav si je stvar izmislil komandant, ’in komisar in vsi drugi v štabu so ga podprli. Ko so namreč izvedeli, da Jurič pobira iz pomij, so mu kanili napraviti temeljit poduk. Poduk tudi zaradi tega, ker je kuharje resno zaskrbelo, da nima Jurič lačne jetike. Kajti če bi imel lačno jetiko, ga ne bi mogli nasititi. No, na račun lačne jetike je padlo precej smešnih domislic. Potem so v štabu skuhali tisto s fižolom Ni hudič, da ga ne bi nasitili, je dejal komandant. Poklicali so Juriča in ga vprašali, ali je sposoben pojesti naenkrat pehar fižola. In porinili so predenj pehar, napolnjen s ciprom, dobre mere. Juriču so se zasvetile oči. Pokimal je. Seveda. Lahko. Skuhali so fižol in Jurič ga je moral pred njimi pospraviti. Sklede sa je lotil sijočega obraza. Jedel je in jedel in fižola je zmanjkovalo. Ko ga je pospravil dobršen del, se mu je ustavilo. Ne, so se razjezili štabovci, vse. Takšen je dogovor. Jurič je nadaljeval in oči so mu čedalje bolj izstopale iz jamic. Ko je izpraznil skledo, se je opotekel iz sobe. No, štabovce je stvar vendarle zaskrbela. Naročili so dežurnemu, da sproti poroča, kaj se dogaja z Juričem. Če bi bilo treba, bi poklicali zdravnika. In dežurni je poročal vsako uro: najprej, da stoka potem, da so ga tovariši nagnali iz komore, nato, da bruha za grmovjem, zatem da spušča sapo, mogočno, kakor bi rukali jeleni, in končno, da je proti jutri ves onemogel zaspal. Res je, da od tedaj Jurič ni več brskal po pomijah Res je tudi, da je bil po tej operaciji ozdravljen in se je lahko nasitil tako kot vsak drug. Res pa je tudi, da je bila to pravzaprav čisto navadna štabovska umazanija in sramota in je najbolje, da molčimo o njej. «Ne, tistega ni -bilo treba napraviti. Nismo ravnali prav. Priznam. To je bila čisto navadna svinjarija,* je mimo povedal komisar. »Ali bi komu drugemu to napravili?* se mu je zazrl v oči. «Ne!» je nadaljeval. «Primorci smo manj vredni. Tako je pod Italijani in tako je tudi v partizanih!* se mu je trgalo iz razbolele notranjosti. •Krščen duš, kaj pa govoriš,* se je zgrozil komisar. •Res je. Pustili bi me doma Ni bilo kaj prida, toda bil sem zadovoljen. Pa ste me mobilizirali. Sredi noči je prišla patrulja in dejala, alo, gremo!- je hitel, da bi vse povedal, kar mu je ležalo na duši. Iz njega so letele beseda kakor vrel pljusk kropa, da mu je sapa pohajala. «Veš, zakaj so te mobilizirali tvoji tovariši, primorski partizani?* se je zbiral bes v komisarju. Na, zdaj pa imaš. Ta tiha pohlevna ovčka. «Ali veš? Ker bi te sicer Italijani odpeljali naravnost na vzhodno fronto, tako kakor so tvoje vrstnike, ki jih patrulje niso mogle odpeljati. Kaj bi tl bilo ljubše, da segniješ kje na ruskih' njivah pod Hitlerjevo zastavo ali da si tukaj, na domačih tleh, nekai ur od doma ih se bojuješ za drugačno življenje, kot si ga živel doslej?* se mu je odprl vrtinec besed, ostrih, prežetih s strastjo, težkih, da bi dobro legle v dušo. •Ne boš govoril, da si s tistim, kako si živel pod Italijani, zadovoljen. Saj si menda ve«dar želiš, da bo drugače. Vsi jočemo, da bo drugače. Toda to spoznanje, ta vera spremeniti stvari, mora biti v nas samih, v vsakem od nas, prav v vsakem od nas!* je porival pest proti njemu. «Do tega se moraš sam dokopati, z lastnimi možgani, s svojim srcem.* Njegove besede so se zapikale vanj kakor žeblji. •Čuden patron si. Ne razumem, zakaj ne moreš čisto preprostim stvarem, o katerih kar naprej govorimo, priti do dna.* Prijel je krepelec pri nogah in ga togotno vrgel v žerjavico, da je pepel švignil narazen kakor kamenje pri eksploziji granate. •Iz katerega dela Primorske si pravzaprav?* •Iz Brkinov,* je dejal in oči so mu čudno potemnele in pričarale mahovno streho sredi mehkih gričev, ki jih je zapiral gozd kakor, stena. •Tamkaj imamo veliko sadja,* je počasi nadaljeval s spremenjenim, trepetavim glasom. »Krompir in živino, lepe travnike,* je zašepetal, da je zadišala otava, se zamedila detelja, zašumela slamoreznica. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecehl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprej plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00. letno 400,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55.00, letno 550,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS - 61000 Ljubljani Oglasi 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mrnl 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice 2» sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besedi Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-JulijsK krajine se* naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dez« v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StfOn 6 11. jonuarjo 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj in tisk« :H Član italijanska ZTT zveze Časopisnih Trst založnikov FIEG PMD DANAŠNJO PRVO SEJO MEŠANE VOJAŠKE KOMISIJE V KAIRU Po fazi navdušenja spet v ospredju nepopustljivost in ostre polemike Stališča Egipta in Izraela o vseh poglavitnih vprašanjih zelo oddaljena - Regin grozi celo z umikom mirovnega načrta KAIRO — V Kairu se bo danes zvečer prvič sestala mešana egiptovsko - izraelska komisija, ki jo vodita obrambna ministra obeh držav in ki se bo ukvarjala z vojaškimi aspekti bližnje vzhodne krize. V Jeruzalemu pa so v teku priprave za prvo zasedanje politične mešane komisije, ki se bo sestala v ponedeljek. 16. januarja. En dan prej, v nedeljo, se bodo v Jeruzalemu sestali zunanji mini; stri Izraela. Egipta in ZDA, da bi se dogovorili o dnevnem redu in poteku dela politične komisije Toda tudi glede vprašanj, ki naj bi jih obravnavala vojaška komisija, vlada med Egiotom in Izraelom vse prej kot soglasje. Dejstvo je, da po prvih spekta kularnih pobudah predsednika Sadata in po Valu navdušenja, ki je ob njih nastal, silijo sedaj v ospredje konkretna vprašanja, z njimi vred pa tudi nasprotujoča si stališča obeh strani. Medtem ko je na Na ukaz vzhodnonemških oblasti Zaprlo dopisništvo revijo «Der Spiegel» v NDR BERLIN — Ministrstvo za zunanje zadeve Nemške demokratične republike je sinoči sporočilo sklep, da se zapre dopisniški urad zahodnonemške-ga tednika «Der Spiegel* v vzhodnem Berlinu. Ukrep, ki je že stopil v veljavo, so vzhodnonemške oblaiti utemeljile, češ da revija načrtno in sistematično o-brekuje NDR in njene državljane ter da se poslužuje celo povsem izmišljenih vesti, da bi zastrupljala odnose med obema Nemčija ma. Bonska vlada je takoj reagirala na ukrep o zaprtju Spleglo-vega dopisništva in uradno protestirala pri zunanjem ministrstvu NDR. Povod za zaprtje dopisništva je bila objava vesli o nekakšnem razkolu v vzhodnonemški partiji, ki jo je «Der Spiegel* pred kratkim objavil, vzhodnonemška vlada pa odločno demantirala. dločno zavrača, saj je PLO zanj le teroristična organizacija, ki si zastavlja cilj zrušenja izraelske države. ' Toda nesoglasje vlade tudi glede samega vprašanja, kakšen smisel imajo zasedanja obeh mešanih ko mrši j v Kairu in Jeruzalemu: Izraelci želijo, da bi na teh pogovorih postavili nekatere temeljne točke, ki bi služile kot osnova za globalen mirovni sporazum, za Egipt pa naj bi se dogovorili le o nekaterih načelih, ki bi bila sprejemljiva tudi za tiste «zmerne» arabske države, ’ kj v tem trenutku odklanjajo Sadatov recept, vendar bi utegnile v bližnji bodočnosti privoliti v spravo z Izraelom. Vsekakor je položaj egiptovskega predsednika Sadata v tem trenutku dokaj kočljiv, saj bi neDopust-ljivost Izraela utegnila ošibiti njegov položaj prav v trenutku, ko se mora oboriti na dveh frontah*, saj je deležen hudih kritik nekaterih arabskih držav in samih Palestincev. Sadat se skuša braniti 7, naravnost mrzlično diplomatsko dejavnostjo: včeraj je v Asuanu .končal pogovore z iranskim šahom Pahlevijem, pojutrišnjem bo v i-stem kraju pričakal britanskega premiera Callaghana. V prejšnjih dneh se je pogovarjal s Čarterjem. z zaliodnonemškim kanclerjem Scnmidtom, s predsednikom francoskega parlamenta Faureom, s predsednikom italijanskega senata' Fanfanijem. Za prihodnje dni napovedujejo tudi srečanja z jor- danskim kraljem Huseinom in maroškim vladarjem Hasanom, (tm) Ognjeni atentat na družbo COMMIT BERGAMO —- Peterica teroristov. ki se izdajajo za člane .delavskih odboroženih čet», je včeraj popoldne zanetila požar v skladišču družbe COMMIT v Zingooii. Ogenj je uničil kakih 10.000 hladilnih in pralnih strojev ter nadomestnih delov v skupni * vrednosti *»:rog 2 milijard lir. Zločinci so po atentatu začasno ugrabili pomočnika ravnatelja podjetja Renza Cavalla ter uslužbenca Luigija Schinellija: izpustili so ju nekoliko pozneje pri Dalmineju. Policija je zasledila enega od vozil, s katerima so se odpeljali. Timothyja Nicholsa še vedno niso našli PESCASSEROLI (L’Aquila) -Gorski reševalci -karabinjerskega zbora in finančne straže še niso izsledili 27-letnega britanskega ornitologa Timothvja Nicholsa. ki se je pred šestimi dnevi podal v narodni park v Abmcih, da bi v imenu mednarodne organizacije WWF napravil vrsto fotografskih posnetkov redkejših vodnih ptic. VSE KAŽE, DA GRE PODJETNEMU ODVETNIKU ODLOČNO NA BOLJE Ovidio Lefebvre bo v kratkem premeščen v zapor Regina Coeli Predsednik ustavnega sodišča Rossi je mnenja, da bo do konca junija zaključen proces zaradi zadeve Lockheed • Še vedno neznana usoda Luigija OKvija TRŽAŠKI DNEVNIK SPLOŠNA OBSODBA TERORISTIČNIH IZPADOV TARČA PREVRATNIŠTVA JE DEMOKRATIČNI RED Izjava predsednika pokrajine, lelak konumisliene mladine in sestanek krajevnih voditeljev KD 1-,„iiu v Uvoiauu, kjer je »na seja 1 apnjenega usiav.iega aou.acu u zaueu i.m-n-i-n t iV-iČlOtU iVi RIM — Navzlic vsem zaprekam, ki ovirajo delo sodnega zbora, je predsednik ustavnega sodišča in raz širjenega zbora, ki bo sodil obtožencem zaradi škandala Lockheed mnenja, da bi se proces lahko zaključil konec julija. Tako je izjavil časnikarjem včeraj dopoldne ob zaključku seje sodnega zbora, ki je preučil dosedanje izsledke preiskave ter položaj Ovidia Lefebvra D’Ovidia in Luigija Olivija. Prvega, ki je bil pred nedavnim izročen italijanski prav ci, bo sodni zbor zaslišal, komaj si bo dovolj telesno in duševno opomogel, položaj drugega pa je zelo nejasen. imiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMi mm iiiiiimniiiii m 11111111111111111111 n m 111111111111 mini iMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiii n MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimkmiMiiiiiiiiiii POROČILO VALDA MAGNANIJA NA KONGRESU ZVEZE ZADRUG Zadružno gibanje bo v treh letih ustvarilo 20 tisoč delovnih mest Pod imeHttttV t<’Coo0« deldJS daties 11 tisoč^^dj^tir 6 170'tfA soč uslužbenci - «Juriš na iug» v investicijskih programih začetku -»novega kurza* v odnosih med Kairom in Tel Avivoin kazalo, da je edini težko odpravljivi kamen spotike It: palestinsko vprašanje, pa se .je sedaj pokazalo, da vlada nesoglasje praktično glede vseh vprašanj na tapeti. Prav tako pa prihajajo v teh tl 'eh na dan nekatera sicer že znana dejstva, ki so bila v prejšnjih tednih potisnjena v ozadje, ki pa so ostala nespremenjena in ki hočeš nočeš pogojujejo razvoj dogovarjanja med Egiptom in Izraelom. Na primer dejstvo, da se izraelska politika v zadnjem v času sploh ni spremenila, v ničemer m postala »olj popustljiva do arabskih sogovornikov, ampak kvečjemu prav nasprotno, kot dokazujejo prigode s postavljanjem novih naselij rta zasedenem ozemlju. Sedaj, ko začenjajo govoriti ne več o načelih. pač pa o konkretnih stvareh, fo te osnovne kontradicije spet povsem očitne. Begin ie na primer že začel groziti. da bo umaknil svoje mirovne predloge, če Kairo ne bo omilil svojih stališč glede izraelskih naselij. Nikakor pa ni mogoče pričakovati. da bi Sadat utegnil privoliti na izraelsko zahtevo, po kateri naj bi naselja ostala tudi pr- morebitni vrnitvi zasedenih ozemelj A-rabcem ter naj bi jih ščitili izraelski vojaški oddelki. Vsakomur je jasno, da bi v tem primeru šlo za okrnitev suverenosti Egipta, ki vztraja na stališču, da je treba nova naselja odpraviti. Izrael pa odgovarja, da je bila vojna iz leta 1967 -»defenzivna* in da -ma torej »napadeni*, namreč Izrael, pravico zahtevati popravke meje S tem pa smo že pri stari polemiki in pri starih stališčih, ob katerih so žc vsa dosedanja pogajanja obtičala. Glede palestinskega vprašanja je spor popoln: ne ere samo za vprašanje palestinske države, gre za sam- pojem Palestincev. Za Izrael so namreč to le prebivalci zahod nega brega Jordana in Gaziriega pasu. za Egipt pa gre za nedeljivo enoto ne glede na to, kje so pripadniki palestinskega narooa trenutno in zaradi zgodovinskih prigod nastanjeni. Iz tega izhaja, da je po egiptovski verziji potrebno problem obravnavati globalno, po izraelski pa nai bi najprej rešili vprašanje Palestincev na zasedenem ozemlju,-v dTUgi fazi. ki bi prišla na vrsto šele po dosegi mirovnega sporazuma, pa naj bi se lotilj problemov . ostalih Palestincev. Spor vlada seveda tudi glede predstavništva Palestincev na morebitnih pogajanjih: sicer so se tu stališča malenkostno zbližala, potem ko jc Sadat odrekel Arafatovemu PLO edino predstavništvo palestinskega naroda. Toda Eeint do pušča možnost, da bi tudi Arafat stopil na pot, ki jo je izbral Sa->it. in se udeležil pogajanj z Izraelom. Begin pa to možnost o- R1M — -«Rastemo kljub, krizi*. S temi - besedami je vršilec dolžnosti in bodoči predsednik italijanske zadružne zveze Valdo Magnani odprl 30. kongres te organizacije, ki je nastala v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja kot samoobrambna .ustanova o-bubožariih kmetov in dninarjev in predstavlja danes v Italiji izredno pomemben družbeni in gospodarski dejavnik. saj jo uvrščamo v sam vrh italijanskega gospodarstva, takoj za industrijskima kolosoma FIAT in »Montedison*. Zveza zadrug razpolaga namreč z 11 tisoč podjetji, ki delujejo na področjih kmetijstva, industrije, stano- vanjskih' .gradenj in storitev ter zaposluje 170 tisoč ljudi letno pa ima nad 4 tisoč milijard lir obratovanja. , Zveza zadrug ie tudi prva tako ažnoHka gospodarska struktura v I-alijii ki namerava odslej preizkusiti sistem gospodarskega načrtovanja v oodočem razvoju. Tako bo sedanji iongres odobril triletni gospodarski načrt, katerega, osnovni podatek lahno izrazimo s številko: 20.100 novih delovnih mest do leta 1980. Verjamemo, da je ministrica za delo Tina AnseJmi obstrmela. ko je slišala za ta drzen načrt zadružne zveze, poredno še. če je pri tem po Predaednik zadružne zveze Valdo Magnani in minister za delo Tina Anselmi (Telefoto ANSA) mislila na dejanski propad njenega Zakona o zaposlovanju, mladih • ljudi. Zveza zadrug ne deli dobičkov in je torej njen gospodarski pribitek socialna dpbrina*, je poudaril Valdo Magnani. Tokrat je zveza sklenila, da bo v svpjem načrtovanju upoštevala dejstvo, da Italijo pretresa globoka kriza in da je danes glavno vprašanje zaposlovanja, ustvarjanja novih produktivnih in delovnih potencialov. Tako predvideva triletni gospodarski načrt Zveze zadrug «sk*ad za naložbe* v višini 2124 milijard lir. Ta denar bo zveza investirala, pred vsem na kmetijskem področju. Ra čuna, da bo v najkrajšem času ustvarila 8 tisoč delovnih mest na nerazvitem italijanskem Jugu. To ni samo odraz občutljivosti za probleme tega področja, brez katerih ni mogoče rešiti trenutne italijanske krize, pač pa politična izbiru »juriša na Jug*. s katerim hoče zadružniško gibanje ustvariti v teh pokrajinah trdno moralno in politično osnovo. Zveza računa, da bo na Jugu investirala 330 milijard, na ostalih področjih 'pa 1124 milijard. Tisoč pa jih je namenila za stanovanjske gradnje. Kongres bo v prihodnjih dneh verjetno potrdil kandidaturo Valda Ma-gnanija za predsednika in odobril triletni načrt. Začel pa sc je s pozdravoma predsednika svetovne zadružne zveze Karinca ter ministrice Tine Anselmi. ki je ponovila to. kar je rekla že Pred osmimi meseci na konferenci o zadružništvu, in sicer, da je slednje pomembna komponenta osveščanja italijanskega ljudstva, saj teži ki podružbljanju skupnih naporov, ki ne težijo k dobičku, pač pa k socialnim dobrinam, (st.s.) Kot je poudaril predsednik Rossi, je ustavno sodišče že večkrat zali levalo od pristojnih švicarskih organov, naj pospeši postopek za izročitev in naj se dokončno izreče. Kaže pa, da švicarski sodniki še o dlašajo z vsakršno odločitvijo, Olivija pa so medtem izpustili začasno na orosiost. S strogo tehničnega vidika se mora o njegovi usodi najprej izreči krajevno sodišče, nato pa mora deželno sod'šče dokončno odločiti na osnovi predloženega dokaznega gradiva. Vprašanje je zato, če bo Olivi izročen Italiji pred začetkom procesa in tudi če bo sploh izročen. Datum začetka sodne obravnave, prve tovrstne v Italiji, ni še točno znan. Govorilo se je s:cer o polovici februarja, po izročitvi Ovidia Lefcbvra D Ovidia,1 pa se bo pre iskovalna faza postopka najbrž zavlekla za nekaj dni, saj ni pojmljivo. da bi se proces začel, ne da bi sodmki zaslišali človeka, ki je imel v aferi nosilno vlogo. Tako Rossi kot Gionfrjda sta v tem pogledu do dala ,da gre obtožencu na bolje in da ga bosta lahko zaslišala v prihodnjih dneh, komaj jima bodo zdravniki to dovolili. Kaže nadalje, da bo odvetnik v. upri hodnih dneh premeščen v klinični center zapora Regina Coeli. V tem okviru gre še dodati, da je sodnik Oioofrida iz jamstvenih razlogov odredil dodatno zaplembo imovine nekaterih obtožencev in včerrj seznanil sodni svet s svoiim sklepom. Ob koncu razgovora s časnikarji je R-jjssi načel tudi zapleteno vprašanje lastnega nasledstva. Mandat ustavnega sodnika mu zapade konec maja. Zakon določa, da ustavni sodnik, ki je obenem tudi član širšega sodnega zbora za sodni postopek prot5 ministrom, ohranja članstvo v tem zboru do konca procesa. V pri meru predsednika ustavnega sodišča, pa je zadeva bolj zapletena tudi ker zakon v tem pogledu ni ja- sen. Kot predsednik sodišča Rossi predseduje tudi sodnemu zboru. Nje gov naslednik bi imel isto pravico, vendar pa mu zakon odreka pravico. da sedi v sodnem zboru. Kaže zato, da bo ustavno sodišče odložilo ;zvolitev predsednika vse dotlej, dokler ne bo zaključen proces Lockheed. Ta rešitev, pa čeprav je najbrž edina možna, pa bo še bolj upočasnila delo ustavnega sodišča. Le-to je bilo namreč edino italijansko sodno telo, ki je redno reševalo vsa zastavljena vprašanja, od kar se je začela preiskava o zadevi Lockheed, pa > tudi ono v zaostanku z rednim delom, (vt) Stopnjevanj političnega nasilja, ki je doseglo tudi v našem mestu j višek z atentati na sedeže političnih , sil in na zasebna stanovanja predstavnikov emokratičniu strank, v zadnjih dneh pa z napadem fašistične škvadre v središču mes' na dva demokratična mladinca in r.i pokrajinski sedež K I, je deležno vseobče-; i zgražanja de; .okrat.Jfle javnosti. Pred rednik pokrajine Ghersi je iz-c.-.l včeraj izjavo za tisk, v kateri izraža najostrejšo obsodbo fašističnega . .da v Ul. Coi _ co in atentata na sedež KD, glede katerega je posl. 1 njenemu pokrajinskemu tajniku Kinaldiju solidarnostno brzojavko. Podobno brzojavko so tržaški demokristjani prejeli tudi od pokrajinskega tajništva KPI. V znamenje solida reti sta palačo Diana obiskala tudi delegaciji sindikatov CISL in CGIL. Komunistična mladina je včeraj razdeljevala v višjih srednjih šolah letak, v katerem zatrjuje, da jo tarča terorističnih iznadov demokracija. V njem uoudarja, da je fašistični uboj m’edinca ' ’ lterja Rossija v Rimu i 'ožil v t n vnesi.i in vsej državi teroristični vab ki ga fašisti skušajo posluževati za c a vrat demokratičnih usta: - e. Sobotni u-mor dveh f tov v Rimu jim je bd pretveza za razširjanje nasilja /sod. tu". y našem mestu, kjer so ; xMo napadli dva r.-'ada antifašista. Izzivu demokraciji, ki ga hrani strategija terorizma, pri čemer ni mogoče ločiti mrtvih fašistov od žrtev terorizma, se je treba upreti z borba za v 'Ijavitev demokracije, PO VČERAJŠNJI IZSTRELITVI «S0JUZA 27» Danes se v vesolju snidejo štirje sovjetski kozmonavti Žanibekov in Makarov bosta prestopila na znanstveno postajo «saljut 6», kjer sta že mesec dni Romanenko in Grenko MOSKVA — Sovjeti so včeraj ob 15.26 ro moskovske"! oziroma ob 13.26 po ■ dijanskem času izstrelili na krožni tir ok„i; za;..,,.: v: oljsko ladjo «sojuz .27» s kozmonavtoma Vladirnirom Za. ib°k;vi>m i.i Olegom Makarovom. Po pisanju agcr.c je TASS ne gre za enega oltoajnih v.vemirskih oa. 1 gov. temveč za i / pomemben poskus na -rej : v n: 4e nega in strateškega osvajanja neba. Žanibekov (36-letni leta), i oficir, ki se je tokrat prvič znašel v vesolju in tudi vodi odpravo) ter Ma kr.rov (letalski i iženir, ki jc v pre- itiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiifiiiiiiiMiiiutiiiiiiiiHiiiHtiiiMiniiiiviitiitiiiiiitiiiimiifiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiii PROTI ONESNAŽEVANJU V Sloveniji uvajajo «davek na čist zrak » Zaradi nove dajatve se bo podražila cena goriv LJUBLJANA — Letošnja zima je doslej vsaj zadovoljivo prizanesla s svojim pojavom v večjih industrijskih centrih Slovenije — namreč z onesnaženostjo zraka. Decembra in do polovi«- • januarja so je namreč le trikrat zgodilo, da so v Ljubija^ ni, Celju, na Jesenicah in v Zasavju zabeležili koncentracijo strupenih reinov v zraku, ki je za dvakrat ali več presegla dovoljeno. Lani in prejšnja leta se je to doga- iiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiotiiiiiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiluniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHfiiiiiiiitiMiimtmMniiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiN DESET LE I’ PO STRAŠNEM POTRESU V DOLINI BELICEJA NA SICILIJI 50.000 ljudi še vedno v zasilnih bivališčih Ujma ubila skoraj 400 oseb in uničila 15.000 stanovanjskih poslopij SANTA NINFA — «Pri belem dnevu kradejo!* Tako se je pred nedavnim raztogotil župnik don Riboldi ob pogledu na siromašne, deloma lesene, deloma železne barake, v katere so pred desetimi leti sicilske o-blasti stipale 50.000 žrtev strahovitega potresa iz leta 1968. -Grozovita ujma je razdejala tedaj tako rekoč vso dolino reke Belice: 15.00 hiš je bilo docela uničenih ali Pa tako poškodovanih. da so postale ne le ne-vseljive. temveč tudi nepopravljive, a skoraj 400 oseb je bilo ubitih, med temi mnogo otrok. Pred dnevi je bilo nekaj zasilnih bivališč, ki so bila brez sanitarij in polna strupene golazni, podrtih, njih stanovalce Pa so preselili v novozgrajena ljudska stanovanja. To je le zrno v puščavi, s katerim ni mogoče pokriti raznoterih krivd m odgovor- nosti tako v oblastvenih kakor in še zlasti v krogih zloglasne mafije. V minulem desetletju je prišlo do neznanskih špekulacij, ki so posameznikom nesle milijarde, otrokom preživelih po potresu pa revščino, žalost in raznovrstne kužne bolezni. Bo nazadnje le kdo prevzel odgovornost za to? Nikakor ne in tega smo v Italiji zal navajeni, Želeti je le. da se položaj v dolini Beliceja čimprej popravi, sicer se utegne tukajšnja «smo-dnišnica* slej ko prej razleteti... Tega Pa v ždajšnjih kritičnih družbenopolitičnih razmerah zares ne potrebu. jemo! Petdeset tisoč ljudi torej še vedno v nehigienskih «luknjah». Vlaga, mraz. umazanija, strupena golazen, strahotna vročina, nevarnost požarov zaradi kratkih stikov pričo neurejenega e-Icktiičnega omrežja in tako naprej. Otroci preživelih, ki sploh ne vedo kaj pomeni dostojen dom. kaj veselje in igra, .so preko zasebne radijske postaje »Radio libera Belice* večkrat ganljivo potožili zaradi zamud in špekulacij, ki preprečujejo dokončno obnovo njihove doline. »Deset let je minilo. To je neverjetno, tega ne bo mogoče nikdar opravičiti ali utemeljiti* pravi don Riboldi. ki je pred dvema letoma pospremil skupino prizadetih sicilskih otrok v Rim. da bi svojo tožbo posredovali državnemu poglavarju, predsedniku ministrskega sveta in celo papežu; in vendar zaman. ■Nedvomno pomeni tragedija doline Beliceja enega najsramotnejših obdobij v zgodovini sodobne Italije. Na opustošenem obnibčju so zgradili nekaj kilometrov avtoceste, ki je stala velikansko vsoto denarja, ne potrebuje pa je nihče, v Gibellini gledališče za 1,2 milijard lir, v Partamii cerkev za poldrugo milijardo in trgovski center za prav toliko, niso pa poskrbeli' za stanovanja preživelim po potresu aii vsaj za šole in vrtce njihovim otrokom. Nekaj ljudskih hiš je bilo pravzaprav res uresničenih: leta 1975 so ustrezna stanovanja stala 179.000 lir pri kv. metru, a že po nekaj mesecih so stene in zidovi raz-pokali zaradi vlage... Sodne oblasti so uvedle preiskavo, ki pa je kaj kmalu zašla na mrtvi tir. V teh desetih nesrečnih letih je nič koliko družin zapustilo Sicilijo in se odpravilo v severne predele Italije ali na tuje, ker so bile ob streho. Tisti, ki so ostali, trdoživo upajo. Nekateri so celo optimisti. Vladni krogi tega ne smejo pozabiti, kajti preveliko razočaranje, četudi 10 let trajajoče, se lahko sprevrže v obup in z njim v nasilje, (dg) jalo pogosteje Ta vzpodbudna ugotovitev pa ni toliko rezultat skrbi in ukrepov' proti onesnaževanju ozračja, kot je zasluga vremenskih razmer. Kljub te mu je na pragu še eden od vrste 'ukrepov, ki bo morda ' dobrodošel pripomoček za čistejši zrak. V kratkem bo verjetno treba v Sloveniji plačevati poseben prispevek za čisti zrak. Gre za prispevek pri prodaji vseh vrst goriv, razen plina. Tako bi potrošniki plačevali do 42 par več za kilogram ali liter nekaterih goriv. kot so lignit, rjavi in črni predlog. mazut, plinsko olje in bencin; Višino dodatka odmerja količina žve pla, ki se pri gorenju sprošča v zrak Izgorevanje bencina sicer ne spre šča žvepla, vendar po mnenju strokovnjakov zastruplja z drugimi škodljivimi plini zrak toliko, kot bi sproščala dva odstotka žvepla in bi naj zato prispevek od litra bencina znašal 28 par. Od teh prispevkov naj bi se na leto zbralo 30 milijonov novih dinarjev, ki bi bili na voljo komaj osnovani zvezi skupnosti za zaščito zraka za njene akcije na tem področju.. Drugo vrsto prispevkov pa bi pomenil tako imenovani prispevek zaradi zastrupljanja zraka, ki bi ga plačevali večji onesnaževalci. Tu bo pre 'vsem težko določiti višino prispevkov in kdo nai iih plačuje. JURE PENGOV lostj že letel okoli nato .a planeta) se basi a namreč domnevno že Lines s »soju?' i 27» priključila k vesoljskemu »L.bo:-: ,aju» — «salju-tu 6», v katerem r :■ približno mesec dni nahajata druga d. . sovjetska vesoljca. Gre za Ji ja Roma.tenka in Georgija G ročka, 11 so ju izrire-lili v «sojuzu 26» lil. dveembra lani in ki sta naslednjega dne prestopila v / -'Jut*. Glede orbitalne postaj j — vesoljske delavnice velja < veniti, da raz ’ daga z dvema olj rekoma*. kar pomeni, da sj z d j j r.oiLi hkrati spojiti ive v. voljjjti ladj '. Kakor j . oovv.lal sinoči general Vladimir sat a lov, ki rodi med največje sovj;t-c vesoljske : trokovnjake, omojjo-čajo lastnosti »saljuta H* lagodne) io zamenjavo gos ’k (z rr.enj" ni %-datki), kakor tur .. znanstvenih aparatur, živ-” i in drugih potrebščin v obeli nnerc i. 'Le kaže, da so se Sovjeti nadvse resno l-hii n ta, ro katerem naj bi zdajšnje »začasne 1 p< '.'.sne* vesoljske znanstvene postaje spre-i .enili v trajne 1:oratorije. To o-h nem pomeni važen 1 r': na poti k rednemu ve- j ,or.:u delu in r ;-nejšemu ustvarjanj . pravili človeških kolonij v vsemir,... Sv . rna javnost vs-k-kor z n: j večji m zanimanje . pritožuje današnje snidenje med četv -ico vesoljcev. Tudi i ';o, ker so imeli Sovjeti zadnja leta nr teu\ podro..i dokajšnjo smolo, (dg. PARMA — Včeraj dopoldne je četvero z revolverji oboroženih roparjev odneslo iz agencije denarnega zavoda Banca del Monte približno 30 milijonov lir v gotovini. Policistom je uspielo izslediti enega od banditov, ki pa je proti njim vrgel ročno bombo in nato izginil. Bomba k sreči ni ranila nikogar. r je dolžnost države in ljudsi sil v njej. Potreben je zato izredf1 konvefj napor vseh. c.a se premaga gentna akcija «rdeče pobarvane#2' terorizma in fašističnega škv* dri zrna. V palači Diana ::o se včeraj sesti tudi občin 1 i in sekcijski vodit**)' UD, ki so obsodili ponedeljkov ate*-tat na sedež in zahtevali, da P(1 stojni organi onemogočijo in zatre/ »blazni te zun, ki ca i va.jajo ' državi in v Trstu nasprotujočo * prevratniške skupine*. T.i tem J demokrščanski voditelji poudu* da ni mogoče trpeli zasedbe in ošk* (Jovanja zg.adb, ki so 1; t občineJj pozvaii o sti, da vzpostavijo re Negodovanje (Nadaljevanje z 2. strani)___j zoril je tudi, da je državni prav* ašan/i branilec izpustil nekatera vprašan in da sploh ni omenil dokončne f* šitve mejnega vprašanja in posl* die ki jih to dejstvo prinaša, P1'8' tako pa jc opozoril, da potres Jj ak / samo poškodoval poslopij, ampa zarezal tudi globoko brazdo v P,f bivalstvo. V odgovor na la poseg je Z uri11 izrecno poudaril, da poročilo ne 1 draža mnenja tržaškega sodstva ampak samo mnenje «sodnika, ki r je napisal in ki ga je prebral*. min je tudi dejal, da soglaša 1 Cuffarom, ko 'trdi, da politični W minal v naši deželi dejansko naj* šča in je dosegel že zaskrbljuj^ stopnjo. V razpravo je posegel tudi Frane Tončič, ki je kot zastopa društva Pravnik opozoril na dejstvi rla se v zadnjem času mnogo g®'0 ri o industrijskem onesnaženju Kr* sa. Po rjegovem mnenju pa bi Kf; treba z mnogo večjo zaskrbijenosijj govoriti o načrtu za gradnjo kazfjj niče za mladoletnike v Padrire proti kateri govorijo politični in ri* ral rti dejavniki, saj bi ta strukturi ne Jstrezala duhu, ki se je vZP*; stavil na meji in bi povzročala,;! večje' »Onesnaženje* kot industrij* V odgovor je predsednik Zumin t jasnil, da . ta bila bivši prvi pr£: sečfnik priz vnega sodišča Renži :| bivši državni pravdnik Pontrelli r*?; d* klon.icna gradnji, te kaznilnice, pa sam še ni naiančno proučil **| ga vprašanja. V razpravo so med drugimi še $ segli predstavnik sindikalne fed*1'* cije CGIL. CISL in UIL Degr«? ki se je zavzel za reformo policlj škili sil in ustanovitev sindikat poudaril pa je tudi vlogo, ki ■ jo moralo sodstvo imeti pri ve^ zac ji ■simskega sporazuma in F preprečevanju političnega krij nala, ki hoče zrušiti demokrati*^ inštitucije, predstavnik sindik*. CISL sodnih uslužbencev dr. MaI‘ ne. ki je predlagal vrsto konkretni rešitov z« smotrnejše delovanje & ni h uradov in demokrščanski sft tor Beorchia, ki je poleg števil]" orcdlo rov, ki jih je iznesel kot P? komisije za pravosodje, med drilF, dejal, da «ceni poročilo državo« pravobranilca*. Razprava se je zaključila s kr*j kim odgovorom predstavnika vi’f ga sodnega sveta Almerighija, ki; pojasnil nekatere okoliščine v ^ zi z razpravo in poudaril, da d"? va nikakor ne sme izgubiti zaO? nja prebivalstva, kajti to bi l8!1, bila osnova za naraščanje kritoi" la: kdor namreč ne zaupa v drž8( ne inštitucije, se »odcepi od drž"', in ji nasprotuje z vsemi sredst'1 Zažigalne steklenice pred sodno palačo vt p* 1 Agenti političnega oddelka sture so našli v bližini sodne lače štiri zažigalne steklenice, f pripravljene ?-a uporabo. k e so bile skrbno skrite v gve"l; in so jih odkrili, ko so pregledom področje okrog sodišča, da bi v. mogočili morebitne motilne ak£f ob otvoritvi sodnega leta. VIDEM — Na območju hriba Verzegnis je prišlo včeraj nekaj pred polnočjo do potresnega sunka 5. stopnje Mercallijeve lestvice. Kakor je sporočilo osebje tržaškega poskusnega geofizikalnega opazo-vališča, gre že za 423. potres iznad jakosti 2.6 stopnje po Richterju (magnitudo v hipocentiu) po ujmi z dne 6. maja 1976. dKOAlCLi . . 4’ odJ. aytogume ut. A. CAcetA 13- U W3SS5, pri tnovem UPIUl SCMlTIlicA NoSll£C zaSMOCI V DAH š iH quH pri nabodu -44SŠNE’ Z. Ž-EBUli - MOVF iV4 j>opu*t ^ J|1 / /