Poštnina plačana v gotovini. Ljubljana, 1. junija 1939. — Leto XII. — Št. 23, upi vir pi GLASILO JL nnv ILll KkfčANJKEGADELOVNEGA LJUDSTVA Maša vera — naša zmaga Letos poteka 45 let ustanovitve krščanskega socialnega delavskega gibanja pri nas. Zgodovina tega gibanja je zelo pestra. Kdor sc bo pečal z njo, bo moral ugotoviti, da je bila v tem gibanju skrita življenjska sila vsega dejavnega krščanskega udejstvovanju. V kolikor je to gibanje cvetelo, je da- lo nove sveže pogonske sile vsemu katoliškemu življenju med Slovenci. In ta življenjska sila je predstavljala pravo dejansko borbo za uveljavljanje krščanskih načel v človeški družbi. Zato ni naše gibanje nikdar predstavljalo kake napačne slike katoliškega življenja, ampak vedno tako kot je dejansko bila. Opazovalec, ki je hotel imeti pruvo sliko katoliškega življenja in njegove notranje vrednosti, je moral le prisluškovati utripom našega gibanja in kmalu je imel sliko čisto naravno in prav nič prepleskano. Krščansko socialno gibanje je gibanje za pravico človeka, ki je po naših načelih njegova božja pravica. Kakor hitro je človek rojen, ima že po svojem rojstvu vso pravico do življenja, in sicer takega, kot mu po božjih zakonih pripada. Naše gibanje pa ni bilo zgolj borba za boljši košček kruha, ali pa za suho skorjo, da si je ohranil človek samo življenje, ampak še veliko več. Poleg te borbe je bilo tudi delo in napor zn človeško dostojanstvo, napor, da je človek spoznal svoj življenjski smoter in svoj življenjski cilj. To je, da je človek spoznal kratkomalo svojega Stvarnika, Boga, vso njegovo veličino in živel svoje življenje takorekoč z Bogom vred. Z njim v srcu se je boril za življenje, kakršno mu je On namenil, in z borbo za svoje lastno življenje in dostojanstvo, se je človek boril za Boga in spolnjevanje njegovih zapovedi v človeški družbi. Kako težka pa je ta borba v današnjem življenju, si lahko vsak sain predstavlja. Kapitalistična miselnost je dandanes človeško družbo tako zelo prepojila, da je borba za človeško pravico in njegovo dostojanstvo ena najtežjih vprašanj današnie dobe. Vsakdo se ji skuša odmakniti; če le more, vsakdo si skuša svojo notranjost prilagoditi nastalim razmeram brez te največje naloge današnjega časa. Če to razumemo, potem razumemo tudi, zakaj tako silni napadi na našo JSZ, pa ravno v času, ko je v očigled razmeram najbolj potrebno. To vse zaradi tega, ker je krščansko socialno gibanje stalni klicar človeški družbi k pravici in resnici. To delo, ki ga je vršilo in ga še vrši naše krščansko socialno gibanje, ni lahko. Koliko zaprek, koliko nasprotovanj, očitkov, najrazličnejših podti-kanj je preživelo v svoji dolgi 45-let-J>' dobi; pa to že od dr. Kreka do današnjih dni. Že dr. Krek sam je doživljal veliko mero nasprotstev, ko je šele polagal temelje. Pa vsa ta nasprotovanja niso mogla oničiti gibanja. Zavirala so ga pač in niu otežkočala delo in njegovo pro-evitanje. Toda danes vidimo, da so vsa ta nasprotovanja le v veliko korist gibanju samemu, kajti ob tem sc Je ono jeklenilo in čistilo tako, da danes, ko vihar po vsej Evropi moje razna gibanja pri koreninah, je naše sveže in najbolj učinkovito; izmed vseh najbolj odbija napade moderne miselnosti. Slovenska narodna obramba Ko smo pred mesecem dni razmišljali o narodu in o pomenu narodne skupnosti v kulturnem, gospodarskem in političnem pogledu, smo videli, kako daleč smo še Slovenci od pravilnega pojmovanja raznih problemov, ki se postavljajo ob takih prerezih, zlasti pa ob stikih narodnostnih oblik življenja iz oblikami, ki jih je dal Slovencem nezdrav zgodovinski razvoj v smeri pretiranega podajanja ideoloških vrednost. Videli »mo v vsej jasnosti, kako nas še danes hromi poli-tafna »ločitev duhov«, pri kateri se bore v imenu katolicizma in klerikalizma ljudje, ki so že davno nehali biti resnični katoličani, ker mislijo, da je najvažnejše, da znaš svojo »Vero« moliti na izust in ob vsaki priliki to svoje znanje na ves glas poudarjati, da pa ni prav nič važno, ali po tej ve- li v resnici tudi živiš. Dejstvo, da se je pri nas poudarjal samo političen boj za načelo, mesto boja za načelno in pošteno politiko, nas še danes davi in nas ne pusti iz krempljev ideološko začrtanih poti, pa če so še tako zverižene v svoji nedoslednosti in nepoštenosti. To spoznanje je osnovno spoznanje tudi pri delu za slovensko narodno obrambo. Kadar koli se govori o narodnoobrambnem delu, se navadno proglaša prav v sloigu slovenskega duhovnega in političnega prostora, da obstoji jedro tega dela v vpisovanju v ideloološko urejene narodnoobrambne organizacije, v prirejanju različnih navduševalnih predavanj, v misli, da gre pri vsem slovenskem narodnoobrambnem delu samo za povzdigovanje upadlega poguma, ki je za trenutek izginil vsled nepričakovanih dogodkov v evropskem političnem razvoju. V tem vslogu se izgublja čas, tako pri različnih brezplodnih predavanjih na sejah, kot tudi pri napačnem nalaganju truda med ljudi. Le zelo redko prodre med nami spoznanje, da gre pri našem narodnoobrambnem delu za vse več, kakor za popravljanje trenutne sluhovne sleparije, da gre za bistveno zgrešeno poznanje našega zgodovinskega položaja im zri domala povsem brezuspešno nalaganje truda na napačne hipoteke ob popolnem zanemarjanju pravilnih postavk v narodnem življenju. In vise to ne samo v enem ali drugem letu, me samo na eni ali drugi strani, marveč prav ves čas, odkar smo začeli politično živeti in prav pri vseh pomembnih skupinah, ki so se v tem življenju izoblikovale im uveljavile. Levstik. Krek, Cankar, to so samo iizjeme, ki se od njih toliko jasneje odraža grozna politična resničnost v preteklosti in sedanjosti, resnica, ki so k nji v To zdravo jedro našega gibanja v današnjem času je v globoki veri vsakega posameznega člana Jugoslovanske strokovne zveze v pravico. Naša vera v Boga, v Njegovo pravico, je pomagala gibanju, da v najliujših borbah ni propadalo, ampak celo rastlo, če ne na zunaj, pa na znotraj. Notranje smo se spopolnjevali. notranje smo rastli, in v nas je rastla vera, ki je življenjska sila našega gibanja. V težkih borbah smo se spoznavali tovariši istih misli in istih ciljev. Ta globoka vera nas je strnila v nepremagljivo armado, ki je ne more rnzbiti nihče, razen sile. Borba za pravico je enaki meri prispevali slovenski liberalci, klerikalci in socialisti. Ideološki strankarski boji, ki smo jih Slovenci doživljali in ki jih v nezmanjšani obliki doživljalo še danes, so izoblikovali tuikole politično vrednostno lestvico: na najvišjem mestu je politična stranka, ki je istovetna z nekim svetovnim nazorom; na nižjem mestu je vsak, kdor ti pomaga, da se ohrani tvoja stranka na vodi 1 -nem mestu; na zadnjem mestu je pa nurodna skupnost, ki jo priznaš le v kolikor ti prija in kadar to pomaga tvoji stranki. Ta politična vrednostna lestvica je povzročila, da so slovenski narodni interesi ostali povsod ob strani. Vsaka stranka se je, kadar je bila na vladi, hvalila, da predstavlja in zajema ves slovenski narod, a vsaka je delala samo v korist najožjega kroga svojih pristašev, nobena pa v korist vsega naroda brez obzirov na strankarsko pripadnost in strankarske koristi in »strice«. Poledice d j,so mogle izostati. Slovenci se nismo niti pritaknili nalog, ki smo si jih v prve™ navdušenju postavljali leta 1918. Naj navedem samo en primer! Brezigar je poudaril v svojem očrtu slovenskega gospodarstva kot eno najvažnejših nalog v svobodni državi nacionaliziran je industrije. Če pogledamo resnični položaj, pa vidimo, da se je od leta 1918. še poslabšal. Tako smo n. pr. pred dvema letoma izvedeli, da smo dobili po vojski 15 novih kemičnih tovarn, od teh samo 5 slovenskih, in to najmanjših med njimi. Če se danes vprašujemo, odkod kriza slovenske narodne zavesti, vidimo predvsem dva važna vira tega zla: prvi jo gospodarska nesvoboda slovenskega malega človeka. Gospodarsko sleparijo, ki je zajela ves svet. so spretno izvabili tuji podpihovalci in jo pripisovali na rovaš neprimerni politični preureditvi sveta po svetovni vojski. Ljudje, ki ne morejo razpolagati sami s svojim posestvom, marveč morajo poslušati tujerodnega gospodarja, poleg tega pa žive v resnično grozni bedi, si niti ne bi mogli odgovarjati na tako vabljivo govoričenje, da in,i utemeljeno, ker je križu zajela ves svet, in da najbrže noben tuj gospod ne želi Slovencev in Slovenije zato. da bi jim pomagal, marveč da bi ju do konca izrabil. To gospodarsko pripravljenost za sprejemanje tujih bacilov je pa v resnici nevarno povečal gospodarski centralizem pri nas doma, ki je v svojem brezumnem razdiralnem delu povzročil, da je v času. ko je vise okoli nas že nastopila dobe konjunkture, ostala dravska banovina še vedno na isti gospo- borba za naše življenje, je borba za človeka in njegovo dostojnnstvo, je končno borba za krščanska načela v človeški družbi. Ta naša globoka vera v zmago pravice nad krivico je že del zmage same. Vztrajati moramo neustrašeno na začrtani poti in prej ali slej bomo doživljali uspehe in tndi zmago. Odpadla bodo ob naši vztrajnosti nasprotovanja, odpadlo bo vse, kar nas ovira v delu in takrat bo naše delo lepše in upanje do uspehov še veliko bolj trdno kot je danes. Zato pa je naša vera že tudi naša zmaga. Žumer Srečko. darski stopnji, na katero je padla v dobi gospodarske krize. S tem pa prebujamo že k drugemu vzroku upada slovenskega poguma. Slovenske politične stranke so v boju za nadoblast rabile vse tuje pomoči, hitele »o s svojimi spori vselej pred tuje sodnike, v borbi za oblast so zavrgle vse svoje stalne programe, vso vero v stalne postavke v političnem življenju. Če niso mogle doseči oblasti na ta način, kaj zato, poskusile so obratno pot, včasih so uspele, včasih tudi ne in so se vrnile k prvemu načinu. Kadar so se začele zbirati množice okrog vodnika vsled velike želje, ki jo je navidez odločno in brez pridržkov zastopal, se zanjo boril in zanjo trpel, navadno ta boj ni trajal več dolgo. In če zapusti svojo idejo vodnik, kdo naj bi se potem pač še boril za njo? In še eno vprašanje: kdo bo ljudstvu, ki mu je pri nepre-stranih političnih izdajstvih izginila politična morala, povedal, naj se usta- vi pri narodnih vrednotah? Saj so bile vendar strankarske in ne narodne vrednote na prvem mestu! Medtem ko so ljudstvo morili nerešeni socialni in gospodarski problemi, predvsem centralizem. je narodna moralu izginila. Odkod bi mogli pričakovati rešitve, to je zadnje vprašanje, ki nas muči. Edina rešitev, ki je mogoča, more priti iz strnitve vseh narodnih sil in vseh v red not, ki so v našem slovenskem narodu. Samo skupna odgovornost, ki bo onemogočila strastno opozicijo, bo omogočila stvarno, resnično plodno delo na vseh straneh, delo, ki se bo oziralo na vse narodne interese in ne na interese različnih strank. Tako skupno odgovornost bo pa mogoče ustvariti ■ šele v domači slovenski skupnosti, kadar bomo sami med seboj. Od tod izvira druga, prav za prav prva temeljna zahteva — če hočete v resnici na-rodnobrambno delo, delajte za slovensko avtonomijo, za to, da bomo mogli doma razpolagati z našimi dohodki in sami urejati politične spore. Le na ta način bomo dobili tudi dovolj sredstev, da se bomo mogli lotiti revolucionarnih socialnih in gospodarskih reform, ki so nujno potrebne, če hočemo vzdramiti narod iz otopelosti, ki ga je zajela v prvem dvajsetletju naše narodne države — v desetletju, ki pomeni po zaslugah političnega razkola in centralizma dvajset let zamu-jeneiga časa. Delo za slovensko narodno obrambo pa po vsem tem ni izčnpano s tistim delom, ki se zaenkrat^ vrši v strankarsko organiziranih družbah, da-si se v zadnjem času opažajo razveseljivi znaki njihovega »kupnega dela (s čemer bi se v naše društveno narodnoobrambno delo uvedla tako pogrešana načrtnost in odstranila nepotrebne vzporedne akcije), marveč predstavlja delo za narodno obrambo prav vsako delo za rešitev naših socialnih in gospodarskih vprašanj, za spoznanje rešilne poti v njih, prav tako pa tudi vsako delo za ozdravljenje slovenskega političnega razvoja. Ti problemi so mnogo važnejši, kakor pa samo navduševalno delo. Slovencem narodnostnega vzgona v odločilnem trenutku ne manjka, kakor sta pokazali leti 1917 in 1918, danes jim imanjka predvsem gospodarskih temeljev, ki bi mogli vzdržati ta narodnostni vzgon na tisti višini, na kateri ga naša doba zahteva. O. R, Simk&anjCL — Ofenziva kapitala V sredo dne 24. majnika t. 1. je imela centrala Zveze iudustrijeev svojo skupščino v Belgradu. Na njej so bile sprejete resolucije, izmed katerih se nekatere tičejo tudi delavstva. V točki 7. so obseženi tudi predlogi glede socialnega zavarovanja. G 1 e de borze dela menijo gospodje kapitalisti takole: Borze dela naj posvete svojo delavnost v prvi vrsti iznajditvi zaposlitve, ker naj njih glavna svrha ne bo dajanje podpor nezaposlenim. Gl e d c svobode delavskega gibanja pa so tega mnenja: Danes je bolj kot kdaj koli preje potreben socialni mir v podjetjih. Zato prosimo, da se onemogoči hujskanje na š t r a j k in da državne oblasti zagotove onim, ki hočejo delati, z zakonom z a g a r a n -t i r a n o svobodo dela. (Podčrtali mi.) Kar sc tiče borz dela smo že opeto-vano poudarjali, da ne predstavljajo nikake sistematične in dokončne ureditve vprašanja brezposelnosti Tudi mi smo za to, da se v prvi vrsti zagotovi delo. Ta zagotovitev je pa mogoča le na dvojni način: Ali, da najdejo borze dela novih delovnih prilik ali pa da jih same ustvarijo. Kako je z iskanjem novih delovnih prilik, more biti vsakemu jasno, kdor le nekoliko pozna razmere v tem pogledu. Kaj prida jih ni. Če pa so, so največ na jugu države. Tam so pa največkrat take razmere (pomanjkanje stanovanj, prehrane, slaba plača in slično), da jih delavec ne more prenesti. Z ustanavljanjem novih delovnih prilik od strani borz dela tudi ne bo šlo, ker razpolagajo z nezadostnimi sredstvi. Pa če bi tudi bil podan ta Eogoj, bi bili najmanj dve tretjini rezposelnih navezani na brezposelno podporo. Dokler se ne_ bo izpremenil celotni sistem reševanja brezposelnega vprašanja, zlasti dokler ne bo posegla vmes država, je nemogoče misliti na kako zboljšanje. Torej predloge bi bilo treba usmeriti v popolnoma drugo smer, ne pa biti nevoščljiv ubogim brezposelnim še teh par dinarjev, ki mu jih dajejo borze dela. Gospodje se navdušujejo tudi za so- Ponoven poziv V zadnji številki »Delavske pravice« smo prinesli rezultate volivnega boja delavskih obratnih zaupnikov v dneh 12. in 13. maja. Ta rezultat je za Jugoslovansko strokovno zvezo nad vse časten. Kdor le malo premisli hude boje, ki jih je JSZ preživela prav v zadnjem letu, se mora naravnost čuditi, da ni prav nič utrpela na svojem ugledu med delavstvom, pač pa celo pridobila. Dve načelni razlagi sta važni z.a nas pri tem novem volivnem boju, ki nam je tako rekoč vsiljen. Prvi razlog je ta, ki smo ga poudarili že pred časom. To je, da na vsak način ohranimo tej, v javnosti naenkrat važni delavski ustanovi, svoj pravi strokovni značaj. Velika nevarnost je namreč, da volitve obratnih zaupnikov postanejo za koga le neko sredstvo za izvedbo volitev med delavstvom. V takem boju bi pravi pomen obratnega zaupnika popolnoma izginil in izvoljeni zaupniki bi komaj vedeli za svojo pravo nalogo. Trpelo bo pri tem edino le delavstvo, ki bi imelo za svoje obratne zaupnike vse kaj drugega kakor pa pravega zaupnika z vsemi dolžnostmi in pravicami. Veliko škodo bi pri tem utrpela tudi ustanova sama, ker bi bili neizvežba- Preklic Podpisana Jurjevec Franc in Siigoli Marjan, delavca, Kamnik, Titan, preklicujeva in obžalujeva obrekovanja, katera sva izrekla 18. maja t. 1. o gostilničarki Bevc Minki iz Zapric ter se ji zahvaljujeva, da je odstopila od kazenskega pregona. Kamnik, dne 23. V. 1939. Jurjevec Franc Sigoli Marjan cialni mir. Tudi delavstvo si ga želi. Socialni mir je pa mogoč le in samo na podlagi pravičnosti. To pa zametujejo gospodje iz Zveze industrijcev. Stoje na stališču, da je kapital, pa naj bo v obliki denarja ali v obliki produkcijskih sredstev, glavni faktor v rodukciji in da se mu more vse po-oriti, zlasti pa delavstvo. Mi pa trdimo, da je kapital v produkciji negativni faktor, da je aktivni faktor n a r a v a i n d e 1 o. Iz tega sledi, da ne daje posedovanje kapitala in tudi naravnih^ bogastev prav nobene pravice vladanja nad najvažnejšim aktivnim faktorjem, t. j. nad delom. Mi trdimo dalje, da se mora delo veliko višje vrednotiti kakor pa kapital odnosno dajanje kapitala na razpolago. Minimalni predpogoj za socialni mir v tovarnah je lojalno sodelovanje med različnimi grupami, ki so soudeležene na produkciji. Toda, ti gospodje, ne zahtevajo takega socialnega miru. Njihov socialni mir je brezpogojno gospodstvo kapitala nad delom, torej negativnega faktorja v produkciji nad aktivnim faktorjem in izžemanje tega faktorja potom negativnega faktorja. Da bi si zajamčili in zavarovali to nadvlado in izžemanje, kličejo na pomoč državno oblast, da naj prepreči »hujskanje na štrajk«. Bolj jasno in naravnost povedano pomeni ta poziv: Državna oblast naj onemogoči delavstvu, da bi se potoni svobodnih delavskih strokovnih organizacij borilo za zboljšanje svojega položaja, da bi si priborilo kolektivne pogodbe in slično. Uredba o minimalnih mezdah je dovolj dobro uredila postopek delavstva, če nastane spor med njim in podjetnikom. Predlog Zveze industrijcev bi pa hotel odvzeti še to borno svobodo gibanja, ki je delavstvu še ostala. Predlog diši po fašizaciji odnosno po enotenju delavskih strokovnih organizacij in ne pomeni nič drugega, kakor da smatra kapital, da je prišel čas, ko inore izvesti naskok na delavske svoboščine. Torej kapital in Jugoras sta se znašla v tem pogledu na približno isti črti. na volilni boj ni ljudje pravi pogin za ustanovo. Ta bi izgubila po takem manevriranju svoj pomen in do popolne likvidacije je potem le en sam korak. Zato mora biti naša prva naloga, da gremo v ponovni volivni boj dostojno in s polno delavsko zavestjo, da branimo ugled in spoštovanje delavski ustanovi, ki je del socialno-zaščitne zakonodaje. Na noben način ne moremo dopustiti, da se kakor koli ponižuje ugled te naše ustanove. Cast in ugled obratnih zaupnikov je naša čast in naš ugled. Mi smo se dostojno pripravljali za prve volitve v januarju, prav tako tudi v februarju in maju. Dostojno pripravo 1 >01110 izvedli tudi za volitve v juliju, pa če bo še ponoven poziv na pozneje, bo naše delo šlo prav v tem pravcu. Saj s tem, ko branimo ugled svoji lastni ustanovi, branimo ugled vsej naši socialni zakonodaji in po njej tudi vsej zakonodaji v državi, to se pravi njenim temeljem. Drugi razlog za naš volivni boj je Jugoslovanska strokovna zveza sama. Vsa leta smo se veliko trudili zato, da delavske ustanove ohranijo svoj pravi pomen in vršijo svojo nalogo v polni meri pozitivno in stvarno. V tem je bilo delo JSZ ustvarjajoče in v veliko korist mirnemu razvoju socialne zakonodaje v državi. S te svoje poti ni JSZ nikdar krenila in prav zato s polno upravičenostjo posega v ta boj v korist ustanove in delavstva. Torej naš nastop ni nikakega partizanskega ali razkrajajočega značaja. Jugoslovanska strokovna zveza pa je v zadnjih letih preživela hude boje, prav v zadnjem letu pa vodi naravnost boj za upravičenost svojega obstoja. Mi prav dobro razumemo boj proti JSZ -in upravičeno trdimo, da je ta boj preko JSZ namenjen stvarnemu in pozitivnemu delu za delavske pra- vice, ki ga more uspešno voditi le svobodna in neodvisna delavska organizacija. Mi gremo v novi volivni boj z listo JSZ, da manifestiramo ponovno za svobodno delavsko voljo, za neodvisno delavsko organizacijo in po njej za neodvisno delo v delavskih ustu-novah. S ponovno zmago JSZ bomo manifestirali za naša krščanska nače- Modcrna Delavstvo tovarne »šešir« d. d. v Škofji l,oki, iki je last Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, je v letošnjem lotu postavljeno pred zelo važne in tudi izredno težke preizkušnje. Predvsem moramo poseči malo nazaj v zgodovino same tovarne in njejiega delavstva, da tako moremo videti zamisel iskrenega sodelovanja in in ir no sožitje, ki naj vlada med podjetnikom in delavstvom. Ko je »Sešir« v dobi krize obratoval v zmanjšanem obsegu, je delavstvo pri posameznih delili delalo tedensko le po en dan ali dva na teden. Redukcija plač je znašala 15 do 48% pri posamezniku. Po zopetni oživitvi trgovine naših izdelkov, je vodstvo podjetja uvedlo strogi kontrolni sistem pri kvantiteti, s tern v zvezi pa so se pričele šikane, preganjanja in krivični odpusti. Vse to se je vleklo do ustanovitve oblačilne skupine JSZ. Nekaj naših tovarišev, iki so videli naše trpljenje in spoznali željo po skupnem odporu vsega delavstva proti neznosnim razmeram, ki so takrat vladale v tovarni, je z železno voljo postavilo naši skupini temelje, ki prav danes branijo vse delavstvo pred zopetnim za-sužnjenjem (tudi one, ki sumi silijo vanj!). Sledile «0 liorbe za prvo pogodilo, sledila je dolga stavka . . . Arse to je povzročilo vodstvo podjetja ali njegovi nadrejeni zaradi tega. ker ni nikoli pokazalo nobenega razumevanja za mirno rešitev perečih vprašan j. Z borbo smo dobili pribitek za nadure, bolniki teden, angleško soboto. Predvsem pa smo dosegli z borbo zvišanje plač. Poudariti pu moramo, da niti enega udarca, namenjenega delavstvu, niso preprečili oni. ki so ob vseh teh težkih borbah stali popolnoma ob strani! Tudi v letošnjem letu, ko smo videli lepe uspehe naše tovarne na gospo- AfOPISI PIŠEJO »Katolički tjednik« objavlja v članku nadškofa dr. Ivana Šariča »Moraliziranje v mednarodni politiki« 21. maja 1939 nekatere zanimive poglede, ki jih prinašamo v prevodu: »Ako se v današnji mednarodni situaciji moralizira, tedaj mora biti to moraliziranje v obliki splošne obtožbe in obsodbe. Treba je odkloniti sisteme in poudariti načela... Kriv je princip sile, ki je postal nadomestilo za princip pravice in jo je celo zamenjal. Teoretično vodi sila v materializem, a praktično — to opazujemo lahko prav vsak dan — na eni strani v popolno brezpravnost malih in slabih, na drugi pa v popolno pravno in družabno nesigur-nost z brezumnim oboroževanjem in v nadaljnjem štadiju v medsebojno klanje in splošno nesrečo in propad, kar je pač direktna posledica principa sile. Narodi postajajo brezumneži, ki se tepejo med seboj toliko časa, da la, ki jih praktično izvajamo v borbi za človekovo osebnost in za njegovo pravico. Manifestirali boino za zdravo socialno politiko, ki je v veliko korist naši državni skupnosti, manifestfrnU bomo za čast in ugled delavskih ustanov in delavstva samega. Zato pa marljivo in vztrajno na novo delo! 2. S. mučilnica darskem polju, saj so je produkcija popetorila, smo iskreno predlagali peščici ljudi, katere vodijo ljudje od zunaj, iskren nastop za izboljšanje življenjskih razmer zaposlenega delavstva. Kaj smo doživeli? Razglas vodstva tovarne o sporazumu ZZD in vodstvom tovarne, da se izplača vsakemu delavcu in delavki 14-dnevna plača, vendar pod pogojem, da se delavstvo obveže, da tekom enega leta ne bo načenjalo mezdnega igibanja. Delavstvo organizirano v JSZ je reagiralo. Prihodnjo solioto je bil spremenjen razglas in sledilo je priznanje, da to ni bil uspeli ZZD, temveč g. ravnatelja Kmetiča. Sledila je razprava med obratnimi zaupniki JSZ in upravnim svetom. Prinašamo zanimivo točko te razprave. Zastopnik ZZD gospodu dr. Slokarju: »Jaz sem z vami o tem govoril telefon ično ...« G. dr. Slokar: »Oprostite, o tem ni z menoj nobeden nikoli nič govoril!« Prišle so volitve obratnih zaupnikov. Četrt ure pred končanim delom je bilo odpovedano 14 našim članom — tri dni pred Binkoštmi je sledilo pobiranje podpisov, kdo sprejme 14-dnevno plačo z obvezo, da se odpove za eno leto mezdnemu gibanju. Za sprejem plačila z obvezo je glasovalo 43 delavcev in delavk; ostali so odklonili sprejem denarja z obvezo! Vrhunec našega potrpljenja se bliža; z njim tudi konec odgovornosti naših dveh odborov. Se je čas, da se vse prepreči; na vas, naših nasprotnikih je, da nehate s svojo brezglavo taktiko, sicer si pa firipišite rt ud i to sramoto sebi! Mi de-avci in delavke pa stojimo slej ko prej za svojimi tovariši, ki tudi nam morajo ob vsaki priliki polagati račun o svojem delu. Delavec. samo eden od njih ostane živ. Vse eno pa je, kako je označena sila: veličina, rasa, zgodovinsko poslanstvo — to je vse eno!... Kriv je princip vojne kot kulturno moralni ideal. Vojne sigurno vedno bodo, ker so ljudje hudobni, sebični, nasilni in krivični. Nikoli pa ni vojna kulturna nujnost, niti kulturni ideal. Nujna je produktivnost, nikoli pa nista nujna krivica in nasilje. Če je vojna nujna, je nujna le kot zlo. nikoli pa ne kot ideal in dobrina. Ideal je mir. Večni mir! Ideal je ljubezen. Večna ljubezen!... Pravica, svoboda in mir, to so tsocialni ideali krščanstva... V krščanstvu so bili vedno logično izvedeni in motivirani. Temeljijo v velikem in dobrem Bogu, ki se javlja po njih v vseh dušah s svojimi večnimi garancijami.« Jcvrejska korespondencija (Jevkor) piše 13. maja 1939: »Havas javlja: prvi dan bivanja kardinala Verdiera v Al-žiru je bil manifestirali s svečano pro-klamacijo solidarnosti in bratskega sodelovanja med vsemi verskimi edini-caini v francoskem Alžiru. Kardinal Verdier se je fotografiral z velikim muftijem in vrhovnim rabinom.« V nedeljo 11. junija ob 9. uri se vrši v Delavski zbornici v Ljubljani občni zbor JSZ. Ob 45 letnem jubileju Krekove delavske organizacije vabimo vse člane in prijatelje našega gibanja, da se občnega zbora udeleže. DELAVSKA PRAVICA 1939 — Št. 23 — 3 vi vlogo s prošnjo, da bi se nam vsaj' nekoliko izboljšale plače. Banska uprava je odgovorila, da je to nemogoče, ker je sedaj sklenjena kolektivna pogodba in se preko te pogodbe ne morejo plače zvišati. Ker pa imajo delavci pri regulaciji Save, ki delajo slična dela, tudi več, kakor je sklenjeno po kolektivni pogodbi, srno mnenja, da smo tudi mi upravičeni dobiti nekaj več za svoje delo. To delo je namreč mnogo težje, kakor navadno zidarsko delo, za katerega je prav za prav kolektivna pogodba sklenjena. Zato smo naprosili našo centralo, da ponovno to inaše stališče obrazloži kr. banski upravi in zahteva, da se nam mezde povišajo. Poleg tega moramo Ker se je približal čas velikih počitnic, opozarja »Poselska zveza« služkinje na pravico letnega dopusta, ki jim pripada po dveletnem službovanju brez presledka. Posel ima pravico vsako nadaljnje leto do nerazdeljenega dopusta enega tedna. Nastop dopusta naj se določi sporazumno z ozirom na potrebe gospodinjstva in na osebne razmere posla, in sicer praviloma v času velikih šolskih počitnic. Poleg rodne mesečne plače gre poslu za čas dopusta doklada za hrano v višini polmesečne plače v gotovini, ki se mora v polnem znesku odšteti ob nastopu dopusta naprej. Gospodar mora dovoliti poslu za oddih in razvedrilo vsako drugo nedeljo in vsak drugi praznik prost popoldan v skupnem času petih ur. Če ostale nedelje in praznike ne dovoli gospodar poslu navedenega prostega časa, se nadomesti to popoldne s peturnim Za naše kuharice Paradižnikova juha Praži na olju ali sirovem maslu: čebulo, korenje, zeleno in petršil, temu prideni razpolovljene paradižnike in jih tako duši v lastnem soku, da postanejo mehki. Po potrebi jih počasi zalivaj z juho. Posebej narodi prežganje, v katero prideni pretlačene paradižnike, po okusu osladi in okisaj z vinskim kisom. Kot vložek daš v to juho razne kuhane zelenjave ali pa zakuhaš pest riža in dodaš nastrgan parmezan. Nadevano telečje srce Telečje srce operi in z ostrim nožem izdolbi. Za nadev razgrej sirovo maslo, kateremu dodaj zrezano čebulo, peteršilj, v mleku namočeno ožeto žemljo in zdrobljeno sesekljano meso. Osoli in popraj. Ko si s tem nadevom srce napolnila, ga zašij. Peci ga s poljubno dišavo kakor: čebulo, kapro itd., tako dolgo, da postane mehko. Nato potrosi nekoliko moke, zalij z juho in prideni kisle smetane. Srce Tako nekako bi mogli najbolj točno označiti ponašanje naše javnosti, pa tudi javnih faktorjev, napram zelo važni organizaciji, t. j. proti »Ligi proti a 1 k o h o 1 i 7. m u«. Liga je zlasti posvetila veliko pozornost mladini. Sistematično — v kolikor so ji pač dopuščala skromna sredstva — je pričela ugotavljati gospodarske in socialne razmere mladine na kmetih in v mestih, v glavnem_ torej med kmečkim in delavskim življem. Dne 9. majniku t. 1. je priredila ob priliki treznostnega tedna zborovanje v magistratni sejni dvorani v Ljubljani. Referate so imeli priznani strokovnjaki, in sicer: G. dr. Božo Škerlj »O vplivu alkohola na dedno s n o v«. G. dr. Ivo Pirc, ki je tudi predsednik Lige, »O prehrani otrok in alkoholu«. G. dr. S. Gogola o temi: »Alkoholizem in vzgoja mladin e««. G, dr. A. Maklecov: »O zaščiti mladine pred alkoholizmom spravegastališča«. _ G. Vojko Jagodič: »O o r g a n i z a c i-ji za obrambo mladine pred alkoholizmom«. Iz vseh referatov je bila razvidna pogubnost alkoholizma. Ugotovljeno je bilo tudi to, da je alkoholizem pojav, ne pa razvada. V Halozah n. pr._ dajejo starši otrokom alkoholno pijačo, ker nimajo drugih sredstev, da bi potešili glad. Gotovo bi dala mati rajši poudariti še to, da nam je pred časom g. šef sekcije obljubil, da se bodo s t. aprilom zvišale urne mezde od 3 na 3.25 din. Ker je naš kraj ob meji in zelo izpostavljen tuji propagandi, je nujno potrebno, da oblast to upošteva in naši prošnji ugodi. Posebno v obmejnih krajih je namreč zelo važno, da je delavstvo zadovoljno. V nasprotnem primeru uhaja preko meje in kritizira, kar gotovo ni v interesu naše države. Zato smo prepričani, da bo kr. banska uprava tej naši upravičeni zahte- vi ugodila. počitkom med tednom na delovni dan popoldne, ki ga določita gospodar in posel sporazumno. * Izšla je uredba o »Poslovnih knjižicah« z legitimacijo za delavce in nameščence, za katero so služkinje tudi zanimajo in povprašujejo, če ta predpis velja tudi za nje. Te poslovne knjižice oz. legitimacije veljajo za vse de-lavce in nameščence in torej tudi za služkinje, ki si jih naj nabavijo najkasneje do 31. decembra 1939. 'Knjižice se dobe na pristojni občini, t. j tam, kjer je služkinja v službi. Knjižica stane 10 din. Priložiti je treba dve sliki in staro poselsko knjižico. * Na praznik sv. Rešnjega Telesa se »Poselska zveza« udeleži s svojim praporom procesije v stolnici. K veliki udeležbi vabi odbor. Zbirališče je za cerkvijo. zreži in ga obl i j z omako. Serviraj ga z žličniki ali kruhovimi omoki. Češnjeva torta Meša j 14 dkg sirovega masla, 14dkg sladkorja, prideni 6 rumenjakov, 12 dkg oluščenih in zmletih mandeljev, 6 dkg kruhovih drobtin, namočenih z rumom, sneg od jajc in zrezan limonin olupek. Namaži obliko in položi vanjo polovico zanesi, postavi v pečico, da nekoliko otrdi, nato vloži češnjo, katerim si odvzela peške, drugo k drugi, pokrij z ostalo polovico in lepo zapeci. Pečeno potresi z vanilije v im sladkorjem in gorko serviraj. Orehov zavitek Mešaj tako dolgo, da naraste (> rumenjakov z 10dkg sladkorja, prideni 5 dkg zmletih orehov, 5 dkg moke in sneg iz beljakov. Namaži zmes za prst debelo na pomazan in s papirjem pogrnjen pekač in v pečici speci. Pečenemu im še vročemu zavitku odloči papir. Namaži ga z marmelado, ga zvij in oblij z rumovim ledom. Tik pred serviranjem zreži zavitek na rezime. hrano kot pa pijačo. Tudi otroci bi bi- li s tem bolj zadovoljni. To je potrdila tudi gospodična, ki je bila v Slovenskih goricah več let za učiteljico. Otroci so prinašali v šo- lo za malico jabolčnik in vino. Seveda jim je to prepovedala. Pa ni nič pomagalo. Prišlo Ji je pa na misel, kako bi bilo, če bi dala za malico vsakemu kos kruha. Pričela je s to metodo, seveda z lastnimi sredstvi, pa se je naenkrat vse izpremenilo. Otroci niso več dona-šali v šolo za malico alkoholnih pijač, ker so vedeli, da bodo dobili od dobre učiteljice kruh. Navedbe učiteljice so potrdile tudi nadaljne ugotovitve. Ugotovilo se je namreč, da je več alkoholizma med otroki na kmetih kakor pa v delavskih krajih. Otroci na kmetih so namreč še slabše hranjeni kakor delavski. Splošno mnenje je bilo, tudi v debati, da moramo zboljšati gospodarski položaj, če hočemo omejiti alkoholizem med mladino in s tem seveda tudi med narodom. Ugotovitve Lige potrjujejo tudi stališče delavskih strokovnih organizacij, da bo mogoč uspešen boj proti raznim škodljivim pojavom med delavstvom šele tedaj, ko bodo imeli siromašni sloji boljša stanovanja in boljše živ-ljenjske pogoje. Iz zborovanja je izzvenela tudi prikrita tožba, da ne najdejo taka prizadevanja, kakršna vrši Liga, razumevanja niti v družbi niti pri oblasteh. Oba faktorja bi se morala zavedati, da gre za bodočnost narodovega naraščaja in za bodočnost naroda. Banska uprav« bi morala ustanoviti poseben odsek, ki se naj bi sistematično pečal s temi vprašanji in ki bi moral nuditi veliko oporo privatni iniciativi. Tudi delavstvo bo moralo posvetiti večje zanimanje temu vprašanju. Saj gre za delavski naraščaj. Opozarjamo že sedaj, da bo izdala Liga vse referate v posebni brošuri po zelo nizkih cenah. Dobro bi bilo, da bi seglo tudi delavstvo po njih in se seznanilo pobliže s stremljenjem »Lige proti alkoholizmu«. Prezrta akcija (Hazgltdl. Tristomilijonov ljudi, pišejo nemški listi, da šteje blok osi Rim-Berlin. Zveza med Nemčijo in Italijo je po izjavah listov »tisto velikansko orodje, s katerim se bo po zrušitvi versajskega miru dosegla revizija in preosnovn evropskega obličja«. K bloku Rim-Berlin spadajo po pisavi merodajnih nemških listov še Španija, Japonska, Madžarska in morda tudi južnovzhodne evropske države. Izjava zunanjega ministra Ribbentroppa, ko je govoril o skupnosti 300 milijonov ljudi, torej ni bilu izrečena tja v en dan. Zveza Anglije, Francije in Rusije ne sme razburjati prav nikogar, talko pišejo angleški in francoski listi. Ta zveza nima namena nikogar napasti ali obkoliti. Ta zveza ni nikomur nevarna, iker stopi v veljavo sploh šele tokrat, če bi kdo drugi napadel katero od teh držav. Te zveze se morejo bati torej saimo tisti, ki mislijo napadati. Zunanja politika Španije je dosti javno označena s tem, da je Španija pristopila k paiktu proti kominterini in da je sklenila z Nemčijo trgovinsko pogodbo. S tem je bolj jasno pokazala svojo politiko, ki jo je vodila že dve leti. To politiko sta nazadnje sprevideli tudi angleška in francoska vlada. Vseeno je general Petain prisostvoval paradi v Madridu. In angleška vlada se še itrudi is posojilom pridobiti Španijo, da izda svoje zaveznike. Londonski finančni krogi so zelo aktivni, da obnove trgovske zveze s Španijo. Nekaj deset tisoč nemških in italijanskih vojakov se je te dni vrnilo domov. Portugalska in Anglija si zadnje dni zagotavljata svojo medsebojno zvestobo, ki je dolgo dobo vezala obe državi. Proti »obkoljevalni« politiki ne bosta čakali Nemčija in Italija niti'štiri- indvajset ur, ter ne Ibosta zamudili nobenega trenutka, tako piše italijansko časopisje, da bi ne odgovorili proti novim zvezam s protiukrepi. Belgijci ob meji imajo vedno težave s preganjanjem tujih državljanov, ki ob nemško-belgijski meii širijo tujo propagando. Posebno skušajo pridobiti delavstvo za bojkotiranje obmejnih obrambnih del. Iz Češkega prihaja vedno veliko zanimivih novic. O novih pripravah Arabcev, da začno z upori na večili krajih arabskih dežel, zopet poročajo francoski listi. Vsi ti upori Arabcev dobivajo moralno in denarno podporo od zunanjih držav, ki jim ni za arabsko neodvisnost, temveč za to, da delajo težave Angliji. Japonska ofenziva, ki so jo začeli proti Kitajski pred štirimi tedni, je po kitajskih poročilih propadla. Japonci IkkIo rabili vsaj tri mesece, da pripravijo novo ofenzivo. Kitajci vodijo politiko umikanja in utrujanja Japoncev. Volitve nu Madžarskem so, kakor navadno, prinesle zmago vladni stranki. Za te volitve so se močno zanimale bližnje države, ki so močno podpirale nekatere stranke. Ne mine teden brez eksplozij na Angleškem. Irska tajna organizacija povzroča stalne težave angleškim varnostnim organom. Irci imajo močno zaslombo pri Angliji sovražnih državah. Poljsko-neinška trgovinska pogajanja, ki so se v nedeljo končala so naletela nu velike težave zaradi političnih razmer med obema državama. Poljska mora kupovati nemško 'blago, ako hoče dobiti poplačane dolgove, ki jih ima Nemčija nupram Poljski. Pomen našega mednarodnega gibanja »Pojdite po vsem svetu in učite vse narode!« Tako je naročil naš Gospod svojim opostolom in jih razposlal po vsem svetu oznanjat njegovo blago-vest. Vsi narodi naj bodo deležni njenega blagoslova in moči. Gospod ni omejil svojega naročila samo na določen narod ali določeno skupino narodov. Tega kot nad vse usmiljen ni mogel storiti, isaj je prišel it vid i na svet za odrešitev človeštva in ne le enega ljudstva. Apostoli so šli po svetu in širili krščanstvo, ki je postalo tako vesoljna vera človeštvu. Kutoli-šku cerkev je še danes vesoljna in pošilja svoje misijonarje po vsem svetu oznanjat Kristusovo blagovest. Nobena državina meja ne ustavi misijonarja, da je ne bi prekoračil, čeprav lahko računa s preganjanjem in smrtjo. Krščanstvo je bilo in je vera ponižanih in razžaljenih, trpečih in zapuščenih. Človeku, ki mu svet ne more ničesar vzeti, pa pomeni krščanstvo odrešenje in vstajenje, boljše življenje vsaj v onostranstvu. Zato ni čuda, da so se množice delavstva, ki jih ni omamil marksizem, oprijele z zaupanjem misli o preureditvi človeške družbe na podlagi krščanske pravičnosti n dejavne ljubezni (ki se bori za družaibni red, v katerem krščanska ideja ljubezni ne bi bila "več potisnjena v kot, temveč bi tvorila idejno osnovo gospodarski in socialni zgradbi države). Krščansko strokovni gibanje je prodrlo skoro v vse evropske krščanske države in se mi nikjer ustavilo. Kot ^“PRAVICA KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA lavstva in krščanskih razumnikov srečno dokončati delo duhovne in socialne obnove.« Talko ne govori samo Maritain, tako mislijo in tako govore o krščanskem strokovnem gibanju vsi dobri katoličani. S tako miselnostjo je gledal na krščansko strokovno gibanje tudi pokojni nadškof dr. Jeglič. Zulibog so tudi izjeme. To so pa tisti katoličani, ki niso prijatelji socialnega napredka in dela, ki jim je vsako prizadevanje delavstva za dejansko zboljšanje socialnegu položaja že komunizem. Ti mečejo polenu pod noge krščanskemu strokovnemu gibanju s -tem, da govore, do so njegovi cilji, pota, način dela in mednarodna zveza čisto navadno posnemanje mar- ksizma. Ti katoličani iščejo svoje vzore v državah, ki so ubile na svojem področju vse katoliško laično gibanje in seveda tudi strokovno ter ne prizanašajo niti Cerkvi sami. Žalostno je, du se ne zavedajo, kako slalx> uslugo delajo s tem katoliški misli in s tem izdajajo brate v itujini. Krščanski strokovničarji ne bomo šli po njihovih potih. Mi zaupamo v zma-go vi tast ideje svojegu domačega ter mednarodnega strokovnega gibanja. V naših srcih nihče ne more oklevetati ideje mednarodnega sodelovanja s krščanskimi strokovničarji ostalih držav, ker nuni je to sodelovanje vedno le koristilo pri delu zu slovensko delavstvo. DELAVS K 1 PRAVNIK krščanstvo in katolištvo je postalo tudi strokovno gibanje krščanskih stro-kovničarjev vsaj evropsko vesoljno — mednarodno. Tudi razširjevalci njegove misli so nosili v srcu Gospodove besede: »Pojdite in učite vse narode!« Vse delavstvo naj bi sprejelo krščansko-socialna načela, vse strokovno gibanje katere koli države naj bi se prekvasilo s krščanskim duhom in tako poplemenitilo. Krščansko strokovno gibanje si je ustvarilo svojo mednarodno zvezo, iz katere so strokovničarji iz naprednejših evropskih držav poglabljali v manj naprednih državah delo svojih tovarišev z nasveti in izkustvi. Pričelo se je veliko delo na izenačevanju gospodarskih in socialnih razmer vise Evrope. Mednarodna zveza krščanskih strokovnih organizacij je ibilu in je še vedno glasna oznanjevalka krščanske ljubezni in dejavne pravičnosti ter velika mirovna mednarodna organizacija. Saj delavstvo hoče delo in mir, napredek človeštva^ ne pa medsebojnega klanju, ki prinaša človeštvu samo vsestrun-sko razdejanje. Znameniti profesor na pariški katoliški univerzi Jacques Matritain, ki je imel na zadnjem kongresu Mednarodne krščanske strokovne zveze lep referat o človeški osebnosti, je izjavil na kongresu: »Občudujem dosežene uspehe krščanskega strokovnega gibanja in izražam zaupanje in prepričanje, da se bo posrečilo skupnim prizadevanjem elite krščanskega de- Nabirajte oglase za »Pravico«! Ali je podjetje dolžno zopet zaposliti delavca, ki je odslužil vojake? 1. Š„ Domžale: Pred vojaščino ste bili 5 let tiskar v veliki tekstilni tovarni. Ko ste odslužili vojake, Vas podjetje ni hotelo vzeti nazaj, dasi je jemalo druge tiskarje v službo. Slišali ste pa, da baje mora podjetje delavce, ki so odslužili redni kadrski rok, vzeti nazaj. Vprašate, ali lahko podjetje prisilite, da Vas sprejme nazaj v službo. Odgovor: Po ministrski naredbi sc podjetjem le priporoča, da zopet zaposlijo delavce, ki so odslužili kadrski rok. Zaradi tega priporočila pa podjetja še niso dolžna delavca zopet zaposliti. Vsaka tožba na zopetni sprejem v službo bi ostala brez uspeha. Pa če bi bilo podjetje nazadnje tudi dolžno, da Vas sprejme nazaj, Vam lahko službo že prvi dan zukonito 14 dnevno odpove, tako da ne bi bili prav nič na boljšem. Dokler ne bodo delavske organizacije izbojevale zakonu, kot ga imujo že 10 let nu Češkem in so ga imeli v bivši avstrijski republiki, da delavcu po 2 letih službe ni mogoče odpovedati razen po krivdi delavca iz tehtnih vzrokov, bi bila vsaka zaščita glede zopetne zaposlitve delavcev, ki so odslužili vojake, brez velikega pomenu. Vsekukor bo pa uspeh, če bodo delavske organizacije s pritiskom na zakonodajne orgune dosegle, da bi omenjena uredba priporočilo spremenila v dolžnost, bodisi z zakonom ali pa s kolektivno pogodbo. Mezda delaven, ki gre na orožne vaje. J. F., Ljubljana: Pol leta ste delali pri stavbnem podjetju, ko so Vas poklicali za tri tedne na orožne vaje. Vprašate, ali imate pravico do plače za te tri tedne. Odgovor: Če bi bili pri podjetju v službi pred nastopom orožnih vaj nepretrgoma najmanj leto dni, bi Vam bilo podjetje dolžno plačati redno mezdo za vse tri tedne po odbitku po 7 din na dan, kolikor določa čl. 11. ZA POLETJE Modne kamgarne za gospode In svilo vseh vrst v najmodernejših vzorcih in bujnih barvah priporoča manufakturna trgovina JANKO CESNIK LJUBLJANA, LINOARJEVA UL. Izhaja vsak četrtek popoldne, v primeru praznika dan prej. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani, Miklošičeva oe-sta Ti-1. — Oglasi, reklamacije ln naročnina na upravo, Miklošičeva J2-I. Oglasi po ceniku. — Telefon Stov. 4018. Številka pošt. čekovnega računa 14.900. Posamezna Številka 1 din. Naročnina: za 1 ineseo 4 din, za četrt leta 10 din, ■a pol leta 20 din, za vsa leto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din. Urejuje ln odgovarja Rozman Jožko ▼ Ljubljani. Izdaja za konzorcij »Delavske pravice« Srečko ?.imer, Ljubljana. Tiska Zadružna tiskarna r. z. io.l v Ljubljani, Tyrševa e. 17 (Maks Bleje«) HALO! GOSPODINJE POZOR! kolektivne pogodbe za stavbno delavstvo. Ker ste pa v službi šele pol leta, imate po § 219. Zakona o obrtih pravico do polne mezde samo za prvi teden zadržka, torej do mezde, ki bi jo zaslužili, če bi prvi teden delali, brez vsakega odbitka. A. J.. Maribor: Kot gradbeni delavec zaslužite na mesec okrog 1000 din. Imate ženo in troje otrok, razen teh pa še enega nezakonskega, ki mu morate p> sklepu sodišča plačevati po 150 din nu mesec. Ker ste pozimi zaostali s plačili. Vam sedaj odtrgujejo od plače 660 din na mesec. Vprašate, ali je to mogoče, ker z 340 din ne morete živeti sam, kaj šele žena in otroci. Odgovor: Za vzdrževalnim) nezakonskega otroka se sme po Zakonu o izvršbi zarubiti dve tretjini mesečnih prejemkov, vendar mora zavezancu ostati 10 din na dan. Zoper rubež Vaše mezde zato pravno ni pomoči. Zakon je zakon. Pojdite pa na sodišče, ki bo poklicalo varuha Vašega otroka in poskušalo med Vama doseči poravnavo. da boste dolg plačevali v manjših obrokih. Vsi, ki žele nasveta, naj pošljejo vprašanje najkasneje do ponedeljka vsak teden na uredništvo lista. Sžafiiski Prevelika ljubezen. Zudnju številka »Dejanja« je prinesla članek »Klerikalizem in liberalizem«. Nad tem člankom se je razburil neki sotrudnik »Slovenca«. Ko odgovarja po svoje »Dejanju«, ne more tudi mirno mimo »Delavske pravice«, čeprav ona ni tega članka prinesla niti v ponatisu. Jugoslovanska strokovna zveza in »Delavska pravica« povzročata pač v zadnjem čnsu nekaterim velike skrbi, zato porabijo vsako priliko, da ju opisujejo, če le morejo. Na viničarskem delavskem taboru, katerega sklicuje ZZD na dan 18. junija v Jeruzalemu v Slov. goricah, bodo govorili gg. minister Snoj, narodni poslanec Murko Kranjc, predsednik /ZD Preželj in Košnik Joža. Za nedeljski tabor Jugorasa v Ljubljani je dovoiljena če trt inska vožnja po železnici. MALI OGLASI POSAMEZNA BESEDA 50 PAR DELAVCI! Najcenejše in najliitrejše prometno sredstvo je dobro kolo znamk »Diirkopp«, »Triumph«, »Au-strodaimler«, »Vesta« in »Miffa«, ki jih dobite tudi na obroke samo pri Cirilu Kmetiču v Dobu 110 pri Domžalah. Ali Vam Je že znano, da Je otvorjena nova trgovina Z OSTANKI in cenejšim oblačilnim blagom, ki ga potrebujeta delavcc in kmet, v Ljubljani pri Zmajskem mostu tik ob Ljubljanici (kjer Je krompirjev trg), SV. PETRA NASIP 29. Itavnokar Je na zalogi veliko ostankov za moške p ražnje in delavne obleke meter od 2t do 60 din, veliko ostankov za ženske ln otroške pražnje in vsakdanje obleke, ostanki pralne svile, krepov Itd. Kavno tako dobite tudi od kosa poceni blagove n. pr.: bela kotenina srednja 5 din, najboljša 8.81 din, pisano za srajce srednje 5 din, najboljšo 3 din, tiskovina za predpasnike srednja G din, najboljša na dve strani 9 din, naglavne rute C din, žepni robci 1 din itd. — To trgovino je otvorlla Specljelno za ceneJSe blago znana ljubljanska tvrdka F. I. GORIČAR ki ima svojo glavno trgovino na Sv. Petra cesti 29, v novi hiši, kjer je velika zaloga boljšega blaga za moške in ženske obleke, kakor tudi izgotovljene obleke, na Sv. Petra cesti Zt pa Ima oddelek za nevestine opreme in pohištveno blago (zavese, tepihe, garniture za postelje, perje, žimo In morsko travo Itd.) — Torej vse, kar rabite, najdete sigurno r naših TREH TRGOVINAH, kjer dobite dobro ln po nizkih cenah! Naše geslo še vedno drži: majhen zaslužek, a 61 m večji promet!