posamezna številka 20 vinarjev. Štev. 48. V Ljubljani, v torek dne tl. marca 1919. leto I. I.. : t«* ttlotetaa po polti K AD'—, o« ljubka X 35*- ' *« l»Betno ... SO1—. „ « tetrttet.no ... 10'—, . ttieselflo . . .* 3*50, „ 18‘— S*— 3 — «. roeiecno . . „ 3 JO. „ . „ i — urMcmro In uprava: Kopitarjeva stkat. — Tsslalon 50. NEODVISEN DNEVNIK Inseratl: Emstolpna pelitvrsta (59 mm flroi* ta I nm visoka ali njt prostor) ta enkrat po 50 vin. n Ovalu večkrat po 45 vin. — Ok sobotah Ovolnl tarlt —• Poslano: Enostolpna potitvrsta K 1'—. — Uhaja vsak Oan, liKomil nedelja In praznike, ok ). ort popoldna. Mame! napadli na Koroškem. vil smo ukrenili potrebno. Ljubljanski dopisni urad oproča z dne L marca iz uradnega vira: Severovzhodno od Spod. Dravograda e 8, marca prekoračila nemška četa. brodeča dva častnika in 8D mož z dvema strojnicama nevtralni pas in vdrla v Soboto, Vaa na našem ozemlju. Četa je ujela našo prožniško postajo in tudi patrolo enega častnika in 14 mož, ki je na našem ozem-razor°2cvala ter jih odvedla v Celovec, "irt smo ukrenili vse potrebno, V Velikovškem okrožju se je približam kakih 20 mož našim oddelkom pri uorici (Goritzenberg) in vrglo eno ročno . granato. Patrolo smo odbili s streli in strojnic. iz pušk Nemški vojaki poizkušajo propagando med našim Vojaštvom, da bi odložilo orožje in šlo domov. Ponujajo mu jabolčnik in prosijo kruha, Nemcem smo naznanili, da bomo na vsak tak poizkus odgovorili z ognjem. Vzhodno od Bororelj so Nemci oborožili nemške kmete V nasprotju z določili premirja so Nemci zasedli KoČuhe v nevtralnem pasu. Dne 10. marca ob t. uti 30 minut je plul aeropian tipa »CaprotitK preko Velikovca proti Gradcu. Vzhodno od Labuda pri cerkvi Svete Trojice so Nemci oddali deset strelov iz strojnic. Naši niso odgovorili, Pretroz živil iz Trsta skozi Ljubljano, Ljubljanski dopisni urad poroča dne L marca iz uradnega vira: Sinoči ob 11. je načel ni št vo glavnega kolodvora v Ljubljani prejelo nastopno brzojavko italijanskega ravnatelja državnih železnic v Trstu: »Qd jutri 11. marca nadalje se bodo vst vlaki z živili za Prago in za Dunaj vodili čez Logatec. — Serani.a — K tej brzo-lavki pripominja I.j. dop. urad, da-sc njc-na vsebina očitno nanaša zgolj na način želozniškega obratovanja, dočim more odločati, kaj se v Trstu naloži in kam se naložena živila dirigirajo, odino-lc ameriška misija, ki ji načeljujc podpolkovnik Cau-,shy. Iz dejstva, da v gorenji brzojavki imenoma ni navedena ne Jugoslavija, no Slovenija, no katerikoli slovenski kraj, torej še nikakor ne sledi, da ob tej priliki Slovenci ne bomo dobili živil, marveč da bomo le glodali, kako jih vozijo preko naše zemljo. Kako to oborožili štajerski Nemci prebivalstvo na naši severni meji. d - ?°^a XI. pogodbe, ki jo je sklenila czelna vlada za Slovenijo s štajersko de-^ .n° vlado, določa, da se razoroži prebi-'gfr* o na ozemlju med demarkačnima ritma na Štajerskem. Po zapisniku, ki so sj\ P° razoroževanju sestavili obojestran-’ zastopniki dne 24. februarja t. I, v Ar-zu, se je oddalo v Halbenrainu 208 pušk Sn^re™° ‘n približno 14.000 nabojev, v vJOdnji Pfuki^ 425 pušk z opremo in pri- bližno 11 do 12 tisoč nabojev, v Gosdorfu 301 puško z opremo in približno 32.000 nabojev, 210 ročnih granat in 84 žarnih nabojev, v Strassu 1 strojnico, 31 pušk, približno 2500 nabojev in 80 ročnih granat, v Arnožu 4 puške in v orožniškem okolišu Amož 3 puške in 17 ročnih granat, skupaj tedaj 1 trojnico, 972 pušk« nad 60.000 nabojev, 241 ročnih granat in 84 žarnih nabojev* Kardinal iourrte v Ljubljani. Včeraj zvečer ob pol 8. uri sc je $ posebnim vlakom pripeljal v Ljubljano angleški kardinal Francis Bourac v spremstvu zagrebškega nadškofa dr. Bauerja, banjaluškega škofa Jožefa Gariča, ministra za bogočastje dr, Alaupoviča, zagrebškega frančiškanskega provinciala Troha in profesorja bogoslovja iz Belgrada dr. Jaujiča. Na kolodvoru so pričakovali kardinala škof dr, Jeglič, predsednik deželne vlade dr. Brejc z vsemi člani vlade, poveljnik dravske divizije general Smiljanovič, župan dr, Tavčar, odposlanstva kulturnih društev z zastavami in mnogo deklet v narodnih nošah. Pred kolodvorom je pričakovala kardinala nepregledna množica. Škof dr. Jeglič je pozdravil visokega gosta v, latinskem jeziku v imenu katoliških Slovencev kot zastopnika sv. Stolice, čuvari-cc krščanske ljubezni in pravice. Predsednik deželne vlade dr. Brjejc je v slovenskem jeziku izrazil veliko veselje Slovencev, da morefo na svojih tleh pozdraviti tako vzvišenega zastopnika Angleške, zmagovitega zaščitnika zatiranih narodov in zvestega prijatelja Jugoslovanov. Župan dr, Tavčar je v svojem pozdravu prosil, naj bi presvitli knez katoliške cerkve, zaščit-nice ljubezni in pravice, zastavil svoj mogočen vpliv, da pride slovenski narod do svojih pravic. Ko se je kardinal kratko zahvalil, je šel skozi špalir, ki so ga napravili Orli, Sokoli in dekleta v narodnih nošah, pred kolodvorsko poslopje, kjer g* je tisočglava množica burno pozdravljala. Vožnja kardinala v mesto se je razvila v pravi triumfalni pohod. Kardinal je izstopil v škofijski palači. Množica mu je tudi tu prirejala burne ovacije in ni prej odnehala, da se je kardinal pokazal na oknu in se ginjen zahvalil za tako lep sprejem. Ko je še minister dr. Alaupovič z okna nagovoril občinstvo, se je množica med pevanjem narodnih himen mirno razšla, Povodom prihoda kardinala so vsa državna in mestna poslopja kakor tudi mnogo zasebnih okrašena z zastavami. Danes zjutraj ob 8. uri jo daroval kardinal v stolnici sv. mašo. - * Dopoldne si jo visoki post ogledoval zavode v mestu. Obiskal je uršulinskf samostan, salezijanski zavod' na Rakovniku, I.iclitenthumov zavod in Marijani- ičo. Ob pol 11. dopoldne je visoki dostojanstvenik počastil s svojim obiskom Jugoslovansko tiskarno, kjer si jc ogledal e zanimanjem njeno stavbo. Qd 12. do 1. popoldne jo sprejemal luhovništvo in zastopnike društev in korporacij. Danes ob 1. uri popoldne se jc v Škoti,iškem dvorcu vršil slavnostni obed, ki »o se ga udeležili predsednik vlade dr. Brejc, poverjenik dr. Verstovšek, general Smiljanič, župan dr. Tavčar, generalni vikar Flis, prelat A. Kalan ter gospodje iz kardinalovega spremstva. Pri tej priliki je ljubljanski vladika pozdravil kardinala v napitnici, na katero je kardinal iskreno odgovoril. Danes popoldne se odpelje v Št. Vid, |ta si ogleda zavode sv. Stanislava. SLOVESEN* POZDRAV V UNIONU. Danes popoldne ob 5. uri se vrši v veliki dvorani Uniona slavnostni pozdrav visokega gosta, ki je počastil s svojim obiskom naše mesto. Razpored bo sledeči: Latinski pozdrav govori poverjenik za uk in bogočastje, dr. Karel Ver-s t o v š e k. Slovenski gospa županja F v a -ti j a dr. Tavčarjeva. Angleški boroveljski župnik-be-gunec Jurij Trunk, Nato poje »Glasbena Matica« več točk, večinoma slovenske, hrvatske in srbske narodne pesmi. Vstop v dvorano je prost, le otrokom zabranjen. Udeleženci morajo biti deset minut pred 5. uro zbrani, ter se morajo pokoriti rediteljem, Rediteljstvo bodo oskrbovali Orli in Sokoli, Po sredi dvorane mora. biti prosto, prvi sedeži ostati rezervirani, Od strani ženstva se želi narodna noša, katere ž njo razpolagajo. Kardinal se odpelje iz škofijskega dvorca točno ob 5. uri popoldne v Union. Na poti do Uniona mu bo delala špalir šolska mladina. Kardinal odpotuje iz Ljubljane okrog 10. ure zvečer. LDU. Berlin, 10, marca. (WU.) Ob šestih zvečer se poroča: Vladne čete so zasedle Neukolln do okrožne železnice, Raz-oroževanje ima dober uspeh. Namerava se napad na Lichtenberg, vendar pa se čas napada ne more naznaniti. LDU. Beuthen, 10. marca, (Dun, k. u.) Špartakovci so davi na mejni cesti naskočili stražo, vzeli stražečemu vojaku puško, ustrelili enega vojaka v glavo in ranili podčastnika v trebuh. Danes stavka, kakor v soboto, 25 rovov v gorejnji šle-ziji. Davi ob pol šestih je poljski oddelek 15 mož v nemški uniformi prekoračil suho mejo pri Laurahiitte; ta oddelek pa so ujeli na Bienhofplatzu. Častnik je zaslišal ujete; nato so jih poslali preko meje nazaj. Pri spopadu in pri izpraznitvi Bičn-hofplatza so novodošle nemške čete usmr-lile 5 Poljakov, 4 pa ranile. Trst in Sodca za nas že izgubljena! LDU. Split, 10. marca. (DDU.) Urednik lista »Idea Nazionale« v Rimu je vprašal dr, Salvija, ki nastopa tam kot zastopnik mesta Splita, kalcšeri vtis jc naredil nanj Orlandov govor. Salvi je odgovoril, da najslabši, ker se jc italijanska vlada po svojem ministrskem predsedniku še enkrat odrekla Splitu; to je za sedaj ena najhuje ših žrtev. Polagoma uvidevajo tudi zastopniki mukotrpne Dalmacije, da gube tla pod nogami, (Je-li sta Trst in Gorica res že izgubljena za nas?) lilija' mk. Lahi so si izmislili zopet novo laž, s katero si hočejo pomagati v nepošteni propagandi za svoje krivične zahteve, »Agenzia Stefani« razširja po italianskih časopisih vest, da so jugoslovanski vojaki napadli začetkom februarja t. 1, na ljubljanski postaji vlak, v katerem so se vračali laški begunci v domovino; strgali in zažgali so baje italijanske zastave. V Ljubljani nihče ne ve ničesar o tem dogodku, ki se je pač porodil v bujni laški domišljiji, kateri nikdar ne zmanjka snovi za nove izmišljotine, da bi škodila ugledu Jugoslavije in posebno Slovenije. Urejene razmere na Slovenskem italijanskim hujskačem niso po volji, ker bi raje videli, da bi se ukoreninil tudi pri mas ruski boljševizem, kar bi seveda služilo njihovi propagandi proti Jugoslovanom, češ, da ti niso zreli za lastno državo. Italijani naj le pometajo pred svojim pragom in naj si raje urede svoje domače razmere, mesto da bi stikali po neredih v Jugoslaviji, Orland© o laških aspiracijah. Italijanski ministrski predsednik Orlando je skušal v svojem govoru v italijanskem parlamentu opravičiti krivične in imperialistične laške zahteve. Pravil je, da sc ravna italijanska vlada po načelu, ki izključuje vsako zasužnjevanje drugih narodov, vendar ga pa nadomešča z mednarodno dolžnostjo, po kateri naj se poveri narodu z večjo kulturo skrb za one narode, ki niso še popolnoma sposobni, da bi živeli v lastni neodvisni državi. Ta skrb za kulturno nižje stoječo narode (Jugoslovane!) je poverjena Italiji po zvezi narodov. Italijani zahtevajo združitev vseli pokrajin in narodov slavne laške tradicije. V zavijanju dejstev so Italijani pač mojstri. S sofističnima frazami, katero nasprotujejo vsaki logiki, hočejo zakriti in ozaljšati svoje nesramne nakane proti Jugoslovanom, katere imajo za kake afriške divjake, mesto da bi raje skrbeli za svoje Kalabrezo, o katerih je znano, da ne zna več ko 50 odstotkov ne pisati ne Citati. To bi bila lepa zveza narodov, ki hi odobravala podjarmljenje* enega naroda po drugem po starem pangermanskem sistemu. Zveza narodov jo Wilsoriova ideja in ni dvoma, da pridejo v njej tudi Wil-sonova načela o samoodločbi narodov do veljave. LDU Berlin, 10, marca, Wolffov urad poroča: Maršal Foch je naznanil nemški komisiji za premirje v Spaaji, da se bodo sešli zastopniki aliiranih/ vlad dne 13. L m. z nemškimi zastopniki v Bruslju, da jim prineso odločitev glede nemškega trgovskega brodovja in glede oskrbe Nemčije*^ živili in da urede vprašanja, ki so s tem v zvezi. Nemška delegacija bo v torek zvečer odpotovala v Bruselj, pomeni? LDU. Neunlrirchen, 10. marca. (Dun. kor, ur.) Danes dopoldne so bili tukaj nemiri, Plenili so po trgovinah. Prebivalstvo se je zbralo na Glavnem trgu in je raz* burjeno zahtevalo sladkorja; tej želji se ni moglo ustreči, ker ni bilo dosti, zaloge. Poverjeniki delavstva so z intervencijo oku glavarstva preiskali več trgovin. Dobljen6 zaloge sladkorja so takoj razdelili prebivalstvu. Ker pa ta količina ni zadostovala* je vlomila množica v več trgovin in jih popolnoma izropala. LDU Bern, 10. marca, (DKU) Mednarodni kongres zveze narodov je nadaljeval svoje delo v plenarnih sejah. Gospa Sno-deh (Angleško) je pozdravila resolucijo, ki prosi zavezniške vlade, naj bi na korist človeštva in da obvaruje Evropo anarhij6* odpravili blokado proti centralnim silam* K tej resoluciji je dobil narodni svetnik Widner besedo. Apeliral je na nevtralce* na* oddajo kolikor največ živil in potrebščin blokiranim deželam. Resolucijo so sprejeli soglasno. ■I REK »šenejufGsIaviie. NEČLOVEŠKA OBSODBA. Družina štimberger v Gor. Branici n* Vipavskem je imela za časa umika avstro-ogrske armado dve strojni puški in nekaj municije doma. Pred prihodom Italijanov -so pa vse skupaj vrgli v gozd. Ko so Italijani pobirali po hišah orožje, so jih* Štimbcrgovi povedali, da so orožje imeli* a da so ga vrgli proč. Pokazali so jih* tudi kam. Italijani so nato aretirali naj4 prej hčerko Amalijo Štimberger, potem sinova Antona ir Jožefa. Posredovat sta šla tamošnji župnik in župan, pa sta bil® oba zaprta. Čez nekaj so župnika in župana izpustili, Antona, Jofeža in Amalij6 Štimberger pa obsodili na 15 let ječe. NOVE ARETACIJE V AJDOVŠČINI. V AjdovSčini so zaprli veletržca Frana Repiča, trgovca Antona Križaja, trgovca Pavla Kunstka in nadučitelja Kavsa, Najstrožja obsodbo je vredno obnašanje šušteršičijanskoga župnika Kmeta, ki ve-1 liko občuje 7. italijanskim generalom Del Pra in še cclo s prižnico agitira za Italijane. Narod bo o pravem času obračunal s to izdaj ico. PO GERMANSKO. Prebivalstvo v Mirnu pri Gorici mora Pozdravljati laško častnike. Anton Pahor iz Mirna je bil več časa zaprt, ker so ni Odkrival laškim oficirjem. NASI FANTJE IN KARABINERJI. Na pustni torek je bila na Rakeku <>t. 23 pustna zabava domačih fantov in deklet. Medtem so prišli tudi Italijani, ki so pričeli vzklikati Italiji, nakar je fant-domačin zavpil :~»Živijo Jugoslavija!« Ka-rabinerji so zato vso fante in dekleta vrgli iz hiše, postavili so so nekateri teh kultu-1’onoscev na vrata in vsakega mimoidoče-6a fanta ali pa dekleta oklofutali in obrcali. Bz pokraiina. kr Družba sv. Mohorja, »Kdaj nameravate vendar že enkrat poslati družbene knjige? Ljudje so že silno nestrpni in dolže poverjenike malomarnosti.« Talcšni dopisi nam prihajajo neprenehoma navzlic našim podanim pojasnilom v »Slovencu«, Iznova poročamo, da so knjige za odpoši-Ijatev vse pripravljene, da pošiljamo po letošnjem redu kolikor le pošta sprejme. Prometne ovire so velikanske. Kakor znano nam je ostala z Jugoslavijo edina zveza po železnici čez Gradec. Vse druge zveze so pretrgane. Po železnici knjig ne moremo pošiljati, kakor v normalnih časih'. Na razpolago nam je le še pošta. Pošta pa sprejme na dan samo 25 zavojev knjig, t. i. daril za 750 članov. Na Štajersko moramo odposlati še 400 zavojev in potem se pa začne odpošiljanje za ljubljansko škofijo. Članarina in vsak denar za družbo naj se Pri sedanjih razmerah pošilja s pripombo -za družbo sv. Mohorja« Ljubljanski Kreditni banki v Ljubljani, s katero poslujemo Po njeni celovški podružnici. Obrok za Nabiranje udov je isti kakor druga leta. Oglasi naj se pošiljalo Družbi. kr Vlak na trSiSkl progi. »Večerni list« i.6 priobčil že dva glasova iz tržiškega ko-glede zadnjega vlaka, ki odhaja iz., Kranja v Tržič okrog pol 0. ure zvečer. Čujo-da se jo tebmil občinski zastop trga Tržič na železniško ravnateljstvo, naj bi Zadnji vlak odšel takoj po dohodu 1 julijanskega ob S. zvečer, da ne bi bilo treba Čakati potnikom več nego pol ure v tsm» železniških vozovih. To čakanje no ®&ore biti ne v korist potnikov in tudi no Glezniško uprave. Zato naj se čujejo in upoštevajo želje potujočega občinstva. . kr Pozor pred . ukr:*den’ra fljnarjmj ’ Ho 26. svečana t.. 1. je bilo vzetih posestmi Alojziji Tomažin na Selih, obč. Raka, , denarja. Bankovci so bili žigosani občinskim pečatom obč. Raka ter imajo štev. 390. Eden bankovec za 1000 K, 16 po 100 K, 2 po 50 K in 1 za 10 kron. Prosi se, kdor bi k jo tak denar menjal, naj so jnaznani orožnikom, oziroma zgoraj podpisani posestnici. Zato dobi dotičhi 500 K nagrade. kr Osrednje društvo poštnih adjimk-tov, oiieiantov in aspirantov aa Slovenijo v Ljubljani je sklicalo dne 9. marca 1919 sestanek, na katerega so bili vabljeni zastopniki vseh poštnih uradniških organizacij (razen' društva maturantov). Odzvali so se vabilu člani društva pragmatičnih poštnih uradnikov, zastopniki društev uradnikov poštne uprave, to so nadpo-štarji, poštarji in poštni odpravniki ter poštni adjunkti, oficianti in aspiranti. Namen sestanka je bil razgovor in predpriprava za združitev imenovanih kategorij v skupno društvo. Dosegel se je popoln sporazum posameznih skupin. Sprejeta ie bila obširna spomenica, ki zahteva enotno ureditev poštnega uradniškega vprašanja in katero zahteva udruženje pošte in telegrafa v Belgradu do 15- marca 1919 v svrbo neposredne izročitve ministrstvu pošte in telegrafa v Belgradu. Zastopniki posameznih skupin so prevzeli nalogo, poročni o tem razgovoru in sklepu svojim društvom, katera skličejo v prihodnjih dneh izredne občne zbore ter sc definitivno in končno-veljavno izjavijo in oprimejo tega že tako dolgo pričakovanega zjedihjenja, Nato se v kratkem dovrše predpriprave za veliko skupštino ozirema ustanovni cbčni zbor novega velepomembnega društva- Led je prebit, prepad premosten! Na delo, za skupni stanovski blagor! kr Razpis, Pri gozdarskem oddelku deželne vlade za Slovenijo (poverjeništvo za kmetijstvo) v Ljubljani je namestiti začasno pisarniškega slugo. Pravilno kolkovanc prošnje, opremljene z rojstnim listom, z dolraziii pripadnosti h kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in dosedanjem službovanju ter zdravniškim izpriče-vaiom o sposobnosti za izvrševanje službe je vložiti do 17. marca 1919. Vojni invalidi — sposobni za službo — imajo prednost v smislu naredbe deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani z dns 23. novembra 1918, št. 115. kr Vpoliojencem dr-tavne železnice, ki pokojnin iz penzijskega in prov-zijskega zaklada bivših avstrijskih državnih železnic še niso dobili od ravnateljstva za progo clržavno-železniške družbe na Dunaju, kateremu je bilo poverjeno likvidovanje in nakazovanje teh preskrbin potom bivše c. kr. postrič hranilnice in kjer jih je podpisano ravnateljstvo opelovano urgiralo bo odslej izplačevalo ravnateljstvo železnic kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani to pokojnino od 10. marca 191^. naprej po tukajšrii poštni hranilnici, ker je pokrajinska vlada sedaj dovolila za ta tkren potrebni kredU. kr Koaj S3 je spilil. Danes ob ]/i lia 1, uro se je splašil na Erjavčevi cesti v kočijo vprežen konj, zavil je enkrat na eno, drugič na drugo stran in butnil v visoko žično ograjo vrta, zlomil ojnice, se napol izpregel, kočijaža pa je skoraj vrglo na plot. Možu se ni zgodilo hudega, razen če je malo pobit, lcomj pa je dvigal levo spred- njo nego, češ, da ga boli. Dobro, da hujšo nesreče ni bilo. kr Kočevski Slovenci si v kratkem po stavijo svoj Narodni dom z veliko restavracijo, hotelom, družabnimi in drrštveni-mi prostori za vse kočevsko slovenstvo na zemljišču, ki ga je velikodušno v ta namen dal na razpolago g. Kajfež. kr Dalmatinski deželni odbor pod komirežo. Italijanska okupacijska oblast je postavila dalmatinskemu deželnemu odboru v Zadru kontrolorja v osebi zadrskega okrajnega glavarja Simonellija. Le-ta se je 27. februarja predstavil deželnemu glavarju dr. Ivčcviču, ki jo protestiral proti temu, da bi se kontrola vršila tudi nad posli, ki tičejo nezasedenega ozemlja. Ugovor so vzeli na zapisnik, a Simonelli je takoj nastopil službo. Ob ugovoru bo odločila okupacijska oblast. kr Izumiranje Besne v vojni. Začasa vojno je padalo število prebivalstva v Bo-sni-Hercegovini naslednje: Leta 1913. se jfe rodilo 82.333 živih otrok, umrlo je 54.473 oseb, tako da jo znašal prirastek to leto 27.860 duš; 1. 1914. jo znašal prirastek še 24.988 duš; 1. 1915. se jo znižalo število prebivalstva za 5100 duš, 1. 1916. za 17.796, 1. 1917. pa za 13.383 duš. V primeri z letom 1913. je terej znašal primanjkljaj 1. 1914. 2872 duši, 1915. leta 32.960, 1916. leta 45.656 in 1917. leta 41.243 duš, skupaj 122.731 duš. Temu treba prišteti še primanjkljaj leta 1918. v približnem številu 30 000 duš, tako da je Bosna-IIercegovina začasa vojne osiromašila za nad 150.000 duš. Koliko jo pa še ticočev neznanih bosenskih grobov in kosti raztresenih po bivših bojiščih, ve za enkrat le Bog. kr Liska železnica. Z ozirom na na-rodbo prometnega ministra, da se morajo gradbena dela na liški železnici takoj ustaviti in sestaviti popis vsega materiala, priobčuje dr. M. Miškulin v zagrebškem »Novem Vrijemonu« članek, v katerem opisuje žalostno zgodovino te železnice. Madjari so se upirali tej železnici, dokler so so mogli, končno so zmagali vojaški oziri. Delo je dobila v roke židovska ma-djarska klika za 97milijona kron. No-delalo se je tako — kriva je seveda tudi vojna —, da stane danes železnica že 165 milijonov kron, a še vedno ni dovršena in protivrednost izvršene proge znaša komaj tretjino to silne vsote. Za nadaljna zaključna dela jo treba še 50 milijonov kron. Sedaj. ko je lišlco prebivalstvo, čegar življenjski interesi so odvisni od le železnice, upalo, da se pod lastno, svobodno vlado železnica končno hitro dogradi, je minister odredil, da se gradba. ustavi. To je prebivalstvu najhujši udarec, ki utegne imeti slabe posledice. Poizvedovalnima. Mlekarska zveza v Ljubljani iz trgovskih odnošajev nujno rabi ime in naslov kolodvorskega častnika v Sežani v 'začetku novembra 1918, jed-nako tudi ime poslujočega člana narodnega svet n stotam. Komur je eno ali dru.tjo ime znano, naj blagovoli to naznaniti Mlekarski zvezi v Ljubljani. Prvi naznanilec se primerno nagradi. kr Bakar kot nova jugoslovanska luka, »Riječ SHS« prinaša članek, v kate- rcm se zavzema za izpeljavo železnice do morskega obrežja v Bakru in za izgradbo bakarske luke v veliko moderno pristanišče. Potrebo utemeljuje s tem, da Reka sama ne bo zadostovala potrebam, a razširiti reške luke ni več mogoče, ker bi dospeli preveč v območje burje in široka. ,V Bakru pa ni burje niti za zdravilo in ju-gozapadna obal je v dolžini 3 km primerna za pristaniške naprave, kr Za izpopolnitev plovbe po Donavi. iV Belgrad so dospeli zastopniki konzorcija, ki namerava Donavo do Belgrada tako poglobiti, da bodo mogle pluti po njej tudi velike pomorske ladje, kr 700 vagonov semen za Kraljevino SHS 'je poslala Amerika. kr šolo za ladijske strojnike namerava prometno ministrstvo otvoriti v Splitu, kr štrajk v Zagrebu se razširi. Kakor poročajo zagrebški listi, se namerava pridružiti poleg trgovških nameščencev in zasebnih uradnikov štrajku bančnih uradnikov tudi mestno uradništvo, « Iz Ljubljane. 1 Glasbena Matica. Vse pevke in pev-te, ki so pred amerikansko misijo v Narodnem Domu ali pri koncertu na čast Brbekim častnikom peli, odbor tem potom nujno prosi, da sigurno v enaki opravi (lic mogoče pevke v narodnih nogah) pridejo danes v torek ob pol 5. uri v stranske pro-etore Unionske dvorane, da s pesmijo polastimo visokega gosta, velikega prijatelja (Jugoslovanov, angleškega kardinala B o urne-j a. 1 Koncert Cirila Medvedove, ki se jo Imel vršiti 10. t,. m., se preloži radi slo-•vesnega sprejema kardinala Bourne-ja na ponedeljek, dne 17. t. m. Vstopnice veljajo Va prihodnji koncert. 1 Repertoar narodnega gledališča. Dramsko gledališče, V torek, 11. t, m., ob pol 8. uri zvečer H. Ibsena »Strahovi« za abonement A. — V sredo, 12, t, -m., ob pol 8, uri zvečer » ., .ulica št, 15«, uradniško predstava izven abonementa, — V četrtek, 13. t. m,, H. Ibsena »Strahovi« za abonement C. — Operno gledališče, V torek, 11. t. m., ob pol 8. uri zvečer »Boheme« za abonement B, — V sredo, 12, t, m,, ob pol 3, uri popoldne »Mamselle Nitouche« izven abonementa za p. n. občinstvo iz dežele. — V četrtek, 13. t. m,, ob pol 8, uri zvečer »Bohemc« za abonament A, i DcnSftvo zasebnih uradnikov In uradni«, in sicer skupina uradnikov industrije, obrti in trgovine vabi vse člane in članice te skupino na sestanek, ki so vrši y sredo 12. marca ob pol 8. uri zvečer v restavraciji Narodnega doma. Ker so bo na tem sestanku razpravljalo o dveh zelo važnih in nujnih zadevah, prosi odbor vse člane in. članice, da se tega sestanka zanesljivo polnoštevilno udeleže, 1 Zadruga kovinskih obrtov v Ljubljani bo imela v sredo dne 12, t. m. ob 7, uri zvečer v zadružni pisarni Sv, Petra cesta St. 5 izredno zborovanje ter vljudno vabi vse £osd, člane k obilni udeležbi. Uozni rad. Proga Kranjska gora-Jesentee. Odhodi iz Kranjske gore; 8.42 dop., 5,57 pop.j prihodi v Jesenice; 9.20 dop., 7,35 pop. Odhodi iz Jesenic; 10.30 dop., 10,05 pop.; prihodi v Kranjsko goro: 11,12 dop,, 11,47 popoldne. Proga Jesenice - Bistrica Boh. jezero. Odhodi iz Jesenic; 10.31 dop,, 10,10 pop.; prihodi v Bistrico Boh. jezero 11.34 dop., 11.09 pop, Odhodi iz Bistrice Boh, jezero: 8.06 dop,, 6.36 pop.; prihodi v Jesenice 9.15 dop,, 7,45 pop. Proga Jesenice-Ljubljana gl. ko L Odhodi iz Jesenic; 5.19 dop,, 10.20 dop,, 8.22 pop.; prihodi v Ljubljano gl. kol.: 7,36 dp., 12.40 pop., 10.46 pop. Odhodi iz Ljubljane gl, kol.: 6.57 dop., 11.54 dop,, 6.45 pop,; prihodi v .esenice: 9.30 dop., 2.31 pop., 9.18 pop. Proga Kraaj-Tržič. Odhodi iz Kranja: 8.15 dop., 1.05 pop., 8.25 pop.; prihodi v Tržič: 9.12 dop., 1.59 pop., 9.19 pop. Odhodi iz Tržiča: 5,3l dop., 9,30 dop., 6.30 pop.; prihodi v Kranj; 6.18 dop,, 10.16 dop., 7.19 pop. Proga Ljubljana drž, kol. - Kamnik. , Odhodi iz Ljubljane drž. kol,; 7.48 dop., 3.10 pop., 7.30 pop.; prihodi v Kamnik: 9.02 dop., 4.34 pop., 8.45 pop. Odhodi iz Kamnika: 5.28 dop., 12,— op,, 5,10 pop.; prihodi v Ljubljano drž, kol,; 6.44 dop,, 1.1 pop., 6.26 pop. Proga Ljubljana gl. kol.-Novo mesto-Karlovec in Kočevje. Odhodi iz Ljubljane gl. kol,: 8.00 dop., 2.36 pop., v Karlovec in • Kočevje, 7.04 pop, v Kočevje, 11.40 pop, v Karlovec; prihodi v Novo mesto: 10.55 dop., 5.52 pop,, 2.33 pop.; prihodi v Karlovec: 2.55 pop,, 8.59 pop., 7.30 dop, Odhodi iz Karlovca: 2.07 dop., 9.30 dop., 2.20 pop.; odhodi iz Novega mesta; 6.03 dop., 1.21 pop., 6.02 pop,; prihodi v Ljubljano gl. kol: 8.59 dop., 4.30 pop., 9.03 pop. Prihodi v Kočevje: 11.11 dop., 5.46 pop., 10.16 pop.; odhodi iz Kočevja: 5.50 dop., 1.16 pop., 5.46 pop. Na delni progi Trebnje-No-vo mesto 7,16 dop,, odhod iz Nov. mesta 9.16 dop. in prihod v Trebnje ob 9,50 pop. Proga Trebnje-Št. Janž na Dol. Odhodi iz Trebnjega: 10.30 dop. in 6.57 pop,; prihodi v Št- Janž na Dol.: 11.28 dop. in 7.58 pop. Odhodi iz Št. Janža na Dol.: ob 5.28 dop. in 3.45 pop.; prihodi v Trebnje: 6.32 dop. in 5.05 pop. Proga Novo mesto-Straža Toplice. Odhodi iz Novega mesta: 5.00 dop., 11.12 dop., 4.000 pop, in 6.10 pop.; prihodi v Stražo-Toplice: 5.18 dop., 11.30 dop., 4.1S pop. in 6.28 pop. Odhodi iz Straže Toplic: 5.27 dop,, 11.52 dop,, 5.20 pop. in 6.42 pop. Prihodi v Novo mesto: 5.45 dop., 12,10 pop, in 5.38 pop, ter 7,00 pop, Prd£a Spodnji Dravograd—Velenje— Celje. Odhodi iz Spodnjega Dravograda ob 8. uri 41 minut dop, in 5. uri 23 minut pop.; prihodi v Velenje ob 11, uri 48 minut dop. in 7. uri zvečer; odhodi iz Velenja ob 5, uri 39 minut dop. in 7. uri 10 minut pop.; prihodi v Celje ob 6. uri 58 minut dop. in 9. uri 15 minut ponoči; odhodi iz Celja ob 7, uri 41 minut dop, in 1. uri 50 minut pop,; prihodi v Velenje ob 9, uri 13 minut dop, in 4. ur* 22 minut oop,; odhod iz Velenia ob 9, uri 43 minut dop. in 4. uri 44 minut pop.; prihodi v Spodnji Dravograd ob 11< uri 20 min. dop. in 7. uri 56 minut zvečer* v. Protestni shod v Mokronogu dne! 16, tega meseca popoldne ob pol 3. uri bo v Mokronogu na Dolenjskem velik pro* testni shod proti zasedbi našega ozemlja od strani Lahov, Dolenjci, pridimo na ta1 važen shod v velikanskem številu in po* kažimo pred vsem svetom, da sc dobro! zavedamo, kaj nam je našaGorica, Trst h* morje. Zato vsi na shod. p O pariški konferenci piše belgraj-< ska »Pravda«; »Ternps« ima prav, ko oči-* ta pariški konferenci, da se na njej »e dela, marveč razpravlja. A z&kaj sc tu toliko razpravlja? Zato, ker so zahteve Ru* munov in Italijanov tako zelo pokvarila dobro voljo in soglasje med zavezniki, dal je, kakor se nam zdi, cela konferenca Vi stalnem beganju, Ako bi imeli vsi zavez* niki samo poštene namene in pravične zahteve, potem danes ne bi imeli prilike,; da primerjamo pariško konferenco s ka* kim dunajskim ali berlinskim kongresom* A obnašanje Italije in Rumunije naravnost izziva take spomine in ustvarja bojazen* da si bodo Nemci prej opomogli, nego bodo zavezniki končali razprave o raznih nasilniških zahtevah. Pa še nekaj druge* ga. Ati se bo pariška konferenca razšlsK tako, da bodo vsi zadovoljni? Ne kaže^ In to je tisto najhuje, ki bo pustilo široko; odprta vrata za nove prepire med narodi* p Hidrotehnični urad za celokupno kraljestvo SHS ustanavljajo na poljedel-1 skem ministrstvu v Beigradu. Za načel* nika bo imenovan francoski strokovnjak* p Nemško uradništvo v Bosni, O tem' piše sarajevski nJugoslov. List«: Začasa avstrijske vlade je bilo v Bosni-Hercego* vini med 2 milijoni prebivalstva 22,000 Nemcev. Vendar je imelo glavno mesto in vsa večja mesta v deželi očividno nemško obeležje, To pa zato, ker so bili Nemc» večinoma uradniki, in to uradniki na o d* ločilnih mestih, ki so imeli vso moč v ro-> kah. Tako je bilo v politični konceptm službi 100 Hrvatov in Srbov ter 40 Nem* cev, a to na merodajnih mestih. Na poli* cijskem ravnateljstvu je sedelo 9 Nemcev, večinoma konceptnih uradnikov. Na fi* nančnem oddelku je bila tretjina Nemcev; — zopet na odločilnih mestih, dočim soi bili domačini le v manipulativni službi Vi ostalih panogah bosensko - hercegovsko uprave je bilo razmerje med domačini nemškim uradništvom naslednje: v stav* beni stroki 45 domačinov, 52 Nemcev, V rudarski stroki 10 domačinov, 38 Nemcev* zdravstvo 58 domačinov, 40 Nemcev, go* zdarstvo 127 domačinov, 74 Nemcev, go* spodarstvo 36 domačinov, 43 Nemcev* med obrtnimi uradniki 10 domačinov,^ 6 Nemcev. Na bosensko-hercegovskih železnicah je vsejfa 1705 srbo-brvatskih na* mcščencev in 476 Nemcev; a med doma* Ali je 1363 slug in 205 poduradnikov in Ispirantov, Vsa višja jn odločilna mesta Jo zopet v rokah Nemccv. Vsega vkup je bilo v Bosni - Hercegovini okroglo 15.000 Uradnikov in nameščencev, med temi 1500 Nemcev, torej 10 odstotkov, a ti na takih »estih, da so odtehtali vse druge ter so imeli vlado in upravo v resnici sami v rokah, p Dijaško zastopstvo v vseučiliški pravi na Dunaju. Rektor dunajske univerze prof. dr, Becker je te dni objavil razglas, da bo senat v novembru pritegnil V vseučiliško upravo tudi zastopnike dija-itva; le ti bodo imeli besedo posebno pri ustanovah za dobrobit dijaštva in v disciplinarnih stvareh, Del dijaštva s tem ni Jadovoljen in zahtva, naj sc ustanovi splošen vseučiliški odbor s proporcionalnim zastopstvom, ki naj upravlja dijaške gospodarske ustanovo, vpliva na podeljevanje štipendij, sc peča s posredovanjem niest za dijaško delo in podobno; besedo pa imej tudi pri reševanju pritožb, kadar gre za učitelje in ne za raziskovalce, Nemškonacionalno dijaštvo je proti tem zahtevani. . Po sueifi. s Nemško krvopveliije v Ttsmlnu. Zdaj • J uradno objavljeno število žrtev, ki bo (ih povzročili leta 1914. Ncmci v Taminu. Na trgu je bilo usmrčenih 225 oseb, v vc-flibro je bilo vrženih 40 oseb, od zadoblje- ran je umri0 io oseb, a ranjenih jo bilo 77 oseb. Lahko ranj-fenih je bilo 50, a drugačen način usmrčenih -49, ranjenih 10 oseb. Od nasledkov tega dogodka, jjo umrlo 22 oseb. a Tragično kolcanje. V Barceloni jc aeko ženo pogosto mučilo hudo kolcanje. Poskusila jo ustaviti kolcanje s sladkorno ^odo in z drugimi pripomočki, a ni uspelo. Ko, neka soseda ji je priskočila v pomoč a tem, da ji jo pripovedovala strahote. To je res pomagalo. Kadar je čula, da soseda trpi vslcd kolcanja .je vedno prišla s kako izmišljeno strahoto na dan in jo ozdravila. To so je ponavljalo dolgo časa hi soseda ni več vedela, kaj naj si izmisli * n zato ni deloval več. Ko so bili zadnje dni nomiri v Barceloni, je priletela soseda, potolkla na vrata in dejala: »Varujte Sei bežite na ono stran hiše — z ulico bodo streljali.« No, žena pa še jo mirno nasmejala: »Hvala, a zdaj me ne mori kolcanje.« s Redek gledališki uspob. Že dolgo ni . tako popolnega uspeha na gledališkem odru, ko pri nedavni premijeri Ri-voire-ovo enodejanke v stihih »Faunov posmeh«. Vsi pariški časopisi hvalijo izdano fineso, toplino verzov in iskrenost *eKa umotvora, nenavaden začetek, razvoj 111 konec. Delo je zelo enostavno, štirje phrazi v parku in dva iauna; eden faun i0 kamnit, drugi je živ; to so osebe igre, ki odigrajo pred občinstvom ta fin umo-Jv°r; ki se zelo razlikuje od današnjih lahkih iger. s Krvavi izgredi žena v Kečkemetu. ** Kečkemeta javljajo dne 4. marca: Ker So ustavljene podpore za brezposelne in posebno vojne podporo, je prišlo med ženami do pravcate vstajo. Ko je župan iz-javii, da ne more daljo izplačevati podpore, so hotele ženske naskočiti mestno svetovalnico. Redarstvo jo posredovalo na ta način, da je prišlo do krvavih prizorov. s Plemenita vdava. Vdova po Octavu Mirbeau (avtorje »Dnevnika neke sobarice« itd.), je prodala zbirko slik pokojnega moža za 400.000 frankov, s katero vsoto bo uredila svojo hišo in vilo, da bodo v nji brezplačno stanovali siromašni književniki in umetniki. s Romanopisec jo umri od lakote. Znani ruski romanopisec socijalnih romanov Daniclewski je umrl v Petrogradu — od lakote. s Zabrastjen:® izseljevanja v Amerike. »Corriero« piše mnogo dolgih člankov, v katerih hoče dokazati s pomočjo številk, da ima Amerika od laškega izseljevanja samo korist. Baje se namerava izseljevanje v Ameriko za dobo dveh let zabraniti. To l)o tudi za nas važno. s V vojni je padlo nad 7 milijonov ljudi. Vojne izgube vseh narodov znašajo 7 milijonov in 354 tisoč mož. To so samo možje, ki so padli v bojih, ali so umrli pozneje od ran. Rusija ima 1 milijon 700 tisoč mrtvih, Nemčija 1 milijon 600 tisoč, Francija 1 milijon 305 tisoč, Avstro-Ogr-ška 800.000, Anglija 700.000, Italija 400.000, Turčija 250.000, Belgija 102.000, Srbija in Črna gora 100.000, Zedinjene države 30.000. Onega dne, ko je bilo sklonjeno premirje, so imele Zedinjene državo v Evropi 2 milijona in, pol vojakov. ; s V Praga, Znani publicist Koda Roda pripoveduje sledeče šaljive, za Čehe pa laskave stvari. Potovanje iz Monakovega v Prago -— in povem že naprej — notri v Slovakijo je bilo prav prijetno. Sedeli smo v snažnih, z blazinami opremljenih, svetlih, nekoliko preveč kurjenih, le malo zasedenih vagonih. Stekla na oknih so bila cela. Prišli smo v Prago natančnčo po voznem redu, kar sc nam zdi v današnjih razburkanih časih slcoro vsiljivo. Na carinski meji jc šlo vse hitro in gladko. Nismo sc mogli načuditi, Ali smo se zato borili štiri leta in pol, da sedaj potujemo tako udobno? Kot nekdanji avstrijski po-danik zahtevam na železnici blato, mraz in zamudo, na to sem navajen, to mi gre po vsej naravni pravici. Šele v Pragi sem deloma prišel do svojih pravic, da so me namreč oblasti mučile. Že ob prihodu me je sprejela ob vozu močna straža in nas jc peljala — mojo ženo, hčerko in mene — na kolodvorsko poveljstvo. V veži gostilne so priskočili k meni častnik v tuji uniformi, češki častnik in češki narednik. Rekli so, da so vojaška policija. Moja žena pravi po rusko; »Ali smo Vam sumljivi? Gospod je pisatelj iz Monakovega, jaz sem njegova žena!« Tuji častnik je pogledal potne liste, se poklonil in rekel: »Prav, Samo kovčegov Vam za enkrat še ne moremo izročiti.« Obrnil sem se na onega moža, ki ga edinega v Pragi poznam, na Jaroslava Kvapila, ravnatelji^ češkega narodnega gledališča. Obljubil je, da mi pomaga. On je posebnež, original, edini Evropejec, ki zmerom drži to, kar je obljubil. Par ur pozneje smo imeli celo svojo prtljago. Pripeljal sem jo polnoštevilna šest kovčegov, tudi v Slovakijo, Pa tako smo sami prej Čehe razkričali. To je bilo lepo maščevanje. Ni manjkalo nobenega listka, nobene slamice. Čudna prikazen, pribili moramo to, —? Ta sodba Rodarode jc tem več vredna, ker je bil on med naj-zagrizenejšimi nasprotniki Slovanov, Kdo sc nc spominja njegovih sarkastičnih popisov o Slovanih, njegovega sicer v humor odetega, a zato tem hujšega zbadanja?) Sedaj je uvidel sam, da je resnica čisto! drugačna nego si jo je on predstavljal. Irt vkljub vsemu je lepo, da to prizna. Saj bi bil lahko zamolčal in nič pisal, s Diplomacija- Jean Pierre piše v, L’ Illiistration« v mirovnem posvetu, in! med ostalim pravi, da si zaman razbija glavo, kaj se je prav za prav spremenilo v ti vojski. Stranke, časopisi, izprehajalci, žene, vse je tako kot poprej. No, najbolj podobni svojim prednikom pa so diplomati, ki se niti tega niso potrudili, da bi našli par novih imen, ampak so ostali doslovno! oni kot poprej. Oni izrečejo kako resnico! samo tedaj, če vedo, da je nihče ne sliši. Tako je nekega dne dejal eden najznamenitejših v šoli: »Vojskovali smo sc zato, da nc bi bilo več vojske, a zdaj delamo za: mir tako, kako nc bi bilo več mirti.« — In vendar — pravi Jean Pierre — ne bi tre-balo drugega, da eden začne govoriti iskreno, samo malo poguma jc treba. Dva poklona in dva komplimenta manj in pa*,' odkritih besed več, pa bi bilo kaj do ? bro ... ‘ s Jezik na mirovni konferenci. Zdi se, da je pri mirovni konferenci padel z one višine, na kateri se je nahajal. Za to sc* mnogi razlogi, a glavni jc la, ker ga mnog* prisotni, in med njimi je tudi Wilson, ne umejo. Od tega jezičnega m c teža so nastale mnoge nesporazumnosti in anekdote. Tako je z besedo »league« (zveza), ki so jo Francozi preveli v »lige« (liga), ki pa nekaterim tudi ne utfaia zaradi svoiega zgodovinsko antipatičnega pomena. Tako je tudi z besedo »convenant«, medtem kc so Francozi vporabili besedo »paete«,, Razprave so važne, ker se govori o praznovernih pomenih besed, a ravno zato zeld zanimive, ker nam karakterizirajo pro-svet. Če bi bilo kaj pametnejšega, govorili bi o pomembnejšem in ne o tem, o čemer govorijo. s Nov način propagande so začeli boljševiki na Angleškem. Ruski violinski virtuoz jc imel v neki koncertni dvorani v Londonu koncert in je s svojim umetniškim proizvajanjem kmalu pridobil naklonjenost občinstva; oboževali so ga. Igral je ravno Wieniavsky — pozornost poslušalcev je bila silno napeta .., Naenkrat pa jc bila čarobnost pri koncu.,. Divje je plesal lok,,. Strune so pele čudovito, Kaj se jc umetniku pripetilo? .., Ta je prenehal igrati in nagovori! prestrašene poslušalce tako-le: »Dame in gospodje! Pravkar ste slišali melodijo neke ruske revolueijonarne himne. Igral sem jo sam, ker sem boljševik. Vi ne veste, kaj je to boljševizem, vi ne poznate njegovega blagoslova .,.« Občinstvo je planilo s sedežev, žvižgalo in kričalo. Umetnik pa je nadaljeval svoj govor, kot bi ne bil slišal jgovora. Slavil je Trockega, Lenina in njih ideje. Koncert je končal z velikim škandalom, policija je morala poseči vmes. Preiskava je dognala, da je poskušal virtuoz tudi v drugih mestih s propagando. Spočetka Angleži tega niso imeli za resno, Umetnik, nenavaden človek je, se mu mora pač odpustiti take malenkosti, je menil flegmatičen Anglež, Angleška ftolicija pa ni bila povsem tega mnenja, zgnala ga je iz države, s Mož se je spremenil v ženo. Marsikomu se zdi neverjetno, da bi se mogel mož na stara leta spremeniti v ženo. To pa niso samo zlagane pripovesti, ampak gola resnica. Zdravniška znanost je odkrila več takih slučajev. Ti pojavi so tudi pri perutfnini zelo pogosti, da se petelin spremeni v kokoš in obratno. Tudi so našli več kozlov, ki so dajali mleko in na drugi strani koze z rogovi in brado. Tudi košute z jelenovimi rogovi so že našli tu pa tam. Med ljudmi se ta pojav opazuje bolj po redko. Dr, Alberti je opisa! 20let-1*0 deklico, ki je izgubila svoje ženske znake in dobila brke, glas ji je postal moški, Neki monakovski zdravnik opisuje zdaj 35letnega moža, ki ima že 9 otrok in se je preobrazil v žensko. Ta premena pride od notranje premene človeškega organizma. Človek ima v svoji notranjosti oboje spolne žleze. Z operacijo se ta premena lahko popravi tako, da dobi človek zopet svoj prejšnji spol. s »Turški grobari« se imenuje serija člankov-, ki jih piše v »Journalu« Andr c iTudesq, Začenja z životopisom interesantnega Enver paše, ki je bil sin ženske, ki se je bavila v svoji mladosti s čudnim Opravilom umivanja mrtvecev. Pa je bil _še leta 1908 siromašni poročnik nekje v izgubljeni makedonski garniziji, Šele pozneje je splaval na površino. Prišla je libijska in balkanska vojska, ki je pa »Na-poleončič« ni znal dobro izrabiti, razen zasedbe Odrina s pomočjo bratskega klanja med Srbi in Bolgari, Ta zmaga mu je pri-po mogla do naslova »heroj«. V ti dobi si Je paša utrdil temelje sreče in se oženil z neko turško princezinjo, ki pa je dobila kot dodatek k lepoti še veliko bogastvo in pa sultanovo sorodstvo. Prišla je evropska vojska. Zviti baron Wegenheim, nemški poslanik, je podžigal pašo: »Poskusi, poskusi, Mohamed V. je stari norec; poskušaj!« Poskusil je in spravil Turčijo v vojsko. Tako je za časa vojske postal 'gospodar v Carigradu on, Enver je izrabil položaj, da je poslal bogat- Državna blagajna je postala njegova, tajni fondi, ki jih Je Nemčija sipala v Turčijo, so šli v njegov žep. Leta 1914. so cenili njegovo premoženje na 40 milijonov. Po razsulu je nova vlada seštela 320 nepremičnin njegovega premoženja. Turška je bila postala njegova privatna lastnina. Tudesq je videl na nekih nemških vagonih za Turčijo zapisano z velikimi črkami šalo: »V deželo Eu-verjevo.« To je eden izmed mnogih grobarjev otomanskega cesarstva. s Terezijanišče na Dunaju bodo odpravili. s Obdarovanje maler z mnogimi otroci. V mestni luši v Essenu sc je zbralo 74 mater, ki imajo osem ali več živečih otrok. Vsaka teh mater je dobila hranilno knjižico s sto markami. Za častno .darilo se je bilo oglasilo nad 300 mater. Darilo je bilo v znamenje in zahvalo za trud, ki so ga imele matere pri preživljanju in vzgoji svojih otrok, s Kolško tehta ena milijarda? Ena mi-Jijanda tehta v nemškem denarju v srebru 5 milijonov kilogramov, v zlatu 32,580 kg, v bankovcih po tisoč mark 11.500 kg. Ce bi nesel vsak mož 100 kg, tedaj bi bilo treba za transport ene milijarde: v bankovcih po tisoč mark — 18 mož, v bankovcih po sto mark — 115 mož, v srebru — 50.000 mož. Ena milijarda v bankovcih po 1000 kron bi znesla 20C0 zvezkov x’o 500 listov. s Živali in elkokof. Da bi bil živalim alkohol popolnoma neznan, tega ne moremo trditi. Nekatera drevesa, kot hrasti, topoli in druge oddajajo v juniju iz svojih ran, štremljev neke vrste v alkoholnem cvetju se nahajajoč sok, ki privabi cele množice gostov, kebrov, mravelj, polžkov, črvov, metuljev, ki se jim pojavijo čez nekaj časa vsi znaki velike pijanosti. Rajčica z Nove gvineje se pusti radi poželjivosti po neki alkoholni pijači jako rada ujeti, kogiji ui psi ljubijo pivo, slon arak, medved žganje, opica pa vsako omamo, ki se jo poslužuje tudi človek, s Ose! -— kot domača žival, Osel se je udomačil mnogo preje kot konj, ki 2G00 let pred Kristusom še ni bil znan. Neka plošča, ki je bila narisana že več nego tri tisoč let pred Kristusom, kaže poleg krave in ovce tudi osla. Na sliki je mogoče spoznati, da je naslikani osel potomec nubijskega divjega osla, ki je bil pozneje razširjen. v Malo Azijo in Evropo, Hmcrikanske stvari. Amerika je vojsko odločila. Čudovito hitro. Marsikdo ni bil pripravljen na to. Vsi smo mislili, da bodo vsaj nemški in avstroogrski izseljenci šli z malo bolj majhno vnemo v boj, pozabili smo, kako neznansko hitro nngloamerikanska kultura vse absorbira, kar ji pride v roke. Politično postanemo kar hitro Angloamerikanci; sicer se izseljenci prve generacije še malo spominjajo stare domovine in so tudi še v stiku ž njo, zato so nekateri upali, da bodo vsaj ti vplivali na splošno mnenje, da se bo tako naravnost sovražno mnenje napram osrednjeevropskim državam omililo. Zanimivo je pa še vedno, če opazujemo, po kakem razmerju so pravzaprav razne narodnosti v Uniji, koliko je pravih Amerikancev, koliko izseljencev itd. Zadnje uradne podatke imamo za desetletje 1900 do 1910. Prebivalstvo Unije se je v tem desetletju pomnožilo poprečno za en milijon in 600.000 ljudi na leto. Ta relativno veliki prirastek ima pa le svoj izvor y večjem številu rojstev kakor smrtnih slučajev; veliko večjega pomena je bilo priseljevanje, ki .se je menjavalo med 780.000 in 1,285.000 ljudmi na leto. Nekako tretjina celoletnega prebivalstva v Uniji ima neamerikanske stariše in od te tretjine je zoptlt tretjina -- torej nekako 11 odstotkov celotnega prebivalstva — taka, Id je še sama rojena v tujini. Od 1, 1820 do 1, 1905 se je preselilo v Unijo 7,300.000 ljudi iz Velike Britanije, 1,700.000 iz skandinavskih dežel, 5,200.000 iz Nemčije, V zadnjih časih je pa priseljevanje iz ger-< manskih držav, zlasti iz Nemčije, zelo ponehalo, ker so se življenske razmere tani zelo izboljšale. Na čelo izseljevanja so stopile Italija, Avstroogrska in Rusija, Av-siroogrska je poslala od 1, 1821 do 1906 2,600.000 ljudi, Rusija dva milijona. A vso le bolj v zadnjem času, kajti šele 1. 1900 je število izseljencev prekoračilo pri nas številko 100.000, na Ruskem pa 1. 1902. V amerikanskem gospodarskem letu 1. julija 1906 do 30. junija 1907 je pa poslala monarhija 338.452 ljudi v Ameriko, Rusija pa 253.943, Še 1, 1912—1913 smo poslali v Ameriko 250.000 izseljencev, Rusi pa 291.000, Največ slovanskih izseljencev je prišlo na Poljake, potem na Hrvate, Slovake in Slovence. Ker Italijani, Slovani in židje, lore večinoma prirastek zadnih let, Amerikancem niso tako všeč kakor so jim bili Germani, zlasti isti jezik govoreči Angleži, in ker veliki tok teh delavcev ni obrnil proti sprejemljivemu zahodu in jugu in na poljedelstvo, temveč večinoma na industrijo in rudokopstvo, kjer jih niso tako potrebovali, se je pojavili v Ameriki proti njim precejšnje nasprotstvo, ki je bilo ravno pred vojsko zelo hudo. Zanimivo je, kako so sc posamezne narodnosti naseljevale, sledeč principu zbližanja. Hrvatje in Slovenci so os tabli najraje v državi Pensilvanija, Illinois, Ohio, Novi Yc.rk, Minesota, Mišmi, Mišigau, Mi-suri in Viskosin; Čehi in Moravan* v državah Illinois, Novi York, Ohio, od 1-1906 dalje tudi v južnejših državah Geor-' gija, Alabama in Teksas; Slovaki v Pensilvaniji, Novem Torku, Ohio, Illinois in Connecticut; A v s t ri j s k i Nemci v Novem Yorku, Pensilvaniji, Illinois, Obio in Novem Džerzeju; Polj a k i v državah Pensilvanija, Illinois, Novi York, Viskon-sin, Mišigau, Masačazets, Novi Džerzej, Ohio, Connecticut, Minesota, Indiana, Mi-suri in Nebraska, v v majhnih gručah tudi v Rhode-Island, Severni Dakoti, Diavare in Novem Hempšim; židje ostanejo "najraje v Novem Yorku, ki je kakor znano največje židovsko mesto sveto, potem pa v Pensilvaniji, Novem Džerzeju, Illinois in Masačazets; M a d j a r i v državah Pensilvanija, Novi York, Novi Džerzej, Connecticut, Illinois, Mišigan, Ohio; U k r a j i n c i sq vdinjajo v delo najraje v Pensilvaniji, Novem Yorku, Novem Džerzeju, Ohio, Masačazets, Connecticut, Illinois; Rumu-ni, Srbi in Bosanci v Ohio, Pensilvaniji in Novem Yorku. Ta koncentracija tvori v Uniji pravcate jezikovne otoke in zakasni anglizacijo. To pač poostri nasprotstvo Amerikancev proti tem privan-drancem. Drug vzrok nasprofstva proti priseljencem je njihov poklic. Pri Angležih, Francozih, Nemcih in Židih je število priseljencev večje izobrazbe relativno veliko. Posebno pri Židih obstoji najmanj polovica izučenih delavcev in rokodelcev. Slovanski narodi in Madjari so pa dajali večinoma le navadne delavce, taki delav-či tvorijo tri četrtine vseh prisliencev, ne- katera leta še več. izjema so bili Čehi, pri katerih je število rokodelcev tvorilo četrtino vseh naseljenih. V razmerju z Angleži, Francozi, Čehi, Nemci in Židi 'opravljajo slovanske narodnosti, zlasti Poljaki, Ukrajinci in Slovaki nižja dela, težko telesno klelo, ki je razmemo slabo plačano in ki ga domači amerikanski delavec le nerad prevzame in le za razmemo večjo plačo. Ker Slovani niso tako razvajeni kakor drugi, si primeroma dosti prihranijo, pošiljajo denar domov ali pa si kupijo kako malo posestvo tam. Kljub koncentraciji pa postanejo tudi ti narodi v drugi ali tretji generaciji Amerikanci, Ti jih zato deloma ne marajo, ker delajo za prenizko ceno in jim zato res škodujejo. M, Perburle je napisal satirico o člo-'eštvu, katere prvi del priobčujemo po »Jutr. L.« v Zarebu, »Pisatelj« satire je •— si moramo predstavljati — opica, ki ie dolgo časa opazovala ljudi in pripoveduje svoje utise: Beli ljudje ne živijo razdeljeni v vrste. Zbere se jih veliko Število vseh vrst in gradijo gnezda tam, kjerkoli je vode in zemlje za obdelovanje. Gnezda gradijo skupaj, dasi ne najdeš tri ljudi, ki bi IrVco videli drugo trojico. No, pa oni morajo živeti tako, ker niti eden človek ne zna sam sebi pripravili in urediti vse kar mu je treba brez drugih. Eno znajo eni, drugo drugi in tako so vezani z vzajemno potrebo ko s prekleto vrvjo. So tudi taki, ki ničesar ne znajo in ne morejo koristiti z nobeno stvarjo — in vendar, kar je čisto naravno — največ potrebujejo. No o tem vam bom pisal, ko bom opisoval razne vrste in podvrste belega čioveka. Zdaj hočem govoriti samo o njih. stanovanjih in njih navadah. H i š a. Tako imenuje beli človek svoje stanovanje. Če jih je več skupaj, se imenujejo vas. Če jih je mnogo, se imenujejo mesto. Oni, ki žive v mestu, ne znajo ne loviti, ne graditi, ampak tratijo čas z različnimi neumnostni, ko najncurrmejše naše ptice. Pa vendar sem opazil, da stoji beli Novek iz vasi, pred onim ie mesta, ko da Se ga boji. No, vse boste izvedeli natančno. V hiši živi človek s svojo ženo, ki ^a deco ž njim, in ki vedno vpije nanj. Mali odrastejo, dobijo si ženo, gredo v drugo hišo in žive ko odrasli. Pri tem pa te pogosto mnogo smeha, ker mladi si ne snie vzeti ženo v hišo tako dolgo, da mu dovolijo stari, So ljudje, ki nimajo svoje hiše, pa živijo radi tega v hišah drugih ljudi. Zato Jhn dajejo nekaj svetlega, okroglega in °n* jih drže pri sebi. Nikakor pa ne razumem tega, kar sem videl nekoč. Človek le napravil s svojimi malimi neko bivali* iz kamena, pa je moral dajati vseeno tisto svetlo okroglo nekemu drugčmu, da i° stnel spati v stanovanju, ki ga je napra- vi s svojimi otroci sam. Tega no raz-ttnaorn. Vsi ljudje potrebujejo hišo. Vsi imajo J^di debele in trdne, ker ko spijo, slačijo kožo. Radi tega se morajo skrivati, ker jih je drugo pred drugo sram. Najbolj skrita je luknja, v kateri vedno gori ogenj in kjer ženska speče crknjene živali, ki jih preje posiplje z vsakovrstnim smradom in j 6 to skupaj s človekom in malima. Da bi pi’avil o ubogih živalih in drugih stvareh, ki jih človek jč, je predolgo, zato bom povedal prihodnjič. Zdaj hočem povedati samo o hiši, kako jih ljudje zgradijo in kaj delajo v poedinih luknjah hiše. V neki obmorski vasi v Siciliji sta živela mati in sin mornar. Začela je vojna, sin pa je šel v vojno. Do tu je povest popolnoma navadna. Mnogo časa je prešlo, a mati ni nikoli dobila od sina ne besede v pismu, ne glasu od znancev. Mati je začela hirati in izgubljati še ono malo moči, ki jo je imela vsled starosti. Meseci so pretekli. Nekega Ane je prišel v vas Pier Lano, ki je materi povedal, da se njen Ugo ni javil pri vojakih in ga imajo tam za begunca in ga sramote. No, v vasi niso verovali tega, ker so vedeli, da je Pier Lano hudoben človek in ima Ugoja radi nekega dekleta na piki. Pa tudi karabinerji bi prišli, A prišli so samo enkrat. Po enkrat pa so prišli k vsem. Vsi možje so se javili zakasnelo, V velikem mestu so se malo poveselili. Šli so v vojno in bogve .,, če se niso veselili zadnjikrat. Na kratko: v vasi mu niso verovali, in vse je bilo ko po-prejc. Mati je hirala in hirala, vesti ni bilo od nikjer. Do tu je povest še vedno popolnoma navadna. Zdaj pride ono strašno in nenavadno. Mati je živela dve leti in pol, nato je umrla. Ugasnila je. Izhirala. Vsa vas jo je špremila k grobu, ker je bila dobra starka in je pretrpela mnogo. Grobarja sta odvalila ploščo z groba in šla vanj — toda zakričala sta oba in planila iz njega, bleda in blazna od groze. Kaj je? Kaj je? > »Kakor je Bog v nebesih, ljudje, v grobu se nekdo premika!« Vsa vas okrog groba jc okamenela od s'trahu in v ti tišini so sc zaslišali udarci nekega droga iz greba. Prvi se je opogumil duhovnik. . »Ljudje, pomirite se, jaz bom ...« Duhovnik ni končal stavka. Iz groba je prišel blag, obrastel, mršav in strahovit - Ugo. Bil je trenutek, ko so občutili vsi navzoči, da izgubljajo zavest od groze ,.. Ugo jc spregovoril. Govoril je nejasno, ko človek, ki je dve leti in pol molčal v grobu. Dokler je govdtil, je ves čas pogledoval v neznanem strahu krsto v strašni negotovosti. »Ubijte me, ljudje! Pljuvajte name, a jaz nisem mogel v vojno. Nisem mogel. Skril šeni se tu in se hranil po noči, kakor zver ... Zakaj me hočete ubiti? Kdo me je našel? Kdo me je izdal. Marjeta, zakaj si me izdala? ,..« »Prišli smo, da pokopljemo tvojo mater,« ie dejal nek leden in okruten glas. »Umrla je radi tebe,« ga je vseka! drug glas, zloben, ženski.., Zopet strašen molk.,. Tedaj ni zapazil nihče, kaj se je zgodilo, Ugo se je zvil in zakrilil, ko ptica, ko zleti,,. Ivo so šli v grob znova, so iiašli v njem leseno posteljo, mizo in- ognjišče. Napravil je bil tudi malo okence na morje, ker se je nahajal grob ravno na robu ob morskih pečinah. Drugi dan so našli Ugoja mrtvega ,, t a Apreviascija južsre železnico Ljubljana, glav. kolodvor ho poslovala od 11. t. mo.s. naprej dopoldne od 8—j/jo. popoldne pa od 2.—5. ure. Dobi so zdaj fižol, kislo zeljo, namizno oljo, malinovec in vžigalice. a V sredo ne bo govejega mesa. Mesarji v sredo ne bodo prodajali govejega mesa, ker je izostala zadostna dobava živine po Vnovčevalnici za živino. Iz istega vzroka tudi mestna aprovizacija ne bo mogla pred petkom oziroma pred soboto oddajati mesa zavodom in gostilničarjem ter strankam ubožne akcije B, - a Krompir za VIII. in IX. okraj. Stranke VIII. in IX. okraja dobe krompir v sredo, dne 12. t. ni., pri Mfihleisnu na Dunajski cesti. Določa sc ta-Ie red: IX, okraj: dopoldne od S. do 9. št, 1 do 130, od 9. do 10. št. 131 do 270, od 10. do 11. št, 261 do konca, — VIII. okraj: popoldne od pol 2. do pel 3- št, 1 do 130, od pol 3, do pol 4, štev. 131 do 260, od pol 4. do pol 5, št, 261 do 390, od pol 5. do pol 6, št, 391 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 5 kg krompirja, kilogram stane 80 vin. Povodom prebridke Izgube našega nepozabnega očeta, strica, gospoda - MtrnMena izrekam najsrčnejšo zahvalo za vse dokaze globokega sočutja. Ljubljana, 11. sušca 1919. Jožefa Škerl. w ISCe se stanovanle z dvema ali tudi eno sobo za družino štirih oseb v Ljubljani, nje bližini ali blizu kolodvorov Vižmarje, Medvode, Ježica ali Črnuče. Ponudbe z navedbo cene do 16. t. m. na naslov J. Majhen, Ljubljana, poštno ležeče. Krvnikova vrv. Koman. Spisal Aleksander Pcloti, (Dalje.) »Če kaj polivebuješ . . .« »Potem bom prišel!« Jokaje se jo poslovil in je šel svojo pot dalje. Čez nekaj mesecev je prišel nazaj, ostal nekaj dni pri meni in zopet šel. in to je trajalo neprestano skozi osem let. Dvakrat do trikrat v letu se je oglasil pri meni in nikoli ga nisem mogel zadržati dalje, nego po en teden. Nekoč se je vrnil bolan in ni mogel več oditi. Čez par tednov bolezni je umrl. Stal som mu ob strani, ko jo umiral... Sočutje mo je prijelo. Njegove zadnje besede so bile: »Ljubi prijatelj, ničesar so ne kesam r svojem življenju, samo enega, da bom ko sovražnik vsake vodo umrl na vodenici.« Nato je začel citirati iz Gvadanija nc-taj in smrt je zaprla njegove oči.'Pokopal sem ga s častjo. Na grob sem mu postavil velik marmornat steber ,na katerega som Kal vklesati besede: Tu počiva PIJANEC DOBRIČINA Njegovo ime je neizbrisno zapisano v s r c o Tvojega edinega prijatelja. Pokoj njegovi duši! 20. Bil je eden onih jesonskih popoldne, me je zadel bolestno. Večkrat ml je prišel na misel sam, pogosto pa sta ga omenil#' zdaj Janez, zdaj moj sin, zopet vsi trije — in kakor me je žalostila njegova smrt, so me radostile njegove smešne navade- — Blagoslovljeni ljudje, ki niso nikdar V svojem življenju storili komu kaj žalega in še po smrti razveseljujejo one, ki s# jih poznali. Zgodovina molči o teh, ki S9 drugim vzbujali smeh; zapiše pa imena' onih, ki so tisoče in milijone drugih pri« pravili v jok. Dehteča sapica pride in izgine brez sledu; razdirajoči vihar pusti dolgotrajne sledove za seboj — »Toda zaman govorim o lepoti te deklice,« je moj sin nadaljeval svoj pogovor, »ker hi ostal, čo bi govoril še talca dolgo, tam, kjer sem začel, namreč': naslikali sem vam jo hotel in opisati, a samo hotel, ker to ni v moji moči. Z eno besedo: lepa je. Biti mora uboga deklica, kot sodim po obleki in stanovanju . . . Ali jo je morda storila usoda samo zato tako ubogo, da je njona lepota tem bolj očita' O, ve ko opice v komediji nališpane de--klico, pojte k nji in naučite so, da ni obleka, ki dela človeka. Zdolgočasi me, Čo jaham skozi vas in mo bogotaške, ki 00 me nekoč zmerjale, pogledujejo ž gorečimi pogledi, same naj jih ohranijo! Dolgočasi mo, ko rečeno, zato sem jahal iz mesta in ko sem bil malone pri zadnji hiši, sem zagledal malo medičijsko Venero, Pred njeno hišo se nahaja mal vrtič, katerega polovica je žo posnlmlla, ne vem, ali radi jeseni, ali radi zavisti, ker je gospodinji' lepša ko cvetice same. Planil sem s ko« njem do deklice in jo poprosil za cnb cvetko, ki mi jo podala z nasmehom skb« zl plot, ki sem jo pa pri jahanju zopet izgubil... No, nič ne de! Jutri bom jahal zopet, tja in če bo pred hišo, jo bom poprosil za drugo cvetico. Ko mi je podala cvetico, sem skočil s konja tako visoko, ko da bi hotel odtrgati zvezdo in jo podati deklici v dar za cvetko... pa som so do« mislil, da je dan in no noč. Zavpila je i® da je zavpila iz strahu, sem videl na njenem bledem obrazu, ko som se ozrl. Izdaj«teli leonsorcii »Večernega Usta«. Odgovorni urednik Viktor CenčiC. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.