Inventivna dejavnost je pomemben prispevek k izboljšanju gospodarskih razmer
Inovacijska dejavnost naj ne bo na dnu!
Klub samoupravljalcev v občini Šiška je v pripra-vah na problemsko konferenco ZKS o inventivnj de-javnosti organiziral tri osrednje razprave v občini na omenjeno temo. Prvo razpravo je organiziral v Iskrini IEZE, tozdu Magneti; drugo v Donitu v Medvodah in tretjo v Dekorativni. Na iazpravah je bilo precej družbenopolitičnih delavcev sindikata in ZKS ter po-klicnih strokovnih delavcev organizacij združenega dela, kjer spremljajo to dejavnost. Udeležba na teh razpravah je pornemben kazalec interesa za inven-tivno dejavnost, navsezadnje pa se v šišenskih to-varnah očitno zavedajo, da stabilizacije ne bomo uresničili samo s prizadevnim delom v proizvodnji, ampak tudi z zboljšavami v orgafiizaciji dela, novimi načini dela in z boljšo opremo, ki bo plod lastnega znanja in inventivnosti.
Organizatorji in udeleženci so se zelo trudili, da teh razprav ne bi prišteli k tistim, ki jim pravimo »se-stariek zaradi sestanka«. Zaključki razprav, kj so jih oblikovale delovne skupine, so dobri in nakazujejo pot nadaljnjega razvoja inventivne dejavnosti v ob-čini Verjetno pa bi bite razprave še boljše, če bi se udeleženci več pogovarjali in dogovprili o oblikah spodbujanja inventivne dejavnosti v delovnih okoljih in manj o normativnih in organizacijskih problemih, Ki so med organizacijami zelo različni. Več kol očitno je, da skoraj v vseh okoljih predstavlja najtežje vpra-šanje. kako nagrajevati inventivno dejavnost in ne kaj nagrajevati Kot je dejal eden izmed udeležencev: »Ko bomo ugotovilL kakšna naj bodo merila nagraje-vanja inventivne dejavnosti, ne bomo imeli več pro-blemov, kaj nagraditi, ker boino imeli veliko predlo-gov«
V nekaterih tovarnah v občini imajo že doslej dobro urajeno inventivno dejavnost, kljub temu pa so prav iz teh okolij trdili, da še niso zadovoljni z do-seženimi rezultati. V več tovarnah imajo poklicne delavce, ki spremljajo inventivno dejavnost. Med drugim ti delavci organizirajo dejavnost za spodbu-janje oblikovanja koristnih predlogov, izdelujejo strokovne ocene in vrednotenje predlaganih inova-cij, sodelujejo s kornisijami za inventivno dejavnost ter opravljajo druge naloge, ki sodijo k temu področ-ju. Opozarjali so, da še vedno nastajajo problemi, katerih reševanje je večkrat nelogično in nerazumlji-vo. Kot primer so naštevali inovacije, ki so dokazano koristne za del proizvodnje, vendar jih le s težavo uporabijo v proizvodnji ali pa prepočasi ocenijo in ovrednotijo vrednost njene uporabe. Ni mato prime-rov, koinovacije niso uporabili v proizvodnji, ker je bil dosežek namenjen le večji varnosti na delu. Ker laka inovacija ne prinaša dohodka, so jo ocenili le kot ko-ristnr predlog, ovrednotili po najnlzjih merilih pravil-nika o inventivni dejavnosti in — zaklenili v predal. Zaradi takega odnosa do inverrtivne dejavnosti, zboljšav ali koristnih predlogov, v nekatenh okoljih predlagatelji zgubljajo pogum in voljo do snovanja.
Na vseh razpravah, ki jih je organiziral klub sa-moupravljalcev občine Šiška, so naštevali tudi druge težave in ovire, da se inventivna dejavnost ne razvija hitreje. Med pogoste ovire sodijo neurejeni odnosi v organizacijah združenega dela med proizvodnimi tozdi ;n tozdi skupnega pomena (kjer opravljajo ra-zvojne in raziskovalne naloge), pogosto imajo v ne-katerih delovnih okoljih slabe ppise delovnih nalog, kar povzroča težave pri ugotavljanju delavčeve in-ventivnosti, prezahlevni so tudi nekateri administra-tivni postopki za uveljavljanje inovacij, marsikje so
premalo zavzeti za inventivno dejavnost vodstveni in vodilni delavci..'. in tradjcionalna »kranjska ne-voščljivost«, ko nekaterj ocenjujejo le znesek inova-torja, ki ga je dobil za predlog, ne pa vrednosti, ki jo prinaša inovacija v proizvodnji.
V organizacijah združenega dela, kjer so |e korak naprej in so odpravili naštete slabosti, ali vsaj večino omenjenih, se lahko pohvalijo s precejšnjimi uspehi. Tam običajno uspehov ne merijo samo z dohodkom, ki ga prinaša inovacija, temveč tudi s številom ko-ristnih predlogov za zboljšanje dela za boljše orga-niziranje dela in navsezadnje tudi s predlogi za var-nejše delo na osnovi inovacij ali koristnih predlogov. V tovarnah kjer imajo uSpešno urejeno inovacijsko dejavnost, poleg denarnih nadomestil in nagrad ki jih prejemajo inovatorji, uporabljajo tudi druge oblike spodbujanjatedejavnosti. Uspešnim inovatorjem in drugim delavcem, ki predlagajo spremembe delov-
nega procesa, podeljujejo tudi tovarniška priznanja, podeljujejo posebne nagrade in druge interne oblike stimulativnega nagrajevanja.
V organizacijah združenega dela, katerih pred-stavniki so sodelovali na razpravah o inventivni de-javnosti, imajo sprejete ustrezne pravilnike in obli-kovane komisije za spremljanje in uresničevanje in-ventivne dejavnosti. Ko so se pogovarjali o norma-tivnem urejanju inventivne dejavnosti.so prisotni za-vrnlli predlog, da bi v združenem delu sprejeli enake pravilnike za urejanje inventivnedejavnosti. Ugotav-Ijali so, da je med organizacijami veliko različnih možnosti in pogojev, ki morajo biti posebej oprede-Ijeni v nop nativnih listinah. Zavzeli pa so se, da pra-vilnike sproti prilagajajo in dopolnjujejo skladno z novo zakonodajo in v njih natančneje opredelijo zvrsti inventivne dejavnosti, oblike in načine nagra-jevanja, roke za uresničitev predlogov v proizvodnji in podobno.
Zavzeli so se tudi za doslednejše ovrednotenje in-ventivnih predlogov s področja varstva na delu, ne glede na to, .da vedno ni mogoče natančno ugotoviti podatkov za zboljšanje delovnih pogojev ali odprav-Ijanja nevarnosti za zdravje delavcev. Velike pri-
hranke bi bilo mogoče doseči tudi izven proizvodnje: v komercialmh siužbah, delu organov in organizaaj v tovarni in zunaj nje. Žal pobud za spreminjanje in zboljšanje dela v nematerialni proizvodnji in druž-beni '»režiji" ne obravnavamo kot inventivno dejav-nost, temveč kol sestavni del spreminjanja družbe-nih odnosov. Verjetno je tudi v tem nekaj razlogov.da ne spreminjamo hitreje razmer in pogojev za uve-Ijavljanje inventivne dejavnosti.
Načeli so tudi pomembno temo, ki bi jo lahko na-slovili: Kako preprečiti, da bi bila inventivna dejav-nost »tabu« tema? V razpravi so ugotavljali, da si mnogi delavci v tovarnah predstavljajo, da lahko zboljšave predlagajo le strokovnjaki z višjo ali visoko izobrazbo, da je movacija nekaj velikega in nedo-segtjivegaza povprečnegadelavca. Nekaj poskusov. da bi to področje prlbližali vsem delavcem v tovarni, je tudi v Šiški. Med boljše primere sodi Donit, kjer so se dogovorill, da bodo nagradili vsak konsten pred-
log s 1.000 dinarji (seveda predloge s smiselno vse-bino). Predlog lahko vsebuje prihranek v času, po-cenitev, manj utrudljiv način dela. prihranek v mate-rialu, varstvo okolja, boljšo kvaliteto dela ali boljši iz-koristek stroja. Predlog lahko oblikuje vsak delavec. Napisati mora le nekaj stavkov,kaj obsega predlog in kako si predstavlja zboljšavo. Predlogi so lahko oz-načeni s šifro, torej jih ni treba podpisovati in predla-gatelj kasneje, ko je pobuda sprejeta in nagrajena, z oznako dokaže, da je predlog njegov. V Donitu so za spodbujanje inventivne dejavnosti oblikovali pose-ben plakat,s katerim sporočajo prej omenjeno vse-bino.
Zanesljivo bo klub samoupravljalcev občine Šiška še organiziral podobne razprave. Upamo, da se bodo udeleženci na prihodnjih sestankih več pogo-varjali o oblikah spodbujanja inventivne dejavnosti jn manj o problemih normativnega urejanja tega po-dročja. Neglede na nekatera zapisana mnenja pod-pisanega, so bile razprave o inventivni dejavnosti v Iskri, Donitu in v Dekorativni zelo odmevne in ko-ristne za razvoj inventivne dejavnosti
Brane Praznik