Srfjte VETA V i Ji Ur*4aliki la uj>r»vUUki •ton. L*wudaU •v*. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE —CT—gg—y ------ J., _ JJ—I----L'l!l JL a^aJJMgBBMBSSMB-^HBCTaMB^^MTgag"«^ LETO—YEARXV. g^g TSTarg «L, «•«*. II. (M.y U) 1922 STZV.-NUMBER 110. M sputd nI« mi pMtkp NtliM 1I0S, AH ml O«!. J, 101T. m(UM m Jmmm 14. ISIS. OM DO ornrn U ZLOČINE NAD RUDARJI Voditelji radarsko unijo r Penn ijlvantji pozivajo govsrnorja da naj ptoproM nadaljna nMflja.ll rofloms vi prostem pod ; MAJHNIM POROŠTVOM. Someraet. Pa. — (Federated Press. Poroto Art Shields). — Boj Hedgee, promogarski in že lesarski polieaj, ki js sadnji pon-deljek med polnočnim vlomom kižo poljskega starkarjs Johna Rjksle posilil Rjkalovo ženo, bil izpnlgen is sapo rs protiv po. roštvu tisoč dolarjev. Rudarji ao ogorčeni vsled tako majhnega po roštva sa tak zločin; če bi ae sod nik držal sakona, ne bi aploh dovolil poroštva in pridržal zločin ea v zaporu. Poroštvo je položil Bobert Baylor, operativni upravi tali Berwind-White kompenije. Mre. Katarina Rjkala je iden tificirala napadalca, ko je bila poklicana a svojim soprogom in njegovim bratom Tomažem vred v atrežnico v Windberju, kjer _ kapitan Lynch postavil vae zvoje gardiste t vrsto. Rjkala je hitro aposnal vaeh deaet gardistov, so vlomili o polnoči v njegovo hi Io pod pretvezo, da "vzamejo Žgenje". Obdolžil jih je tudi, da •o mu vseli slato uro in verižico v vrednosti $69. Vseh deset je priznalo, da ao - vlomili t hišo, toda Hedges tsj da js posilil leno. Obravnava proti njemu ae vrši v avgustu pred sodiščem v SomersettHI^^H Žene atavkarjev v Windberju adsj skrbno saklepajo vrata, možje pa ape na orožju. Število gor distov ae je nekam amanjlalo; ni jih veš toliko videti na eeatak kakor prej. fltavkarji pripovedujejo Jo avtomobil is mesta. i. okrožja rudarske ergipjaaoije Brophj je poslal dolgo brzojavko governorju Sproulu v Harrisburg, v kateri ga obvešča, da bo država odgovorna aa vsa naailja premogarske in žcle-zsrske policije v centralni Penn ajlvaniji. Brophj je poalal governorju dstajliran opis napads na mrs. Katarino Rjkala in aro ven ni posabil omeniti, da je bilo Sekanje žganja v Rjkalovi hiši aleparaka protveaa. Brophj ja sporočil governorju, ia je dolžnost državnih oblaati preiskati to afero, kajti gardiati, ki ao iavršili zločin, ao obenem državni policisti. Dalja je Brophj opoaoril governorja, da rudarji ao atorili od avoje atrani vae, kar aa mogli, da ee ohrani mir, kar lakko posvedoči šerif Griffith, to Aa one ne more jamčiti koliko ča-aa bodo etavkarji potrpežljivo preaniali brutalna nasilja. Šerif je sam rekel, M oo gardisti u stvarili nesnoene rszmere, on ps ne ve, dali ima kakšno kontrolo nad njimi, ker ao deloaaa v službi državo Chicago, BI. — (Feder. Prem). — Rezerve unijskegs prsmogs nskopanega v IlHnoisn pred stav ko, so isčrpans. Cikaški listi zdaj prinašajo agles kentuekjjske družbo Southern Coal Co:, ki ponuja neunijaki premog po na debelo. ZOPET KETAiKA REPU- dačo vest: Rim, 10. maje. — "Tempo" je »rejci brzojavke ia Barija, itali-jenekega meaU ob Jsdrsnskem morju, da ao Hrvatje proklemirs 11 republiko in inmnovali avoje miniatre. Steve Radič je Imenoma predsednikom hrvaške repu bUke. ODLOK tboov Okteagn. CL — lUineiika trgov odoMla, da aaj Illinois Tele ne M HARDINOOV KABINET JS 10-PST RAZPRAVLJAL O RUVUI. Waahingtoo, D. O. — V kabinetni seji, ki se je vršila v torek, je Hsrding ponovno razpravljal o Sovjetski Rusiji s člani kabineta. Razprava se je suksls okrog dogodkov v Genovi. Višji vladni uradnik je dejal po seji, ds vlads upa, da ss rusko vprašanje reši v Genovi na način kakor želi vlada. V alučaju, da konferenca ponesre-či, bodo morale Združene države neodviano izravnathsvoje razmerje z Rusijo. Do danes se še ni pojavilo v Genovi nič, kar bi spremenilo stališče Združenih drŽav nspram Rusiji. "kdor rok delati. de sme biti v uniji"! Slahrni delavec v Ročk Islandu mora podpisati izjavo, da na bo postal član unija. KRŠITELJEM OBJAVE GROZI JO S SODIŠČI Ročk Ialanj, U. — Organizacija velepodjetnikov "The Tri-Citj Manufacturers Associstion" je iznažla novo aredatvo za obvarovanje svojih uslužbencev pred de-lsvskimi strokovnimi organisaci-jami. Slehrni delavec, ki hoče dobiti delo pri kakem velepodjctni-ku, ki je član tcvelepodjetniške organizacije, mora podpiaati izjavo, da ne bo poatal član unije, da ne bo imel ničeaar opraviti a kakim unijakim organizatorjem in ako jo že član kake unije, da preneha biti, prodno dobi delo. Oni, ki ee pregrešijo ali kršijo tako izjavo, ee bodo morali zagovarjati na sodišču, izjavlja imenovana ve-lepodjetniška organizacija. ^dpelMa s*4uL-A«tJ2a .MARnacn, organUsUS iz mesta. " '|ofgsn*eaeije krojačev Amalgan ted Clothing Workera, je dobil sledeče pismo, ko se je odzval vabilu predsednika Ročk Island Gsrment Co., katere družbe dele vee je organiziral: — "Ves ae tem obvešče, da vsak delavec, vposlen pri spodaj označeni družbi, dela pod gotovo pogodbo, ks tero je vuak podpisal, namreč da podpisani delavec ni bil sa časa, ko je podpissl pogodbo, člsn ks ks unije, da ne bo postsl niti po sneje in da ne bo imel ničesar o praviti a organizatorji kake unije kolikor časa bo vposlen pri tej družbi. Nadalje ss vsa obvešča, da ae bo morala veaka osebs in vsak organizator, ki bo poskušsl delavce te družbe pregovoriti, ds bi podpisali podpisano pogodbo ali bi postali člani keks dslsvske strokovne organizacije, ali da bi sploh imeli kaj opraviti a kako delavako orfcanizscijo, aagovarja-ti na aodižču Vsled kršenje sodni j sks prepovedi ali škode povsročr ne družbi ali pa radi obojega". POLICIJSKI NAČEL- 1 NIK ARETIRAL GLAVARJA STRELCEV. Mestni policijski načelnik v Ckar-les Townu je aretiral poročniku državno policijo valed nespodobnega obnašanju. VELIKO Charlaa Town, W. Va. — Med premogarji in njihovimi prijatelji, ki ao tukaj radi obravnave proti premogarjem, obtoženim valed ii-daje, je listalo veliko veselje, ko so svede" da je mestni policijski načelnik James A. Smith aretiral« razorožil in vtsknil v ječo Mike Liljja, poročnika državne policije, ali kakor jo premogarji imenujejo "črni kozaki". Policijski načelnik je posneje izpustil Lillj-ja na prosto pod poroštvom $10 pod pogojem, ds se pride prihodnji pondeljek zagovarjat na sodi-šče. Polioijski načelnik je bil pri volji Lilljja pustiti ns prosto pod JETNIKI TEPENI, KER SO PROTESTIRALI Chicago, IU. — Večje število jetnikov v petem nedstropju tukajšnje okrajne ječe — večinome takih, ki šakaj aa odhod v držev no kaznilnico v Jolietu — je zsd njo nedeljo protestiralo,.ko so bi-obveščeni, de odslej jih smejo njihovi sorodniki ia prijatelji obiskati samo enkret v tednu; prej sta bila dovoljena dva obiska. Jetniki eo ropoteli s pitno in jsdilno posodo. Takoj nato je prišel je-Wsstbrook s svojimi strežni- poroštvom pet dolarjev in LlUj je bil že v uradu policijskega načelnika, da položi poroštvo, ko ata vstopila dva prijatelja Lilljja in s samokresi v roksk zahtevala od policijskega načelnika, da izpuati Lilljja na proato. To je policijske-ga načelnika tako raakačilo, da ja odvedel Lilljja zopet v ječo, nje* govima dvema prijateljema ja pa pokazal vrata in aapretil, ako ao takoj ne poberete a policijske postaje, dk bo še njiju vrgel v ječo. Nato je podvojil poroštvo Lilljja na deset dolarjev. Mike Lilij aa je takoj, ko je prišel iz ječe, odpeljal v Shepsrd-town, ki se nskaja t bližini Obar les Tomtos, v upanju, da dobi aa-pomo povelje za potieijakega na čelnika v Charles-Townu. Ko js Lilij hitel po ulici proti postsji, so premogsrji kričali za njim, da sedaj nI v Mingo okraju, kjer je imel vso moč. "Aretirsi sem Lilljja *ted ovl ranja prometa ne hodniku", je izjevil Smith. Ko sem ga vtaknil v ječo, sta prišla v moj urad dva njegove prljetelje. Bil eem sam i uradu, toda prav nič se niesm u strašil ssmokrssov, katfrs sta i mola v rokah. Ravno ko eem bil pripravljen izpustiti Lilljja na prosto, je pričel Lilij nekaj rogo voliti, kar me je napotilo, da sem ga so pet vteknil v luknjo. Njegova dva prijatelja ata pričela gro-siti s ssmokresi, kar ms pa ni prav nič prsstrošilo in tudi ne nepotllo, de bi izpustil Lilljja". Pozneje js bil Lilij ispuščen na svobodo v spremstvu nekegu dro gega častnike, ko je obljubil, da bo prišel prihodnji pondeljek na sodnljo. Med meščani kroži Ss nekaj dni govorice, de vlede med meetno in drževno policijo nesporazum. Policijski načelnik Smitk je obdolžil Lillyjs, da slednji ni hotel is-polniti njegovega ukasa, da naj umekne s srede kodaike in de nsj nikar ne postopa pred kote-lom Pelm, kjer je glavni stan prs-mogerjev in de noj jih nikar ne izzive f Lilij je bil v nevedni civilni obiski. Smitk je okrajni urednik in mestni prsvdnik Mseon js isjavfl, da ne verjeme, da bi Lilij mogel dobiti v tem okraju saporno povelje proti Smitha. Nadalje je is jsvil Msson. ds bi ee eela ta afere lehke possbils, sko ki držam« SesUle, Wash. (Fed. Press. 1 — To mssto, ki je leta 1918. posadilo notoričnega Ole Hansons na lupsnski stolček, je pravker dobilo novega župana v osebi drjs. Kdwins J. Brovrns, sobopdravnika in bivžega odbornika socialistične stranke. Lokalni kepitalisti so ns-peli vse sile, ds bi ga porasili, toda niso uspeli. Delsvci v Sesttlu pričakujejo, da jim bo Brownovs administracija naklonjeua. VELIKE SLEME l nunj POGODBAMI. Justični tajnik jo končno izjavil, da bo pričel s sodnim poato-panjem proti aleparjam. PO NJEOOVI IZJAVI ZNAŠA VSOTA $100,000,000. WaaMngton, D. 0. — Pod pri-tiakom nekaterih republikanskih aatorjev in kongreanikov je justični tajnik končno vendar apo-reČil predsedniku Herdingu, da je pripravljen a preiskevo in sodnim postopanjem proti aleperjem a vojnimi pogodbami, ki ao oslepa-rili ljudatvo, i oziroma vlado sa ogromna vaote denarja. To poročilo je predsednik Hsrding poslal kongnuu. V svojem poročilu omenja justični tajnik, da po njegovem mnenju anaža vsote, aa katero je bilo ljudstvo ogoljufano z vojnimi pogodbami, okroglo tisoč mUjonov dolarjev. JCongrecnik Johnson, rtpubli- čar Wsstbrook s ki in pričel neusmiljeno pretepsti I policija' bila pri volji prisnatf sv jetnike S palicami Strežnikom ao|torjteto mestne policije. lomile police vsled udsrjsnjs la nekej jetnikov je omedlelo. Jetniki so bili obfelženi, da so ho teli sažgeti ječo. LAEKDT BO DEPORTIRAN. ia Južne Pakote, in kongresnih Woodruf, republikanec is Miohigana, ki sta izdeUla in pred leiUa kongresni aborniei reoolu ožjo, aa takojšnjo kongresno preiskavo vaeh aloparij i vojnimi po-Jmbami, ata takoj odgovorila na pojaanila od juatičnega depart menta, sekaj js sevlsčeval pre iskavo. Kongresnik Garrst, voditelj demokratov is Tsnnssse, je ia javil, da jo poročilo justičnega tajnika namen odvrniti preiskavo in je vprašal Mondslla, ki je pri neael poročilo juatičnega tajnika v kongresno sborntoo in isto prs čital, "kaj js a reaolucijo, ki aah teva preiekavo, ali je aedaj polo žena na polico in ali ae o nji ne ob »spravljalo in glaeovalo.' Mondell je odgovoril na to vpra Šanje in njegov odgovor je bil ne-ped na demokrateko stranko, osi-rome na prejšnjo administracijo, češ da je ona odgovorna sa vse te sleparije, o katerih || eedaj zahteva preiskava. t V poročilu omenja justični taj nik, da bo praiskeva prineela mersikako zanimivost aa dan, kako so bile nekatere vplivne osebe Wilsonovi s pallake pogodbe. Uojd Oeerge je eugeetirsJ, de se sadeve izreči I tali Je nekim, jugoeloveneklm te en-fteškim vellakam. Vaššbskl so ae res sešli v pendHjek, ali daeagli Atiriinpetdeset duhovnov obtolo. nik hujakanja k prelivanju krvi, PODROBNOSTI OBRAVNAVI. Moakva, 10. maja. — Bivša kno-ginje Gagarinova je bila obaojo> na na pot let aapora pred tukajšnjim sovjetskim sodiŠčsm. Gagarinova je bila apoanans aa krivo, da ja bila tajna vohunka natrijar* ha Tihoaa, ko Je bila v riužbl ia-rodna komiaije sa pobijanje proti-revolucije. žena, ki jo bila obaojena na amrt aaano ^ oamiml popi in dvoma lajikoma aarsdi hujskanja kmetov proti naredbl aa rekvlrft-ranje cerkvcnlh aakladov, ja al-naha generala Bruailovs, bivžega Šefa ruakega faneralnega ItabA pred revoluoijo, Moskva, 10. maja. Sodni nro-cea proti hujakslem, ki so poalvA-II kmete na revolto proti aovjot-aki vladi saradi asplnmbs osrkve-noga bogastva v prid iaatredsaUI prebivalcev ob Vol^ jo obudil ▼olika aanimgnje. Obravnava ss eav. Sodišču predaeduja M. Bok, prlsnsn jurlsl Obtoženci so vsčlnoms duhov, ni, nekateri la atari a belimi bradami i N popov aed! na aatotal hlopl. Ljudski tožltslj je predložil dokaae, da ao obtoženci hoj-skali ljudi aa poboje članov rs-kvialtorsks komisijs s klini i "Po* bljte Žide, ki ropajo kršene!" Moakovakl listi silno obsojajo obtalenes, ki pod krinko vsrt skrivajo nagrabljeuo zlate, medtem ko mlljoul umirajo lakoto. "Isvaatja" pižejo, da so grsbell to vrste odgovorni sa ksnlbsll* sem v gladovnih proviaeah. S avojo opoaicijo proti rekviaioijM csrkvsnegs bogestvs so pokaSsU, ds ao le vedno protlrevolueljonsr-Ji, ki ki radi videli, da ae vrnejo veleposestniki in kspiUlisti na krmilo vlads. Patrijarh Tihon la mstropoll! Nikaader, ki sta tudi pod obtelko, ata bila prišl aa ebtoženeo. Tihon Ja pri navakrižnem iapralevauju tajil, da je kontrarovolueijonar. Dejal ja, da njegov edini eilj K ohraniti kanonako pravo. Kadar država vaame earkveao lastnino, jo ne vaame ajemu, temveč Bogu, Je rakel patrijarh Dalje je rekel, da popi, ki laroče cerkveno Imotjs državi, ao roparji. Na vprašanj«, le on (Tikon) smstra kaaonske pravo se viljs nsd vsemi sekani v delali In nad pravom do žlvljo-aja, je petrijerh odgovoril, da on mora držati cerkvenega prava brea osi rs ns vse druge. r "lavaatja" poročajo, de je Ruaija adkrila v pstrijsrha Tlhonu te metropolitu (nedškofu) NU kanderju dve eklivua šfane pre-tlrovolacijoneraega generalnega štabe. Nemci ia Poljaki glede Goraje ia sliši ae, da ae ee eporeaameli. Nemški vaeaji minister dr. Rs-thaaaa la poljski vaša Ji miaister Hkirmond ste sklenila, da obe etranki pričneta meje, katere je določil svet lige narodov. VleraJ je prilel v Genovo mgr. Plsserdo, popeŽev odpeelense, ki je terošil predeedniku konference Poetu pepeževo noto a prošnjo, da ae V pogodbo a Rusijo, le bo sprejele, dode točke, ki I U ketoličenom v Rusiji vsreispovedsnjs te de sovjetska vlada povrne kstoiišhim eerkvem sapleajeao imetje. P teta je ek-Ijubil papeževemu »dpoeleaeu, da stvsr predloži priatojeema odee-ku. PBOSVETA /u A»nn i JSSSSm SLIKE IZ MASELBIN. »P R O S V E T A" "THE ENLI6HTENMENT" Orgmm tf luruu- mu isfujmctj h uro 16 Jo, mi tonicn coantrias #1.00 »#r rar_ "MKMSfR of The VmBATKD FRIM" "ORIJENTAL5KA" IN "ZAPADNA" CIVILIZACIJA. __Zdajpazdaj gre kak "prominenten" Američan v Ev-ropo, obiiče London, nato se par tednov valja po najbolj-ftih hotelih v Parizu, ae odpelje v Berlin in za nameček še v Rim — da vidi "svetega" očeta — potem ee pa vrne domov in pile dolge članke — o Rusiji. Kje je dobil gradivo za evoj predmet, to je njegova stvar. Lastnik časopisa, ki priobči imir, se tudi ne briga, če stvar odgovarja resnici; glavno je, da je stvar priobčena in da pisec dobi mastni honorar. Tak "ekspert" v ruskih vpraianjih je tudi Robert M. McCormick, sourednik čikaike "Tribune", ki se je nedavno vrnil Iz Evrope. Ta človek piie, da Rusi niso Evropejci po svoji kulturi, jeziku in mišljenju, marveč orijentalci, Azijati, ki nimajo nič skupnega z vzvišeno "zapadno civilizacijo", h kateri se prištevajo na primer Finci, Poljaki, .Madžari, Albanci, Nemei in visoko razviti Angleži in Francozi! Najlepša pa je sledeča "filozofija" McCormickova: institucija vlade ima v svojem razvoju tri stadije; v prvem stadiju se vlade menjajo s silo, v drugem se podedujejo, v tretjem jih pa voli ljudstvo. V prvi stadij spadajo vlade barbarskih narodov, v drugem so monarhistične vlade, ki ao Še nekoliko civilizirane, tretji stadij pa že predstavlja visoko civilizacijo in demokracijo. Kaj sledi iz tega? Pisec odgovarja: "Ruski boljše-viki so si s silo prisvojili vlado, kar je dokaz, da so Rusi še barbari in dalpč še za Ameriko in Francijo, kjer ljudstvo voli vlado". Take fo**tasm>rtf prinašajo veliki dnevniki z največjo resnobo, kakor da je vse, kar klobasi pisec, pribito in neovrgljivo! — Zgodovina se gre lahko solit, kolikor se KcCormick ozira nanjo; pa kaj zgodovina! Sedanjost sama z vsemi svojimi realnimi dogodki, ki se odigravajo dan za dnevom, je prazen nič. McCormickova logika podere vse in postavi dejstva na glavo. Ako smemo verjeti včerajšnjemu dnevu, so imeli Rusi nekoč carja, ki je podedoval vlado po svojem očetu ali stri-cu ali komurie. Ako je po McCormickovem monarhija že kos civilizacije, tedaj niso Rusi "še vedno barbari", pač ae njihova vlada razvija od zgoraj navzdol! Pustimo "ori-jentalsko" Rusijo in poglejmo malo v dežele visoke za-padne civilizacije. Kaj najdemo tu? Barbarizem, sam barbarizem! Ki drugače, ako ima McCormick prav.' Francija je bila najprvo monarhija, nato je odsekala Kralju glavo in s silo uvedla republiko: iz polovične civilizacije je Šla nazaj v barbarizem. Potem je skakala sem In tja, končno pa je ostala pri republiki, ki se je zopet rodila v nasilju. Združene države so se rodile v krvi. Barbarizem! In republika, Id je sledila strmoglavljenju angleške koloni-jalne vlade, še danes stoji Ali so Američani tudi orijentalci? Leta I9U. so vlade "viaoke aapadne civilizacije" sklenile, da pobarvajo svet s krvjo. McCormick bo sam vedel, dali je vojna spadala v prvi, drugI ali tretji stadij, toda fakt je, da je bila tudi Rusija zraven in "visoko civilizirani" zavezniki so ji bili hvaležni, ker je priepevala tri mlljone življenj In dvajset miljard rubljev. Rusko ljudstvo seveda ni volilo krvavega karnevala — in ravno' tako ga niso volila ljudstva "aapadne civillaacije Ko je v "barbarski, orijentalski" Rusiji Izbruhnila socialna revolucija, so predstavniki "visoke civilizacije storili vse, kar so mogli, da po barbarsko, po metodah prvega stadija, zaduše novo rusko vlado ne oziraje se na voljo ruskega ljudstva. To je bilo seveda delo aapadne, ne orijentalske kulturtl^H ^HH Kakšno spoštovanje In griMflfl pa vihrajo vlade tretjega stadija na zapadu samem pri drugih vladah istega stadija* ■Hidanjo vlado v Mehiki je izvolilo ljudstvo natančno Bdsrsrfllt, Ps. — C« prav aa« Ja nekaj Slovencev in članov 8NPJ r naši naeelbini, dopisa vendar ni odtod v javnost. — O brat etoji Že od 1. aprila ia v stavki smo trdni kakor skala, ne sssso slovenski premogarji temveč vsi radarji dragih nerodnosti, ksr nss spsds k U. M. W. of A. V bližini obratuje eemo en rov, to je rov pri CallSe postaji. W. Va. in je laat Pittsburlke premogovne dražbe. Delovei tega rova ao bili če pred nedavnim organizirani v 5. distriktu U. M. W. of A., pred par meeeei pa so rasbili lokal organizaoije in ee-dsj obratujejo. Med njimi je neki Srb, ki prsv pridno hodi med radsrji ter jim prigovarja, nsj vsi delajo. Dotičoi orgsnisator za kompasijo je bil tudi pri nss, toda ta ni opravil ničeear. Možak je bil prej pri odboru lokala, s< daj pa jo nenadoma poetel več, je hskor neksk kompanijski Ierif. Rojske poživljam, da se drže proč od tegs krsjs. Ta imsjo dre parni lopati, h katerim tudi prav pridno dobivajo najtežje is Pittshurgha, Pa. Kakor sem Čol, je plača za to delo tako malenkostne, da se nI mogoče preživljati in da kompanija noče dragih najemati kakor Srbov. Ravnatelj rova pravi, da so oni najbolj mirni in poslučni ljudje. Zato poživljam Sloveneo, da se ae dajo oelepariti od kakih agentov niti ne hodijo sem iskat dfcla. Držite ee proč od . rovov, oni pa, ki ki le alete odložili orodja, pridružite ao nam takoj. Bil sem nekoč v nekem gledališču v Dickinsonu, N. D., kjer so kazali v slikah, kako so berili mogoteev delali e Kristusom. Ne-ksteri smo ee zsmislili ob tej priliki, ds nsmersvsjo podjetniki rs vneti i nemi ravnotako, ako bomo podlsgli v tej stavki. Ali ee rojaki le spomnijo, k a ko eo nam obetali podjetniki In vsi ss kstere smo delsli in ss žrtvovali, v vojakinem času, da nato bodo pomagali, kadar bomo v sti-aksh. Sedaj nam pomagajo s t r gsnjem plsl in uatvarjanjebi brezposelnosti ter stavk. Zate vsi, ki le niate stopili t organizacijo radarjev, pristopite ds bomo v atanu rssviti načo dovolj močno protlfronto proti napadajočemu »družnemu podjetništvu. če se nam aa bo poereftib stsvke dobi ti, tedaj bodimo' prepričani, da bomo pahnjeni le v toliko večjo sužnoet, ps ne ssmo ml, temvsč vse delsvstvo po drugih stroksh. Vsi rojski, ki želite poduks, nsročits se ns napreden list kot Js Proevota, ds boste podučeni o organizaeiji in boste znsli* kako stališče imate danes savaemat). Zbudite se Is dolgega spanjs In nastopite dokler js čas. Odkar je nastal spor med premogarskimi operatorji in dolsvstvom, sem či-tel tudi list «'0. N.", ki trdi, ii je nsjvečji delsvskl list v Ame-riki. Po mojem mnenju nI tfk, ta kakrinega eo izdaje, eaj v njem tudi nI kaj takega pisano, da bi se mogel delavee kaj koristnega naučiU. Enkrat se zdi, da vlele na stran bogatešev, drugič pa Aa katero drugo, da Človek, ki ga redno bere, ne more sasnati pravo barva alti ves čae čitanja ae ne dobi pravega poduka, kako se mu ja treba organlsirati. Valedtegs svetujem rojaka*, da m naročijo le na tak list. ki pi le kaj korietnega, ter jih poduča-va, ksko Ima naetopat! v svojem Mvljenju proti podjetništvu in v orgenlzaelji. ■ V neselbinl je neke j Sloveneov, da emo naročeni na dnevnik Pro-sveto, a jo ne prejememo prav redno. Dva naročnika le eedaj nisva prejela lista s dne 18. aprila. Kje nem uetavljajo Ust, aam ni znano, sato bi bilo dobro, če bi ae stvar nudo prelsksls. — fl ■ M jaks 8. in P. Bils je proeej veliko udeležba ter plesalo ja stsro in mlado. Dekleta ao bila oblečena v ssmi svili, da so se kar spo gladovali. Pa naj če kdo tedi. da živimo v revščini, samo na veee-I ico naj bi prišel pogledet. — Naročnik. Sandale, Pa. — NS počitnicah smo, kajti tudi tu smo se vpisali v rudarsko organizacije; vsi sicer le ne, ker vedno eo dobe izjeme. Tsko se dobe med nsmi le ljudje, ki nočejo nič slišati o organizaeiji in stavki Njih aamo o-pozarjamo, da puste čimprej delo in prietopijo v naše vrste dokler ne bo prepozno, ker eieer se, bodo keeali. Mnogi izmed sedenjih kompanijekih pristašev, ki so že prejšnja loto kot leto 1910 in 1911. opravljali delo, si lahko sedaj iznebijo nelepega imena s tem, da* prietopijo na našo etran. Posebno oni rojaki, ki ao člani SNPJ, naj opuete delo, preberejo nej pravila jednote, da se jim pozneje ne bo tjeba kesati radi sedanjega dela. Superintendent tukajšnjega rova ne bo preustro-jil pravO jednote, čeravno gre k njemu Še večkrat roftk, on bo preustrojil eamo voe, ki lazite za njim in mu Želite v vsaki reči u-atreči. "H Kar ee tiče našega društva 8NPJ, moram reči, da s njim dobro napredujemo. Člani SNPJ smo dali $500 ss deske, iz katerih naj se /K rad i jo lope sa pregnane stavkarje is kompenijpkih hifi. Toda le in le bomo dali, tako dolgo, da bodo končno vsi pod streho. Ravnotako delajo radarji drugih narodnosti v naši naselbini, edini smo in požrtvovglni, zsto se ps ns bojimo, ds bi podlegli. Kdorkoli le saČe orodje v rudniku ps nsj prenehs in pristopi tskoj ns nslo stran, da se ne bo pozneje keoal. T. V. k po pravilih "visoke clvilisadje in demokracije", toda vlada Združenih držav Je kljub temu neče priznati. Otoka Halti In Ban Domtngo sta imela popularno vlado, ampak ameriška četa so Jo zatrle — prsv po metodah prvega stadija. Centralna Amerika se je lani sdnsftUa v federaciji Ameriška vlada pa nI maral s federacije In je hitro priznala novo, "revolucijonarno" vlado V Gvatemali, katera Je izstopila ia federacije. Dovolj! Humbug Je Jaeen. "Orijentalska" la padna dvllizaelja" >U eno in isto v Aziji, Evropi In Ameriki, oziroma Ju ni nikjer — kakor že zahtevajo interesi mednarodnih tlačiteljev dela javna govornica. Glaaovi članov 8. N. P, J. In Sltatelje* Prosvete. . Wsst Prankfort, HI. _ Slučajno sem dobil v roke glasilo K. S. K. J., v katerem je urednik pri-našal smešen članek s naslovomr " Iz jflovi jen eosializem"; Najprvo je "posvetil" vso pozojnost ns prve nsseljenee sli koloniste v Virgiaiji, ksko eo opravljali delovna poljih,/brez plače ali zaslužka; šele ns jesen eo dobili odmerke pridelkov ss življenje in prehrano številnih članov v družini. Nadalje eitlra, kake so bile posledioe tega sadruženega dela. Bolj trdni in marljivi so delali pridno in marljivo od zoro do mraka kot čebele, lenuhi pa so počivali. Tako dalje ni več šlo in vsi so ss uprli, vlada pa, ko je videla upor, je razdelile zemljo med posameznike. Ko je lila po-seet v privstnih rokah, so s veee-ljem obdelovali zemljo. Ravno tu pa se ja učeni mož oressl. Ali pa ve urednik, zakaj so se neseljenoi naveličali delati lenuhe T Zato ker eo bres potrebe, le na ta način eo se jih hoteli isnebiti, ker pravi eoeiallsem uči: Kdor no dela, naj tudi ne ja. To naj ei zapomnijo prietaši ks pitaliama, ker tudi oni spedajo med lenuhe. Pravi, da nI res, ds bi bili ss vesnikl povzročili lskoto ns Ru-ekem, peč ps so vsego krivi ko mnnisti, ki eo sahtevali preveč desetine od kmetov, kmetje ps vsled tega nteo hoteli obdelovati lje. UČenl urednik bi tudi tu- vse premočen je in bogati ro, tedaj bi ne hotel nikdo delati, vso obrt hi zaostala in trgovine hi ne bilo več. Nekako tako stoče pristaš velepodjotništva. Vprašam ga, čegava je industrija ia kdo je produeiral vse bogastvo f Ali morda kapitalisti f Delavci so'oni, ki so nopravili to ogromno bogastvo, poetavili industrijo, rez o rali puščave in sezidali ogromne poslopja. Vse to bi torej morala biti lastnina delavstva, ki je do vsege, kar je produciralo, upravičeno, a so mu bile lastninske praviee po sedanjem gospodarskem redu odvzete že prej kot je bilo delo izvršeno Prišel pa bo čas, ko bo delsvstvo samo nadzorovalo industrije in bedb iste njegova Ust ter it bo nadaljevalo s obrstovanjem za kri isti rsegs svets in ne za pro- svojim "prostovoljnim" delo®. Vzdržite in ne omagajte, taksi to je borba na življenje in smrt. Ako izgubimo, tedaj smo živi mrl liči in bomo na slabšem staliiču kot nekdanji aužnji. Kdor ima količkaj razuma mo. ra izpregledati, da je ssdsnji stem krivičen. Poglejmo "na pri. mer jeklarske magnste in njjfc taktiko. Dokler so bile plače p„ 55 do 60c na uro, so ae vedno J0-kali, da nimajo naroči) in so temu krive visoke plače. (Plače so bile v resnici beraške za oprav. 1 jen je takega dele, ker vem iz laatne izkušnje.) Sedaj, ko K0 pleče znižali na eramotno nizko stopnjo^ 25e na uro, imajo pa do. volj naročil in ker imajo v salo-gi dovolj premoga, lahko obrstu-jejo s polno paro. Bavnotake tak. tike se poslužujejo premogarskl flt. Potem tudi ne bo več proulors baroni; kakorhitro bi oa /emlji sa lenuhe, izkorilčeval ee delevikega rasrefle kot/eo oni, k: se skrivajo pod plašč ;m duhovščine In kapitalizma. — Frank Kalan. Livingston, 01. — Nek rojak, mi jo dal prepis iz lieta "St. Louis Poet'1 s prošnjo, da ga pošljem Proeveti v priobčitev. Dotični rojak je preeedel 80-' dni v ječi v Dan vi lin, ker jO, kakor pravi, imel pri eebi na poti nekoliko žganja ia so ga pri tem zalotili. Iz lastnih izkušenj, ki jih ja imel med časom, odksr gs je odpeljal zvezni maršal v ječo pa do izpu-sts, meni o prohibiciji danes drugače kakor je kdaj prej 1 Omenjeni list piSe sledeče: r .. V postavodajnl zbornici drŽave Mississippi je bila eprejeta zakonska predloga, e 55 proti 9 glasovom, da ae smatra kršilca zakona vsakega, pri komur se dobi kotel ss žganjekuho sU ps so to o njem, da take kotle izdeluje. Pred glasovanjem o predlogi ps je bils vroča debata. Posla-nee Willisms is Neshobe, je iajs-vil, da je ve^el, ko je stavil predlogo, da bo s tem marsikdo prizadet. "Gotovo som", se je hitro o* glasil njegov kolega is Noxube-ja. "Saj je itak težko dobiti Iga-nje" in je dalje zagovarjal kuho žganja. Predsednik je nato trdil, da gredo še predaleč v prohibiei-joni&kem vprašanja. Poslaneo iz napaka v moj'em zadiijem dopisu Kozubeja ps je še dalje trdn in je bils, ds bi se mOralO ^USiti, rekel, da bi red pogledal v oči o-ttemu Članu zbornlee, ki si upa trdltT, da bi o priložnosti ne po< želel po čaliče žganja. Pet ali šest poatavodajcev je vstalo in prote-»tiralo. Zagovornik kotlov jih je zavrnil, da sploh dvomi, če so pravi Američani. Vpralan po po-slsneu Hilzinu, če ima kaj sku-lenj, kako se kuha žgana pijače, jo odgovoril: "Da, imam jo in sem tudi najboljll sodnik v pre sojenju prave pijsče. V resniei, prsvl Izvedenee sčm v tem ozira. Govornik je nsto le trdil, ds je pripravljen dsti pismeni popis, ksko se skuhs dobro žganje, kaka mora biti priprava itd. "Ne soglašam s predlogo," je govoril dalje, "ker je v nali državi na tisoče malih farmarjev, ki si dsndsnes komsj zaslužijo za preživljanje in edini način za zaelužek je bil kuhenje žgenja iz koruze, kar pa jim je danee za-hranjeno, da kenčno že ne bodo več v stanu plačevati davkov." — "Kdo ti oskrbuje kotel in na-deljuje e kuho medtem, ko si U v legislaturif" ga je vpralal posls nee Hinea." — "Vso oskrbo sem prepustil tvojemu evaku. mojemu bližnjemu sosedu," je odvrnil Williame. x Da Willard, Wla — Faraurji v naši naselbini eo so pričeli pečali a proisvajanjem %ajtl sir aisss nobene prava •e. Tako sa eedaj pričeli posne-mati mleko u emotono ia paši ljatl ametaao v meoto. Kakor eedaj pokaraj« ho to loto dovolj as-aa ia tmdi dragega pridelka po dotedsajih pojavih sa lahko na-dejamo, da ho dovolj. M tali me torej, da ha rodovitno leto, ča bi imeli farmarehi pridelki la na tr-gu kaka valjava, tedaj hi jk bila aa Svati. Kar aa tile livine tadl al kaj prida Teleta nimajo | va veljave, kar jo pa Ivlae. je eona n. kaj višja kot jo smo Imeli nekaka nas pri. previjali, da bi nakladali premog po 20c ali še manj od tone, pa bi bilo toliko naročil, da bi delavcev vedno primanjkovalo. Mi produciramo premog, ske vzamemo resnično tukajšnjo pla-čo, po 15 ali 20e za tono, koazu. ment pa plača po 10 do 12 dolar-je v za ieto količino. Torej suženj, ski bratje, izpreglejte, komu gro-madimo kupe zlata. Otresite ss verig, bič, ki je padal po vsa ps vzemite v roke sami in obrnite gs v nasprotno smer ter udsrite po krvosesih. Močni smo dovolj, Is sloge je treba med nami in n« smemo se držsti teorije, ki nsj jo uči premogar iz Johnston 01tyj^ 111., da bi sedaj v tem kritičnem momentu izpoel ovali zaporna povelja in delali razdor med naliml vrstami. Da enkrat izvojujemo ts boj, tedaj bom obrazložil Uhljske-mu sobratu vl. Johnston Oityju, kaj pomeni pri nas v Westmore-Undu beseda "kozak". V št. 108 tegs lists sem brel dopis is našega JSmestovrne ali Irwin Gas Coal Co., It. 9. Ker vi-dim, da dopisnik obdolžuje povsem nedolžnega človeka mu moram odgovoriti na dople. Mogoča se čuti prizsdetegs po mojem dopisu-v št. 95, kjer ps millim, ds nieem nikogar imenovsl, sko se pa čuti kdo prizadetega, tedsj je temu sam kriv. Pravi, da je sanjal, bržkone sanja pogosto, in nI bilo to ravno slučajno. Edins kaj rad šel s glsvo skosi zid, s Is okolioe Bzporta, Ps. — na gre, dssi jo glsvš trde. Niks- ne bo nikdo mielil, ds *o me kor ne more prebsviU eoeijali- "kozaki" požrli s kostmi in me stičnih nsčel in Sovjeteke Rusije, som vred ali da eem se prelevil Boli ga, ker so ruski delsvei po- ter zapustil delavske vrste In pri medli s buržossijo, zatiralci In pi- stopil k takozvanim "prostovolj javkami laetaega naroda ter le nim" premogar jem, ee morem o-delsjo s% osvoboditev vsegs ds- glssiti. žalostno je, da ee dobijo lavstva. ' med Slovenci I« vedno taki neze- Kdo je pa povzročitelj lakote na vedneži, kakor se poroča od njih KHajekem in v Zapadni Virgi is različnih naselbin žirom Ame nijif Ali so jo tudi tam krivi ti rike, ki eo mi več ali manj sne preenetl socialistu Amerika je ne. Zeto pa proeim savedne stav-bogata na semeljehih ia indu- karje, da posvetijo tem ljudem etrijekih produktih b v sedlu i- vso svojo pozornost, pridobijo msmo repabličensko odmlniatra naj jih s lepo besedo za nažo eijo, pa vendar vlada pomanjha- stvar, aho pa to nič ne pomaga, nje. Shrambe so polne Žito In dra objavite jih s polnimi imeni, de ffih živil, na tisoče ton živil »e po bo svet vedel o njih. Delevetvo kvari vaoko loto b etrooe v mor naj isve sa njihova hnese, da ae je, a ravnotako strada na tiestelbo vedelo potem ravnati, ljudi. Ljudje eo bresposelni, ra- Vataai eotrpin in posti temne dl bi delali, toda drla na dobe prostore, pridi na plan pridraŠit Kdo jo temu kriv drugi kot pri ee vrstam stovkarjev hi pomagaj vatao podjetmUtvo. ^ Iv našem boju aa obstanek, saj s Hnnsli.ii pr*r,jo da je se vaejtem bol pomagal tudi eabi o rav ljudi dorolj dala la Hvala, treba (not oliki meri. »spomnite ei vsi, je eaaso «epraviti sadaaj« dra- da Imamo v eedenjem nalem bojn lahni sistem ter ga *a4esse«tltl s sedajo poetejaako ia ako t« isgn boljšim, v kohovluem ho lehko h,m... »mo potianjeni nazaj sa *iV!L^ J^T dsls. najaunj 50-latno dobo Tarej bo ***** I*«* K- f « ' Pravi,Ua le naših otrok otroei kleli de- 1W ksSniH »lUt. g da so prišli "zavedni^ jmogv ji in ne "zavedni" slovonškl pre-mogarjl, ker bilo jih je več nerodnosti skfcpaj. Pravi, da je moj brezžični brzojav polmOljen, ds bi le ne bilo v njegovi glati ksj polomljenega. Ugovarjal bo mogoče, da niso bile žene na Bspor-tu, ki so naprosile organizatorje, nsj pride in organizira naselbino. Bfl sem ob tej priliki eam srsven in nihče ne more ugovarjati; kdo pa je bil izvoljen lokalnim urednikom, o Um se nieesi brigal. „ Dopisnik omenja Jk js bil i ► nekim gospodom v "vroči" dsbs-ti radi podpornih jednot. Rsd mu verjsmem, ds je, ravno tak kot kateri drogi rojak is "napred-nik" naselbin, da je rajše "rro-če'/ debatiral radi podpornih jednot kot pa agitiral za stavko in je prišlo tako daleč, da eo morale žene pomagsti k rešitvi ts velike stvari. Če more ali ne mo-re dobiti žene, to pa mene isto-tako no briga. Čudno se mi zdi, ko prari, ds bi "bilo boljše eložno delsti, medtem pa gre sam delat rasdor. Mlatim, da 4 4 west morelandakl premogar" nima čieto nič rei *s preklicati, pač pa pojasniti ime vedno dovolj. Stevks pri nes je stoproeentna. Slišel sem, da je nsmeravelo več rojakov preseliti se Iz Jam*«-towne, pa jih je usteva tomksjl-nji ravnatelj, nej ostenejo, ds 1-msjo čisto zastonj stanovsnjc, ako bo ta stvar končane, ds bo imel vsaj delavk za nadljevsnje s obrtom. Torej rojaki, ki še niste pristopili k naši organissrijl. storite to in pridružite ee veliki stavki v nsši sadnji poetojenki * ter ojačlte delaveke vretc. Na vshodn se Je pričelo svlts-ti in h mala boio razsvetljene vie bojne poljane dclevekege fiho-nje. Tedsj ae borne lahko uspm-m no bojevali, ker bomo vse,i videli vae položaj. — uannoA uagDKiiTVA. Kldersville, Pa. - Uet ee Vem redno pošilja vsohl daa. — dra v t _ "Zakaj ^ tako" obupan T" - "PomUi' Oe-•podinja mi ja pri peapravljeajo obrnila nejnovejšo Sliko, edaj fje več. hatera etran je h»U 12 DELAVSKEGA SVETA. (Federated Press. )> ' V V«w Toriki državi je vposle Bih v indneliiji 1.116,948 žensk. I rtdni list, katerega je izdal H. D. Sayer, državni industrijski * komisar, poroda, da j« v državi New Tork vposlenih v različnih industrijah 1,135,948 žensk. To itevile dvakrat presega Število žensk vposlenih v raznih industrijah v državi Pennsylvaniji, ki je druga država gledo števila prebivalstva. Štiriiniestdeset odstotkov je vpoalenih samo v mestu Nevv Vorku; največ žensk je vposlenih na telefonskih postajah, katerih število znaia 29.004 ; 351,000 žensk je vpoalenih ▼ rasnih tovarnah. fetirja dalavoi mrtvi v»led sks plosije aeotjlinskega plina. Pred enim tednom je eksplodiral v tovarni Fieher Body eorporation, Detroit, Mich., kotel napolnjen scetjrlinakim plinom, vsled katere eksplozije so bili itirje delavci tako težke ranjeni, da so sedaj podlegli dobljenim poškodbam Meščanski listi so takoj po eksplo-... ziji poročali, da ni nihče delavcev težko poškodovan, ampak da je bilo 12 delavcev lahko ranjenih. Osem dni so pa skoro vsaki drugi , dan poročali listi, da je kateri de L lsvee podlegel poškodbam. Stavbinaki podjetniki v K*""' Oitjjn hočejo uvesti odprto de lavnieu. Organizacija atavbinskiU J podjetnikov aa je izrekla za od l prto delavnico in hoče mižati plu oo stavbinakim delavcem za 10 do • 15 odatotkov. Organizirani stav binaki delavci »o pa izjavili, da I tega nikdar ne sprejmejo. Orga nizacija stavbinskih delavcev bo pričela a preiskavo na podlagi in formacij, da so se dobavatelji ■•Uvbinskcga materijala izjavili, Mine bodo dobavljali stavbinske ga materijala onim stavbinakim podjetnikom, ki vpoalujejo unij-eke delavce. Barbarsko preganjanje organi zatorjev L W. W. v Wyomin*u. . v Drhal u bisnismanovH je udrla v okrajno ^ečo v Caapar, Wyo., od vedla iz ječe dva organizatorja t W. W., ki ita bila zaprta brn Povorki z njimi odkorakali proti kojlnjo preiakaro glede poročila, Hkupni emnestijski odbor apeli. .„: vsakega zapornega povelja in brca vaake zaalijfoe radi obdolžit-V(s, da ata "postopača", odvedU dvajset milj proč, ju neusmiljeno . pretepla a količi in puatila krva veča v cestnem jarku. Drhal je udrla v jote ah deseti uri svečer. Po poročilih se jetnilke strele niso 4 prav nič ustavljale drhali, ko je udfin ▼ ječo. S fronti Riiih rudarjev. (Mrna poročila). ——— Kaatop policije. lardirtek, Pa. — Iz naie na-aelbine ne vidim po listih dopi eev, vsled leaar se lahko skleps, da tu ni peeebnih novie. Tukaj Inji premogerji smo zastavkali Že pred L aprilom, namreč 24. marea, samo pri nas je ta razlika, - da niamo ml pustili dela, temveč nzs je odelovila kompisnija. 8tav ka sedaj poteka mirno; nikdo ne dela. V tukajšnji okolici je več pre mogovih rudnikov, od katorllKpa obratuje samo eden, to je takoi- - menovan Luksenjery. Tu je de-lale tudi vel naših rojakov, ki 1 pa upam, da so delo pustili, kot ao le naprej slutili, in a*m pre prilan, da smo dne 30. aprila vae zmetali na eesto. Posledica tedanjega nastopa poliaije ja bila, ds - je bilo 14 policistov ranjenih in štirje ubiti. Nek Madžar iz naše naaetblne, ki je tudi tam delal, je bil ubit in nakaj drugih pre mogarjev ranjenih. V tukajšnjem rovu ae je pone • sreČU dne X. februarja rojak Kari Ltakovilj zlomil ai je trikrat leve nogo pod kolenom. Po - nesrečen! je lian naleta društva jo nejvetjt Inrtn One Ooal On. it. 9.. Pa. - Pri naa Imamo stoodstotno stavko Ko je kompenija uvidela, da ne »on dobiti sadootnegs število ttsvkokaaov, je začela stresati evoje jeae ud premogerji, kar ia najbolj občutimo Slovenci, ki smo po mnenju podjetnikov največji uporniki. Najprej smo aeveda pri lit na rreto tisti, ki mmma uko •t+hd, da M Imeli dobrr ženlee. hi M naa tolažile v teh krittfuih Časih. m izmislili ne naa berl-naoelMne sadovnljtU in kak ukor. stiti naselbino. Dne 25. aprila ao prav na brutalen način izvozili bratu Razbergarju pohištvo ia naselbin« ter ga izlolUi o^ okrajni ©ezti. Enaka usoda čaka še tri slovenske družine, ker tudi oni ao prejeli ukaz, da se morajo iaaeliti iz kompanijskih hiš. Dne 1. maja je bila sklicana izredna seja novoustanovljenega lokala pri naa, da zaprosimo od 4. distrikta rudarske organiaaeije se postavitev šotorov, čeprav bi se večinoms lahko pomagali na ta ali oni način, kajti danes med nami sloga in marsikateri rojak, ki v naselbini, vzel pod ztreho enega ali dva pregnanea. Če bi s« vsi odstranili, bi bila kompanija preveč vesela in z najetimi bi enoetavno pričeli obratovati. To je največji vzrok, da bomo skusili ustanoviti novo naaelbino, ako nam bo mogo> Če dobiti lotorišče od organizacije. In pootavili jih bomo ravno nasproti kompanijekih hiš, kjer ima zemljo nek poljski farmar, ki jo je že obljubil. Kakorhitro bodo poetavljeni novi domovi, ae bomo sopet združili vsi 'bokskartonaki' Slovenci, ki.smo ae večinoma le razkropili na vse strani.—'V. L. Šerif • pomočniki je preprečil organiziranje. ^ Moon lun, Pa. — Kot je razvidno iz' dopisov, je stavka popolna in tako je pri nas. V bližini je več malih majn, v katerih pa ie ponekod delajo, s čemur nam delajo preglavioe, kajti ovirajo napredek stavke in zadržujejo hitrejši uspeh. Nekega dne zmo jih opozorili, naj prenehajo z delom in se pridrulijo stavkarjem, kar pa ni pomagalo. Dne 6. maja smo se podali k bližnjem rovu, Eair Haven Mine, seveda vzlie straženju čuvajev, Id varujejo najeteže v onem rovu. Ne vem Še koliko je bilo Število naje-težev. Zsstražili smo par vhodov, v rov pa poslali Štiri stavkarje ter jim dodali še enega voznika, stav-kokazk, da jim pokaže prostore najetih. Po kratkem se je vrnila ekspedicija is rova In pripeljala s seboj 14 "prostovoljnih" delav cev, ki ao jih zvrstili med se In v drŽavo. Zato poživljam rojake v sosednjih državah, da gledate takim ljudem na prste. Ce bo kateri sdaj kam Šel, da ne bo šel o-pravi jat delo v Colorado. Vsi, ki še opravljate delo, pu stite orodje in pridružite ae nam, da pomagate isvojevati nafte pravu uc zahteve. — Pozdravljam vae ztavkarje po Uniji, one pa. Hi le zdaj delajo, po stavki.—Vnroč-nlk Dan obračana bo prišel . , . Pallsedee, Oolo. — Po doaeda-njih snakih je stavka popolna in prepričani smo, da jo bomo uspešno isvojevali, samo če bo med nami mir In slofa. Pri naa le vedno obratujejo s nekaj najeteii, s čemur pa ae ne morejo ponašati in naa ao vznemirja. Dan obračana bo prišel tudi zanje, zato naj ae sedaj veselijo, saj njih veeelje ae bo spremenilo v žalost. Bom oo lahko prišli, sej jim je družba pla čela vožnje stroške, toda naaaj v Oklahomo, odkoder so prišli, bo šlo bolj tiftko. Kar se tiče opravljanja dola sedaj, bratje, pri tem upoštevajte predvsem pravila naie jednote. Ne bojte ae nikake kritike in ne imejte atrahu. Pri jednoti ee bo postopalo strogo po pravilih, ker pri jednoti na sme biti Članov, ki opravljajo delo medtem, ko drugI stavkajo. Jednote aa tako delo ne jamči. Člani pri društvu št. 298, atorite svojo dotinoet kot savedni delav el, da vaa bomo ree lahko smatrali kot dobre naie brate. Premielite dobro današnjo stavko rudarjev, saj boete vi ravnotako deležni istih prsvio kakor mi, sko bo uapeh stavke" popoln In ravnotako aH le bolj boete tlačeni, če podle-žemo. Dolžnost vala je, da naa v tem kritičnem času podpirate. — D. ft. 9INAT0R LA POLLITTS ZAHTEVA PRIMKAVO OLftDS ZDEUtlTVI Moon Runu, f namenom, da le organizirajo in jim tako preprečimo nadaljevanje dela. Res je H VSe to ireči in billle kako od tam oddaljeni. Kar nenadoma pa je vae obetalo. Križem ceste je stal avtomobil, iz njega etopi šerif In še no vem, koliko njegovih pomočnikov, katerih vsski je imel puško, In sicer ono hitrično. Obšla naa je neka bojazen na prvi hip ,toda stali smo mirno in čakali, kaj nam porečejo nepri čakovani, ker amo v resnici gre šili proti kompanijaki postavi. Toda kaj nam če taka poetava na javni eeeti postavljati avtomo bil križem, to tudi ni poetava Zahtevali od naa voditelja ali or ganizatorja. Šerif je bil prosona čen, ko amo mn odgovorili, da ga nimamo, eden stavkarjev pa je pokazal na stavkokaze med nami rekoč, da ao oni naM organizatorji. Posledica je bila, da ao nam zaplenili vseh 14 atavkokasov in nekega stovkarja, Italijana, ker je menda Imel sanje prevročo kri. Apelirali ao na naa, naj ae raz-idemo v malih skupinah, ker se pa nismo le prvi hip raaeeplli, smo stali dalje, dokler nismo skupno toliko manjši skupini, kolikor so naj jih zaplenili. Oglasi naj se kdo drugi^-4Mnvtmr Od trinajstih obratujeta le dva Walsenburg, Oolo. — V Colo radu ne obratujemo val kakor M kdo mialil, ker se tako nmlo oglašamo. Na črti Wslsenburg Big 4 je 18 premogovih rudnikov, od katorih pa le dva obratujeta in to sto Turner in Big 4 do Uteh Fuel Co., drugi Roekefellerje. V teh rovih delajo res s polno pere, toda is njih spravijo prav malo na po-vitje. Povečini delajo Mehikanci, oz. tu rojeni, ki laetujsjo evoje suhe fsrme. Oni delajo se vsako ceno. Dels za >ompanijo poleg tega-tudi nekaj Poljakov. Medla rov, par Hrvatov, naših ljudi pa nikdo, rasurt pri Big 4 je vpoolon naš Joe, ki ao aieer šteje u jsk* naprednega rojaka, a mesto da M opravljal našo ljudi pre« od dola, jih šele sili nasprotno. Mejo prigovarjanj« da bi pustil delo. ni nič Izdale. Kar ee drugih naših ljudi tiče. ae prav dobre držimo Pridejo pa najeto« Ia drugih držav, kjer se rudarji orgeuizira U. Za nekega asm pnprllan, del DRUŽB, S&O . • ■ 1.,,, I < j.; Waahington, D. 0. - Senator La FoHette j« predložil v senat« resolucijo, v kateri szhteva t*- bor. v KUK4I Orhoblovakiji 118,000 delavoov brez dela. Wa*hinKton, D. Prem). — V Cel SltTettkt Nirtfaa 0. (Federated hoelovakiji j« nad 115,000 delavcev brez dela in sni-žanje plač je na dnevnem redu do-malega v veeh industrijah, poeeb-no v čevljarski, steklarski, tekstilni, lesni in poljedelski industriji. Tsko poroča trgovski komisar Oeringer tukajšnjemu trgovskemu depsrtmentu. Delsveem se pleča utrgava tudt y kovinski in uanjar-ski industriji. Oeringer isjavlja, da radi ne-dobičkanosnega obratovanja rudnikov, ki ao državna last. je uprava rudnikov v »lovskiji sklioala skupno konfereneo rudarjev in vladnih saatopnikov, na kateri bi oklenila nova pogodba in zedi. nili radi znižanja plače. Rudarji rudnikih, ki ao državna last, so bili sa 80 odstotkov bolje plača ai kot pa v privatnih rudnikih. V istem času ae je dosegel spora sum s delavci, vpoalenimi v rudo-topilnicah Rima-Muran, po kate« rem bo plača za nadčaa in dvojni čai znižana. Sporazum ze je dosegel z ozirom na znižanje een življenskih potrebščin. Uitu Pt4p#ru Jeditta U OfVOBODITKV POLITIČNIH JETNIKOV. Ohioago, m. — Splošni odbor sa amneotijo političnih jetnikov je določil, da ae 90. maja nabirajo podplel sa petioijo, katero bo am nestijski odbor predložil predsed niku Hsrdlhgu. Oni, ki se bodo prostovoljno priglaaili aa to kam panje, bedo rasvrfčeni po vaem mestu in ne vaakem večjem križišču bo eden, ki bo apeliral na mimogredoče, da naj pottpišejo dotično pstlcijo, oziroma posebno listino, ki bo poiem prilepljena na peticijo. V tem ekupnem odboru v Chioagu ao zaztopane vse de-lavske organissoije, kot Čikalka delavska federacija, Ženska stro kovna liffa, Ameriška eoeiallatilna stranka, Farmarsko delavska atranka, krojači ženskih oblak i Ameriki in Hplošni obrambni od da ee namerava idrušiti sedem je-klaraklh korporacij v eno. Zadnja poročila namreč naznanjajo, da m nameravajo združiti naslednja > Uarsks družbe: Midvala, Repub-He, Laekavanna In Inland Steel Oorporetion s Toungetown Shset and Tube Oo. o{ Ameriea in Briar Hill Steel Oo. Nejbrle se bo združila tudi Bethlehem -Steel Corporation. Po iajavi aenatorja La Fol-letta bo nova korporeoija razpolagala 9 kapitalom ene miljarde dolarjev in bo kontrolirala vso pro-dukeijo jekla, v kolikor le ni ae-daj pod kontrolo jeklarskega trn-sto. Ako m ta združitev iivrli, tedaj bo to korporeoija produoirala letno nad dsest miljonov ton jekla in vaa produkaija jskls bo mono-polici rana od dveh velikih korpo-racij. Zastopniki imenovanih sedem korporaeij ao ogledovali posestvi Inland 8teel in Stesl and Tube Co. ▼ last Chieagu, kjer nameravajo po združitvi vseh teh družb agraditi velikaneks jeklarne. Da se jekl#rstti magnatje bojijo senatne preiskave, je razumeti iz izjave predeodnika Youngatown fiheet and Tube Co., ki je Izjavil, da "ne misli, da bi bil aenat toli ko neumen, da bi uvedel preiskavo Družbe, ki aa nameravajo združiti, ne mielijo storiti nilesar, kar bi bile protizakonito. Ako ae združitev izvrši, bo to zame v dobrobit ljudstvo in drlsvs in sena jeklu bo takoj padla". Senator La Follette je pe drugačnega mnenja, kot je razvideti la njegove resolucije, namreč da bodeta dve veliki korporeeiji nerekevali eeno jeklu In ljudetvo bo morelo plačati, kot more aedaj plačevati vedno voljo eene gaaolinn, ki je pod kontrole oljnega truoto. KSVBT POKD ZHA DOVOU ZA MLADBOA DOMA Kar na h- »a dne H .1« je prišel iz Oirarda, Kana. ker je le derembm moeoen «Prs»ijai delo m kosapenijo V Coloradu, drugi pa >e Iree. obe mlada fanta. Id imela etoriftr v Kanaaon Tudi f nate mm H^P^ Ford, multimiljoner in Izdeloval* avtomobilov % Detroit o. je ponn dll delo v svoji tovarni mledemu miljonarjn Dodgu. ki je bil obeo jen, da ee mora |H>«ve!iti eno loto dola. Ford ima dovolj dela. ako Dodge kole delati f I>o» m2, jok«»low», p®., •U« N.vtk, si. urrevllalj arStfS^SSSSSS priaifiMf, In. BOLNIŠKI OOZKKi OSREDNJI OtUtOftJKi gu Hm^ VZHODNO OKBOUBi " ZAPADNO OKROllIi SSL Nadnomi odbor: Fr..k Zalla, 9e. C«««l*rd Ava.. CVU«t, III, Zdniiltrani odbor: fi!rilmCl»9l 8. SStd 9tn CUveU««, OU«. VRHOVNI ZDRAVNIK. De. r J.lM.HN St. Clalr Av.. POBOB1 Ksrsipaalsass a el- silstalkl, U Maj« v si« ae vrli lakalei VSA PISMA, ki m HMlik m ■■»!■ ml m uiUv«. * v*. a |J J Hmm mCm « J r \ JJ7. |J.----- ** B* fvi o I Veg DD* mBWBBBIB MvVi| 999» •^•^n.1' ***** ® lv| ■ • 09$ lsBWHBBIB »v**'I VNI99gB| IHt ENARNZ POIIUATVB IN STVARI, M m iHejeel. Hvilovelnega la j^bete veble ee aaalevei TiJiIIits 9. N. P, J<| 9997-99 S*. Lava* ^RuS^aUrf« 9. fi^lflSr^Rr^ilSai^M., CkC^llll** vgl. Cla Vae Frank Vet ae MJ MIIIJII« je e§eeej.f-.f aežgan In la to ispoved vsled trpinlenjs In grolnje. Vse ljbJetvo v tem okraju je veled tega borberstvs zelo vznemirjeno. AVTOMOBIL OBTALA ZMEČKAN 1 TALA ŽIVA. —POT- IH. — Avtomobil, v katerem sto bila dva potnika, je bil popolnoma smolkan, ko k* je pouJtfus kara, ki vosi po Asklendovl ulisi, proti telesni Ikemu mostu. Potnike sto indo-bile lo težje potkodbe In msm ne morata rnenmeti, na kak nnlln ata eetola le Mva. Bdea potnikov je polkedoven na glavi, drugI J-pe slomlieno leve reko. podal rbzjonacuo H o de JrrsIn^ Novoifvoij* |a« pedpredeodnlk Brazilije Urbane dee Bantoe Je nenedoam umrl in eedaj je ifielinji. kdo bo nje «ev m mestnik PoUtaftni potoiaj ji vgied toga peetol Nkl V. O. — Dr. B. C. 1 indemen, velleta« predsednik oddelka za aoeijalno ekonomijo na Ionskem kolegiju Neverne Karo-line, pisatelj In predevetolj eooi-In potHitaf ekonomije, je reoignaeijo, ki stopi f ve-ijeve takoj po konlanem lolakom letu. V reaignaeljo je izjavil h» je dobil zadnje >ee« vel groženj WasklB09R, D. 0. (Federated Prem). — Za zaatopnika trgovska sbornioe Bdr. držav v mednarodni trgovski abornie! s sedežem v Psristr'js bil imanevan Baail Mi-loe, ki js bil od leto 1917 revna-telj oddslka ss ruske sadova v dr* žavnem departmentu, potem ko ss je vrnil a Kootovo komlalje Is B«* sije. Ktlea je bil sa laee razoroži-tvene konference V tajnik rRMMNHMB tisgMi M 0t je bil Mttee delolon stopit I ka Zdr. dr lav V oi trgovski ibornlei v Parizu, js jnoetvflflkss, dS ss js dosegel po-poln eporssum msd trgovsko sbo^ nioo in državnim depsrtssentom glede stolilla napram Rusiji. Mi-lea je «nan radi svojs aktivnosti andojih pet let proti moekonkl vladi, Joeeph Defreee. predsednik trgovaka sbornioe Zdr. držav, je opetovano poskulal pregovoriti predeednike Hsrdlnga In trgov-Skegft tajnika Hooverja, da bi ss sklenila trgovakn pogodba s rusko sovjetsko vlado. Bnsae nI, sU ja poaetu tUdI Htt9fcss* sli rs, Kako italijanska POOUMBN TIHOTAPBO I tOA# se^^^p^H^R^ aaaavasaeaw sss s Ironwood, Mloh. — Bichanl Ms- trala js imel toliko sa js pri prevozu Žganja poslulil poulilno elektrilne bemleo f Hurlej, Wls. Ko js stopil v vos, je imel pri aebi sodAek Iganjs, ks-je lepo postavil v kot in ss peljal v Bseaemer, M lok. Ko je do-spel v Deasemev, as RS prohihioi-joniiki uradniki svstivsll in l§9-nja konflselralL - M * Oenova, 9. majs. — Ko ie dospel Charles Heeht, odvetnik rs> sko sovjstske misije v Zdr. drla- rusko delegaeljo, je hodil pe uli-oah ia izpraleval, kje delegaeija stanuje. Pod pazduho je Imel rs vides pressj težsk itirioglat aa-vitek, ki j« takoj vsbudil peeor-noet dgj^e oko polieljt Ip dotok-tlvov, ki so aa streli pred hotelom, v katerem stanujejo maki se* vjetaki delegatje, da ne pnde v bližino kak zarotnik. Nekeko sum- bH ^ živlM^obnsžanj. HeabU in sevltek to izpoved so dobili 4« Pfi^t arstirala Boekta In ga odvidls na policijsko postajo. Tukaj ee rs prilell Izpralevatl In njegov aavl-tek ao s vso 8ujelnoetje In previd-ii/>«tjo P, .Mi odpiretL Kajti su mili so, ds je Boekt kak aeU neveren sarotnlk In da Izas gotovo bombo s zelo sso«almi akaploslv-niml snovmi. Ko so edviU prvi ovl-tok, so v njik veliko pfSSSRlImjl opezill, da so same pravne knjige. Reekt je bil iapnllsR in pell-eija ga je sesto spremila de eto-novanja ruske sovjetske delega-eije. IIL — Akorsvno go- Oilssfs, S vsrnor Brnel matere s etroel, ki ss nahajale ed zadnjega Mrtka v ježi, jih Jcdar noče izpustiti Iz je«e. Odvetnik John J. Healejr, ki js pravni sva-tovaleo mest nega ierifa, je IsjavU, d« js I« vprašanje, ali im« govor-nor praviso pomilostltl osebo, ki je bils kssnovaas vslsd asvpolte-vanjs sodnik odlokov. BSTOLH PBOTI OrIrrM, R. 0. - V tukajšnji jetnitnidl so revoltirsli kaanjeaei radi streffsfe postopanje strelni« kov. V revoltl js bilo li kaanjen-eev ranjsnik In dva bosta nsjbrle podlegla ranam. V tovarni stoto?, v kateri §o vposleni kaanjenei, is %U podtaknjen ogenj, ki jo bil ps eb pravem lesa pogalen. V kaa-nttRlei je 110 kasnjeneev, NAZNANILO BiH9HR, VR. — Tem petem ss obrslam de lUnov drultva Jsla-Ml, It 440 BNPJ., ds ss polno, dne 14. msjs, kjer bomo imeli za rslevsti dovolj važnih etverl. Kakor vemo, nekateri liani drultva, ki kodljo pe stonovsnjih, ker semi saso d^.atirzjo In razpravljajo glede draltva, kar pa ni pravilno. Prostor ss razpravljanje je rs draltv«! seji, katere ss vsi ndsla. Ute In tam naj vsakdo pove svoje mnenje, de bomo val slUeli. VHli-U so bodo ne tej osji tudi volitve se drultvenegs tajnika, ker mislim edaiopit i, sekej, te kem h drngii povode! ali pa na seji. — lil " POSTREŽBA POfOLNA PTUJCEM Union Savin<,s Kamh 4 RED STAR LINE V PLYMOUTH, CHERBOURG, HAMBURG . Udabao potovanja M notranjo Evropo. Sa aaaa ta aaSaljaa v^rmUjU »rt nI« takata«» —mtm aH prti INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE CO. 14 Ne. Dearbom Str—t, CUu|«, III. ^/^mL/ Zdrav otrok ^ jo v vosolje x ^^ vsake matere Vd otroci, če ee jim daj« pravo hrano, bodo stalno napredovali in irutli močni, čo na morata dojiti rašafa otroka, zakaj bi polniiili hrana, ki lahko otroku pokvarijo prebavo. Vala prva misel mora biti . i OTOK ZAKLADOV. !U|l«lto spisal S. L. Poslovenil J. IL XXII. FpGLAVJE. Frrl dogodki aa aorj Roparji se niso vrnili in nobe-nega strela ni bilo ve« slišati ii gosds. Zs ta dan so prejeli "svojo merico", kakor se je krasil kapitan, in imeli smo dovolj #ssa in mira, da uno preiskali ranjene« in pripravili kosilo. Sodnik in jas sva knhala na prostem ne glede na nevarnost, in eelo zunaj smo komaj vedeli, kaj smo dslali, ker groca nss je »preletavala vsjed glsanega ječanje zdravnikovih ranjencev, ki nam je bilo na ušesa. i Izmed osmero mož, ki so padli ▼ boju, ij> samo trije is dihali: ropar, ustreljen pri strelni lini, Hunter in kspitan Smolett; in izmed teh treh sta bila prva dvs rsvno toliko kot mrtva; ropar js umrl takorekoš pod zd revni ko vim nožem, Hunter pa se ni vel uvedel na tem svetu, četudi smo storili vse, ksr js bilo v naiih mo-Uh, da bi g s rešili. Umiral je sel dan, glasno hropel kakor stari verni strani les ograjo in jo uda ril skorl drevje. Graj ia jas sva sedela na drugem koncu bile, tako da nisva mogla ničesar slišati, kaj so se oni trije nagovarjali; in Onjr je avojo pipo is ost ia jo po-pozabil utakniti nazaj, tako *«lo ga je osupnil ta dogodek, Preklkamo vendar," js dsjal, "ali je dr. Iivseej blazenf "Najbrle na/' sem rekel "Mi-tlim, da je oa zadnji med nami, ki bi ae mn sgodUo kaj takega." "No pravil, on morebiti ni bia a; toda ako ni on, potem aem jas; zapomni ai moje besede.' "Zdi ae mi," sem odgororil, "da ima sdrsvnik svoj vzrok, in le ae ne motim, je odšel poiskat Bena Onima." Imel aem prav, kakor ae je pokazalo pozneje; medtem pa je rla dala v hiši neznosna vrolina in pesek znotraj ostroga je kar larel v poldanskem solneu; meni js prišla v glavo neka misel, ki na noben način ai bila prava, Začel sem namrel zavidati zdravnika, ki se je lepe sprehajal po hladni senci t gozda, ko se ptice prepevale okoli njega in amreke razširjsle k77. J. - ±»BrJ! ^J^^H! svoj prijetni vonj. Jaz pa moral sedeti kot na rašnju; obleka ae je oprijemala vroše smole; zrcalila 6d zastave doli do rodne To je bila druga neumnost mnogo velja od prve, ker postil samo dva sdravs šloveks is strašo bile. Toda kakor prva jo tudi ta mnogo pripomogla k naši rešitvi Mahnil aem jo nevarnost proti vzhodni obali otoka, kij ti bil sem odločen hi po morski strani rtiča da ae tako izognem vsaki nevar nosti, da bi me ne mogli zagledati od sidrišča. Po dolgem potu sem prišel do morja. Nikdar nisem videl mirnegs morja okoli Otoka zakladov. Če tudi je solnce pripekalo nad mojo glavo in ni nobena sapica pihljala in js bila daljna morska gladi na mirna in modra, so se gibali veliki valovi ob celem zunanjem obrežju, gromeii in bobneli dan in noč, in mislim, da ni proetorčka na otoku, kamor ne bi aeglo njiho vo bučanje. % Z veliko radostjo aem hodil po bregu, in mialel, da sem šel dorol j daleč proti jugu, sem krenil ▼ gosto grmovjs in se oprezno plazil proti vrhu rtiča. Ze menoj je ležalo morje, pred menoj pa sidrišče. Korska sapica je akoro popolnoma prenehala; sidrišče pa je pod aavetjem Otoka okostja lešalo mirno, kakor tedaj, ko smo prvikrat dospeli do njega In Hispaniola as je v tem miru dela kap; toda udarec mu je (lomil rebrs in pri padeu ai js poškodoval lobanjo in je umrl drugo noč. Kapitanove rane so bile nevar •a, vendar ne smrtne. Andsrso-nova kroglja js zlomila lopatieo v rami in oprasnila pljuča, vendar ae močno; draga kroglja pa je aa-mo raztrgala in premaknila nekoliko milic v mečah. Gotovo je bile, da ozdravi, je rekel zdravnik, samo ns sms hoditi, in če je mogoče niti gibati rok, niti eele tedne govoriti. Po kosilu sta sedla sodnik in dr. Livsssj h kapitanu, da se posvetujejo. — Poldne je ie dsvno minulo, in tedaj je vsel zdravnik klobuk in samokres, si opaaal sabljo, utaknil t lep zemljevid, in je i p«4ko preko rame slessl na ae* »■■ ■ ......... . ■ »m. >i trupel, da me je proetor navdajal a studom, ki js bil skoro tako močen kot moj strah. Vea taa, ko ssm izpiral bilo in potem umival jedilno posodo, sta stud ia zavist postajala redno močnejša, dokler nisem navseaad-njs, ko ssm stal ravno blizu rrsle za krak in ae nihče ni opasoval, storil prvega koraka aa beg, napolnil oba lepa svoje suknjs s pe-čenčrm, vsel par gamokrasor ia smodnik. Ponudila ae mi js za beg krasna prilošnoet Sodnik in Grajr stt marljivo aavssovala kapitana; obrešjs je bilo čisto, in jas aem jo udaril proti bregu preko ograje m t najbolj gosto golčavo, in predno so opasiU mojo odsotnost, ssm bil ie Uko daleč, da ms njihovo kllimii ai moglo reč doseči črte, in črna sestava je vihrala vrh njene jambore. Ob njej je lsial en čoln in Sil ver v sprednjem delu, nekaj mož pa je slonelo na zadnjem delu ladjice, in eden izmed njih jc imel rdečo čepico. OČividno so se pogovarjali in šalili, akoravno nisem mogel t tej daljavi aliiati, kaj so govorili Kar naenkrat ae jc vzdignilo strelno, nadnaravno vri&čanje, ki me je izprva močno prestrašilo, akoravno aem ae kmalu spomnil, da js bil to glae kapi tana Flinta, in zdelo ae mi je eelo, da aem mogel razločevati ptiča po njegovem avitlem perju, ko je le del na roki svojega gospodarja. Kmalu potem, ko je čoln odrinil, sta odšla mol g rdečo čepico ia njegov tovariš v spodnje pro store ladje>n'> » (Dalje prihodnjič.) -f, M. Dostojevski;- I _ • • •« -• * BESI • (Dslje.) Da "vse mesto zvoni" o predsednici, tudi ai bU utegnil slišati v "pičli uri". Basen tega m je med pripovedovsnjsm parkrat lehkomiselno in podlo nasmejal, pel menda zato, ksr js mislil, da je le povssm ukanil svoje bsdake. Toda ai mi vel bilo do njsga; verjel sem glavnemu dejstvu in hit si od Julijs Mihsjlovne kskor bres pameti. Nesreča ms je bila zadela v dno area. Bolelo ms je do solz; mogoče sem res zajokal. Nisem ai vs-dsl svetovsti, kaj naj storim. Dirjal aem k ®to-penu Troflmoviču, ali grdobe mi spet ni odprl Nestssjs mi js satrdila s po bolnim šepetom, da jo legel počivst, toda nisem ji vsrjel Na Liziuem domu ae mi je posrečio izprsšatl sluge; potrdili so vest o njenem begu, več ps sami biao vedeli. V bili je bilo vse narobe; bolna dosps js padala is omdlevic« v omdlevico, in Msvrikij Nikolajevi! je bil pri nji. Poklicati njegs se mi js sdslo ne mogoče. O 1'jotru Btepanovtfu so mi na moja vprašanja potrdili, da se je smuksl po hiši vse poslednje dni; včasih je prišel po dvskrst ns dan. filuiabniki so bili lalostnl; s nekakšno posebno spoštljivostjo so govorili o Lisi, ki so io vsi ljubili. Ds jc izgubljens brez rešitve, nisem dvomil, tods psihološka stran njene drama je bila zame temna ugsnks, slasti spričo včerajšnjega prisors s Stavroginora. Begati po mestu In posvedoveti po znanih, Akodoieljnih hišah, koder as je vest le rszneals, s« mi js sdelo soprno in hkrati poni fujoče za liso. Hitel ps som — čudna misel! — k Dsrji Pav lovni, četudi tsmsn: hišs Varvare Pe trovne je hila od včerajšnjega dne vsskomur zaprte. Kaj aem ji hotel reči in Čemu sem tekel tjs, sere« ne vem. Od nje aem a« odpravil k bratu. Aatov me je mrklo in molče poalušel Pripomnim naj, ds irm gs nsšel teko mrsčns volje, kskor Is nikoli, bil je atrsšno zamišljen ter poslušal kav nsksm prisiljeno. Reksl ni skoraj ničesar; ssčel js hoditi po čumnsti gsmtertjs iz kota v kot, sto-pajs v svojih škornjih trjs nego drugsčs. Ko sem šel po atopnicsh, je saklleal za menoj, naj stopim k Liputinu: "Tam sveate vse." Toda k Liputlnu nisem Šel; v aredi poti aem se vrnil k Batovu. odprl vrata nspol tsr ss vpresšl lekoaičao, le so misli danea oglasiti pri Msriji Timofejevni? Aa tov js začel smerjeti; šel sem Da as bo posab-Ijeno, gapUem. da se je tisti večer aalsll oglasil v predmestju pri Mariji Timofejevni s katero se dolgo niste bila videlo. Naiel jo je v najbolj Um sdravjn ia raipološenju. Lebjadkina pa na smrt pljaaegs; spsl je v prvi aohi na divanu. Ura je bils tedaj nstaačno devet; tako mi Je sam po, ročsl drugi dan« ko avs ae v nsgliei srečala na Ultel Aele ob desetih »večer aem ss odločil Iti ae plea, toda ae več kot "mlad reditelj" — sej > je btla tudi pentlja oatela prt Juliji Mlkajlovni — temveč is atrastns/ radovednosti pesleAetf ljudi, ae ds bi jik mnrsl bpraševstl, kaj vebčs govore po naSem meat« o veeh tok dogodkih. Pe tadl J« ^ MJhailevne ss mi js hoteU Tideti, vsaj Odd^ leš; aele sem ei očital, da sem prej kar tebi nič meni ail odlel od nje. ' m. y( { 0» . .-'.t Vea tista noš a svojimi odurnimi dogodki ter stiaš«lia "raapletkom' proti jutru mi trspeče pred olmi le adaj kakor grde, moreče sanja in tvori — vsaj sams najhujši del moje kronike. Začetek plesa sem zamudil, toda ujel seru vsaj njegov zaključek — tako nagel konee mu je bil usojen. Ura je bila enajst, ko aem prsstopil prag predaednične hiše. Bela dvorana, v kateri so se vršile predava-' nje, je bila vslie kratkemu času osaljšana in prirejena v glavno plesišče vsemu mestu, kakor je bilo nsmenjeno. Toda vslie svojim popoldanskim Črnim mislim glede pleea vendar še nisem slutil vse rssničnoatii niti sna rodbina is višjih krogov ni bila prišla, vsi količkaj uglednejši uradniki so manjkali — le to je bila značilna črta! — in kar ae tile dam in gospodičea, ae je izkazalo, da so bili računi Pjotra StepanoviČa snako napačni kakor se vratni: šenatva jo prišlo aila malo; komaj da se je našla na štiri molka ena dama, in le kaklns so bila t "Takosvans soprogo" vil jih oficirjev naloga polka, rasna poštna in uradniška drobnjad, tri zdravniške lene s svojimi hčerami, par revnih gre-ŠČakinj, sedmero hčera in nečakinja onega tajnika, ki aem ga sgoraj nekaj omenil, pa trgovke; s eno besedo, vse drugače nego si je mogle Julija Mihajlovna želeti. Celo kupcev jo prišla komaj polovica. Kar se tiče moških, je bilo njih število kljub eelokupni odsotnosti nsšega veljsštva le preesjšnje, le da je vsbujalo sumljiv in dvoumsn vtis. Nu da, bilo je tudi par selo tihih in častivrednih oficirjev s svojimi lena mi ter nekaj naj-; pokornejšlh rodbinskih očetov, na primer Usti ie znani nam tajnik, oče sedmerih hčera. Vsi taki po* nilnl ljudje eo bili prišli Ukorekoč "is neisogib-nosti", kakor se je bil izrazil eden teh gospodov. Z drage strani ps je bilo Število Živahnih oseb in^ »te vil o onih, glede ksterih sva a Pjotrom Stepa-novičem izrekla mnenje, da ae vtihotapljeni brez vstopnic, v primeri s dopoldnevom še narsatlo. Doslej so sedeli val v bufetu, kader se je kateri ( pokazal, jo Je ubral n s ravnost tja, kakor na dogovorjeno sbirališče. Vsaj meni so jo sdelo tako. Rufet Js bil v proatorni dvorani na koncu tkte vrste sob; Prohorič je tam stoloval aredi b|agrov klubns kuhlnjs ter sapsljivs rasstsve prigrizkov in pijač. Tu aem opasil nekaj osebnosti v malo daas rastrganih suknjsh in sumljivih, vse prej ko plesnih oblačilih; očividno so bili i streznjeni ls aa majhen las in Is to le s največjim trudom, vzeti Bog ve, odkod nsjbrie is dragih krajev. NOVICE IZ JUGOSLAVIJL in Koroška. Jugoslovanski delegati se nsksjajo zopet v Bapallu. Tudi slovensko dslavetvo spremlja z globokim zanimanjem njihove razprave, ki nsj bi nsm končno enkrat prinesel a Italijo pravi mir. \ V Rapallu so tudi naša srce, tsko povdarjamo sedaj s vso od ločnostjos Nsši odgovorni delegati morajo rešiti tam vea vprašanja z globoko zavestjo odgovornosti, brez ozira na mnenje nepoučenih in na svojo populsrnost. Ko smo čl tsli Čušteršičevo knjigo, ste se nam poglavji Rapallo in Koroška, dopadll Povejmo io enkrat, da nedvomno etojii Naše vladajoče stranka so nam iz strahu za svojo popularnost aa-igrale ozemlje do Wilaonove črte in veo Slovensko Koroško. To so črne strani v politični zgodovini takrat odgovornih slovenskih politikov, zlasti slovenske ljudsks stranke. Kukavice ao se bale odgovornosti in ao kukale z množico. In vso odgovornost so hoteli naprtiti na rame starega Pašila, sa katerega rame je bila ta odgovornost v roanici pretežka. O tem io danes ns moro biti nobenega dvoma, kako bo takratno aloveneko politiko zgodovina oodila. Mi smo takrat avojo mnenje tako povedali, kakor smo, ga povedali danes in nismo modrijani, ki modrujejo gledajoč nazaj. -Žal, da smo povedali to menda pretiho in preskromno — kar je )il v tem trenotku vsekakor tpdi greh. Gospod Wrangol imajo polao-moč. Is Belgrada prihajajo poročila, da grozi Wrangel z odtegnitvijo — naše drž. podpore o-nim ruskim beguncem, ki ss no-ilojo javiti njegovim inipektor-;jem sa pohod v Rusijo. Prva ne-aramnoat je ta, da ruski begunci sploh kako podporo dobivajo, ko nima" vlada nobenega denarja n. pr. sa naše invalide; draga ne-eramnoot je, da vlada podpira potom groženj za odtegnitpv pod por Wranglovo blazne načrte. Vlada bo take vesti seveda demontirala, ampak ne bo drugače, kot da se bo asi boj proti Wran- glu nadaljeval tudi v znamenju boja proti ajl Gospod Wrsngel nslegs ljudstva ns bo dolgo izzival, pa niti če ga bo podpiralo deset takšnih naših koruptnih vlad. Novo dršavno posojilo. Ker se je prvo državno posojilo popolnoma izjalovilo, misli nsša vlada razpissti ponovno državno posojilo v znesku ene miljardo dinarjev. VKomir Tedor Jelene. 10. aprila je umrl Odgovorni urednik "Jutra", Vitomir Fedor Jelene. Bo- jen je bil 1885. leta v Šenčurju pri Kranju kot sin tamofajega čitelja, sedanjega sivolasega rav-Batelja Luke Jelenca. Deloval j« pri "Dnevu", potem je fcl i,u 1913. v Srbijo, kjer se je udeležil vseh bojev proti bivli avstro-ogr. ski monsrhiji, nakar je ob razsu. lu deloval pri "Srpakih Novinah" v Solunu. Končno je odžel T Slovenijo, kjer je stopil v službo pri "Jutru**. Ponovite naročnino na "Pro. sveto". RAD K IZVEDEL nsslov mojega prijatelja Frank Gaaer, doma iz vasi Zabrdam, fars Sorica na Gorenjskem. Pred dvomi leti so je nahajal na Ely, Minn. in od tedsj nisem več čul o njem. Cenjene rojake prosim, če kdo ve za njegovo bivalilče, da mi to aporoči za kar bom hvaležen, ako bo pa aam čital to vrstico, naj ae prijavi svojemu prijatelju na naalov: Frank Veber, P. O. Bos 161, Jerome, Pa. (Adv.) PRODAM 80 akrov zemlje, katera leži % miljo zapadno od Prage ob Du-luth, Meaaaba Northern R. R. postaje Dibel, blizo Zima v "---- 18, row. 55, sec. 16. Zemljs je in jako rodovitna, poralčena z som, hrsstov les in ie ne sekan. Prodam jo po $18.00 aker, sam las js vreden toliko za kolikor ae proda vse skupaj. Kogar veseli dobra zemlja in' lea, tukaj ima zelo ugodno priliko aedaj. Za natanČ nejša pojasnila obrnite se do lsst-nika osebno sli ps pismeno. — Joseph Ule, P. O. Box 814, sli ps na 125 W. Ash Street, Chisholm, Minn. (Adv.) Za kuhanja piva doma imamo v aslogf slad, hmelj, sladkor la vse drug« potrrh*Mne. Poskusita In se prepričajte, ds je doma pri naa, kuhani vedno le najboljftl in najce-nejii. Dobiti je tudi sbirko sodov, steklenic la rasni H loncev, itd. kil vam dostavimo naroČilo po polti, točno v vas kraja. Groeertjem, sladtitarjem ln v prodajalne ielssnine damo primeren po-pust pri večjih naročilih. Pilite po informacije na: FRANK OGLAR, eeot tepsrtsr Amw, CbraU^, O. - Najhitrejša rožnja preko Franci)« in Anglija V JUGOSLAVIJO NAJVEČJI PAKNIK NA SVETU. Orjak White Star Una MAJESTIC . SSO Ur\J«r dolg, SS,000 ton v . NEW YORK, CHERBOURG, SOUTHAMPTON 20. maja; 17. jnnija; 8. julija; 29. julija ia masivni peraHd V 0LYMPIC 13. m&i 3. junija; 24. jop; 15. jd|a H0MER1C (novi) lO.jtnga; l.jsljja; 22.jaQa; 19. ang. laberae aveae a vsemi ekreialml prUtenUii. AMERICAN LINE v plvmouth, cherbourg, antverfen — v^iki prosto i Čudovita godba i pbosto! Najn«v«jia laaajdha. Ura, ki je postala slama rsled njena srotorne godbe. n m U4tU laSlU la rši&t^tsz godba po znižani ceni za Sdja. S* akrtm v U m«* to-mJS.bI »rt ki J. Ml« ravnokar (m po ril rarui ta Srram. Ta ara «m I« la' Vedel eaes le, da ie hllo po nagibu Jolijs MihaJ love sklenjeno prirediti ples ns široki dsmokrst ski podlagi, "ae sevra^aje niti meščanov, ako bi alu^ajno kdo ismed njih pošelel vatopaftee"; te be sede js r svojem odseku lahko smelo isrekls, tr-dae prepričana, da naši mešAani, siromaki vsi brss iajesse, na vatopaie« šs mislili ns bo