POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 D 1 N Štev. 92 • Maribor, sobota, dne 17. septembra 1938 ♦ Leto XIII IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in narava: Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22. telelon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirann pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0-50 Da ne bo odloialo ljudstvo I »Glede državne oblasti je pomniti tele dve resnici: 1. Državna oblast ne izvira iz ljudske volje ali suverenitete. 2. Državna oblast ima svoj izvor od Boga.« »Rimski Katolik«, 7. t. III. Poleg razlogov, ki smo jih zadnjič našteli, Je »Rimski Katolik« proti splošni volilni pralci navedel še en argument, ki je bil za nje-8°ve pristaše najmerodajnejši: 'Raše trditve o zlih posledicah občne voli-'ve Potrjuje dejstvo, da so prvi prijatelji ob-Cne volilne pravice vprav socialisti... go-*0v'o ne namerujejo dobrega z občno volilno 5ravico, ker za cerkev nimajo ko slabo srce.« Ker se pa splošne volilne pravice ni dalo Več preprečiti, je klerus predlagal, da se med gansko (parlament) in gosposko zbornico 'Stnat) razdeli moč tako, da bo vedno odloča-gosposka zbornica. »Rimski kat.« je ute-tneljeval absolutno nadoblast gosposke zbor-nice tako-le: 'Izrekli smo se načelno proti občni volilni "ravici. kakršne si želijo socialisti... Meni-'"p torej, da naj se naravnim voditeljem naro-^ duhovnikom, izredno izobraženim in imo-vMrn državljanom prizna posebna veljava« s *enh da oni sami volijo gosposko zbornico, ki Se Pa ne sme nič ozirati na voljo poslanske ^Ornice — »kajti lepa gospoda, ki zboruje po milosti pouličnih politikovi«, kakor imenuje 'Katolik« vse politike, ki ne pripadajo duhovniškemu ali izredno inovitermi stanu. 2a gosposko kot poslansko zbornico so Bredlagali stanovske volitve (vidite, da je tudi stanovščina stara zahteva reakcije). V gospodo zbornico naj bi volili samo ti-le »stanovi«; L vladar, -• duhovščina, ■L višji uradniki in profesorji, 4- vlastitelji (s tem so mišljeni veleposestmi). Tako. zares gosposko zbornico bi morala ePo poslušati poslanska zbornica, v katero 1 Poslali zastopnike naslednji »stanovi«: 1- uradniki (kolikor ne pridejo v poštev pri *°Sp. zbornici) in učitelji ; 2- hišni gospodarji in gospodarji-obrtniki in *rgovci v mestih; d. kmetje posestniki; 4. delavci a) na deželi, b) v mestu, c) v avarnah. Delavci na kmetih bi torej dobili Več zastopnikov kakor industrijsko delavstvo, jkedtem ko bi brezposelni sploh ne smeli vo-'■ Brezposelne je namreč prištel dr. Pavlica v 'Rim. Katoliku« v isto kategorijo s kaz-'denci in potepuhi. .... . Prav natančno niso povedali, po kakem Razmerju bi posamezne skupine stanovsko vo-e svoje predstavnike, jasifo so pa začrtali *> avne smernice: , *• • •. Volilo naj bi se zastopnike stanovskih oristi, ki bi pa bili pooblaščena tudi v poli- ^nih vprašanjih. N. pr. kapitelj izvoli škofa . '°re> za nadpastirja. ki pa ima zagovarjati ^a' Politične koristi duhovščine in cerkvene. .. es°rji izbero ravnatelja, ki je obenem "lih Pooblaščenec v zboru itd.« Po tem in ta- tel-.^a^'e delavci volili tovarniškega ravna- la, da zastopa stanovske koristi tudi v par-'anientu. Kat" volilnim načinom«, pravi »Rimski olik« __ »bi se zabranilo hujskanje in na- tas'Jan'e množice: vzelo bi se moč slabemu ],*n 0Pisiu, krotilo bi se glasne politične poba-*£.« S >n . m’ nasveti in predlogi pa niso Prodrli, sD/'«e,i bomo. kako so se spet obnašali v ^Penjenih razmerah. IroJ^0* bla^a iz napadalnih držav. Delavske iro^ * ------- ------------------- i.ij 'ne organizacije v Kanadi zahtevajo, da ^4lnih ZVe^e B°il<°t blaga, ki prihaja iz napa-e«-1 ^r^av- Kanada naj bi stopila na čelo Žihanja. Peslecl II nji napori za onrannev h i Angleški ministerski predsednik Chamberlain pri Hitlerju miru V sredo, dne 14. t. m. zvečer je londonska vlada objavila vest, da je ministrski predsednik Chamberlain predlagal Hitlerju osebni razgovor v zvezi z naraščajočo napetostjo radi vprašanja krkonoških Nemcev, ki ga je pokrenila Nemčija. Hitler je na ta predlog odgovoril pritrdilno, na kar se je ministrski ■predsednik Chamberlain podal v četrtek, dne 15. t. m. z letalom v Obersalz- berg pri Berchtesgadenu. * Odločitev angleške vlade, da stopi njen predsednik v osebne stike s predstavnikom rajha, kaže resen položaj v Evropi in kako velika je nevarnost, da začne krvavi ples grozotne vojne, kakršne človeštvo še ni doživelo. V Parizu iziavljaio. da je ta poslednji poskus angleške vlade, da se ohrani svetovni mir, storjen v sporazumu s francosko vlado in na njeno pobudo. Med tem se vrše priprave za slučaj oboroženega spopada na obeh straneh. Vojaško sodelovanje med Parizom in Londonom je vzpostavljeno. Prav te dni ie prispela v London delegacija francoskega generalnega štaba na razgovore. Angleška vlada ie v stalni zvezi z vladami v dominijonih. Predstavnika angleške delavske stranke major Attlee in Greenwood sta se pred odhodom Chamberlaina ponovno sestala z njim in razgovarjala. Napovedano pa je tudi sklicanje angleškega parlamenta, kar smatrajo kot izredno resno znamenje. Po Hitlerjevem govoru v Niirnbergu se je evropski položaj močno ooslabšal. Vznemirjenost, ki se je polastila Evrope po tem, govoru, je dosegla svoj višek in jo tudi nemški voiaški ukrepi, ki so samo logična posledica Hitlerjevih izjav, ne morejo več stopnjevati. Po Niirnbergu so voditelji nacističnih krkonoških Nemcev pokazali pravo barvo in javno izstopili s svojim zahtevami. Kot uvod so na dano znamenje pričele po vseh okraiih, kjer prebivajo Nemci, demonstracije velikega obsega, ki so se kaj kmalu izpremenile v spopade z državnimi organi in nato zavzele obliko prave vstaje. Dokazano je, da so nacistični Nemci nastopili z orožiem, kil je novo in inozemskega izvora. V spo-1 padih je padlo 23 mrtvih, 13 Čehov, od : teh 10 policistov, orožnikov in v.oi a ko v +or 10 Nemcev, ranienih pa je bilo 75 Čehoslovakov in 14 Nemcev. Te številke zgovorno pričain, na čije strani je krivda za spopade. Kdaj se je že zgodilo, da bi bilo v takih spopadih na strani vlade več žrtev, kot na nasprotni strani? Ko je vlada v Pragi na to odgovorila s proglasitvijo obsedenega stanja, so predstavniki Henleinove stranke, tff '• * ’ ',p zahtevali, da praška vlada kapitulira pred niimi in ukine obsedno stanje. Ko je vlada ta drzen predlog odbila, so gosoodie sporočili angleškemu posredovalcu lordu Runcimanu, da se ne pogajajo več, Henlein pa je javno izdal svoj proglas, v katerem pravi, da za Nemce ni več obstanka v ČSR, ampak da hočejo brez plebiscita »Heim ins Reich« (domov v raih). Vsaka druga vlada b’ državliana, ki bi dal tako izjavo. n<-iiela in z niim postopala kot z veleizdajalcem, enako pa I tudi z njegovimi ožjimi sodelavci. Pra-| ška vlada tega ni storila. I To so dejstva, v radiu pa čujemo »o zatiranih Nemcih v ČSR, ki so brez moči in gonjeni kot divjačina«. Kaj bo rodil razgovor med Chamberlainom In Hiftlerlem ? Chamberlain se je sestal s Hitlerjem v četrtek, dne 14. t. m. ob 17.30 in se je vrnil ob 20. uri v Berchtesgaden, od koder je danes, v petek, z letalom odpotoval v London. O vsebini razgovora ni znano ničesar, S. Blum: Poslednle svarilo V socialističnem glasilu »Populaire« piše s. Blum v potovanju Chamberlaina k Hitlerju: S. Blum pravi, da je potovanje do neke mere izraz hrabrosti. — Potovanje se vrši v soglasju s francoskim ministrskim predsednikom, ki hoče v zadnjem trenutku storiti vse, da prepreči vojno. Ne bo lahko spraviti v sklad zahtev krkonoških Nemcev z interesi Češkoslovaške. Toda Chamberlain lahko govori s Hitlerjem kot predstavnik velike sile in mu raztolmači, kaj bi se lahko zgodilo, ako Nemčija tvega napad. Zaloge oro2|a In tajna radlo-oddajna postaja v centrali nacističnih Nemcev v Chebti (Egger) V Chebu so državne oblasti dobile obvestilo, da se nahajajo v hotelu »Vik-toria« in »Welzl« velike zaloge orožja. Državne oblasti so poslale pred ta dva poslopja policijo z dvema oklopnima avtomobiloma. Čim je prispela policija, so pričeli z obeh poslopij streljati na njo, nakar šele je policija posegla po orožju in odgovorila s streljanjem. Napadalci iz hotela so ubili 6 oseb: enega policista, enega železničarja in štiri Nemce, ki so bili na cesti na nasprotni strani hotela. Treba le storiti vse, da se ohrani mir Na tem je delavstvo predvsem zainteresirano. Kdo je prvi, ki nosi žrtve vojne, če ne delavstvo. Zato je ogabno pisanje gotovih listov, ki pravijo, da se nahaja delavstvo danes v vrstah vojnih huiskačev. Kdo je ustvaril to napeto ozračje v Evropi, kdo je začel z napadi na miroljubno in demokratično Češkoslovaško, v kateri imajo manjšine toliko pravic, da bi državljani marsikatere države takoj zamenjali z njimi? Delavstvo ne! Delavstvo in ves resnično demokratično čuteči svet je danes na strani Češkoslovaške. Zakaj? Demokracija ne more prenašati krivice in še manj nasilja. Zato je dolžnost poštenih ljudi, da vsak po svoje in vsi skupaj podpirajo ČSR. V to nas sili tudi zavest, da se v enakem položaju, kot je danes- ČSR, lahko znajdejo čez noč tudi druge države, ki bi se gotovo in to povsem UDravičeno, skušale braniti na isti način in 7. istimi sredstvi. Dejstvo je, da je ČSR demokratična republika in da je baš ta demokracija kamen spodtike za vse fašistične države. V radiu čujemo dan na dan, in gotov del našega časopisja ponatiskuie te vesti z mastnim tiskom, da je ČSR torišče boljševizma, centrala, iz katere se naj razširi ta kuga poi vsej Evropi. S tem argumentom operirajo tisti, ki imajo apetit po ozemlju češkoslovaške države. S tem argumentom strašijo angleške konservativce in francoske desničarje ter ostali kapitalistični svet. Češkoslovaško republiko vodi danes vlada agrarcev, socialistov, demokratov in katoliške ljudske stranke, ki edino odloča o vseh vprašanjih s pomočjo! parlamenta in senata. Vse tu navedene stranke so složne in so to> slogo potrdile tudi s skupno izjavo. Tej vladi očitati, da stoji pod boljševiškim vplivom, kar je višek predrznosti, ki si jo more dovoliti samo kakšen1 organ »inzeristov«, ljudi, ki klečeplazijo pred nasiljem, ljudi, ki bi radi rekli: »Češkoslovaška, daj kar je tvoje«, pa si tega ne upajo javno reči. Socialistično delavstvo je na braniku miru, toda tudi na braniku svobode in demokracije. Mussolini govori G. Mussolini je objavil v »Popolo d’ Italia« odprto pismo na angleškega posredovalca Runcimana, v katerem piše, da je treba Češkoslovaško razdeliti, ker je versaillski nestvor, da češkoslovaškega naroda sploh ni, da je dr. Beneš izgubil dirko itd. Mussolini je za pravično rešitev narodnostnih problemov, za plebiscit. 1 • >,us« Jean Lenguet Je umrl Socialistična internacionala in posebno njena francoska sekcija je izgubila velikega moža. Jean Longuet (izgovori: Longe) je bil v prvih vrstah socialističnega gibanja od leta 1904. dalje. Leon Blum piše o njem v »Populairu«: »Jean Longuet je simbol in živa sinteza francoskega socializma. Vnuk Karla Marxa, nečak Paula Lafargue-a, vzgojen v družinskem krogu Julesa Gu-esda. je postal učenec in neločljiv tovariš Jeana Jauresa. Bil je čist tip s francoskim duhom, s francoskim talentom. s francoskim značajem. Pri tem pa je imel najgloblji človečanski duh. Vsi, ki so ga ljubili, ga objokujejo in vsi. ki so ga poznali, so ga ljubili.« Obširnejša biografija o njem izide v »Vzajemni Svobodi«. Brlandov-Kellogov mirovni pakt je bil sprejet pred desetimi leti. Pakt zametava vojno in zahteva reševanje sporov potom sporazuma ali mednarodnega razsodišča. Sklenjen je bil v področju Društva narodov. V teh desetih letih pa je v vojnah v južni Ameriki, Abesiniji, Španiji in na Kitajskem bilo pobitih okoli 2,500.000 ljudi in potrošenih več kot 500 milijard dinarjev za vojne stroške. v vs III I VIS pamji ni večji Na fronti ob Ebru U ©jev so se zlomili vsi napadi nacistov na republikanske položaje. Izgube nacistov so velike, da so prisiljene izmenjati vse čete. Sedaj se omejujejo na artiljerijsko obstreljevanje. Z artiljerijo so tudi hoteli streti republikansko fronto pri Gan-dezi ob Ebru, pa ni šlo, dasi so osredotočili na 3 km dolgi fronti ogenj' iz okoli 180 topov. Živahneje je bilo zadnje dni delovanje letal. Pred Madridom pa so republikanci zasedli neko vdrtino, ki jo je povzročila eksplozija sovražne mine. Republikansko letalo padlo na tla v Franciji Lovsko letalo španske vlade je v megli zgrešilo smer in padlo v Franciji na zemljo. Letalo se je raztreščilo, pilot pa je ostal nepoškodovan, ker se je rešil s padalom. 300 letal so sestrelili republikanci od začetka državljanske vojne v Španiji. Nacisti trde, da so strli repulikansko armado ob Ebru. Dotna U% svetu Kako vrše listi svojo nalogo? Pardon, pravzaprav ne gre za to vprašanje, gre bolj za vprašanje miru. Tisk, zlasti oficiozni in oficiel-ni, bi moral podpirati težnjo po miru in eventualno tudi okrcati onega, ki je nevaren za mir ali, ki po nepotrebnem izziva. To je po našem mnenju publicistična dolžnost tiska, tembolj, odgovornega tiska. Pri našem tisku pa ni tako. O vzrokih, sporih, ali so utemeljeni ali ne, se sploh ne razpravlja. Napihuje 'pa se v propagandističnem stilu vsa izzivanja, da se s tem vpliva na javnost in stopnjuje vznemirjenost, namesto, da bi se skušalo s 'pomirjevalnimi ■vplivi ublažiti odnošaje ter ohraniti treznost v javnem mnenju. Lahko rečemo, da tisk ne vrši svoje dolžnosti, ker opušča propagando asa duhovno pomirjevanje. Zastopniki »Jugorasa« na obisku v Italiji. Te dni so se vrnili nekateri funkcionarji »Jugorasa«, ki so bili na obisku pri fašističnih tovariših v Italiji, Beograjsko »Vreme« in »Politika« obširno poročata o item obisku. Baje se je fašistom zelo dopadla uniforma »Jugorasa«. — Fašistične delavce je v imenu »Jugorasa« pozdravil Branislav Deissenberger, ki je tudi povabil italijanske tovariše, naj obiščejo »Jugo-rasovce«. Narodna skupščina bo sklicana dne 20. oktobra t. 1. na redno zasedanje. ;• >>•» Slušateljev na ljubljanskem vseučilišču se je vpisalo 1735; od teh je 308 žensk. Za asfaltiranje ceste Ercegnovi—Kamenar in izgradnjo ceste Kotor—Trojica je vlada dovolila 5 milijonov dinarjev kredita. »Prizad« kupuje pšenico. Doslej jo je pokupil že 11.000 vagonov. Upamo, da bodo gospoduje letos bolj previdni kot so 'bili lani, da bodo manj izvažali in predvsem skrbeli za to, da bo pšenice dovolj do nove žetve, ne pa kot je (bilo letos v aprilu in maju, ko je blaga zmanjkalo in so cene rasle, k>A i* k{«r Lanski pridelek vina v Jugoslaviji je znašal 2 in pol milijona hektolitrov. 3 nova zavetišča za otroke bo zgradila mestna občina. V to svrho je predvidevano v novem iproračunu 2 milijona dinarjev. 987 vagonov koruze v vrednosti 11 milijonov 300 tisoč dinarjev je meseca avgusta t. 1. izvozila naša država V Anglijo in druge države. Pravila »Glavne zadružne /v /e Jugoslavije« je ministrstvo za kmetijstvo odobrilo. Romunski poslanik v Beogradu je bil odpoklican. Volitve v poljski parlament se bodo vršile dne 6. novembra t. 1. Na volitve se mrzlično pripravljajo vse stranke, zlasti pa se opaža živahno gibanje opozicije. Francoska vlada je potrdila solunski sporazum, ki je bil sklenjen 31. julija t. 1. med državami Balkanske zveze. Zakon o izgona Židov iz Italije. Italijanska vlada je izdala zakon 'o izgonu vseli Židovski so se priselili po 1. januarju 1919. Italijo morajo zapustiti do 12. marca 1939, 'Anglija je dovolila poldrugo milijardo dinarjev posojila Bolgariji. Posojilo bo deloma izplačano v gotovini, deloma pa bodo Bolgari dobili stroje in vojni materijah Kaj skrbi one, ki pripravljajo vojno? Zemeljske zaloge nafte bodo zadostovale še za 70 let. Strokovnjaki računajo, da bodo zemeljske zaloge nafte zadostovale še za 70 let. Naftna polja v Zedinjenih državah, na katere odpade 80 odstotkov svetovne produkcije, bodo dajale ■nafto še 50 do 70 let, mehiška in angleško-ir.dijska še 200 let, poljska in romunska 100 let. V letu 1936 je 35 milijonov avtomobilov na vsem svetu (brez letal, bencinskih motorjev in lokomotiv) potrošilo 50 milijard litrov bencina, hom so Dunajčani spoznali, da so Prusi |D Za slučaj vojne bi šest velikih armad potro-1 Avstrijci pravzaprav dva naroda, različna Pn šilo mesečno 90 milijard litrov bencina. govorici, po tradiciji in po značaju. To doka' Zaradi tega se države trudijo, da bi bencin zuje tudi naslednji dogodek: oziroma nafto pridobivale na umeten način, zla- j Prišel je Berlinčan po priključku na Dunj* sti, ker je treba nafto plačevati v zlatu. Izde-: Vprašal je na ulici mimoidočega Dunajčana' lava sintetičnega bencina je dra.ga: 100.000 ton kod se pride v kasarno Rossau. Dunajčan i"11 umetnega bencina stane 33 milijonov zlatih! je z besedo in z roko prijazno pokazal, P° mark. Da bi se mogla preskrbovati armada I katerih ulicah naj gre, da bo prišel v zaze- Avstrijske novfce Avstrijski škofje so izdali pastirsko pisrn0’ ki je bilo prebrano po avstrijskih cerkvah. Pa‘ stirsko pismo ni več tako navdušeno za nacizem, ker se Innitzerjeva politika ni obnesla 11 so bile vse katoliške mladinske in šolske organizacije razpuščene, več: duhovnikov je v zaporu ali v dachauskem taborišču, nekaj, (na primer voditelj koroških katoliških Slovencev), pa jili je umrlo. Šele po zedinjenju Avstrije s tretjim, rac 250. divizij z umetnim bencinom, pravi avstrij- Ueno kasarno. Berlinčan je odhitel, ne ski general E. Alexin, bi bilo potrebno investirati za naprave 4 milijarde zlatih mark in 300.000 delavcev odtegniti vojaški službi. Tovarne za izdelavo bencina pa so vrhu tega izpostavljene bombardiranju iz zraka. Druga važna sirovina je premog. Iz premoga se pridobiva olje za Dieselove motorje, toluol, ki je razstreljivo za polnenje granat, min in torpedov (kot trinitrotoluol), amonijak za izdelavo salicilove kisline in sintetični bencin. Premog pa služi kot pogonsko sredstvo za vso vojno industrijo in železnice. Dunajčanu rekel niti »mu«. »Slišite,« je za njim zaklical Dunajčan, >’Pa bi mi vsaj lahko rekli »hvala lepa«. »Ne. ne,« mu je odvrnil Berlinec, »rajši se izgubim v tem ferdamanem Dunaju, kakor Pa da bi vam rekel »hvala lepa«. V ogledalu Kako poroča »Slovenec« o dogodkih na Cf škoslovaškein. O krvavih incidentih, ki so J|D povzročili Henleinovci, je prinesel »Slovenec* obilo poročil pod skupnim, velikim naslove111 Prav tako neob,hodno potrebno je železo za1 »Orožje in smrtne žrtve na obeh straneh«; 5 izdelavo municije, topove in stroje za izdelavo1 tem P°stav'-ia češko državno oblast na isto ... , , v,. . ..„ . v , nogo z izgradniki in po tem takem so češk* vojnih potrebsem. Nic manj vazne pa so ko- j oblasti krive že samo radi tega, ker vine: nikel.i. volfram in krom za izdelavo spe- j orožje in ker si drznejo uporabiti orožje z3 cijalnih vrst jekla itd. Nadalje je za vojno po-1 obrambo države. In kakšna poročila je P{>' treben baker, ki služi za plošče velikih projek- nesel pod tem naslovom! Sedemdesetletnica grafitne organizacije Da, sedemdesetletnico obstoja najmočnejše I Uvod v jubilejno proslavo bo velik izlet in najhumanitarnejše organizacije bo proslav- slovenskega grafičnega delavstva na Mrzlico ljalo prihodnji mesec slovensko grafično de- j pri Zidanem mostu, ki’se ga bo udeležilo v lavstvo. Sedemdeset let je že poteklo, odkar | velikem številu tudi grafično delavstvo tako s s6 se tiskarji v Ljubljani zbrali in si osnovali sosedne Hrvatske, kakor iz ostalega dela 4r_ organizacijo, ki je od leta do leta rasla, se razvijala in pridobivala na ugledu. Ta organizacija je danes mogočna, močna in vsepo^ vsod upoštevana. Menda je ni organizacije v zgodovini delavskih organizacij, ki bi se lahko primerjala z grafično glede dovršenosti in zavednosti njenih članov in članic. Združba te ponosne skupnosti in vzajemnosti je sklenila proslaviti pomemben jubilej v takšnem obsegu, v kakršnem ga zmore ie gra- tilov. električne aparate, električne napeljave itd., svinec za krogle, cink in alumipij za letala, termit, s katerim se polnijo zapaljive bombe, živo srebro,' antimon in kalej za izdelavo konzerv. Od ostalih surovin je potrebno žveplo in njpgove sestavine, kot n. pr. žveplena kislina, ki se rabi kot glavna materija za polnjenje min in izdelavo razstrelil. Nadalje je potreben kalijev nitral in fosfati za poljedelstvo, ki igra važno vlogo v vojni. Glede sirovin so na prvem me-tsi Zedinjene države, na drugem Sovjetska unija, na tretjem Nerričija. ki se trudi, da bi nadorpestila sirovine s surogati. Najvažnejša surovina za vojno pa je — zlato in tega pogrešajo vse države razen Zedinjenih držav ameriških. »•... V Habersbirchu... je češko orožni" štvo streljajo na prebivalstvo. ... V Hodauvu so Čehi streljali na nek sudetskega Nemca. V Kraslicah so češki finančni stražniki včeraj popoldne streljali na 200 sudetskih nefl1' ških delavcev, ki delajo na nemškem ozei1*" V Hassenbachu so češki fitiancarji streljaj! na avtomobil, v katerem so se vozili sudetsk' Nemci. ... Financarji so večkrat vdrli v nemšk® domove, streljali iz objestnosti... Redarji i" financarii govore prebivalstvu, da je konču1* prišel čas, da se Nemci Iztrebijo (podčrta' »SIovenec«V ... Tudi tedaj, ko so se ljudje razšli, s° češki vojaki streljali nanje... (podčrtal »Si<>' venec«) itd. Ali je treba k temu komentarja? Samo tega ne razumemo, da Slovenci trsk časopis ,Š? plačujejo in kupujejo. Tekstilna industrija proti minimalnim mezdavfl žave. V Ljubljani bodo razstava lepih tisko vin, pevski in orkestralni nastopi, velika aka-1 demija, šaljiva nogometna tekma z novtaiasgi. j nogometen turnir, šahovski turnirji, slavnostno zborovanje in še mnogo drugega, v Mariboru, Celju in Kranju pa tudi različne prireditve v večjem obsegu. Točni datumi vsega, kar namerja prirediti, bo naznanila organizacija kasneje, toda dovolj pravočasno. Skratka: grafično delavstvo hoče proslaviti obstanek svoje organizacije s prireditvami, ki ficno delavstvo. Spored slavnosti je zamišljen bodo pokazale javnosti njegovo kulturno vi-tako obsežno in obilno, da bo pritegnil nase.jino jn veličino njegove organizacije. Dofž-• P.rrnost ce'°^uf>n® Javnosti, saj bodo|nost prav vse javnosti pa bo, da se bo častno prireditve, posvečene našim črnim umetnikom, odzvala vsem slavnostnim prireditvam, trajale domala ves mesec oktober. I Zakon o minimalnih mezdah v Jugoslaviji res ni tak, da bi se kdo ob minimalnih mezdah V primeri s plačami v drugih državah so naravnost v«naše minimalne mezde. In ni opravičljivo, če se trdi, da so se morale minimalne mezde prikrojiti — razmeram, to je, povprečnim iplačaim v državi, ker so v nekaterih delih države mezde še mnogo nižje, kakor jih določajo minimalne mezde. Kdo naj živi v naših razmerah primerno s plačo din 12 do 24 na dan? Kar pokažite nam tistega umetnika! Toda še sedanje minimalne mezde so gospodom industrijcem previsoke. Tekstilna industrija je bila prva, ki se je pritožila proti previsokim minimalnim mezdam, čeprav njih industrija cvete. Predlagajo namreč, da naj se v industriji uvedejo začasno nižje mezde ter zahteva obenem, da se naj urede posebne delavnice in tečaji, v katerih se bodo začetniki iz- učevali ob zagotovilu, da se jih pozneje zapos V poročilu pravijo gospodje, da je predlog ministrstvo prijazno sprejelo, j Namen teh predlogov je očividen. Znižaflr mezd predvsem, da se pa delavstvo pridobi to misel, naj se pa uvedejo pripravljalni teč3)11 najbrže brezplačni z obljubo, da se delavstv0 iz tečajev zaposli, če bo prostor. Inicijativa tekstilne industrije je našla pri dustrijčih pohvalo. Zdi se nam, da je ta p°zl’ tivni predlog precej nevarna stvar, ker je Pr| nas vse mogoče, neglede na nizki social*’' standard v naši državi, zlasti pa v delavski vrstah. Ironija je, če se govori celo o znižanju P® stavk o minimalnih mezdah takrat, ko dragiW® narašča in ko minimalne mezde niti v norio® nih razmerah niso primerne. Polelje. »MAKSIM OO RK! (Prevel Tone Maček.) 57 Dvignil je svetilko in posvetil v izbo: stražnik je ležal v sprednjem kotu, napol pod mizo, tako da s» se videle samo njegove gole. stegnjene noge, črno poraščene z gostimi lasmi; bile so trdo uprte s privitimi kratkimi prsti v mokri, umazani pod, kakor da ga hoče razkopati, a velike, okrogle pete, so bile daleč druga od druge. Avdotja je pa ležala tik pred pragom, tudi na trebuhu, z rokami podvitimi pod sebe; luč svetilke je polzela po njenem, kakor maslo rumenem telesu in zdelo se je, da še diha, da še živi. — Kako pa je z Mihajlom? — sem vprašal. — Nič posebnega! — je odvrnil Jegor. — Pravi, da se je sam pobil ko je bežal pred stražnikom. Padel je bojda po stopnicah. Iz kota v veži se je oglasil Ljadov. — Laže! Potnega lista nima! A Mozžuhin mi je nesramno kvasil na uho; — Eh, kaka čedna, lepo rejena ženska, a? In prebrisana je bila. delavna, štedljiva, zdaj pa se je nazabavala in naplesala! — Saj ste jo vi do tega pripravili! — je rezko rekel Jegor in puhnil dim cigarete. — Beži no. nečak! Mi! Kaka pa je naša usoda? — Še na glavo se boste postavljali... Norčavi kmetič, Nikon Jermakov, je soglašal z Jegor jem. — Bomo se, bomo,, Jegoruška! Saj nam — ni potrebno dosti velevati.Saj vse življenje stojimo na glavi — kakor pajaci! , Ljadov je grozeče bpominjal: — Pravo mesto stp si izbrali za svoje burke! Pri mrličih! Raje bi poiskali gospodarje, če niso morda od strahu poginili!. — To je delo staroste! — Če te je volja, pa jih išči! —i.Kaj pa mene briga? Saj jaz nisem gosposka! — No, potem pa molči! — Kajpak, še molčimo naj ? Pričelo se je običajno poglavje: zbrali so se na tesnem prostoru ljudje, ki so že oddavnaj mrzili drug drugega, ki so bili navajeni ob tem času spati, zdaj pa so stali tukaj, zavedajoč se, da pride jutri gosposka in se bo začelo neizbežno preklinjanje, ošteva-nje in zmeda, vse to so: vedeli, zato so se topoglavo jezili na — vsakega, vsaki — na vse. • Zdaj pa zda so dohajali novi radovedni gledalci ki so suvali drug drugega, sikali s svojimi šepetajočimi opazkami, javkali, iztegovali vratove in gledali v izbo. Vedno in vedno so dvigali svetilko kvišku, iz teme so izplavale sive stražnikove pete ^ bujna Avdotjina pleša, ruška na tleh sredi izbe, p£c' vrnjena svetilka in črni madeži krvi. v . Med ljudmi se je plazil in se previjal preplašen šepet. — Joj. koliko krvi ! —• Dadec je bil rejen, polnokrvn! — Pil in jedel j*: dobro! — Babnice je škoda! — N-nda. bila je priietna zabavnica! . —Pa bi jo.s čim prikrili, zlomki! , .—■. Nič ne de! Saj se tudi živa ni srarnova nagote! — Aa za stražnika se vam dopadc, zlodje! Kaj bi tisto! So še slabši! — To, to! Na primer v Fokini... — Hlapeti Mihajlu ie glavo,-posekal! . ■ »=j — Njega bi bilo treba prijeti, tega Mhajla. starosta! Tukaj imajo hlapca, M'haila, - meni znano, da nima potnega Tista, slišišJ Dosjekin. Jegorjev oče. visok. preklja?t m hleven človek, je zaskrbljeno in tiho odgovori . j£ Ga bomo že! Stražar - slišiš -neki človek ... — Mihajlo? — Tisti šepavi? — Poiščite ga! (Ddie prih01 dnl^-' m naših Ucaiev HRASTNIK MARIBOR 3z parskega fonda, ki je vpeljan v steklarni '1. maja 1938 je dobilo podporo do danes delavcev in delavk, od teh je 7 steklarjev. Ja so dobili skupno 1050 din, in 13 zunanjih delavcev, ki so dobil 1950 din. Vsega skupaj pa J* bilo izplačano v teh štirih mesecih članom ~f>a fonda 3000 din. Zaposleno delavstvo v Steklarni, ki je začlanjeno v tem fondu se jffiravičeno razburja zaradi tega, ker si podrtje lasti pravico in samo izplačuje delavcem Ijodpore iz tega fonda in to po mili volji, tako, so dobili nekateri člani po 50 din, drugi pa ^opet po 200 din. To pravico si je podjetje vzelo, kljub temu, da ne prispeva v ta fond j ®r; Zato priporočamo onim članom, ki so Q°bili iz tega fonda samo 50 din, da se obrnejo na odbor tega fonda za ostalih 100 din. V~er Po pravilih pripada vsakemu članu enako j** din, ako je štiri tedne bolan. V fevdalni oobi je veljal pregovor: »Kar je tvoje, je tudi "'oje, kar je pa moje, tebe nič ne briga.« To-a ta pregovor ne velja danes več. To naj si spomnijo tisti, katerim to velja. — Delavec. JESENICE li«*Pe- *e zm£»njkalo. Kljub temu, da so razni /stl Pisali in objavljali poročila, da je slad-0rJa dovolj in da ga ne bo zmanjkalo, se je “zgodilo. Na Jesenicah zdaj že pet dni ni kg sipe ne ene ne druge vrste in srečen je ?ni trgovec ali pa oni konzument, ki je ima ,e kaj doma na zalogi. Zdaj, ko je doba vku-‘j^pja. ko si ljudje želijo vsa nekaj sadja v oliki kompota, mezge ali soka prihraniti za ,m°. ni sladkorja, ki je pri takem vkuha vanju * avni faktor. Ali naj konzumentie vkuhavajo Kockami, ki so za 2 din pri kg dražje in še izdatne za tak namenu i - ■ tli • dražja, jajca dražja! Zima se s počas-sJn’ ali gotovimi koraki bliža. Delavska go-Podinja mora dan za dnem skrbeti, da si 'Pravi vse potrebno. Drva neznansko dra-kn ^ c*in — 'n ve^ za meter bu- to v tovarni i**1 n'č ne dajejo, dasi je bilo jj Vedno običaj — premoga je treba, potrebna •p® topia obutev, toplo perilo in topla obleka. 2el-a k° Pr'Prav't' za zirn° krompir, čebulo, p ,e; repo itd. — izdatek nad izdatkom. Prijati bo treba prašiča, da bo čez zimo mast, §jv'eka, klobase in meso — pa kaj, ko se pra-v", tako dražijo. Te dni so nam pripovedo-jf1 mesarji, da stanejo prašiči Špeharji že Si din ža kg žive teže in menda že v sta°niji celo 9 din ža kg. Mast se draži in »e na debelo ca. 16 din, na drpbno pa 19 in dm. ta^° se dražijo jajca, dan za J H. Od 75 par pred 14 dnevi (na debelo). U ■ Doskočila 'ha 85, 93 in 98 para! Danes sta-j."? na Štajerskem ozir. v Medjimurju (Sreza u ^tuj’ ^arazd'n> Čakovec) itd. 98 para jj, komad, s prevozom na Jesenice ca 1.02 j,- Jasno je, da se ne moreio prodajati pod „-*U (J- vso režijo. Vzrok je baje izvoz. Kolikor besed, toliko neresnice! V št. 212. »Slovenca« je postavljena v no-1 šefov in njih desne roke v obratih bi znale tiči »Nič se ne izmikamo«, ta-le trditev: »Res I prikazati kandidate svobodnih strokovnih or-pa je, da se je dosedaj edino še naš list za-, ganizacij v taki luči, da bi do odpustov nikoli Varazdin, Čakovec) itd. 98 para I,. din komad na drobno, če je treba od' V^imo, da kmet pri tem kaj mnogo zasluži. tiw ,r ,če tl'd' bi: pomisliti je treba, da bi ko* ',net' delavec in nameščenec — kot t^zumenta — večjo plačo, da bi lahko krila DfnH 'ie izdatke- Kmet Iiima nič od tega. če iina * namest0 dveh komadov enega; ali pa Del manj. če zasluži pdsredrik-izvodnik. Sinip'no *'udstvo Pa zaradi te neznosne dra-nPn5 sarno ,lira i" njegova življenjska raven 5restano pada. 'Jelin02?* kino ^adio Predvaja v soboto in ne-tUH. Pol 9- uri zvečer (v nedeljo Dopoldne * IW 3' uri) .ve,efilm »Tri ljubka dekletca-< datvanT)? Durbinovo v glavni vlogi. Med do-*ala • Paramountov zvočni tednik, barvana 'SipH--m kulturni film »Boljarska svatba«. — d|Jo »Potepuhi«. SENOVO PRI RAJHENBURGU tfJ^aiemnost« priredi v nedeljo, dne 18. sep-^VnrIa. !• °b P°1 3. uri Popoldan v šolski 2q ^ani na Senovem velik koncert. Sodeluje: £orin V jeY de^- ^ult. društva »Naprej« iz Za-»V7ai’ del. godba na pihala s Senovega in *2aVeiTmoste. ’e namenila ustanoviti gledališko za-^l>iav1 rla' da 'potrebno materielno oporo. *b,or il^n 'e. I5'! P°z*v na ustanovni občni re*ta„^ ** bo vršil y nedeljo, dne 18. t. m. v SeVe(j ac*n »Novi isvet« ob 10. uri dopoldne. odzivaa 2adruga sama v primeru največjega Sotovif 8 strani občinstva še ne bo mogla za-lleiališ* sa^ostoinega mladejfa neodvisnega rt s ,pine za vodstvo tamkajšnjega ama-želetj j r'meru bi se namreč dalo ?a^util; °m- pr*^alcovati. da tisto novo, kar smo ^ide reDri ^ežjseri'U Žižku in njegovi skupini, 5 °4»t; S D.° ''n saimostoiein izraz in zaznavno in n.a °, gledališko kulturo. V današnjih i Sel>no z ,s^* tukaj na meji nam mora biti še 5 ? tv0rPri SrCU s*trl^ za vsako izvirno sloven-> .'e naiv”0-^' *letnice se vrši v soboto 17. septembra t. i. v dvorani gostilne Grmek v Studencih ob sodelovanju Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev, pekovskih tamburašev, pevskega zbora pekovskih pomočnikov, »Grafike« in »Frohsinna« po že objavljenem sporedu. Sodrugi, sodružice, prijatelji delavske pevske kulture, iskreno vabljeni v soboto v Studence! Obl. CELJE Proslava 10-letnice obstoja S. K. Olimpa v nedeljo, dne 18. t. m. Ob priliki proslave 10-letnice obstoja bo naslednji program, ki bo pokazal delovanje vseh panog športa, ki jih klub goji. Dopoldan bo prodaja spominskih znakov in cvetlic. Ob 9. uri pri »Jugoslovanu« medklubski ta* ble-tenis turnir. Ob 10. uri na igrišču Olimpa lahka atletika; troboj v skokih, troboj v metih in tek na 100 metrov. Popoldan na igrišču Olimpa ob 13.30 uri: mladinska prvenstvena tekma Jugoslavija-Olimp; ob 14.30 uri: old-boy tekma Celje-Olimp; ob 16. uri prvenstvena tekma Jugo-slavija-Olimp. Posetite vsi prireditve Olimpa in mu izka-žito z navzočnostjo svoje priznanje in simpatije. Seja. V pondeljek, dne 19. t. m. ob 19. uri se bo vršila seja uprave in uredniškega krožka »Delavske Politike« v Delavski zbornici. Radi važnega dnevnega reda vsi in točno ob označeni uri. Pevski zbor »Vzajemnost« ima vsak torek in petek ob 20. uri redne pevske vaje. Ponovno, vabimo vse pevce, da se v torek udeleže vaje, ker se s tem dnem zaključi sprejem no-vincev-pevcev. V soboto, dne 1. oktobra bo zbor javno nastopil,. zato opozarjamo vse, da se_vaj točno in redno udeležujejo in ne otež-kočujejo z nerednostjo izvedbe začrtanega programa. Nad našim nezavednim delavstvom vihti kapitalizem svoj bič. Delodajalci izigravajo j določila uredbe o minimalnih mezdah. V zad-i njem času je narasla draginj in nove skrbi tarejo nezavedneže, kajti mezda že poprej ni zadoščala za preživljanje. Trgovci ne dajejo j več na up, ker vedo, da delavec nima denar-I ja niti za sproti, kaj šele, da bi odplačeval dol-1 gove. V eni izmed celjskih tovarn se je delavstvo zopet začelo dramiti in pristopa k SMRJ. Naj bi sledilo temu zgledu tudi delavstvo po ostalih tovarnah. Počasi prihaja spoznanje, da brez razredne organizacije ne gre. Zakaj bi mi stradali kruha, ko si pa inozemci kupičijo z našim delom milijone. Po naših tovarnah se včasih ponujajo tudi organizacije drugih barv, toda to so le okraski, ki služijo za prirepek kakšnim mogotcem, da si s pomočjo delavstva kujejo še politični kapital. Pridite k nam, kdor pa ni z nami je proti nam! Več trpinov! KRANJ G. Gorjanc proti »Soboti«. V sredo, dne 14. t. m. ob pol 9. uri se je pred okrožnim kot tiskovnim sodiščem v Ljubljani vršila tiskovna tožba, katero je naperil veletrgovec gosp^ Gorjanc proti odgovornemu uredniku bivše »Sobote« g. Čolnarju Lojzetu. Iz obtožnice je razvidno, da je »Sobota« objavila poročila o kupovanju hranilnih knjižic po g. Gorjancu, precej ostro kritizirala prodajanje različnega blaga iz Gorjančeve veletrgovine zfl, vložne knjižice »Hranilnice in* posojilnice« v Kranju, ker je tožitelj predsednik imenovanega denarnega zavoda. G. Gorjanc je priznal sam, da je res kmpil knjižico HIP na Jesenicah od ubogega obrtnika po tarifi 70 za 100. Obenem priznava, da je prodajal blago iz svoje trgo-I vine za vložne knjižice tistega denarnega za-1 voda, katerega predsednik je še vedno. Oči-j ta pa uredniku »Sobote«, da mu je s tem Član-I kom podtikal zlorabo svoje funkcije HIP. Ob-| toženec je prevzel nase odgovornost za in-! kriminirani članek, se podrobneje pečal s j cenzurnimi razmerami in splošno šibal pre-I kupčevanje s hranilnimi knjižicami. Končno j je predlagal, naj se o tej zadevi zaslišijo kot I priče gg.: okr. glavar Lipovšek, podglavar Lojk, ravnatelj Mohor in Gorjanc sam, ki za čuda pri razpravi ni bil navzoč in se je pustil zastopati po g. dr. Megušarju. Vse obtožen-čeve predloge je sodišče odklonilo. Med posvetom je prišlo med obtožencem in dr. Megušarjem do interesantne debate, kateri je publika sledila s še večjim zanimanjem, kakor pa razpravi. Zastopnik g, Gorjanca je namreč uredniku »Sobote« že mesec dni pred ustavitvijo lista napovedal konec »Sobote« in sicer v aktu, katerega je ravno v tej tiskovni pravdi predložil sodišču. Dr. Megušar je tudi po dvorani pokazal na baje navzoče obtoženčeve prijatelje, na kar mu je bivši urednik »Sobote« odgovoril »Vaših prijateljev pa ni tukaj«. V debati smo tudi izvedeli, da je odvetnik dr. Megušar odločujoči čini-telj /pri »Gorenjcu« le takrat, kadar je g. dekan bolan. Istočasno se je dr. Megušar še posebno zanimal za slike, katere je obtoženec prinesel s potovanja po Češkoslovaški. Posebno slika, na kateri se nahaja bivši francoski letalski minister Pierre Cot, mu je ugajala, Obtoženec mu jo je hotel podariti le pod pogojem, 2e bo objavljena v »Gorenjcu«. Odgo; vorni urednik »Sobote« je bil obsojen na din 420 denarne kazni, zahtevano odškodnino g, Gorjanca v znesku din 20.500 pa je sodišče zmanjšalo na din 300. Obtoženec je prijavil revizijo in priziv. Spominsko svečanost za T. G. Masarykoin je proslavila minulo sredo v Nar. domu »Ju-goslovansko-čehoslovaška liga«, »Češka beseda« in »Sokol«. Proslava je bila prav lepo obiskana. Pozdravni 'govor je imel g. dr. Do-, lar: daljši govor o pomenu proslave pa je imel dr. Jarc. Govornika sta se dotaknila dogodkov, ki jih prav sedaj preživlja čelioslova-ški narod. Publika je spontano, dala duška, da je v tej borbi z demokratičnim bratskim narodom. Kino Dom - Celje 17., 18., 19. in 20. sept. »ČAS IZKUŠ7JAVE«. — 21., 22. in 23. septembra »LAŽI LJUBEZNI«. Češkoslovaška pomeni za delovno ljudstvo samoohranitev. Angleški politik Wiston Churchill je napisal članek o položaju v zvezi z vojno napetostjo med Nemčijo in ČSR. V tem članku pravi: »Do nedavna je bila beseda Češkoslovaška popolnoma tuja ušesu, danes pomeni delovnim množicam v sleherni državi nič manj kot samoohranitev.« — Močno se bojimo, da bo »Slovenec« proglasil konservativnega meščanskega politika Churchilla, če ne za vojnega hujskača, pa vsaj za komunista. Stran 4 »DE’ /SKA POLITIKA* Štev. 92 (lavka bede in obupa v pohorskih granitolomih Kakšno pa je razmerje med zaslužkom delavstva in dobičkom lastnikov pohorskih granitolomov? (Dalje.) — Kako pa izgledajo številke, ako primerja- i mo zaslužek delavstva v granitolomih s pro-1 dukcijo? Kolikšen je profit gg. inž. Lenarči-, ča.Resa in Zapečnika? — Najprvo je treba vedeti, da je v kamnolomih uveden akordni sistem, le malo delavcev je, ki bi imeli urno plačo (kot recimo: kovači in minerji ter delavci, ki odvažajo mate-rijal). — Gospod plača torej le čisto produkcijo. Z nizkimi akordnimi postavkami pa sili delavce, da dosežejo čim večjo storitev. —• Še več! Delavci nosijo tudi ves riziko, zlasti oni, ki izdelujejo robnike ali granitne plošče. Delavec, ki mu med obdelovanjem kamna, kamen poči, je izgubil zaslužek za vse že opravljeno delo. Njegovega truda mu ne povrne nikdo. — Oglejmo si položaj delavcev, ki izdelujejo granitni tlak. Zaslužek je računan na obdelovanje 1 m3 granitnega kamna: Ricar dobi din 42, cepilec (na stroj) din 50 in snažilec din 30. Ricar pripravi dnevno *h m3 kamna, cepilec 'A m3 kock in istotoliko množino kock snažilec tudi očisti. To se pravi: ricar zasluži dnevno din 31.50, cepilec din 25 in istotoliko snažilec. Kovač dobi na uro din 4.50, miner din 3, delavec, ki odvaža materijal (dnevno do 10 m3) din 24 na dan, nakladalci din 3 na uro, strojevodja na železnici zasluži din 28, zavirač pa din 26 od vagona (dnevno lahko spravita na kolodvor 2 vagona kock)i Sedaj pa majhen praktičen račun. Za 1 m3 kock je potrebno, da ricar obdela 2 ni3 granita. Torej stane 1 m3 kock drobnega tlaka lastnika kamnoloma: ricar din 84.— cepilec din 50 — snažilec din 30.— delavec, ki odvaža materijal din 2.40 kovač (vzemimo, da ostri orodje za 1 m3 celo uro) din 4.50 'miner (eno uro) din 3.— nakladalec v kamnolomu in na postaji a din 3.— din 6.— strojnik din 4.03 zavirač din 4.— nih izdelkov, kot so robniki, granitni bloki, granitne plošče za grobove, kocke za železnice itd., kar vse je mnogo dražja roba od malega granitnega tlaka. Toda o tem drugič. (Dalje prihodnjič.) III. Izkaz nabiralne akcije za stradajočo deco v mezdnem gibanju se nahajajočih Ribniških kamnosekov Nabrali delavci pri gradnji »Hutterjeve vile na Pohorju« din 171 in sicer: Gruševnik Anton 10, Žnideršič Avgust 10, Krenoz Alojz 2, Kuzma 2, Jeseničnik 2, Steničnik 2.50, Timo-šek 2.50, Jakopič 10, Oblak 10, Grapolin 5, Tratnik 10, Vala 10, Lipuš 20, F. Maureli 10, Bučar 10, 1. Koše 1, Borovnik 1, Gradišnik 10, L. Gradišnik 10, Jarc 10, Fridauer 7. Ljubič 2, Jurak 2, Brišnik 2; v skupnem din 171. —• SDSZ, podružnica Maribor 100, Dr. G. 63, Zveza obl. del. Maribor 15, nabral Klampfar Peter 55, Kovinarji Maribor 104, Koser Dominik 10. Krajevni odbor Rdečega križa Fala 100, Z. R. Zagorje 300, Šoštanjska mladina 450, Z. R„ podr. Crna 300, Z. R. J., podr. Zabukovca 100, Z. R. J., podr. Liboje 75, Dober-šek Karel. nar. posl. 500. trg. Hrovat. Maribor 100, Sitar Drago, trg. Ribnica na Poh. 200, SDSZ, podr. Ruše zbrala din 1514 (od tega zneska je zbral s. Weber din 279 pri delavcih tovarne za dušik). Potom »Delavske Politike« nakazali Siodrugi iz Ptuja din 170. Lorger Simon. Maribor din 20 in razni sodrugi din 87. Skupaj din 4734. — V imenu stradajoče dece najiskrenejša hvala. Odbor. Karel Novy: .Živeti hočemo Cf socialni roman, s češčine prevedel tia srbc-hrvatski B. Vračarevič, izdala Zabavna biblio-teka v Zagrebu kot svojo 598. knjigo, češkega socialnega pisatelja, Karla Novega, naši čitatelji že poznajo po poročilih v našem listu o predavalni turneji, ki sta jo napravila minulo zimo on in češki pesnik Jozet Flora po Sloveniji in po prijazni pozornosti, ki jo je izkazoval naši delegaciji letos v juniju na jubilejni svečanosti v Pragi. Karel No-vy je čisto naš, čisto delavski, saj je izšel iz delavskega okolja in je moral preizkusiti različne stopnje proletarskega življenja. Sam je pripovedoval, kako mu je bilo, ko je kot sin revnega pedeželskega peka v Benešovu, kjer se je rodil leta 1890., moral na malem vozičku, v katerega si je vpregel psa, razvažati in prodajati pecivo svojega očeta po okolici. Tam v bližini s© je nahajal razkošni grad Konopište, rezidenca avstrij. prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki je poginil pri sarajevskem atentatu. Bistremu dečku so se ob takih razmerah že v rani mladosti vsiljevala razmišljanja o socialni neenakosti in nepravičnosti obstoječega družabnega reda, ko je videl na eni strani vso bedo in težko mučenje za kos kruha, na drugi pa potratno razkošje, oholost in prekrasne grajske vrtove, nedostopne navadnemu smrtniku, ker je pred njihovim vhodom stražil grajski žandar, kakor angelj z gorečim mečem pred vhodom v raj. Skupaj din 187.93 Na lOtonski vagon nalože 6.5 m3 kdck. Mezde delavcev, ki napravijo te kocke, jih zvozijo na kolodvor in nalože znašajo din 1.127.58 Koliko pa stane vagon malega granitnega tlaka? Za en vagon malega granitnega tlaka dobi podjetje najmanj čistih din 3.300 do din 3.500. Recimo, da dobi din 3.300.— Ako od te vsote odštejemo izdatke za mezde din 1.127.58 ostane podjetniku din 2.172.42 za ostalo režijo, kot vzdrževanje obrata, davke, plače nameščencev itd. Toda ta režija računana na en 10 tonski vagon malega granitnega tlaka ni tako velika. Več kot 300 din na vagon najbrž ne znaša. V 1. 1937 pa so gg. Lenarčič. Res in Zapeč-nik naložili na postaji Brezno 11.200 ton granita, t. j. 1.120 vagonov. Vzemimo, da je bilo od tega 1000 vagonov malega granitnega tlaka. V tem slučaju so dobili za prodane kocke din 3,300.000 delavcem so plačali din 1,127.580 za ostalo režijo din 2,172.420 din 300.000 RUŠE Sodrugu v slovo Ivan! Tako kot je odjeknil strašni pok, ki Ti je pretrgal nit življenja, tako je .odjeknilo med nami. Tvojimi sodelavci, ko smo izvedeli, da Te je ugrabila strašna smrt iz naše sredine. Ivan! Tebe ni več! Prazen je prostor tam, kjer si stal Ti, v borbi za dobrobit nas vseh. Izpolnjeval si svojo dolžnost kot sodrug, člo-: vek, mož in oče. T ežko T e bodo pogrešali Tvoji svojci, pa tudi mi. Tvoji sodelavci! Po-j Kresali bomo Tvojih zrelih in premišljenih na-I svetov in predlogov v borbi za naš dobrobit, , s katerimi si veliko koristil delavskemu po-| kretu. IvarP Ob odprtem grobu se poslavljamo od Tebe, 'našega dolgoletnega funkcijonarja in boritelja! Ob Tvojem strašno razmesarjenem truplu Ti v duhu prisegamo, da bomo odslej budno na straži, da že v naprej preprečimo enake nesreče, kot je doletela Tebe in Tvojo družino! Ivan! Gradili bomo naprej, kjer si Ti prestal. Eksplozija, ki je terjala življenje s. Strnada. i Predpoldan dne 14. t. m. je oglušujoča detonacija pretresla ozračje. Daleč naokrog so se ljudje presenečeni ozrli proti tovarni dušika, odkoder se je slišal tisti pok. Visoko v zrak pognana streha je vsakogar prepričala, da se je v oddelku kisika pripetila strašna nesreča, katere žrtvi sta postala ss. Strnad Ivan in Dit-majer Hinko. Eksplodirala sta dva valja, na-polnjna s kisikom. Medtem ko je s. Strnada dobesedno raztrgalo, je s. Ditmajer obležal s težkimi ranami in obžganimi rokami ter na treh mestih strto levo nogo. To je doslej, odkar je tovarna v obratu, ena največjih eksplozij. kar jih .ie bilo. Sodruga Ditmajerja so nemudoma prepeljali v bolnico in je njegovo stanje zelo resno. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. Svojcem s. Strnada izreka sožalje vse delavstvo tovarne za dušik. jim je torej ostalo še vedno din 1,872.420 Ta račun je v toliko nepopoln, ker nismo vpoštevali še preostalih 120 vagonov granit- , c Mm ZSOO Din potrebujete, da zaslužite 1000 Din mesečno doma. — Postranski zaslužek. Dopisi:, Anos*, Haribo r,Orožnova 6. I Pod takimi dojmi ni nič čudnega, če je kmalu prišel v konflikte z obstoječo oblastjo in da se ji izogne, je odšel na Dunaj, kjer je postal sotrudnik raznih čeških listov. Po prevratu leta 1918., ko so se odprli tudi- do tedaj nedostopni vrtovi in dvorane v Konopištu, je mogel v svoji osvobojeni domovini na široko razmahniti svojo kulturno dejavnost in razviti duhovno ustvarjanje; postal je eden iz, med' prvakov moderne češke književnosti. Njegov prvi večji roman »Grad Rankov« je že utrdil njegov sloves. Njegovo največje delo,' trilogia »Železni krog«, nam predočuje pri-proste ljudi iz pisateljevega rojstnega kraja, delavce, kmete in malomeščane iz predvojne, medvojne1 in poprevratne dobe, v vseh njihovih mukah, radostih in strasteh. Med nadalj-nimi njegovimi deli omenjamo še socialno-kri-minalni roman »Denar«, roman iz legionarskega življenja »Modri vlak« in zgodovinski roman »Atentat«, v katerem opisuje vzroke, ki so privedli do sarajevskega atentata, njegove akterje in njega posledice. Zagrebška »Zabavna biblioteka« je izvršila hvalevredno delo, da nam je dala v prevodu enega njegovih najnovejših romanov »Hočemo, da živimo«, (Živeti hočemo — Chcemo žit). To je roman brezposelnosti, ki ga lahko primerjamo romanu Leonharda Franka »Od treh milijonov trije«. Glavni osebi romana sta Magdalena in Jožef, delavec in delavka, okrog katerih se odvija dogajanje v najkritič-nejši dobi povojne gospodarske krize. Doživljamo njun prvi ljubezenski izanos, začetek njunega skupnega življenja, polnega na.ilepših upov, njuno skorajšnje razočaranje, padanje in dviganje, socialne konflikte v družbi, brez-dušnost meščanskega in bedo proletarskega okolja, dokler se oba ne znajdeta na veliki cesti vseh izobčenih, ki šo po njej hodili in še hodijo tisoči brezposelnih, ki se pred njmj vsa vrata zapirajo, ki prenočujejo pod ko*i žolci in pod stogi na polju in ki blagruje)® dan, ko se jim je posrečilo najti kje par črvi** vih jabolk. To je pot resignacije, pot obupa.: pot v praznino... Konec?... Ne! Na cesti nekdo v deliriju obupa razvije zastavo, za njo se uvrsti prvi, drugi, tretji, oglasi se pesem, ki zdrami onemogle, da vstajajo iz grmovja-iz jarkov, iz stogov, iz vseh stranskih stez se zlivajo na velike ceste curki temnih P®" stav, ki naraščajo v mogočno reko, od nit# korakov bobni zemlja, njih pesem se razi ega vedno bolj veličastno in zahtevajoče: Živeti hočemo, Živeti hočemo! Žal, da je ravno to zadnje poglavje moral® biti v našem prevodu okrnjeno, a kdor Je slišal Novega samega, ko ga je či-tal pri n®s’ mu je gotovo ostalo v spominu. V čeških listih čitamo objave dveh nov® romanov Karla Novega, o italijanskih legij®" narjih »Zmagoslavni glas« in slovaški social" ni roman »Tretja veja«, znak, kako zelo delaven in plodovit je ta naš pisatelj, ki mu že" limo še mnogo uspehov. Želimo pa tudi, ®3 b: se čimprej našla tudi kaka slovenska zaloZ" ha. ki bi nam omogočila čitati kako njegov® delo v našem jeziku. — A. T. POBREŽJE PRI MARIBORU I. Delavsko kolesarsko društvo, podružnica Pobrežje, priredi v nedeljo, dne 18. sept. F/ vinsko trgatev v gostilni Klemenšak, Pobrežja Začetek ob 5. uri popoldne. Vabljeni vsi. SV. LOVRENC NA POHORJU Dramatični odsek našega Del. kul. društ'3 »Vzajemnost« vprizori v nedeljo, dne 18. seP" tembra t. 1., s pričetkom točno ob 15. uri P®" poldne v dvorani pri Jelenu nad vse zanimiv® in znano veseloigro »Micki treba moža«. 'se prijatelje in simpatizerje kulturnega udejstv®" vanja našega delavstva vljudno vabimo, ®3 nas obiščejo in s tem podpro naše delo. odmori, kakor tudi po igri, igra tovarniški ta®' buraški zbor. Po igri prosta zabava. — OdboF KOČEVJE Rudarji se ne mešamo v take stvari. D®6 2. t. m., na predvečer neke klerikalne prireditve je nekdo pomazal po mestu napise n.3 nemških lokalih. Nas rudarje prav malo z 3®" ma, kako obračunavajo nacionalisti razi", barv in jezikov med seboj. Zato bi se v zadevi niti ne oglasili, ako se nas ne "J spravljalo v zvezo s to zadevo. Eden izine3 »pleskarjev« je bil zasačen, pa je rekel, da l6 rudar. Takoj so planili po »Vzajemnosti«: eni strani klerikalci, na drugi strani Nem®1' češ, tam se vzgajajo taki ljudje. Tem gosp® dom povemo, da rudarjem ni za take špas® Mi smo veseli, ako moremo ponoči počiva1.’’ ne pa, da bi lezli okrog in reševali nacional"? vprašanje- — s .črno barvo. Gospodje nacBjj' vi ste bili vsa leta na vladi, preskrbeli bi hi® da bi bil naš človek gospodar na svoji z®® Iji, ne pa hlapec. V 20 letih bi se bilo to 1®"' ko izvršilo in bi vam zdaj ne bilo treba v temni noči strašiti okoli in mazati po zidov'"' V socialnem oziru ste pustili delavce v ®e' mar, v gospodarskem oziru istotako. Bili s®.® navezani sami na sebe. Ustvarili smo si sv®-1 organizacije. V naši kulturni organizaciji ,"y poznamo ne šovinizma, ne ras, pač pa vzgal3^ mo delavstvo, da bo znalo braniti svoje P"3' vice in tako koristiti narodu, ki mu pripa1 Kar se tiče nas delavcev že 20 let vemo. ® smo Jugoslovani, med tem, ko so naši »V.Z°C niki« šele sedaj dramijo. Naše delo, ki 1 resnično narodno delo bomo vršili javno. n® U|v v ijr i«] ■lisa s sreče Vas vabi! Kmalu se prične 37. kolo drž. razredne loterije, ko bo zopet izžrebanih velikih in majhnih dobitkov v skupni vrednosti - Din 64,991.000 - Poskusite svojo srečo in obrnite se čim-preje do naše hiše sreče in glavne kolekture državne razredne loterije BEZJAK, HARIBOR - «OSPOSfeO Z5. tel. ZO-97 Cela sreika stane . . . Din 200a— 1 polovica Din 100“— 1 Cetrtlnka...............Din 50a— pod plaščem črne noči, s predavanji, shodi, literaturo, •*’< • ~ “ ' • • 1 •> i 1 • Mazanje in narodnost na > ziku pa prepuščamo vam, ki imate za to P tetit. — Rudarji. , j. Rudarsko zborovanje se je vršilo dne 111. in ie bilo kljub dolgotrajnemu bo-bnanju neko drugo prireditev, zelo dobro obiska®.. To je najlepši znak, da rudarji sledjjo , organizaciji in nočejo biti nikomur več za s fažo. S. Pliberšku se zahvaljujemo za n-,ev vo stvarno predavanje o položaju rudarjev. Rudarji. . Delavski pravni svetovalec prodal, ki pa sedaj ni vec pri lahko tožim na vrnitevi kolesa? tvrdki. Kmečka zaščita (Selo) Vprašanje: Imam malo posestvo in gostilno. Moj mož se je že pred leti zadolžil pri , ... . neki posojilnici in sem ta dolg -po njegovi; pri kateri ste Vi kolo shranili m ‘ smrti prevzela jaz. Z novo uredbo o likvida- >,zr0,c'V ^9 tvrdki, ki ga ie z,: . tvrdk® ci.ii kmečkih dolgov mi je bila zaščita prizna- | ce .^ojo ni bilo plačano in tudi ce ■«.. net na in sem tudi že plačala dva obroka po pridržala lastnino uo popolneg 1 ‘ (j0br®' ste bili Vi, ki za vse to niste veden seb»’ IS uredbi. Sedaj pa -naenkrat posojilnica pravi, da mi zaščite več ne bo priznala, češ da imam gostilno in zahteva od mene plačilo celega dolga. Ali moram res plačati vse? Odgovor: Ce Vam je bila zaščita priznana kot pravite, je dolg prešel na Privilegirano agrarno banko in nima posojilnica od Vas ničesar več terjati, ker ste v smislu uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov le do-lžnica te banke in morate njej odnosno davčni upravi za njo plačevati ustrezne letne obroke. Zaščita Vam pripada tudi če imate gostilno, ako ie davčna osnova za zemljarino pri Vas višja kot davčna osnova za obrtni davek. Sicer pa vprašajte pri podružnici Privilegirane agrarne banke v Ljubljani kako je z Vašo zaščito. Motorno kolo (Št. Hi) Vprašanje: Že pred leti seni z nekim vajendem zamenjal motorno kolo za bicikl. Medtem, ko sem bil pri vojakih pa mi je tvrdka bicikl odvzela, češ da ga vajenec ni v celoti izplačal in da si je pridržala lastnino, dokler ne bo kolo v celoti plačano. Zahte- ■dke, da mi kolo vrne pa o,.— • . ■ tega noče storiti in se izgovarja, da je kolo i skladnice pravico do pokoj odvzel le njen potnik, ki ga je svojčas vajencu | žena. ____________________________ — verni posestnik kolesa. Ce pa ga je d® C,2il> ki je za Vas kolo hranil kljub temu 1 ga ne morete zahtevati nazaj niti od t .j^ niti od njenega potnika. Zahtevate pa povračilo škode od hranitelja in seve. od vajenca. ^ » Pokojnina nezakonske žene rudarja a3 ^ Vprašanje: Z nekim samskim "“d®Jni' sem živela dolga leta v skupnem g - )|ajjrm stvu na malem posestvu, ki je _! jeti skupna last. Dotični rudar se je pred P^^d-smrtno ponesrečil vendar ne pri /apos^£I,' niku, ker v zadnjih letih m bil vec zaP pač pa je do zadnjega plačeval pnznav pf|, bratovski skladnim, tako da si je ohra ^ čakovalne pravice za pokojnino. Ah u» p0" htevam jaz sedaj od bratovske skladi kojnino? _ . . . ... mog. Odgovor: Pokojnine Vi ne bodete e, zato, ker ste se kot lastnica dobiti že zato, Ker ste se koi , vo^ stva najbrže predvsem vzdrževal bratovsk val sem sedaj od tvrdke, da mi kolo vrne pa 1 stva. v ostalem pa ima po^ |e zako®s' Za komorcil izdala in ureiule Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.