Dediščina lanskega Marija Hojnik Poslovanje v prvih treh mesecih Finančni rezultati slovenskega gospodarstva za lansko leto so neusmiljeno pokazali vse njegove kronične bolezni. Slovensko gospodarstvo je lani v bistvu poslovalo kot izgubar, saj je ustvarilo dvakrat več izgube od ustvarjene akumulacije. Pridružilo se je vsem tistim, ki so bili že pred njim brez neto akumulacije. Visoke izgube, nakopičene zaloge, narasle neporavnane obveznosti in terjatve, plaz nelikvidnosti, so dediščina lanskega leta. Po sprejetju ukrepov zvezne vlade v lanskem decembru, pa so se pogoji gospodarjenja v letošnjem letu še poslabšali. Restriktivna denarna in obrestna politika, tečaj konvertibilnega dinarja, odliv in padec kupne moči, vse to so okoliščine, zaradi katerih realno ni pričakovati izboljšanja gospodarskega položaja. Nasprotno, v naslednjih mesecih se bo likvidnostna situacija še zaostrila, cena denarja, ki je vse bolj redka dobrina, pa bo rasla. Bolj kot so zanimivi podatki o posameznih kazalcih v poslovnem sistemu, so zanimivi podatki o njihovi primerjavi s slovenskim gospodarstvom. Poslovni izid Poslovnega sistema Mercator v prvih treh mesecih letošnjega leta je zadovoljiv. Z 62.366.000 din ustvarjene akumulacije in 97.174.000 din obračunane amortizacije ter 8.205.000 din ustvarjene izgube je Poslovni sistem Mercator, glede na rezultate poslovanja slovenskega gospodarstva, v katerem so izgube trikrat večje od ustvarjene akumulacije, v bistveno boljšem položaju. Članice Poslovnega sistema Mercator trdijo, da je k temu veliko pripomogel način združevanja sredstev članic v finančni službi in njihova uporaba za tekoče likvidnostne kredite. Prav ta sredstva in pa sredstva, zbrana preko Kluba Mercator, so omogočala podjetjem v sestavu Poslovnega sistema Mercator ohranjati likvidnost svojih računov. Delež Mercatorja v ustvarjenem celotnem prihodku gospodarstva Slovenije znaša 4,5 %, v izgubi 0,2 %, v akumulaciji 5,4 %. Dosežen dohodek na delavca v Mercatorju je v treh mesecih znašal 34.000 din, kar je za 21,4 % več od iste kategorije v slovenskem gospodarstvu. Izločanje iz dohodka za akumulacijo pa je v Mercatorju (3.000 din na delavca) za 50 % višje od akumulacije na delavca v slovenskem gospodarstvu, izguba na delavca v Mercatorju znaša 456 din in je občutno manjša od izgube na delavca v republiki Sloveniji - 5.000 din. Povprečni čisti mese- čni osebni dohodki na delavca že zgodovinsko zaostajajo za povprečjem republike. V Mercatorju je znašal v tem obdobju povprečni osebni dohodek 4.144 din, v gospodarstvu Slovenije pa 4.418 din. Posplošena primerjava z gospodarstvom Slovenije je zaradi različnih pogojev poslovanja in zaradi različne sestave kapitala v posameznih dejavnostih manj primerna. Pravilnejša je primerjava istih kazalcev med istimi dejavnostmi v Mercatorju in gospodarskimi dejavnostmi v republiki. Višji dohodek na delavca v Mercatorju, kot je bil ustvarjen v enaki dejavnosti slovenskega gospodarstva, so v prvih treh mesecih ustvarile industrija, zunanja trgovina in storitve, medtem ko so kmetijstvo, trgovina na debelo in trgovina na drobno ter gostinstvo s turizmom, ustvarili manj. Več akumulacije na delavca so v Mercatorju ustvarile storitve, zunanja trgovina, trgovina na debelo in industrija kot iste dejavnosti v republiki. Republiško povprečje sta dosegla kmetijstvo in trgovina na drobno, manj pa le dejavnost gostinstva in turizma. Večjo izgubo kot gospodarstvo Slovenije, preračunano na delavca, je v Mercatorju dosegla le dejavnost kmetijstva, trgovina na drobno in gostinstvo pa manj. V prvih treh mesecih letos so v Mercatorju prejeli delavci v vseh dejavnostih, razen v dejavnosti industrije, manj čistega osebnega dohodka kot v istih dejavnostih v Sloveniji. Povprečni čisti osebni dohodek v kmetijstvu je v Mercatorju znašal 4.047 din, v trgovini na drobno 3.760 din, v trgovini na debelo 4.219 din, zunanji trgovini 6.073 din, gostinstvu in turizmu 3.431 din in storitvah 5.859 din. V industriji je povprečni čisti osebni dohodek znašal 4.326 din. V prvih treh mesecih letos je vsem podjetjem v sestavu Poslovnega sistema ostalo le še 305.327.000 din ali 49,1 % razporejenega dohodka. Delež dohodka za lastne potrebe se je v razporejenem dohodku zmanjšal od 54,6 % v letu 1989, na 49,1 % v prvih treh mesecih letošnjega leta. V delu razporejenega dohodka za lastne potrebe pa se je glede na leto 1989 zmanjšal tudi del za akumulacijo od 13 % na 10 % ter del za čiste osebne dohodke iz dobička od 2,6 % na 0,6 %. V razporejenem dohodku je del za potrebe družbene skupnosti presegel polovico vsega razporejenega dohodka in tako znaša 316.053.000 din ali 50,9 %. Ob zaključnem računu za leto 1989 smo ugotavljali, da je ta del znašal še 45,4 % razporejenega dohodka. V prvih treh mesecih letošnjega leta je 8 podjetij poslovalo z izgubo. V 8.205.000 din izgube odpade največji delež - 47,2 % Časopis poslovnega sistema Mercator ____S1-: tj/fe Leto XXVII Ljubljana, junij 1990 na Mercator-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, sledijo pa mu M-Rudar, M-Hotel Sremič, M-Modna hiša Maribor, M-KŽK TOK Kooperacija, M-Jelka Ribnica, M-KZ Stična in M-Savica. Največ sredstev za reprodukcijo je ustvarila trgovina, sledi ji industrija, nato pa kmetijstvo, storitve in gostinstvo. Fantje, ml smo kapitalni vložek v sistem - ali močni na 13. Mercatorladl. Spoštovani bralci - naročniki Težko mi gre z jezika, čeravno sem take sorte, da vse povem naravnost. Naš časopis se mora podražiti za 0,50 din. Od treh dinarjev in pol na štiri dinarje. V planu za letošnje leto smo zapisali, da bo cena časopisa za naročnike polovica njegove ekonomske cene, to pa zato, ker naročniki oziroma članice Poslovnega sistema plačujejo tudi pavšalni prispevek za delovanje krovnega podjetja Mercator. Na podražitev je vplivala predvsem za približno 4000 izvodov znižana naklada, stroški tiska oziroma papirja in PTT storitve. Honorarji, ki jih prejemajo naši delavci - dopisniki, so bolj simbolične nagrade, kot pa priznanje za njihovo avtorsko razmišljanje In pisanje. Tudi osebni dohodki uredništva - vanj štejemo trije delavci - novinar, tajnica redakcije in urednica, se od januarja niso prav nič spremenili. Seveda pa je treba dodati, da je novinar edini delavec, ki dela samo za časopis. Zahteva, da časopis z naročnino pokriva svoje materialne stroške in del osebnih dohodkov mora biti izpolnjena. Zavedam pa se, da je podražitev v času, ko se cela vrsta članic Poslovnega sistema ubada z nelikvidnostjo, iskanjem možnosti za lastno življenje in preživetje, gotovo poteza, ki ne bo nikogar razveselila. Bojim se celo, da bo podražitev privedla do nadaljnjega zmanjševanja števila naročnikov. Pa vendar upam, da pol dinarja ni vrednost, ki bi kakorkoli poslabšala ali pa kako drugače vplivala na odločitev, da bo tudi vaše podjetje med tistimi, ki jim bo podražitev prišla prav kot izgovor za odpoved časopisa. Ob podražitvi vam ne obljubljam ne boljše kakovosti, ne seznacij... V danih možnostih vam lahko zagotovim le korektno in z veliko ljubezni opravljanje svojega dela. Urednica Vesna Bleivveis Ne prezrite Poslovni sistem Mercator 2 Smo za več, če... 3 Zlato bo treba slej ko prej vnovčiti 4 Ekonomski bolnik PS Mercator v 1989 Splošna kolektivna pogodba ali kako je miška obljubljala, da bo rodila slona 5 13. Mercatoriada v sliki, besedi in dosežkih 6-11 Gostinske martre 11 POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d.d. LJUBLJANA, Titova 137 POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d.d., Ljubljana je sestavljeno podjetje, ki združuje 71 gospodarskih subjektov s področja trgovine, kmetijstva in industrije. Kapital združenih podjetij znaša 240 milijonov ecujev. V poslovnem sistemu je zaposleno 19.500 delavcev. Krovno podjetje Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana je osrednje podjetje za področje trženja, finančnega poslovanja, razvoja in informatike v poslovnem sistemu. Kapital krovnega podjetja znaša 76 milijonov ecujev, njegov kapitalski vložek v združena podjetja pa 67 milijonov ecujev. TRGOVINA : 31 podjetij Trgovina na drobno - 30 % delež v oskbri slovenskega trga - 1205 prodajaln 304 samopostrežnih, diskontov, marketov 29 blagovnic 452 klasičnih trgovin 420 specializiranih trgovin - 510.000 kv.metrov prodajnih površin - 33 % delež v prihodku poslovnega sistema 1989 - 8000 zaposlenih Trgovina na debelo - 340.000 kv. metrov skladiščnih površin - lastni vozni park s 300 vozili - 20 % delež v prihodku poslovnega sitema 1989 - 2000 zaposlenih Mednarodna trgovina : 1 podjetje - podjetja in predstavništva v tujini: ZR Nemčija, Italija, Madarska, Irak, Avstrija, Sovjetska zveza - 124 milijonov dolarjev izvoza 1989 - 77 milijonov dolarjev uvoza 1989 - 13 % delež v prihodku poslovnega sistema 1989 - 750 zaposlenih KMETIJSTVO ! 5 podjetij in 14 kmetijskih zadrug -20 % vseh kmetijskih zemljišč v Sloveniji - 35 % proizvodnje mleka, krompirja in vrtnin v Sloveniji - 25 % proizvodnje govedi v Sloveniji - 20 % proizvodnje prašičev v Sloveniji - 30 % proizvodnje jabolk v Sloveniji - 12 % delež v prihodku poslovnega sistema 1989 - 2900 zaposlenih INDUSTRIJA l 11 podjetij - 45 %-delež v predelavi mleka v Slovenijo - 30.000 ton mesa in mesnih izdelkov - 25.000 ton olja - 12.000 ton pasteriziranih vrtnin - 19 % delež v prihodku poslovnega sistema 1989 - 4500 zaposlenih GOSTINSTVO IN OSTALE STORITVENE DEJAVNOSTI: 8 pod^i - 3 % delež v prihodku poslovnega sistema - 500 zaposlenih ČLANICE POSLOVNEGA SISTEMA MERCATOR, d.d. TRGOVSKA PODJETJA " notranja trgovina 1. Mercator-Blagovni center, d.d., Ljubljana 2. Mercator-Degro, d.o.o., Portorož 3. Mercator-Dolomiti, d.d., Ljubljana 4. Mercator-Golovec, d.d., Ljubljana 5. Mercator-Gradišče, d.d., Trebnje 6. Mercator-Grmada, d.d., Ljubljana 7. Mercator-lzbira, d.o.o., Kranj 8. Mercator-lzbira Panonija, d.o.o., Ptuj 9. Mercator-Jelka, d.d., Ribnica 10. Mercator-Modna hiša, d.o.o., Maribor 11. Mercator-Nanos, d.d., Postojna 12. Mercator-Nanos-Grosist, d.d., Postojna 13. Mercator-Nanos-lzbira, d.d., Postojna 14. Mercator-Nanos-Opskrba, d.d., Čabar 15. Meractor-Nanos-Sadje Koper, d.d., Dekani 16. Mercator-Nanos-Trgovina, d.d., Rakek 17. Mercator-Potrošnik, d.o.o., Lenart 18. Mercator-Preskrba, d.o.o., Krško 19. Mercator-Preskrba, d.d., Tržič 20. Mercator-Rožnik, d.d., Ljubljana Teniški turnir v Portorožu Tomo Vovčko Športno prijateljevanje Kot že šest let doslej, so se Mercatorjevi tenisači zbrali na tradicionalnem turnirju v Portorožu. Turnir ni samo športno in tekmovalno srečanje , je tudi družabno srečanje Mercatorjevih delavcev z vseh vetrov. Zasluge za portoroški turnir nedvomno pripadajo Hermanu Kiisslu iz Mercator-Degroja. No, pa tudi športni del srečanja je zanimiv. Tekmovalo se je v štirih disciplinah, in sicer: - moški posamezno, dve skupini glede na starost - do in nad 45 let, -ženske posamezno ter igre v parih. Srečanja so bila izenačena, zmagovalci pa so bili: Željko Če-kovin iz Mercator-Trgoavta, ki je po izredno izenačeni igri premagal z rezultatom 7 : 6 in 7 : 6 Sta-nišo Bojišiča, prav tako iz Mercator-Trgoavta. Lokalni derbi bi se temu lahko reklo. Da bi se lahko srečala v finalu, sta morala premagati v pofinalu Tomaža Kamenčka iz Mercator-Blagovnega centra in Antona Beštra iz Mer-cator-Preskrbe Tržič. V konkurenci moških nad 45 let je zasluženo slavil Herman Kiissel, ki ni samo uspešen organizator, temveč tudi soliden teni-sač. V igri za prvo mesto je premagal Janeza Deva iz Mercator-Mednarodne trgovine. Tretje in četrto mesto sta zasedla prav tako predstavnika Mercator-Med-narodne trgovine, Jože Škulj in Vlado Vizjak. V ženski konkurenci je bila najboljša Marija Grosman, ki je v finalu premagala Sonjo Vidic iz Poslovnega sistema Mercator, polfinalistki pa sta bili Tatjana Lukša iz Poslovnega sistema Mercator in Mirjam Jankovič iz Mercdator-Mednarodne trgovine. Posebej zanimivo je bilo v konkurenci dvojic, kjer sta v finalu Bojan Forjan in Željko Čekovin premagala Stanišo Bujišiča in Marka Žagarja. Da je prireditev še bolj uspela, je poskrbelo lepo vreme in nekatera podjetja, ki so podprla turnir s svojimi izdelki. Čas spremembe tudi za naš časopis Vesna Bleivveis Biti všečen na zunaj in znotraj Kar dolgo smo oklevali, preden je padla odločitev, da se bomo spremenili na pogled in po vsebini. Upamo, da vam bomo všeč. Če ne, nas boste že opozorili. Nazaj na staro pa ne bi šli radi. 21. Mercator-Rudar, d. o. o., Idrija 22. Mercator-Sadje zelenjava, d.o.o., Ljubljana 23. Mercator-Savica, d.d., Ljubljana 24. Mercator-Sloga, d.o.o., Gornja Radgona 25. Mercator-Standard, d.o.o.,Novo mesto 26. Mercator-STP, d.o.o., Hrastnik 27. Mercator-STP, d.o.o..Metlika 28. Mercator-Trgoavto, d.o.o., Koper 29. Mercator-Trgopromet, d.d., Kočevje 30. Mercator-Univerzal, d.o.o., Lendava 31. Mercator-Zarja, d.o.o., Ormož zunanja trgovina 1. Mercator-Mednarodna trgovina, d.d., Ljubljana INDUSTRIJSKA PODJETJA 1. Mercator-Emba, d.o.o., Ljubljana 2. Mercator-Eta, d.o.o., Kamnik 3. Mercator-Konditor, d.o.o., Ljubljana 4. Mercator-Kopitarna, d.o.o., Sevnica 5. Mercator-Ljubljanske melkarne, d.o.o., Ljubljana 6. Mercator-Mesna industrija, d.o.o., Ljubljana 7. Mercator-Meso-izdelki, d.o.o., Škofja Loka 8. Mercator-Mlekarna, d.o.o., Kranj 9. Mercator-Ograd, d.o.o., Ormož 10. Mercatot-Pekarna, d.o.o., Grosuplje 11. Mercator-Oljarica, d.o.o., Kranj KMETIJSKA PODJETJA IN ZADRUGE 1. Mercator-Agrokombinat, d.o.o., Krško 2. Mercator-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, d.o.o., Kočevje 3. Mercator-Sevnica, d.o.o, Sevnica 4. Mercator-Kmetijstvo, d.o.o., Kranj 5. Mercator-KŽK Gorenjske, TOK Radovljica, p.o., Lesce 6. Mercator-KGZ Sora, p.o., Žiri 7. Mercator-KZ Cerknica, p.o., Cerknica 8. Mercator-KZ Črnomelj, p.o., Črnomelj 9. Mercator-KZ Dobrepolje, p.o., Dobrepolje 10. Mercator-KZ Krka, n.sub.o., Novo mesto 11. Mercator-KZ Litija, p.o., Litija 12. Mercator-KZ Logatec, p.o., Logatec 13. Mercator-KZ Metlika, n.sol.o., Metlika 14. Mercator-KZ Ribnica, p.o., Ribnica 15. Mercator-Kmečka zadruga Sevnica, p.o., Sevnica 16. Mercator-KZ Stična, p.o., Stična 17. Mercator-KZ Trebnje, p.o., Trebnje 18. Mercator-KZ Velike Lašče, p.o., Velike Lašče 19. Mercator-Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, n.sub.o., Mozirje GOSTINSKO-HOTELSKA PODJETJA 1. Mercator-Ajdovščina, d.o.o., Ljubljana 2. Mercator-Hotel Ilirija, d.o.o., Ljubljana 3. Mercator-Hotel Mantova, d.o.o., Vrhnika 4. Mercator-Hotel Sremič, d.o.o., Krško 5. Mercator-Jelka, d.o.o., Hrastnik Pred dobrima dvema mesecema opravljena anketa med bralci našega časopisa je pokazala, da si velika večina želi njegove oblikovne in vsebinske spremembe. Skupaj smo staknili glave -svet za obveščanje, uredniški odbor in strokovnjaki za grafično oblikovanje. Nastal je idejni in nato kar osnutek zasnove nove podobe. Naslovnica časopisa se bo spremenila. Taki kakršni smo sedaj, smo že 27. leto. In to je dovolj dolgo, da smo postali na pogled stereotipni in da nas ni prav nič spravilo iz tira.To je sicer dobro, vendar pa postane suknja, če jo predolgo nosiš, čeprav še kaže znake svoje kakovosti, oguljena in dolgočasna. Avtorica idejne zasnove "glave” časopisa je uporabila drevo -simbol, ki je upodobljen v statui, ki pomeni nagrado Poslovnega sistema Mercator. Izhajala je iz koncepta, ki ga je likovno upodobil akademski kipar Tone Demšar. Mogočno drevo s koreninami in plodovi. Saj smo še to, mar ne? Kolektivna znamka "rdeči M” je ustrezno "vkompo-nirana” v celoto. Ta zasnova "glave” je kot nalašč za še en izziv. Za spremembo: od časopisne k revijski obliki. Izziv je preveč hud, da ne bi poskusili. To bi bila resnično popolna sprememba, ki pa ne bo dala prav dosti, če bomo tudi "na noter” ostali taki, kot smo. Vodilo bo postalo: kratki, informativni, strokovno poslovni, pa vendar poljudno napisani članki. Če se bo izščo tudi po ekonomski plati, bomo poskusili tudi z barvno naslovnico. Stroški tiska - časopisa ali revije - so enaki, kajti uporabili bomo nekaj novosti, ki se v grafični dejavnosti uporabljajo. S pomočjo računalnika, racionalizacij pri tehničnem urejanju, možnosti cenejšega tiska in še nekaterih drugih "malenkosti”, ki vplivajo na ceno, dražji zanesljivo ne bomo. Bomo pa zanesljivo na pogled privlačnejši, če pa bomo tudi "bralni”, pa bo odvisno tudi od vašega sodelovanja, spoštovani bralci. STORITVENA PODJETJA 1. Mercator-Cibes, d.o.o., Ljubljana 2. Mercator-lnvesta inženiring, d.o.o., Ljubljana 3. Mercator-Spectrum, d.o.o., Ljubljana Jeseni naj bi prvič izšli v drugačni podobi. Imate morda svojo idejo, ki bi dopolnila naše razmišljanje? Povejte nam jo - veseli je bomo. Pišite ali pokličite uredništvo Mercatorja. Je in ni, pa ni in je Vesna Bleivveis Smo za več, če... Mercator-lzbira Panonija je že dvajset let v "našem ferjanu”. V njem in z njim je doživela svoj razcvet, v njem in z njim se spopada s svojo in njegovo preobrazbo, s trgom, financami, razvojem. Zaradi staža, zaradi njene heterogene dejavnosti (trgovina na debelo, na drobno, proizvodnja in kooperacijsko sodelovanje), zaradi začetnega oklevanja pri oblikovanju načina povezovanja v poslovni sistem, smo jo izbrali za pogovor o temi - kvalitativne spremembe preobrazbe (iz sozda) v poslovni sistem na lastni koži. Svoboda in finance - sozdov pedigre Ko govoriš o novem, ne moreš mimo starega. Poslovni sistem naj bi bil nova kvaliteta, postavljena na temeljih tistega, kar smo v pokojnem sozdu dobrega jn plodnega zasejali (in tudi poželi) z dodatki časa in razmer, ki naj pomenijo sedanjost in prihodnost podjetja in poslovnega sistema.O tem smo se pogovarjali z direktorjem Mercator-lzbire Panonije Francem Tomaničem, finančnim direktorjem Francem Lašičem, komercialnim direktorjem Brankom Kampušem in vodjo planske službe Marjano 01-strak. Vsako podjetje ima svojo zlato dobo, tudi M-IP in sozd sta jo imela. Moji sogovorniki so se opredelili za čas, ko je Mercator-lzbira Panonija intenzivno in uspešno uresničevala svoje naložbe in druge programe in se s tem utrdila kot nosilka razvoja trgovine v ptujski občini in še malo čez njene meje. Poudarili pa so, da to zlato dobo vsak na svojem Področju vidijo drugače: financar ^ ustanovitvijo in delovanjem Mercator-lnterne banke, komercialist v politiki uveljavljanja internih blagovnih tokov, povezovanju velikega dela štajerskih in prekmurskih trgovcev v sozd, direktor pa v ugotovitvi, da je vsaka doba za trgovino lahko zlata doba, če je v ekonomski politiki priznana kot enkopraven partner. "Pravzaprav”, je na kratko menil ” realno nam je bilo najboljše, ko je družba priznala trgovino za potrebno, naša združba pa je bila še čista trgovska združba”. Vsi so bili enotnega mnenja, da sta "koncept velike svobode” v nekdanjem sozdu in pa trdna finančna institucija dediščina, ki je v veliki meri zagotovila nadaljevanje sozdovega pedigreja v poslovnem sistemu. Rešetasto zakonodajo naj nadomestijo lastne rešitve 2 uporabljenimi zakonskimi možnostmi za organizacijsko preobrazbo v poslovni sistem z značilnostmi holdinške ali delniške družbe in opravljenimi "kapitalskimi” povezavami znotraj te združbe, še ni nič rečenega o vsebini, jedru in strategiji te združbe. "Do jedra se bomo dokopali, ko bomo rešili vprašanje družbene lastnine, saj je zakon o podjetjih, kot nujen okvir za preobrazbo, le preveč rešetast, naša miselnost pa preveč vrtičkarska, da bi se opredelili za čvrste in resnične kapitalske odnose. Ti realno ob družbeni lastnini tudi ne morejo biti pravi. Šele, ko bomo rešili to vprašanje, se bo vsebina medsebojne delničarske povezave prav pokazala in se odrazila v ciljih, ki jih od povezave v poslovni sistem pričakujemo (v resnici teh nismo dosegli tudi prej, zaradi omenjene svobode): - maksimiranje medsebojnih finančnih in blagovnih tokov; - višjo stopnjo konkurenčnosti in bistveno drugačno organiziranost trgovine (na debelo in drobno) in proizvodnje; - kapitalskih povezav s proizvodnjo v in izven poslovnega sistema; - novih in svežih poslovnih potez na področju prodaje. To so pričakovanja, zaradi katerih smo se za poslovni sistem odločili in zaradi katerih smo pripravljeni tudi na zvestobo,” je dejal Tomanič. Kampuš in Olstra-kova pa sta dodala:"Znotraj sistema in tudi splošno vlada na trgu anarhija - vse je pomešano in vsak trguje po svoje. Proizvodnja in maloprodaja prodajata in kupujeta mimo grosistov, slednja se v vse večji meri peča tudi z veleprodajo. Vse skupaj pomeni briskiranje načrtovanih in dog-vorjenih internih blagovnih in s tem tudi finančnih tokov. Odstopanja se opravičujejo z nižjo in konkurenčnejšo ceno. Od blizu imamo možnost spoznati avstrijsko in italijansko trgovanje - obnašati pa se ne znamo ne proizvajalci, ne trgovci. Znašli smo se na trgu svobodnih ponudnikov, brez enakovrednih elementov za kalkulacije. Poslovni sistem je konglomerat različnih dejavnosti in morali bi se lotiti vprašanja, kako in s kakšnim "notranjim in zunanjim imidem” naprej. In veleprodaja in maloprodaja se bosta morala združiti v eni resnici: konkurenčnosti. To najprej tam, kjer sta ti dejavnosti že pod isto organizacijsko ali podjetniško streho, potem pa še v regijah. Začeti bo treba z oblikovanjem skupne strategije na področju racionalnega delovnega časa (maksimalni in odpiralni čas), sodobnejših oblik prodaje, stikov s potrošniki, skratka razviti "public relations” in uveljavljanje kolektivne znamke na način, ki ga po- znajo sistemi kot so SPAR, Ml-GROS in podobni. Jasno pa je da so osnova te strategije strogo spoštovanje poslovne discipline, kakovost, selekcija.” Temu, da se več ne ve, kdo je pravzaprav grosist, kdo detajlist, je doprinesla tudi prej opevana svoboda v razvoju. Vsak je v sistemu praktično lahko uresničil vsak kolikortoliko realen program oziroma trgovske zmogljivosti in se postopoma (tudi spretno zakamuflirano) usmeril v veleprodajo in to stanje je danes aktiviranor posledice pa..Jedro Mercatorjevega trgovanja je prehrambeno blago in nekaj galanterije. Tu bi morali uveljaviti svoj "imid” tako vis-a-vis notranjih kot zunajih proizvajalcev, čeprav bi ga glede na skupne količine tehničnih in drugih izdelkov, prodanih v Mercatorju, lahko uveljavili tudi na tem področju. Na področju prehrambenega blaga so bonitete velikega sistema dodobra izkoriščene. Tako razmišljajo v Mercator-lzbiri Panoniji. O dejavnosti krovnega podjetja Razmišljajo pa tudi - tako kot razmišljajo in uresničujejo zase -o nekaterih racionalizacijah, potrebnih v krovnem podjetju. Menijo namreč, da je treba "proračunsko financiranje” ukiniti, zagotoviti pa krovnemu podjetju kapital za normalno poslovanje, če treba tudi z nedelitvijo dobička, seveda pod pogojem, da se "skupne funkcije”, ki jih krovno podjetje še opravlja, izčistijo do te mere, da bodo ostale in se učinkovito opravljale le tiste, ki jih članice poslovnega sistema potrebujejo in občutijo njihovo uspešno ali neuspešno opravljanje na svoji koži. Mipovci trdijo, da sta najbolj oprijemljivi trženje in finance, za področje informatike pa menijo, da je razvoj računalniško podprtega informacijskega sistema zaspal oziroma, da informacije, potrebne za njihovo delo, prihajajo prepozno, premalo pogosto, čeprav so predvsem poslovna poročila zelo kakovostna. Manjka jim tudi "signalnih” informacij, ki so v današnjih razmerah hudo potrebne. O razvoju, kot skupni funkciji, besed niso izgubljali. Opozorili pa so na na pomembno skupno zadevo, tako značilno za velike trgovske sisteme čez naše meje - propagiranje kolektivne znamke "M”. "Tu",so dejali, "smo goli in bosi. Ni dovolj, če so izdelki Mercatorjevih proizvajalcev označeni z njo, tudi na trgovskih policah bi morale biti vidne "polnitve” za Mercator”. Poravnani in neporavnani dolgovi "Finance so steber sistema", je menil Lašič."Likvidnost je pereč problem tudi pri nas, vendar nismo prekoračili meje in ni strahu pred blokado žiro računa. V bistvu pa ta problem izhaja iz sestava firme in treba je samokritično dodati, tudi iz premajhne pozornosti ob napovedovanju Markovičevih ukrepov. Nabavna politika ob koncu in začetku leta je povzročila nenormalno razmerje med zalogami in realizacijo. S tem problemom se srečuje vsa trgovina. Z uresničevanjem nekaterih ukrepov, predvsem z zni -ževanjem cen in drugimi ugodnostmi za kupce, smo stanje zalog nekako normalizirali, s po- močjo finančne službe v sistemu zadeve rešujemo. Ostaja pa problem neizterjanega denarja, ki presega zadolženost. Glede na specifične štajerske, predvsem mariborske razmere, kjer je angažiranega precej denarja, pa ostaja strah pred stečaji dolžnikov. Problem izterjav rešujemo s cesijami, kompenzacijami, asi-gnacijami, skratka z vsemi možnimi načini za zapiranje terjatev. Likvidnostna situacija nujno narekuje selekcijo kupcev glede na njihov solventnost, vendar pa lahko za likvidnost lastne firme največ storita usklajena nabavna in prodajna politika. Prva s primerno količinsko, kakovostno in cenovno ustrezno nabavo blaga in načinom njegovega prevzema (veliko prodajamo že na način konsignacijske prodaje), druga z adekvatnimi prodajnimi potezami z namenom, da se ustvari čim več gotovinskega priliva. Tu ni nezanemarljiv tudi Klub Mercator, vendar menim, da bi morali z bolj propulzivno reklamo med potrošnike. Prav gotovo se pri problemu likvidnosti skupne finance najbolj poznajo, čeprav drage, toda tu so in zato so dragocene. Interni finančni tokovi so odvisni od blagovnih. Eskivi-ranje od obojega je neka kratkovidna politika, ki se bo slej ko prej pokazala, njena pojavnost pa je vse bolj pogosta. In to ni prav - če smo sistem z dogovorjeno poslovno politiko, je njeno spoštovanje obveznost v dobrem in malo slabšem. Nekdanji sozd se ni obnašal kot podjetje -to ni očitek - in dediščina tega je tu, z njo se je treba spopasti in jo čimprej nadomestiti s tršimi pravili, ki so v sitemih na zahodu, običaj, poslovna in moralna norma." Trda resnica: boj za konkurenčnost "Domače "pospravljanje predalov” na področju organizacije, kadrov, stroškov in še povsod drugod, ni namenjeno ničemur drugemu kot postati konkurenčen. S takim pospravljanjem se moramo sprijazniti vsi, tudi v krovnem podjetju. Dobiček se kuje iz konkurenčnosti in prav to je trda resnica in strategija, za katero si skupno premalo prizadevamo. Prav v vodenju politike v to smer in v smer čvrstih medsebojnih kapitalskih povezav, vidim vlogo krovnega podjetja. Nismo je sicer pripravljeni proračunsko financirati, zagotovo pa smo jo bomo podprli in spodbujali z odločitvami o delitvi dobička krovnega podjetja. Poslovna politika v prid konkure-čnosti poslovnega sistema, je naše upanje in zaupanje v kvalitativne spremembe. Vse poteze so na strani partnerjev : proizvodnje, trgovine in kmetijstva. Partnerjev z različnimi problemi, različnimi interesi, ki pa morajo usklajeno zagotoviti: Mercatorjevo konkurečnost, Mercatorjev image, Mercatorjev primat na trgu. Vse, kar bomo za to storili, bomo občutili na lastni koži,” je modroval Tomanič. Njegovi sodelavci k temu niso dodali ničesar - skupaj so ponovili le uvodno misel: 20 let v Mercatorju je bilo za nas koristnih, uspešnih. Objekti, računalniška oprema -do vsega smo hitreje prišli zaradi povezanosti v sistem. V preteklosti pričakovano, je bilo uresničeno. Za prihodnost zapisano v pogodbi o ustanovitvi Poslovnega sistema Mercator, pa sta volja in zaupanje. Se kakovost tudi prodaja? Vesna Bleivveis Zlato bo treba slej ko prej vnovčiti Mednarodni kmetijski sejem v Novem Sadu, ki je bil od 17. do 24. maja letos, je kranjskim oljarjem prinesel najvišja priznanja za njihove najbolj popularne izdelke : za vse tri vrste olja CEKIN SPECI-AL, CEKIN in KONZUM. Tri zlate medalje za kakovost, skupaj pa veliki šampijonski kristalni pokal. Ne prvič in ne zadnjič se je nevtralna komisija strokovnjakov odločila za jugoslovanski primat kranjskih oljarjev. Sodobna tehnologija, računalniško nadzorovan potek proizvodnega procesa, kakovostna surovina, vse to so dejstva, ki prispevajo k "standardizirani” oziroma trajni in deklarirani kakovosti kranjskih olj. Povsem drugo vprašanje pa je, kako to kakovost prodajamo oziroma z • njo seznanjamo potrošnike. Vrsto let kranjska Oljarica dobiva najvišja priznanja za kakovost - Zagreb, Novi Sad, Gornja Radgona...Povsod se blešči zlato. In kako trgujemo s to bleščavo? Pošteno povedano, slabo. ”M" smo si izbrali za kolektivno znamko poslovnega sistema, vse članice so jo dolžne uporabljati. Prav na primeru kranjske Oljarice pa kaže začeti uresničevati 2. odstavek 3. člena pogodbe o ustanovitvi Poslovnega sistema Mercator, ki določa, da bomo ”M" uporabljali tudi kot znak kakovosti po opravljenem postopku na Zveznem zavodu za patente. Pri Gospodarski zbornici Slovenije obstojajo neka merila v zvezi s podeljevanjem kakovostne znamke, vendar pa bi bilo pametneje, da bi v poslovnem sistemu na podlagi jugoslovanskih in mednarodnih refernc za naše izdelke, pljunili v roke, izpeljali postopek in izdelke naših članic tržili z znamko kakovosti, ne pa s kratkoročnimi "pospešenimi prodajami”. Te v kakovost prej zbujajo dvom, potrjujejo pa je zanesljivo tudi ne. Prav "pospešene prodaje” so bile ena od tem, ki se jim ob obisku v Mercator-Oljarici nismo mogli izogniti. Cene doma izdelanega olja so bile visoke, država je zavoljo življenjsko potrebnega živila in državljanskega miru posegla po intervencijskem uvozu, sprostitivi blagovnih rezerv, trg je preplavilo cenejše olje. Konkurenčni pritisk na domače izdelovalce je sicer rodil sadove v znižanju cen na tisto mejo, ko domači oljarji še zdržijo nad vodo. Začele so se vrstiti "akcijske, pospešene, ugodne” in še kakšne drugačne prodaje, ki naj bi znižale v oljarnah nakopičene zaloge dragega olja. Pričakovati bi bilo, da bo mašinerija poslovnega sistema, ki mu pripadamo, stekla čez noč. Da jo bosta pognala in trgovina in proizvodnja. Da se bo olje pojavilo v trgovinah po eni sami - ugodnejši ceni, da bo domače olje deležno še posebne pozornosti pri domačih trgovcih, da se bodo pojavili opozorilci, izložbe...Pa je trajalo cele tri tedne od sprejetega komercialnega dogovora do prve cenejše steklenice ali plastenke na trgovski polici. Povsem razumljivo je, da so se trgovci otepali obstoječo zalogo prodajati po nižji ceni in si nakopati negativno razliko v ceni, toda..., kdo pobira pozitivne? S pametnim dogovorom med proizvajalcem in trgovcem v okviru poslovnega sistema, bi se dalo rešiti tudi to vprašanje. Škoda le, da so nekateri naši trgovci bolj pripravljeni na dogovarjanje s konkurenčnim proizvajalci kot pa z domačimi. Smo mar pozabili, da smo delničarji, da smo zdaj bolj kot kdajkoli prej odvisni od medsebojnega poslovanja? Če zraste vrednost moje delnice, zraste vrednost delnice poslovnega sistema, torej tudi tvoje, saj je tako nekako zapisano v pogodbi o ustanovitvi poslovnega sistema. "Pospešena prodaja” kot smo temu kratkoročnemu ukrepu rekli, ni dala posebnih rezultatov. Fizično se je prodaja povečala za 10 odstotkov, čeprav bi se lahko več, če bi se trgovski del poslovnega sistema hitreje zganil. To je sicer očitek, vendar pa nas je z istim ukrepom zaradi počasnosti prehitela konkurenca. Cenejše Zvezdino olje je bilo marsikje na policah pred našim. S takimi ”ad Z roko v roki bo treba iti Stanko Klemenčič-Saražin hoc" cenejšimi prodajami dolgoročno ne bomo rešili ničesar, gre za začasno razbremenitev zalog oziroma pritiska na obratna sredstva. Menim, da bi moralo znotraj poslovnega sistema veljati neko pametno in bolj pošteno razmerje pri urejanju pogojev v internem prometu med trgovino in proizvodnjo. Ne gre za preferencialne ali priviligirane pogoje pri nakupu in prodaji, temveč za tisto, kar razglašamo kot pripadnost k firmi. Prav nobenega razloga ni, da ne bi bili izdelki naših proizvodnih organizacij posebej ”na oči postavljeni” potrošnikom, da bi prodajalci o njih več vedeli, da bi jih enostavno ne prodajali po inerciji. Proizvajalci se ponašamo s kakovostjo, z medaljami, trgovci pa marsikje prav z njo ravnajo mačehovsko. Povprašam v svoji trgovini po Oljaričinem olju, pa mi poslovodja pravi, da ga je naročil, grosist trdi da ga nima. Povprašam pri grosistu, ta trdi, da ga ni nihče naročil.” Nad to ugotovitvijo se kaže zamisliti. Nad kratkimi stiki, nad dolgotrajnostjo, nad inercijo. Nekaj tega je poskušala odpraviti pred nekaj leti ustanovljena služba za pospeševanje prodaje izdelkov naših proizvodnih podjetij v naši maloprodajni mreži. Svetovala je, poučevala, priporočala, pohvalila in pograjala tako pri proizvajalcih kot pri trgovcih. Nekaj neposrednih "terenskih informacij” je lahko takoj padlo na plodna tla. Prav to je v marsikaterem podjetju pripeljejo do ustanovitve lastnih služb, ki se Interni blagovni tokovi ”in rinfuso” Ko je na policah več blaga konkurenčnih podjetij kot domačih proizvajalcev, začnemo biti plat zvona, se sklicevati na medsebojne plane, dinamiko njihovega uresničevanja in sprejemati zavezujoče sklepe. Potem pa...običajno spet po starem: z znanimi izgovori, znanimi utemeljitvami, mimo vsega. V aprilski številki našega časopisa smo predstavili preliminarne podatke o prodaji izdelkov Mercatorjevih proizvodnih podjetij. Sedaj dokončni podatki niso bistveno različni od objavljenih in jih zato ne kaže ponavljati. Bolj se kaže posvetiti komentarju in pogovoru komercialnih delavcev iz proizvodnih podjetij. Predmet pogovora in ocen je bila interna prodaja in pa sprejem poslovnih ukrepov, s katerimi bi zagotovili njeno rast. Podatki, če jih primerjamo s preteklim obodbjem namreč povedo, da prodaja pri internih kupcih - to je trgovskih podjetjih v sestavu Mercatorja, upada bolj, kot pri zunanjih. Te ugotovitve sicer ne moremo posplošiti, saj so tudi častne izjeme. Med te izjeme sodijo gotovo izdelki M-Embe, čeprav je treba istočasno ugotoviti, da je prodaja kave za 42% manjša v primerjavi s prodajo v enakem -obdobju preteklega leta. Predstavnik Em-be je menil, da je Mercatorjeva trgovska mreža preveč odprta za vse vrste dobaviteljev kave, saj je v trgovinah več Drogine, Mer-xove, Centropromove, Emonine in še druge kave, kot pa Embine. Pri vsem tem pa je značilno nekaj. Emba v trgovsko mrežo teh kupcev ne more prodati niti kilograma svoje kave. Zaskrbljena sta bila predstavnika mesnopredelovalne branže. Predstavnik Mesne industrije iz Ljubljane je menil, da je dosežena količinska prodaja (enaka je lanski) bolj rezultat akcij prodaje pod ceno, temu primerni pa so porazni finančni rezultati. Nič drugače ni menil predstavnik iz Mesoizdelkov, ki je dodal, da je finančni rezultat tudi posledica nespoštovanja dogovorjenih plačilnih rokov med članicami Mercatorja. Predstavnika Oljarice in Pekarne Grosuplje sta opozorila na skrajno nezainteresiran odnos trgovine do vseh akcij, ki se jih lotevamo z namenom povečati prodajo. Opozarjala sta na nezainteresiranost poslovodij, da bi karkoli spremenili v svojem delu oziroma se seznanili s prednostmi, ki jih ima domača trgovina pri poslovanju z internimi proizvodnimi podjetji. Podpredsednik za trženje Franc Prvinšek je sicer poudaril, da morajo proizvodna podjetja sama namenjati več pozornosti neposrednemu sodelovanju s trgovino in pa pravico, da sama neposredno oskrbujejo maloprodajne enote, če ugotovijo, da preko grosistov to ne ”kla-pa”. Embino kavo bi se dalo po njegovem mnenju z lahkoto spraviti na prodajne police, če grosisti tega ne znajo, saj nihče v Poslovnem sistemu posebej ne izpostavlja nobenega zunanjega dobavitelja kave. Upamo, da bodo sklepi, ki smo jih na tem pogovoru sprejeli, le zaživeli in da ne bodo le mrtva črka na papirju, ki se jo da s spretnim manevrom obiti. V nadaljevanju je bila izrečena tudi beseda o smiselnosti in načinu nadaljnjega dela službe za pospeševanje prodaje v sektorju za trženje. Mnenja o upravičenosti obstoja te službe so bila deljena, vendar je večina predstavnikov podjetij še čutila potrebo, da se to delo opravlja na isti ravni oziroma v krovnem podjetju Mercator, saj sami še nimajo ustreznih in primernih sodelavcev. Dodali pa so, da je treba tej službi' oziroma delavcu dati ustrezna pooblastila za poslovno ukrepanje v sami prodajalni in v razmerjih med kupci in dobavitelji. Da bi lahko merili učinke tega dela, bi bilo treba skupaj s trgovskimi podjetji določiti maloprodajne enote, v katerih se najmanj štirikrat letno preverja, s čem. in kako so v prodajnem programu zastopani izdelki internih proizvajalcev. Pri tem naj ne bo odveč spomniti na nekatera osnovna načela poslovnega sodelovanja med proizvodnjo in trgovino v Poslovnem sistemu Mercator, še posebej v luči kapitalskih povezav in interesov med članicami. 1. Vsak izdelek, izdelan v članici Poslovnega sistema Mercator mora biti prodajan v celotni tržni mreži pod pogoji, ki veljajo za zunanje dobavitelje. 2. Domači proizvajalci morajo skrbeti za kontinuiteto dobav, kakovost izdelkov in v kritičnih trenutkih zagotoviti prioritetno dobavo naši trgovini. 3. Prodaja izdelkov interne proizvodnje v naših trgovinah naj narašča iz leta v leto. 4. Načelo odprtosti do vseh dobaviteljev pod enakovrednimi pogoji. 5. Dosledno spoštovanje sprejetih letnih planskih obveznosti. Naj vsako od teh načel še nekoliko pokomentiramo. Vsak izdelek, izdelan v enem od Mercatorjevih podjetij mora priti na prodajne police v Mercatorjevi mreži. Medsebojno dogovorjene pogoje proizvajalci izpolnjujejo, blaga je tudi dovolj in "distribucija” ni potrebna. Vprašanje pa je, ali trgovina, grosisti in malopro- ukvarjajo z informiranjem ter dobesedno z izobraževanjem in osveščanjem trgovcev. Tudi Oljarica gre v to. Kakovost bodo v Oljarici zanesljivo obdržali. Cena pa : izračunajte: odkupna cena za kilogram pšenice je 1,93 din, faktor za kilogram sončnic znaša 2,5 kar pomeni za kilogram sončničnega semena odšteti 4,83 din (brez prevoznih in drugih stroškov). Za liter olja pa so potrebni 3 kilogrami sončnic. In še majhen podatek: v ceni litra olja osebni dohodek delavca Oljarice predstavlja vrednost zaporke na steklenici. Tudi to je svoje vrste kakovost, ki pa je ne kaže propagirati niti preko kolektivne niti preko kakovostne znamke ”M”. daja, storijo dovolj za uresničevanje pravice, da je vsak izdelek tudi zares prodajan. Tipičen primer, ki ilustrira odnos trgovine do proizvodnje, je prodaja sirov Kranjske mlekarne, kjer je bila celotna prodaja prepuščena naključju. Zal moramo ugotoviti, da trgovina v Poslovnem sistemu Mercator ne stori dovolj, da bi ob ekvivalentnih izdelkih tako po vrsti, kakovosti in ceni, dala prednost internim proizvajalcem. Upravičeni so tudi ugovori trgovcev glede kakovosti izdelkov, stalnosti dobav, vendar moramo tudi tu ugotoviti, da gre bolj za posamične primere kot pa za celoten asortima. Tudi načelo o konstantnem naraščanju prodaje internih proizvajalcev se ne uresničuje. Prej obratno, le pri redkih izdelkih ali skupinah izdelkov, deleži naraščajo. S tem se lahko pohvali le kranjska Oljarica, povsod drugod pa so bili prodajni deleži v preteklosti precej višji. Izrazit primer za to trditev je Embina kava, pri kateri je tržni delež v primerjavi z Drogo padel od 62% v letu 1986 na vsega 36% v letu 1989 in pristal na 31% v maju letos. Tudi načelo odprtosti do vseh dobaviteljev marsikje upoštevamo preveč širokogrudno. Ta širokogrudnost se nam utegne maščevati na področju likvidnosti in plačilnih ugodnosti ter možnosti, ki jih imamo v Poslovnem sistemu Mercator. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja poslovnosti in spoštovanja poslovne discipline v medsebojnem poslovanju, so rezultati taki, kot pač so. Del vzrokov za slabše rezultate (če jih primerjamo s planom in z začrtano dinamiko) je treba pripisati tudi objektivnim razmeram na trgu. V mislih imamo predvsem realen padec kupne moči, odliv kupne moči čez državno mejo, uvoz cenejšega blaga in intervencije iz blagovnih rezerv. Dodatno k temu pa je treba povedati tudi nekaj o okorelosti in neprilagodljivo; sti posameznih proizvajalcev, ki svoje proizvodne in prodajne koncepcije nikakor ne usmerjajo k trgu, ne prisluhnejo potrebam in željam potrošnikov, temveč enostavno po inerciji delajo tisto, kar so delali pred leti. Mercator-Kopitarna Sevnica Tone Mastnak Ekonomski bolnik Poslovnega sistema Mercator v letu 1989 Izguba Mercator-Kopitarne Sevnica v letu 1989 v višini 12 milijonov dinarjev ni bila v absolutnem znesku največja v okviru Poslovnega sistema, vendar pa glede na velikost in ekonomsko moč Kopitarne v relativnem smislu izjemno visoka, saj se je približala vrednosti celotnega lastnega premoženja Kopitarne (družbeni kapital podjetja je znašal na začetku leta 14 milijonov dinarjev). Vzroki takšnega položaja so naslednji: - Glavni razlog izhaja iz dolgoletne nizke akumulativnosti oziroma neakumulativnosti podjetja, kar je pogojevalo, da se je Kopitarna skoraj v celoti razvijala le na podlagi tujih virov v glavnem na podlagi kreditov Poslovnega sistema Mercator in kar je povzročilo njeno visoko zadolženost. To je ob splošnem poslabšanju finančnih razmer in visokem dvigu obresti v letu 1989 povzročilo visoko izgubo in odkrilo ekonomsko slabotnost podjetja. Za slab ekonomski položaj podjetja pa obstajajo še drugi razlogi, zlasti nezadovoljiva produktivnost v poslovnih enotah (neustrezen sistem nadzora ter spremljanja proizvodnih in finančnih rezultatov poslovanja in dela, neustrezen sistem nagrajevanja ipd.), poslabšanje strukture proizvodnje in prodaje v škodo rentabilnejših izdelkov, slabo Plačevanje izdelkov oz. izterjava terjatev, nedovoljno definirana poslovna in razvojna usmeritev (nekatere problematične investicije) in drugi razlogi. Zaradi slabega ekonomskega položaja Kopitarne je Poslovni sistem Mercator imenoval sanacijsko komisijo, ki je pripravila in sprejela poseben sanacijski načrt, ki so ga potrdili organi upravljanja tako v Kopitarni kot v Mercatorju. Glavni sanacijski ukrepi po tem načrtu so naslednji: Orgahizacijsko-kadrovske spremembe kot imenovanje di-tektorja, ki je tudi mandatar za vodilne delavce Kopitarne, zmanjšanje števila zaposlenih na Podlagi lastnih odpovedi delav-cev, upokojitev, disciplinskih odpustov in odpustov zaradi premajhne učinkovitosti posameznih delavcev do konca leta 1990 na najmanj 390 oz. za 10 %, organiziranje profitnih enot in druge organizacijske spremembe. Ukrepi za povečanje proizvodnje, kvalitete in prodaje ren-jabilnejših izdelkov (odprava oz-k'l1 grl v proizvodnji, razširitev Prodajnih območij, izboljšanje ptrukture proizvodnje in kvalitete 'Zdelkov, izboljšanje propagandah aktivnosti, tehnološke izbolj-save, krožki kvalitete ipd.). . Navedene in druge ukrepe, ki 'zboljšujejo poslovanje Kopitarne bo potrebno res dosledno izvajati. Pri tem bodo seveda v °kviru svojih zmožnosti morali sodelovati vsi zaposleni. Kljub *emu, da bodo nekateri že izvedeni sanacijski ukrepi pripomogli 'zboljšanju ekonomskega položaja podjetja že v letošnjem letu ln kljub temu, da ima Kopitarna v ?snovi tržno sprejemljiv program J® nevarnost, da pride zaradi fi-ančnih težav do razkroja oz. li-lika*30^6 Kopitarne, še vedno ve- Glede načina reševanja Kopi-dilem 0bstaiajo naslednje glavne ~ uveljavljati stečajni posto-nn -kar k' omogočajo hitrejše dpuščanje delavcev ter ohra- njanje le najrentabilnejših programov Kopitarne; - združiti Mercator-Kopitarno z ekonomsko močnejšim podjetjem in sicer Mercator-KK Sevnica, kar bi zmanjšalo riziko stečaja, olajšalo financiranje Kopitarne ter omogočalo racionalizacijo nekaterih skupnih funkcij; - izvesti sanacijske ukrepe v obstoječem podjetju z določenimi kadrovskimi dopolnitvami, kar bi lahko močneje motiviralo kolektiv za izvajanje programa sanacije. Zaenkrat smo se v okviru sanacijske komisije oz. Poslovnega sistema Mercator na podlagi predloga vodstva Kopitarne opredelili za tretjo varianto torej za izvajanje sanacije v okviru ohranjene samostojne Kopitarne. Ta rešitev, ki temelji na zaupanju kolektivu, da bo uspel pretežno z lastnimi močmi postopno zagotoviti dovolj profitno poslovanje Kopitarne, je precej rizična, vendar pa lahko, ob ustrezni prizadevnosti zaposlenih, najprej pripelje podjetje iz krize. Na kolektivu je sedaj vsekakor velika odgovornost, kajti izvajanje sanacijskih ukrepov nikakor ni lahka naloga (spreminjanje delovnih zadolžitev zaposlenih, povečevanje delovne discipline, spremem- be v nagrajevanju, zahtevnejše norme ipd), ker prizadene interese mnogih posameznikov. Zelo hitro se lahko pojavi odpor proti posameznim bolečim ukrepom, kar otežkoča uspešno izvajanje sanacije. Primerno uspešnost lahko zagotovimo le s tvornim sodelovanjem zaposlenih na podlagi uveljavljene klime, v kateri postaja ekonomska ozdravitev podjetja glavna skrb večine zaposlenih. Ce bo prevladal v podjetju duh ustvarjalnosti in prizadevnosti, se za usodo Kopitarne ni bati. V nasprotnem primeru pa bo stečaj Kopitarne zelo težko preprečiti. Zaradi močne medsebojne kapitalske povezanosti, so za ekonomsko ozdravitev Mercator-Kopitarne sevnica močno zaintere- sirane tudi vse članice Poslovnega sistema. Računamo, da bodo članice v okviru svojih možnosti tudi na poslovnem področju čimbolj sodelovale s Kopitarno in sicer z nabavo njihove zaščitne obutve ter z organiziranjem prodaje obutve za šport in rekreacijo preko svojih prodajnih mest. Tudi na ta način lahko precej pripomoremo k širjenju popularnosti obutve, ki jo izdeluje Kopitarna in ki postaja vedno bolj znana tudi v svetu. Tako ne bomo pomagali samo Kopitarni, ampak tudi svojim podjetjem pri ohranjanju njihovega kapitala. Genteleman agreement med sindikati in zbornico Vesna Bleivveis Splošna kolektivna pogodba ali kako je miška obljubljala, da bo rodila slona Sredi junija so končno obelodanili sporazum med Svobodnimi sindikati Slovenije in Gospodarsko zbornico Slovenije in mu dali ime "Splošna kolektivna pogodba”. Svet Zveze svobodnih sindikatov se je oklical za edinega in zveličavnega podpisnika v imenu delavcev, zbornica pa v imenu delodajalcev, ta minimalni standard jima je zagotovil pač zakon. Pa je bolj kot sama splošna pogodba zanimiv komentar, ki so ga avtorji v imenu Zveze svobodnjakov napisali k gosposkemu sporazumu (genteleman agreement). Cela vrsta opravičevanj in razlogov, zakaj so v pogodbi odstopanja od pred, med in po-kongresnih obljub in od začetne sindikalne bojevitosti. Vsak, ki vsaj malo stoji na trdnih tleh, vseh obljub itak ni jemal resno in ga zato tudi pričujoči "avtonomni delovno pravni akt za delavce" ni presenetil. V razpravi o rezultatu pogajanj bo pač lahko vsak povedal svoje. Podpisani sindikat je rekel svoje takole: "V pogajanjih smo si postavili temeljni cilj, omogočiti delavcem in članom sindikatov več pravic iz varstva kot jih dajejo zakoni s področja delovnih razmerij, v nobenem primeru pa opredelitev pravic delavcev v kolektivni pogodbi ne sme povzročiti večje brezposelnosti, stečajev ali rednih likvidacij. Vsem sidnikatom predlagamo, da o kolektivni pogodbi, ki je rezultat dosedanjih pogajanj, razpravljajo in sprejmejo do nje konkretne opredelitve. Če se bo v razpravi pokazalo, da so določila kolektivne pogodbe za delavce sprejemljiva, bo svet Zveze svobodnih sindikatov odločal o podpisu kolektivne pogodbe 27. junija 1990.” Če odštejemo devet naštetih skupin za razvrstitev del (od enostavnih do izjemno pomembnih in najbolj zahtevnih del), ki so v medsebojnem razmerju vrednotena 1:3- 3.080 din za najbolj enostavno in 9.240 din neto za izjemno pomembna dela (vse brez sinidikalnolistov-sko opredeljenih dodatkov) pa smo o kolektivni pogodbi povedali vse. Še nekaj: pravice, ki jih zagotavlja kolektivna pogodba, so iztožljiv minimalen standard, uporaben za nastanek kolektivnih pogodb v dejavnostih ali podjetjih. Prav gotovo pa to ni listina, ki bi razširjala zakonsko opredeljene pravice, morda je v zvezi z njimi le malo bolj konkretna, še najmaj pa je to listina, v kateri opredeljene pravice ne bi smele povzročati brezposelnosti, stečajev ali likvidacij. Ta nadloga pride sama od sebe - pa bodimo pošteni še tukaj: pride od sposobnosti ali pa nesposobnosti poslovodenja podjetja. Sindikalna samozadovoljnost ob doseženem, čez ta prag ne seže. Mahati z minimalnimi standardi za osebne dohodke je v času, ko se večina gospodarstva (nujno mu bo sledilo tudi negospodarstvo) ubada s preživetjem, ri-skantna zadeva. Marsikdo mi bo očital, da sem proti delavstvu, proti dobrim plačam in še proti marsičemu. Nisem proti temu, sem pa proti spreobrnjencem čez noč. Dejstvo je, da se sindikalna zveza (pa naj gre za svobodnjake, neodvisnike ali katerekoli druge podpisnike) s takim papirjem kot je splošna kolektivna pogodba maže iz pocarije, ki jo je uspešno pomagala kuhati vsa dosedanja leta. Čez noč se razglasiti za zaščitnika delavstva, mu ponuditi iztožljive standarde, pri tem pa vedeti, da več kot dobra tretinja tistih, za katere naj bi določbe veljale, o izpolnitvi še sanjati ne more, kaj šele izplačati, zraven pa groziti z generalno stavko, če...eno je zganjati iluzionizem iz fotelja in si s spreobrnitvijo zavarovati že do sedaj varno rit, drugo pa se spopasti s konkretnimi razmerami - razvojem, mizerno produktivnostjo, finančnim zlomom, brezposelnostjo...lakoto. Kolektivna pogodba deluje in je učinkovita zaščita delavcev v stabilnih razmerah, pri nas pa...marsikje bo le olje na ogenj, saj bodo pritiski na njeno izpolnjevanje z vašo pomočjo gospodje sindikalisti, pomenili poslovanje s pozitivno ničlo. Vsak bo o listini lahko rekel svoje. Delavec in direktor (jaz mu ne morem reči delodajalec, dokler v podjetju ni nič njegovega). V tem dialogu se bo pokazalo, koliko medsebojnega zaupanja, potrebnosti in medsebojne odvisnosti potrebujeta, da bosta zdržala prehod iz dogovornega v tržno gospodarstvo. Da bosta tudi v tej nesrečni družbeni lastnini imela vsak svojo odgovornost in čisto vest. Potem pa naj se začne lastnik : manager : delavci. Do takrat pa imate vseh vrst in barv sindikati čas, in če vam je v veselje, poiskušajte tudi ali bi miš res lahko rodila slona. Tržnost te ideje in izvedbe se bo pokazala v članskem prispevku. 13. mercatoriadavslik^esedi in dosežkih EKIPNI KONČNI VRSTNI RED 1. SLOGA 216 točk, 2.IZBIRA PANONIJA 215, 3. LJUBLJANSKE MLEKARNE 145, 4. MEDNARODNA TRGOVINA 139, 5. KOPITARNA 127, 6. AGROKOMBINAT 109, 6. ETA 98, 8. SADJE ZELENJAVA 85, 9. KG KOČEVJE 73, 10. NANOS 72, 11. BLAGOVNI CENTER 63, 12. TRGOPRO-MET 51 (1X2 mesto), 13. DOLOMITI 51, 14. OGRAD 43, 15. KK SEVNICA 36, 16. HOTEL SREMIČ 35 (1x2, 1x3 mesto), 17. EM-BA 35 (1x2, 0x3 mesto), 18. GRADIŠČE 34, 19. DEGRO 31, 20. ZARJA 25, POSLOVNI SISTEM 25, 22. OLJARICA 22,-23. STANDARD 14, 24. ZKZ MOZIRJE 11, 25. MESNA INDUSTRIJA 10 (1x9 mesto), 26. TRGOAVTO 10 (0x9 mesto), 27. POTROŠNIK 9 (1x7 mesto), KONTITOR 9 (1x7 mesto), 29. UNIVERZAL 9 (0x7 mesto), 30. HOTEL ILIRIJA 8 (1x8 mesto), RUDAR 8 (1x8 mesto), 32. GOLOVEC 8 (0x8 mesto), 33. KZ TREBNJE 7 (1x9 mesto), 34. CIBES 7 (0x9 mesto), 35. KZ CERKNICA 1, SAVICA 1 VLEČENJE VRVI 1. AGROKOMBINAT 25 točk, 2. SADJE ZELENJAVA, 3. KOPITARNA 15, 4. Sloga 12, 5. M-lz-bira Panonija 11, 6. Ljubljanske mlekarne 10, 7. M—Mednarodna trgovina MALI NOGOMET 1. Blagovni center 25 točk, 2. Kopitarna 20, 3. Nanos 15, 4. Ljubljanske mlekarne I. 12, 5. KG Kočvvevje 11, 6. Agrokombinat 10, 7. Potrošnik 9, 8. Trgopromet 8, 9. Sloga 7, 10. Trgoavto I. 6, 11. Mercator—Izbira Panonija I. 5, 12. Standard 4, 13. Ljubljanske mlekarne II. 3, 14. Univerzal 2, 15. Emba 1, 16. ZUKZ Mozirje, 17. Ograd, 18. Eta, 19. M—Mednarodna trgovina III., 20. M — mednarodna trgovina I., 21. Meso—izdelki, 22. Sevnica, 23. Sadje zelenjava Yl., 24. Preskrba, 25. Mercator—Izbira Panonija II., 26. Degro, 27. Ml, 28. Mercator—Mednarodna trgovina II. SAH 1. KOPITARNA 25 - 25 točk, 2. TRGOPROMET I. 23 - 20,-3. TRGOPROMET II. 21 - 15, 4.Blagovni center I. 12 (7) -12, 5. Eta 12 (6) - 11, 6. Mercator—izbira Panonija 9 - 10, 7. Sloga 7 - 9, 8. Blagovni center 4-8 STRELJANJE MOŠKI - EKIPNO 1. M-IZBIRA PANONIJA 702 krogov - 25 točk, 2. KOPITARNA 667 - 20, 3. OGRAD III. 660 - 15, 4. Nanos I. 652 - 12, 5. Kopitarna I. 648 - 11, 6. M—izbira Panonija 646 - 10, 7. Ljubljanske mlekarne 628 - 9, 8. Oljarica 590 - 8, 9. Trg-hopromet 571 - 7, 10. Sloga 544 -6,11. Eta 535 - 5, 12. Sadje zelenjava 529 - 4, 13. Cibes 525 - 3, 14. Ograd II. 514 - 2, 15. KZ Cerkninca 462 - 1, 16. Ml I. 444,17. Sadje zelenjava II. 439, 18. Zarja 429, 19. Dolomiti 398, 20. Golovec 369, 21. Emba 290, 22. Poslovni sistem Mercator 238, 23. Mercator—Mednarodna trgovina 232, 24. Blagovni center 178 Tik preden so bili pokali polni... Franc Zalar (levo), Miran Goslar (v sredini) in prejemnik pokala za 2. mesto - M-lzbira Panonija. S poslušalci, gledalci, tekmovalci - ves z njimi: Mile Bitenc. Mondial — tudi Kamerun nas ne more presenetitil Beseda predsednika KORŠA, letošnjega ata Mercatoriade S 13. Mercatoriado smo še bolj utrdili zavest in spoznanje, da smo Mercatorjevci res sila. Tokrat smo prvič nastopali za barve svojih podjetij, prejšnja leta pa za barve svojih organizacij združenega dela. Kar veliko nas je bilo, samo udeležencev športnih bojev okrog 10 % zaposlenih. V podjetjih je odnos do rekreacije zelo različen. Na eni strani imamo kolektive, ki vedo, da rekreacija pomembno vpliva tudi na odnos do dela, na drugi strani imamo podjetja, ki očitno niso ob vseh vabilih niti opazila, da Mercatoriada bo. Ampak nič zato. Udeleženci športnih bojev, navijači in vsi, ki smo se poveselili ob koncu prireditve, smo si obljubili, da bomo še prišli. Mercatoriada je v vseh teh 13 letih postala sestavni del našega dela v Mercatorju. Veseli smo vsakokratnega srečanja s prijatelji. In to je največ vredno. Prihodnje leto bomo morda sezname tekmovanj razširili še na bolj družabni del. Kot predsednik KORŠ-a sem vesel predvsem zato, ker smo praktično vsi jemali tekmovanje kot srečanje prijateljev. Nešportnih izpadov ni bilo. Zato organizatorji niti nismo podelili pokala za fair-play. Preprosto smo sodili, da so si ga zaslužili kar vsi. Na koncu bi rad še enkrat čestital vsem, ki ste prišli in ste bili s svojim nastopom zadovoljni, še posebej seveda delavcem Sloge, ki tokrat odnašajo domov dva pokala za skupno zmago. Hkrati se zahvaljujem vsem številnim organizatorjem po naših podjetjih in tistim, ki so skrbeli za nemoten potek Mercatoriade. Brez njihovega dela, ki poteka nekako v senci, preprosto ne gre. Hvala lepa, srečali se bomo ponovno na 14. Mercatoriadi. Franc Zalar »Janez, potegnil« .Jože, saj vleiem, Jože, pa so na drugi strani težji!« Sl upate trditi, da ne bi bili kos Kitajcem — sistematsko, namreč! ntalo mu ni roka zadrhtela. - Dobri smo — le zdržati je treba! ■■■■ISIIF STRELJANJE ŽENSKE - EKIPNO 1. KOPITSRNA 493 krogov -25 točk, 2. HOTEL SREMIČ 442 -20, 3. M-IZBIRA PANONIJA 422 - 15, 4. Sloga 403 - 12, 5. Nanos 390 - 11, 6. KK Sevnica 369 - 10, 7. Eta 316 - 9, 8. Ljubljanske mlekarne 275 - 8, 9. Golovec 203 - 7, 10 M—mednarodna trgovina 200 - 6, 11. Dolomiti 53 - 5 STRELJANJE MOŠKI - POSAMEZNO 1.Matjaž ŠULIGOJ, Nanos I. 187 točk, 2. Jani DOBERŠEK, Kopitarna II 181, 3. Jože LOVRENČIČ, M-lzbira Panonija 178, 4. Jani Ivanuša, Ograd I. 177, 5. Franc Hrnčič, M-lzbira Panonija 176 (890, 6. Danilo Janžekovič, M-lzbira Panonija I. 176 (87), 7. Simon Šega , KZ Kočevje 174, 8. Roman Sefančič, Ljubljanske mlekarne 173, 9. Robert Voča-nec, Ograd 172 (90), 10. Alojz Trstenjak, M—Izbira Panonija 172 (84) STRELJANJE ŽENSKE - POSAMEZNO 1.Mateja MEŠIČEK, Kopitarna 171 točk, 2. Milka NJEGOŠ, Kopitarna 166, 3. Valerija SOLINA, M —Izbira Panonija 164, 4. Justi-ka Colner, Hotel Sremič 162, 5. Mojca Jekoš, Kopitarna 156, 6. Elka Brezec, Nanos 145, 7. Zdenka Gibičar, Sloga 143, 8. Vilka Germ, Hotel Sremič 141, 9. Milena Roškar, Sloga 139, 10. Helena Poznič, Hotel Sremič 139 NAMIZNI TENIS -MOŠKI 1. M-IZBIRA PANONIJA 25 točk, 2. DEGRO 20, 3. SLOGA 15, 4. Blagovni center 12, 5. Eta I. 11, 6. M-lzbira Panonija 10, 7. Sadje zelenjava I. 9, 8. Kopitarna 8, 9. Tovarna mesnih izdelkov I. 7, 10. Emba 6, 11. Ljubljanske mlekarne 5, 12. Cibes 4, 13. Nanos 3, 14. Tovarna mesnih izdelkov II. 2, 15. Eta II. 1, 16. KK Sevnica, 17. Eta III., 18. Konditor II., 19. Konditor L, 20 Dolomiti, 21, Agrokombinat. NAMIZNI TENIS ŽENSKE 1. M-IZBIRA PANONIJA 25 točk, 2. EMBA 20 točk, 3. Ljubljanske mlekarne 15 točk, 4. Sloga 12, 5. Dolomiti 11,6. Standard 10, M-Mednarodna trgovina 9, 8. Rudar 8, 9. Eta I. 7. ODBOJKA MOŠKI 1. SLOGA 25 točk, 2. KG KOČEVJE 20 točk, 3. LJUBLJANSKE MLEKARNE 15 točk, 4. M-Izbira Panonija 12, 5. Ograd 11, 6. Eta 10. ODBOJKA ZENSKE 1. KG KOČEVJE 25 točk, 2. M-MEDNARODNA TRGOVINA 20 točk, 3. OGRAD 15 točk, 4. Ljubljanske mlekarne 12, 5, Sloga 11, 6. Kopitarna 10, 7. Agrokombinat 9, 8. M-lzbira Panonija 8, 9. Eta 7, 10 KK Sevnica 6. PLAVANJE MOŠKI 1. M-MEDNARODNA TRGOVINA 25 točk, 2. M-IZBIRA PANONIJA 20 točk, 3. SLOGA 15 točk, 4. Ljubljanske mlekarne 12. POSAMEZNO -KATEGORIJA ”A”: 1. VLADO ROŽMAN (MIP) 29,04, 2.MARKO KREBS (MMT) 29,96, 3. MIRO STRAJNAR (SZ) 31,17, 4. Peter Ozvatič (BO) 32,06 5. Orfej Prelec (Trgoavto) 32,76, 6. Anton Balak (Sloga) 33,10, 7. Iztok Lacijan (PS) 33,30, 8. Robert Jeraj (MMT) 33,37, 9. Slavko Petrič (Agrokombinat) 33,39, 10. Peter Bizjak (Golovec) 34,31 11. Jože Kumin (LM) 42,90. POSAMEZNO -KATEGORIJA ”B”: 1. ZLATKO ŠORMAN (SLOGA) 31,73, 2. FRANCI KOLMAN (MMT) 36,25, 3. POLDE PETRIČ (AGROKOMBINAT) 37,79, 4. Janko Dolenc (Mesoizdelki) 39,13, Miha Žohar (MIP) 39,61,6. Andrej Kos (LM) 39,80, 7. Janez Obreza (KZ Cerknica) 40,30, 8. Peter Prevodnik (Mesoizdelki) 43,65, 9. Arif Kaltak (Eta) 45,26, 10. Karel Zorko (Sloga) 50,17, 11. Jože Ogrizek (MIP) 52,13. POSAMEZNO -KATEGORIJA ”C”: 1. JOŽE KORITNIK (SZ) 38,52, 2. FRANC ŠTEBIH (MIP) 38,88, 3. NANDE VODNIK (MMT) 41,21, 4. Božidar Popovič (KG Kočevje) 42,18, 5. Rudi Ketiš (Sloga) 49,39, 6. Andrej Glen (SZ) 54, 31, 7. Miha Breznik (Sloga) 54,74. PLAVANJE ZENSKE EKIPNO:1 .M-MEDNARODNA TRGOVINA 25 točk, 2. SLOGA 20 točk, 3. AGROKOMBINAT 15 točk, 4. M-lzbira Panonija 12, 5. Dolomiti 11. POSAMEZNO -KATEGORIJA ”A”: 1. MARJETA NOVAK (AGROKOMBINAT) 38,32, 2. BERNARDA LOGAR (AGROKOMBINAT) 38,88 3. IRENA JAMNIK (DOLOMITI) 44,74, 4. Barbara Mlakar (MMT) 52,12, 5. Karin Lovvndes (MIP) 56,36, 6. Brigita Gomboc (Sloga) 1.00,79, 7. Mojca Zavrži-na (MMT) 1.05,84, 8. Majda Kra-čan (MMT) 1.10,50, 9. Andreja Dolenc (Mesoizdelki) 1.11,85. 13. MERCATORIADA V SLIK&ESEDI IN DOSEŽKIH Poskrbljano je bilo za vse, ze »zakurbo« pa |e skrbelo sonce. »Tok s'! m 'eku...« A Čez mrežo in nazaj. Mrzlega piva — ni bilo UNI brez alkohola. POSAMEZNO -KATEGORIJA ”B”: 1. SILVA KUJUNDŽIČ (SLOGA) 42,34, 2. MILENA ŠTERMAN (MIP) 44,70, 3. ŠPELA ROJC (MMT) 48,37, 4. Jožica Žibert (Agrokombinat) 58,23, 5. Ljubica Murn (Standard) 1.00,08, 6. Venci Habjan (Dolomiti) 1.00,62. POSAMEZNO -KATEGORIJA ”C”: 1 SONJA DOLINŠEK (MMT) 44,72, 2. ELICA STOROVAŠNIK (SLOGA) 1.00,273. 3. JELKA KA-LAR (DOLOMITI) 1.07,21, 4. Betka Lončar (Agrokombinat) 1.08,59, 5. Adela Bratušek (MIP) 1.40,91, 6. Sonja Udovič (MIP) 1.43,02. KOŠARKA MOŠKI 1. GRADIŠČE 25 točk, 2. NANOS 20 točk, 3. M-IZBIRA PANONIJA 15 točk, 4. KG Kočevje 12, 5. ZKZ Mozirje 11,6. Blagovni center 10, 7. Konditor 9, 8. Emba 8, 9. Sadje zelenjava 7, 10. Ljubljanske mlekarne 6, 11. Sloga 5, 12. Trgoavto 4, 13. Dolomiti 3, 14. Kopitarna 2. - KOŠARKA ZENSKE 1. M-MEDNARODNA TRGOVINA 25 točk, 2. M-IZBIRA PANONIJA 20 točk, 3. SLOGA 15 točk, 4. Dolomiti 12 točk. KROS MOŠKI EKIPNO 1. LJUBLJANSKE MLEKARNE 25 točk, 2. KK SEVNICA 20 točk, 3. ETA 15 točk, 4. Sloga 12 točk. KROS ZENSKE EKIPNO 1. SLOGA 25 točk, 2. AGROKOMBINAT 20 točk, 3. ETA 15 točk. KROS MOŠKI KATEGORIJA ”A” 1. JANEZ IMPERL (KK SEVNICA) 4.33,8, 2. SANDI FELC (LJUBLJANSKE MLEKARNE) 4.37,2, 3. SILVO BRLEK (MIP) 4.39,2, 4. Franc Raušl, (Ograd) 4.48,2, 5. Albert Kranjc (Kopitarna) 4.51,3, 6. Janko Kaučič (Sloga) 4.53,7, 7. Matjaž Ulčar (MMT) 5.04,6, 8. Bojan Štih (ETA) 5.11,8, 9. Vlado Fajfar (Sloga) 5.28,4, 10. Robi Ribič (Emba) 5.33,8,11. Srečko Vrzel (Sloga) 5.50,5,12. Matjaž Sladič (Emba) 6.01,9. KROS MOŠKI -KATEGORIJA ”B”: 1.SREČKO KONČINA (LM) 4.36,0, 2. STANE GREGORČIČ (SZ) 4.50,3, 3. MATJAŽ KANDUS (EMBA) 4.56,0, 4. Marko Pajntar (Rudar) 4.58,6, 5. Jože Jere (KK Sevnica) 5.25,0, 6. Rajko Kodra (Eta) 5.45,0, 7. Franc Rantaša (Sloga) 5.57,9. 13. MERCATORIADA V SLIK&ESEDI IN DOSEŽKIH KROS MOŠKI -KATEGORIJA "C”: 1. ANTON VENCELJ (PEKARNA GROSUPLJE) 5.08,5, 2. FRANC ROŽIČ (NANOS) 5.11,1, 3. MUSTAFA VELAČIC (LM) 5.13,6, 4. Stane Kaučič (Kondi-tor) 5.19,6, 5.Miroslav Naroglav (KK Sevnica) 5.27,3, 6. Jože Zadnik (SZ) 5.40,2, 7. Franc Šinkovec (ETA) 6.21,6, 8. Tonček Gerič (Sloga) 6.32,3. KROS ŽENSKE - KATEGORIJA ”A”: 1. IDA PERŠOLJA (AGROKOMBINAT) 2.39,9, 2. CVETKA ZUPAN (SLOGA) 2.47,6, 3. TATJANA TREBŠE (RUDAR) 2.50,3 4. Branka Krumpestar (ETA) 2.52,9, 5. Mateja Velepec (Emba) 2.58.1, 6. Metka Velepec (Emba) 3.00,9, 7. Fani Koširnik (ETA) 3.18.1, 8. Metka Balant (Rudar) 3.21.1, 9. Marjana Tropenaver (Sloga) 3.33,2, 10. Anica Zajec (ETA) 3.34,6. KROS ŽENSKE -KATEGORIJA ”B”: 1. VENCI HABJAN (DOLOMITI) 2.55,7, 2. IVICA SMREČNIK (ETA) 2.59,0, 3. MARIJA DOLINAR (ZARJA) 3.07,4, 4. Hedviga Biderman (Agrokombinat) 3.22.7, 5. Darinka Meško (Zarja) 3.30.8, 6. Silva Bezjak (MIP) 3.42.1, 7. Mirjana Felbar (Sloga) 4.05.1. KROS ŽENSKE -KATEGORIJA X”: 1. ŠTEFKA KUCOVAN (SLOGA) 3.06,9, 2. BERTA HORVAT (ZARJA) 3.11,2, 3. DARINKA STRAŠEK (EMBA) 3.14,6, 4. Brigita Perko (MIP) 3.16,7, 5. Betka Lončar (Agrokombinat) 3.31,7, 6. Francka Novak (ETA) 4.29,2, 7. Tilika Aleksič (Zarja) 5.21,1 KEGLJANJE MOŠKI: 1. SADJE ZELENJAVA I. 1137 KEGLJEV - 25 TOČK, 2.AGRO-KOMBINAT 1122 KEGLJEV - 20 točk, 3. SADJE ZELENJAVA II. 1110 KEGLJEV - 15 točk, 4. Ljubljanske mlekarne 1109 kegljev -12 točk, 5. DEGRO 1090 kegljev - 11 točk, 6. Trgopromet 1088 kegljev -10 točk, 7. Oljarica 1086 kegljev - 9 točk, 8. Hotel Ilirija 1066 kegljev - 8 točk, 9. Univer-zal 1065 kegljev - 7 točk, 10. Dolomiti 1064 (324) kegljev - 6 točk, 11. KG Kočevje 1064 (320) kegljev - 5 točk, 12. Blagovni center I. 1056 kegljev - 4 točke, 13. Mesna industrija 1055 kegljev - 3 točke, 14. Kopitarja 1054 kegljev - 2 točki, 15. Savica 1037 kegljev - 1 točka, 16. Ograd 1036 kegljev, 17. M-lzbira Panonija 1014 kegljev, 18. ETA 981, 19. Trgoav-to 971 (275), 20. Potrošnik 971 (261), 21. Poslovni sistem 963, 22. Konditor 962, 23. Sloga 945 (273), 24. Golovec 945 (266), 25. Emba (931), 26. M-Mednarodna trgovina I. 921, 27. M-Mednarodna trgovina II. 899, 28. Pekarna Grosuplje 878, 29. Gradišče 864, 30. KZ Trebnje 804, 31. Mesozi-delki 634, 32. Nanos 356. Na startu ženskega krosa: ženske sicer ne pademo takoj po startu, ampak izjema potrjuje pravilo. Ponovitev Pariza: dež ni pregnal le male Mo... Pet jih pade, če porine - ne, zaluča - slovenske domovine sin! Najboljši tenisači v kategoriji B. KEGLJANJE MOŠKI POSAMEZNO: 1. DURO GRADIŠAR (SZ I.) 458 KEGLJEV, 2. JOŽE OSOJNIK (KONDITOR) 418 KEGLJEV, 3. NIKOLA VRANJEŽ (MIP) 412 KE- Tako je z gostinstvom tudi pri nas nasploh. Od vseh časov nazaj je bilo gostinstvo sopotnik drugih dejavnosti, cvetelo je, pa je usihalo, pa spet cvetelo, tako kot so kazale razmere. Nikdar temu področju ni bila izkazana posebna pozornost, vedno je bilo namreč samo po sebi umevno, da je v vsakem kraju gostinski obrat, da dobimo tam nekaj za pod zob in da se odžejamo. Če nismo bili preveč razočarani nad postrežbo, nismo komentirali, če Pa ni bilo v redu, smo zabavljali nad sistemom, ki je kriv za takšno stanje. V zadnjem obdobju, ko hrepeneče zremo v Evropo, Pa ugotavljamo, da ravno to nesrečno gostinstvo oziroma modernejša veja turizem lahko veliko prispevata na pot k Evropi in k našemu preživetju. GLJEV, 3. Štet Ječmenjak (Agr-kombinat) 410, 5. Aleš Brezar (LM) 403, 6. Vinko Bosina (Agrokombinat) 399, 7. Edi Kocijan (Agrokombinat) 397, 8. Miro Vaupotič (SZ I.) 391, 9. Janez Meglen (Hotel Ilirija) 388, 10. Boris Gostič (SZ II.) 387, 11. Mirko Žižek (Univerzal) 381, 12. Rajko Kamin (KZ Trebnje) 203. Povojno obdobje kolektivističnega gospodarjenja je bilo prav uničujoče za to dejavnost, ki je v osnovi v največji meri odvisna od delavca - človeka in ne od ritma strojev oziroma opremljenosti. V industriji je možno z modernizacijo opreme in tehnološkega procesa bistveno povečati proizvodnjo in s tem uspešnost. V gostinstvu pa sama prenovitev lokala ne pomeni ničesar, če nas tam ne dočaka prijazen obraz in če nam ne postreže z okusno jedjo. V primerjavi z industrijo nismo v preteklosti vlagali v gostinsko turistično dejavnost veliko, pa vendar spet ne malo, če primerjamo to z deležem zaposlenih ali pa družbenega proizvoda iz te dejavnosti. Tako v Jugoslaviji kot v Sloveniji je v gostinstvu in tu- KEGLJANJE ŽENSKE - EKIPNO: 1. ZARJA 694 KEGLJEV - 25 TOČK, 2. SADJE ZELENJAVA 668 KEGLJEV - 20 TOČK, 3. HOTEL SREMIČ 667 KEGLJEV - 15 rizmu zaposlenih dobre 3 % delavcev, ki prispevajo slabe 3 %t družbenega proizvoda. Da je stanje takšno, je to prav gotovo posledica majhnih investicijskih vlaganj v preteklosti, ki so v zadnjem petletnem obdobju predstavljala približno enak delež v skupnih investicijah kot število zaposlenih, šele v zadnjem letu je viden močan porast s povečanjem na 5 % od skupnih investicij. Gostinstvo in turizem bosta v prihodnosti morala prispevati večji delež k družbenemu proizvodu Slovenije. Vse kaže, da bo čedalje več tehnoloških viškov delovne sile iz industrije in, da novih delovnih mest v industriji ne bo; možnosti v gostinstvu in turizmu pa še niso izkoriščenje. Da se bo bolj razvijal zasebni, kot družbeni sektor nam je že jasno, vendar pa zaradi tega ne bi smeli, kot upravljale! z družbenim kapitalom, tega področja zanemariti. Do ravnokar smo imeli v gostinstvu in gostinski dejavnosti velike težave s kadri. Ni bilo mogoče zaposliti ustrzenih delavcev, čeprav smo se trudili na vse mogoče načine. Res je, da so temu krivi v največji meri neprimerni osebni dohodki, ki so letos po podatkih za Slovenijo kar za petino nižji od povprečnih s tem, da delavec v gostinstvu resnično ni v enakovrednem položaju z drugimi. Fizično je mogoče v večini primerov manj obremenjen, nima pa svojega prostega časa ob nedeljah, praznikih, večernih in nočnih urah. Prav tako ne more koristiti letnega dopusta po svoji želji. Logično bi bilo, da bi primeren osebni dohodek odtehtal te neprijetnosti in dokler to ne bo, bodo pač kadri v gostinstvu takšni kot so. Nekakšen začaran krog - slabi osebni dohodki - slabi kadri -slabi poslovni rezultati. Pa vendar ni vse tako črno kot bi izglodalo na prvi pogled. Vse bolj se prepričujemo, da je za nami obdobje napihnjenega industrijskega razcveta s pogubno inflacijo in prelivanjem dohodka ne glede na dejansko ustvarjeno vrednost. Spogledovanje z Evropo in svetom nas postavlja na trdna tla, blago in storitve dobivajo realnejšo vrednost, ki nas bo počasi osvestila, da bomo plačevali le toliko, kot je v resnici vredno. Turizem in gostinstvo sta dejavnosti, ki omogočata prodati svoj proizvod tujcem kar doma po najugodnejši ceni. Proizvod pa tu ni samo hrana, pijača in nočitev, ampak v sodobnem svetu predstavlja to le petino celotnega proizvoda, ki obsega trgovsko, kulturno, športno, storitveno in vseobsegajočo drugo ponudbo, ki jo turist želi in jo je pripravljen tudi plačati. Čez noč se ne bodo zadeve preobrnile, saj je za nami zelo TOČK, 4. M-lzbira Panonija 624 kegljev - 12 točk, 15. Nanos I. 608 kegljev - 11 točk, 6. Agrokombinat 606 kegljev - 10 točk, 7. Gradišče 580 kegljev - 9 točk, 8. ETA 577 kegljev - 8 točk, 9. KZ Trebnje 561 točk - 7 kegljev, 10. Trgopromet 549 kegljev - 6 točk, 11. Oljarica 544 kegljev - 5 točk, 12. Ljubljanske mlekarne 536 ke- dolgo obdobje, ki nas je slabo vzgojilo, vendar pa nas grozeče nevarnosti stečajev zelo hitro osveščajo. Veliko je zamujenega, ni pa še prepozno, zato pomislimo tudi mi v Poslovnem sistemu Mercator na možnost, da usihajoči trgovini lahko najdemo nadomestilo v gostinstvu in turizmu. Z ustrezno razvojno politiko lahko storimo veliko. Res je, da so naša pravila tržno naravnana, zato naj bi usmerjali naložbe predvsem v dejavnosti z visoko stopnjo donosnosti, toda v svetu so že zdravnaj "pogruntali”, da zelo donosne dejavnosti skrivajo velik faktor tveganja. Veliki lastniki kapitala vlagajo svoja sredstva v zelo donosne posle in v manj donosne oziroma tiste, ki se vračajo v daljšem obdobju, so pa zato bolj zanesljivi. Gostinstvo in turizem spadata med tiste dejavnosti, kjer ni pričakovati zelo velikih dobičkov v kratkem obdobju, hitre spremembe pa tudi ne morejo čez noč izničiti vloženih sredstev. Časopis poslovnega sistema Mercator Časopis poslovnega sistema Mercator, d.d., Ljubljana, Titova 137. Izdaja Center za obveščanje PSM. • Uredništvo; Titova 137, 61113 Ljubljana. 061/373-047. • Ureja uredniški odbor: Franc Božič, Franci Dovč, Ivan Drozdek, Marija Fajfar, Alenka Por, Nada Rihtar, Lojze Šterk, Matija Trstenjak in Franc Zadravec. • Glavna in odgovorna urednica: Vesna Bleivveis. • Novinar: Andrej Dvoršak, tudi avtor vseh nepodpisanih fotografij • Tehnični urednik: Matjaž Marinček. • Tiska ČGP Delo • Glasilo prejemajo delavci, združeni kmetje, učenci in upokojenci PSM • Izhaja zadnjo sredo v mesecu. Naklada 16.500 izvodov. Po mnenju pristojnega republiškega organa je časopis opravičen temeljnega davka od prometa proizvodov. gljev - 4 točke, 13. Dolomiti 535 kegljev - 3 točke, 14. Ograd 499 kegljev - 2 točki, 15. Golovec 498 kegljev - 1 točka, 16. Univerzal 481 kegljev, 17. Emba 480 kegljev, 18. Hotel Ilirija 462, 19. M-Mednarodna trgovina 426 kegljev, 20. DEGRO 402 kegljev, 21. Sloga 385 kegljev, 22. Potrošnik 358 kegljev, 23. Nanos 301 kegelj. KEGLJANJE ŽENSKE - POSAMEZNO: 1. MAJDA MLAKAR (NANOS II.) 406 kegljev, 2. KATARINA JA-VSEVEC (ZARJA) 370 KEGLJEV, 3. LOJZKA ŠKAFAR (SREMIČ) 363 KEGLJEV, 4. Edka Petrič (Sremič) 362, 5. Sonja Tomažin (Agrokombinat) 357, 6. Danica Osenjak (MIP) 327, 7. Olga Sta-rovasnik (Eta) 190, 8. Mira Žnidaršič (Nanos I.) 181, 9. Nada Mušič (Hotel Ilirija 178(66), 10. Darinka Neško (Zarja) 178(53). TENIS - EKIPNO: 1. POSLOVNI SISTEM - 25 TOČK, 2. M-MEDNARODNA TRGOVINA - 20 TOČK, 3. SLOGA -15 TOČK. TENIS MOŠKI - KATEGORIJA ”A”: 1. MERSLAVIČ - KOPITARNA, 2. MELAVC - ZKZ MOZIRJE, 3. FILIPČIČ - TRGOAVTO, 4. Čiko-vin - Trgoavto, 5. Forjan - Blagovni center, 6. Vovk - Eta, 7. Buji-šič - Trgoavto, 8. Kotar - Poslovni sistem, 9. Tratar - M-Mednarodna trgovina, 10. Goslar - Inve-sta, 11. Šmid - Poslovni sistem, 12.Paravinja - M-Mednarodna trgovina, 13. Zor - Sadje zelenjava, 14. Mušič - M-Mednarodna trgovina, 15. Kamenšek - Blagovni center, 16. Lacijan - Poslovni sistem, 17. Urbančič - M-lzbira Panonija, 18. Krivorotov - Emba, 19. Ogrin - Hotel Ilirija, 20. Jenko -Mesna industrija, 21. VVildman -Poslovni sistem, 22. Ambrožič -Trgopromet, 23. Šmid E. - Sloga, 24. Gradišar - Sadje zelenjava, 25. Jerala - Kopitarna, 26. Merz-dovnik - Sadje zelenjava, 27. Mirnik - Poslovni sistem, 28. Vrhunc - Investa, 29. Muck - M-Medna-rodna trgovina, 30. Osenjak - Sadje zelenjava, 31. Jarc - Poslovni sistem, 32. Zakrajšek - Trgoavto. TENIS MOŠKI -KATEGORIJA ”B”: 1. ŠKERLAVAJ - INVESTA, 2. GOSLAR - POSLOVNI SISTEM, 3. DEU - M-MEDNARODNA TRGOVINA, 4. Škulj - M-Mednarod-na trgovina, 5. VVigele - Modna hiša Maribor, 6. Drozdek - Sloga, 7. Potočnik - M-Mednarodna trgovina, 8. Pok - Golovec, 9. Velkavrh - Poslovni sistem, 10. Pr-vinšek - Poslovni sistem, 11. Dermastja - Eta. TENIS ŽENSKE -POSAMEZNO 1. VIDIC - POSLOVNI SISTEM, 2. LUKŠA - POSLOVNI SISTEM, 3. GLIGOREVIČ - POSLOVNI SISTEM, 4. Bloga - Sloga, 5. Grosman - M-Mednarodna trgovina. | Tabela XII, Pa4*nk®. - •' ‘"••••v--#!!*?! ivk !• Pljučna pečenka, — 2, Nadevana prašičja ^ glava. . ... * .. ..... A % m n *•! rft £ I J* dlir -fkajtrtHV Prva je kelharca, druga je kuharca Ivanka Leskovec Gostinske martre Z gostinstvom kot osnovno dejavnostjo se v Mercatorju ukvarja manjše število podjetij, več se jih z njo ukvarja kot s stransko dejavnostjo. Razvojno je bila ta dejavnost vedno nekoliko zanemarjena - se ji obetajo novi časi? Horoskop - stro-| |go za pripadnike) Mercatorja OVE^^^I^jeSotidil Itje boste spoznaj da j ' P Idoma. Nenadoma boste^ P . iz.] |da ima tud'^ner vse tiste ča-i Ivenzakonski part^g skrivaj opa. Ire, ki ste jih nmeiili se boste I Izovali na P'^e°in obdelovanje V Ina domač ... Va§a srečna! Itorjem. I BIK (21.4. - 21 s) r> |rog še niso nataknili 1 "* 6 vaml jih bodo v letošnjim P° em varT1 JP/h. Sicer pa se tudi™?'™11 Ukre' |m zanesite na ,S ‘em prime- . "^O^Snosii^Lefeje! bs"eSSr-H Inem^emuMerca^^ teS rrr-'^ Itako v vaših roka^ Cmf USOda jne vodi, uporabite svoj razum5 (Pogum, šarm in zvijačnost E’ Icatn" komercia'ni iapis pn-K: fe:y£lerp~£- [p«e I« ^Senjb! Ho-Išanju ne zgolj P vnano m rjo-Idite ponos- ^ bQ šl0 po na-' ■vite, če vam kaj zanes )ivO| Ičrtib. Tako se To poletje fa«as;oCr/bo'r V^o^Sp-«Meroa'' [lorjevo^delmc^ Injih povpraševali predvsem čezf Inoc rojeni milijonarji Izkristitpl (svojo priložnost in med dvema! rSSoriu6^6^^93’ ki dela IdevJce J 'n Ce ste ^snične Ikao tatv m m *mu podarite svoji IdeEžnp h + rjevem hotelu -(deležne boste posebnega p0pL [zi s počitnicam/ A0dločitev v zvena /inho-,__. • Cim mam r e ^vnost''" Utegni ,na 'iobezen _ .avnr ■zdravja /teht P°,oiaiaSNif' J^/nik, tudi zS trakvnt'C fcne »ooi “5;!rr° pe°i | SKORPUON (2i10N- M-11 j| I- pičite le v skrajni srti. Nino I Inoče nič hudega vaš strah'jn j I I I, vaše domislji e m televizij | Ija iz vase oui i) zanesiji-l Iških porocrt. vaša tirm . Ivo ne bo sla v stečaj, zaKo^ do( | (župno 'Ju^e, z g,edaia bol Ps/rv^Jni vlogi v| j Mercatorju^ ostrostrelsko bJSU!P ‘'°*n™J [Pazite pa da hn^ v,ni». ■prave kozle L« * Postreljali Izlovska sodba5 VaS čaka k°-| Ičnina na m dosmrtna naro- (Tega ne^vze^S^ °as°^ l^5te živeli le še krateffi0’ da - 20.1.) [radi ljudi in ^ z^Praazp0znavno-l F1»ds«^4 bnTSor kU Msrcator lanlačalo se bo. __ _ ^0« ^■3anar\e- TJoO^^-xiS\e0°fpo djs^el ^:|g^ :/20-2.. feveda,te° faesedoP >P°9/ed n* 'VSako lepo Skr^ ti^l l^rnosT vOVeš*Opo°- ^ rlff L ! 1 i I i «HU i i i _J ORANJE lantan Kositer. OSLOV I «LAS i # KArtNOSB' i rvo 1 KOHMZIC. sosTOReic. !ps«i UASICO Malte« •M« i Art.PlLrt- OCŽlSEfZ- (Slia) : ! i ! T OSVEŽILNA puaoa ^ ! i vst«®. ! MTSl VUKjJ MCStO <* cMSn no RJO CtMKAO' M4AA»oV flonAA i ! J — SOMCASKA ' So«lNJA ; fUOtMOSTi' onuN i i 8s tiSo&Ct>6 Zcnsko »MC • ! i »RiTANCl MSCVCRNfr SrtOLČAMI SL.CL.iN Filmski ICRALbC mak. nammi hcmj (rttRČC) ► j i ■ ! SPKTifoC 1 VnCKI 1 ŽKUURV i O KS to VRHUNSKI j ŠBOR.THIK. ^ ■kmak. a stonOM molka , j ! 1 ZIMSKA ! SO fOftOSO ! 1 - ! j •Ti KOiCMA fcuMCOO^ t ! . NKfrrtCT SRotAOoe NA40LK60A IKC RL. UriSOU VAAZsC 1 j j N.OUiOA •oulka i i taUova ORANŽAM Vi&** / MLCTJC ' # ■»•ii ! okjo&n ; — 1 l KCNUUU OTOttl Plačilo ZA TOVOR, OKRAIUMI ZAoRUoA LOrtU&oE ' — ZMOSLJCNA KArtNiNA VTTLEŠ&ol fio«A VIŠNUJA ^r= * "•mski j flLOlC? ^ukmucm} * MK Koi- TlUrtCRJA JSLOVCA tRS.rt.MC JAPOKStU VULKAN I : 1 ! # t j IMS A)UTIKA tumsovtcA 9CKMARS. zcmsuska •žlNA NA TKCtJt SAJALNUC. : 1 j # 'V^> :m^stc [iKAouflL. m/ 1 AW»Sl Kapca AmajUj za ADMTACUO RoOATA •OZIMA ZW4L HRift PRI SEoSMbJ IT. Irt* IA IZ0L0 | # NOEMNJC MKST* M MLCSTlMl UU6UA RUT4JCM SMOI 1 1 Umski piSAteu (viniriTij) CiOAN # •Umsko rut. KJOZCrtUC NATRIJ ML, TCNLCKC MU £*Cm> •me • "o*«t*eui Sonca (goram) <*J£ 0NEZ&O «L P^UiCDF •t*USut t«KNesT) bCL OSRAZA «MX> ocrtt — — VSUKO Sito KUTINA «P •^MAtUKirt « t»CL £.ftKUnA FotUtAjiMI V victmamo 16. stran