SfftV. 300«_^ Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Oca Sv. Frančiška Asllkega st. 20. I. nadstr. — Vsi dopisi naj se pošil?ajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij tista .Edinost" — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiikega Št. 29. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta .................. za tri mesece ............... » za nedeljsko izdajo za celo leto....... ea po! leta.................2 60 V Trstu, v soboto. 26. oktobra 1*16. Letnik Kil. Posamezne številke „Edinosti* se prodajajo po «5 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone' Cene: Oglasi trgovcev iti o rtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnicc, zahvale, poslanice, oglftsl denarnih zavodov ...............mm po 20 vin., Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaijna vrsta............. 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinosti-. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti* — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiika AsiŠkega št. 20. — Poiinohraailnični račun št. 841.652. Pregled nojnmjilft Mkov. Italijanska fronta. — Od časa do časa zelo srdito sovražno topovsko in minovško delovanje proti kraškim postojankam m zaledju. , , „ Ruska bojišča. — V južnem delu Kar-patskega lesa, zapadno Lučka in ob bcari ruski napadi odbiti. Romunska bojišča. — Severno Campo-lupga in južno Predeala napreduje nas napad. Ob vzhodni sedmograški meji romunski napadi odbiti. Zasledovanje sovražnika v Dobrudži se nadaljuje. Albansko-macedonska fronta. — Nič novega. _ . . . Zapadna bojišča. — Ob Somnu in pred Verdunom vzhodno Moze močno artilje-riisko delovanje. Francoski napadi vzhodno utrdbe Douaumonta zavrnjeni. — Pomorska bitka v Kanalu. Nemški uspeh. Turška bojišča. — Nič posebnega. imttlmnžka boiiMa, ( NAJ, 27. (Kor.) Uradno se razglaša: 27 ki. 1916. italijansko bojišče. — Italijansko artiljerijsko in minovško delovanje proti našim postojankam na kraški planoti in zaledju je od časa do časa naraščalo do največje silovitosti. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Nadvojvoda Friderik na primorski fronti. DUNAJ. 27. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Pred nekaj dnevi se ie c. in kr. Visokost, vrhovni armadni poveljnik nadvojvoda Friderik mudil pri naših junaških četah na jugozapadni fronti, ob katerih jeklenem zidu so se doslej razbijali vsi sovražni napadi. Ko je dospel v armadno področje generalnega polkovnika pl. Boroeviča, ga je le-ta slovesno sprejel. C. in kr. Visokost je čestital zmagovitemu poveljniku na sijajnih uspehih njegove slavne armade in pred kratkim podeljenem laskavem priznanju najvišjega vojnega gospoda. Vojni maršal je tekom svojega večdnevnega bivanja pri Boro-evicevi armadi imel priiiko, porazgovoriti se z vsemi visokimi voditelji ter si ogledati Številne, pod povefjniŠtvam hrabrega zbornega poveljnika nadvojvode Josipa se nahajajoče čete, ki so se udeleževale zadnje bitke, ter se ie mogel osebno prepričati o skalnato trdnem zaupanju ter brez izjeme izbernem in strumnem nastopu čet. Po kratkem bivanju v Trstu, kjer je vojni maršal sprejel sporočila tamošnjih poveljnikov, si ogledal izborne obrambne naprave in posetil namestnika barona Fries-Skoneja, si je natančno ogledal vso fronto na Krasu. Povsod je mogel le hvaliti in velikemu številu hrabrih bonteljev je lastnoročno pripel na prsi zasluzeno najvišje odlikovanje. Po tridnevnem bivanju na tej fronti se je odpeljal v Beljak da poseti hrabre branitelje Koroške. Tudi tu se je v tesnem stiku z voditelji m četami ter na lastne oči prepričal o iz-bornem razpoloženju vseh hrabrih cet. Posebno priznanje je izrekel tudi na tej fronti v zaledju armade v prid bojnim četam ukrenjeni preskrbi. Po prebivalstvu povsod slovesno sprejet in prisrčno pozdravljan, je vojni maršal 25. t. m. zapustil jugozapadno fronto ter se vrnil v na-stauišče vrhovnega armadnega povelj-ništva. ____ Ruska hoiišča. DUNAJ, 27. (Kor.) Uradno se razglaša: 27. okt. 1916. Rusko bojišče. — Prestoimiasled- nikova fronta: Pri Saradornci so nase čete vzele rusko gorsko oporišče. Ruski protinapadi so se izjalovili. — Princa Leopolda Bav. fronta: V območju avstro-Offrsklh bojnih sil nič pomembnega, "iamestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 27. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 27. okt. 1916. Vzhodno bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: Ob Ščari so dvakrat zaman obnovili svoje napade. Naskskujoče stotnije ie posadka jarkov vrgla z ognjeni. Dalje proti jugu ob izlivu PODLISTEK. Vedsme so šlezijski domobranci vzeli rusko predpostojanko ter zajeli enega častnika in 88 mož. Na fronti pr! Lucku &e je nadaljeval v kisjelinskem odseku močni ruski artiljerijski ogenj. Opoinoči ie sledil napad, ki pa je razpadel v ognju pred našimi ovirami. — Fronta nadvojvode Karla. V južnem delu Karpatskega lesa so se izjalovili ponovni rusko-romunski napadi. Prvi generalni kvartiTmojsterz pl. Ludendorff. Pemunska bojišta. DUNAJ, 27. (Kor.) Uradno se razglaša: 27. okt. 1916. Romunsko boi išče. — Presto-ionaslednikova fronta: Naši napadi severno Campolunga ki južno Predeala napredujejo. Ob ogrsko-romunski vzhodni meji smo odbili sovražne protisunke. * Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. HSfer. fml. BEROLIN. 27. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 27. okt. 1916. Sedmograško bojišče. — Sovražni sunki na vzhodni sedmograški meji so bili odbiti. Južno Predeala in v smeri proti Campolungu so naš! napadi napredovali. Ba-lkansko bojišče. — Macken-senova armadna skupina: Zasledovanje poražene dobruške armade se nadaljuje. Zvezne čete so dosegle okoliš Harsove. Prvi generalni kvartirmojster; pl. Ludendorff. SOFIJA, 27. (Agence Tel. Bulg.) Generalni štab javlja: Romunska fronta. — Ob obali Črnega morja mir. V Dobrudži zvezne Čete nadaljujejo zasledovanje poražene armade. Zasedli smo mesto Harosovo. — Ob Donavi mir. BOJI V DOBRUDŽI. BEROLIN, 26. (Kor.) Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana: Zmagovito prodiranje zveznih nemških in bolgarskih bojnih sil se ie koncem septembra ustavilo pred zelo močno sovražno postojanko Toprajsar—Cobadinu—Pasova. Pregrupiranje artiljerije in ureditev nadobave sta ob posebnosti bojišča zahtevala veliko časa. Sovražno postojanko v črti Toprajsar—Cobadinu—Rasova, naslonjeno na vzhodu na Tuepa Gul, na zapadu pa na Donavo, je sovražnik že v miru ojačil z vsemi tehničnimi sredstvi. Toprajsar in Cobadinu sta bila zgrajena na trdnjavski način in zasedena po močnih sil ali in težki artiljeriji. V središču so stali Rusi, na obeh krilih pa Romuni. Naše čete so stale na splošni črti Tatlageacu— Amuzacer— Cavaclar— Eniges.— zapadno Brin Bacu. 19. oktobra zjutraj se je začela artiljerija usmerjati. Učinek je pospeševala dobra razglednost. Po dveumem artiljerijskom ognju ze bil sovražnik na desnem krilu vržen iz prvih postojank. Zvečer prvega dneva boja je bila dosežena naslednja črta: griči 39—70—74 jugozapadno Tuzle, gričevje pri Muratanu Bu-lusu južno Toprajsarja. Dalje proti zapadu smo sovražnika zadrževali z napadi in mu iztrgali več oporišč. 20. oktobra se je boj nadaljeval in je bil posebno srdit okoli Toprajsarja. Okoliš južno Tuzle je sovražnik izpraznil. Tuzlo smo zasedli brez boja. Zvečer smo dosegli Črto južno Toprajsarja—Osmancea—Cocea—Juk — severno Covargefe—Patulus— Ghiol— Ba-scu. Plen prvih dveh dni je znašal 3300 ujetnikov, med njimi nad 3000 Rusov, 16 strojnih pušek in eno minovko. Na račun Turkov je prišlo nad 1300 Rusov. 21. oktobra se je boj osredotočeval na ključišči Toprajsar in Cobadinu. Sovražnik se je okoli poldneva upognil pred našim koncentričnim artiljerijskim in pehotnim napadom na postojanke južno Toprajsarja. Generalni vojni maršal pl. Mackensen je s svojim štabom s Tasli Juka (vrh 90) opazoval umikanje sovražnih mas, ki se je vsled uspešnega ognia naše artiljerije na več mestih izpremenilo v divji beg. S Toprajsarjem in Cobadmom je očividno začel popuščati glavni sovražni odpor. Zvečer so bile naše čete na črti Chirghiul— Mulziova—severno Toprajsarja — Cobadinu — Lapata Baja. Zasledovanje se je Njegov las. Roman. Iz angleškega. Ne da bi čakal odgovora, je vstopil. Morali so sedeti zelo stisnjeno, in Tama-ra se je jezila sama nase, kajti kljub vsej svoji ogorčenosti zaradi kneza je čutila, da ima ta človek naravnost nekaj magne-tičnega zanjo in ii povzroča neki neznan in vznemirjajoč občutek. Nagnil se je nekoliko naprej in pošepetal kneginji nekaj. Potern se je pa obrnil k njej in tudi njej nekaj rekel na uho, kot da bi imela kako skrivnost med seboj. Besede, ki jih je izrekel, pa so bile nekaj čisto navadnega, neumnost, ko jo je komaj razumela. Toda govoreč se je doteknil s svojimi ustnicami njenega ušesa ia prešinila jo ie kot nemudoma nadaljevalo in se je artiljerija ponoči pomeknila naprej v nova name-stišča. Sedem ruskih vojnih ladii, ki so 23. t. m. z morja med Konstanco in Tuzlo skušale delovati proti našemu desnemu krilu, ni imelo uspeha, ker so zaradi naših ukrepov bile prisiljene, da so morale ostati daleč od obali. Sovražnik ni imel časa, da bi branil Konstanco, če se je hotel rešiti. Ojačena po nemški in bolgarski pehoti, je bolgarska konjiška divizija zasedla Kon-stanco. Še isti večer je desno krilo doseglo Islam Tepe—Alazap. 23. oktobra je bilo treba zlomiti še silovit sovražni odpor pri Medžidiji, ki smo jo vzeli zvečer po hudem boju. Sveže ruske čete so bile. kakor so dospele, zastavljene v bof m poražene. Naša zapadna skupina je zasedla gričevje severovzhodno Rasove—Ivrinez-Hosu Juk. Naši kopneni in povodni letalci so iaborno pomagali pri poizvedovanju. Brodovje bojnih letal Je ročlciat uspešno posegalo v boj z metanj*fem bomb in' ognjem strojnih pušek proti Koastanoi in na tam se umikajoče kolone čet ter na kolodvor in most v črnivodi. kjer so na več krajih ovirali promet. Do vštetega 23. t. m. se je plen zvišal na 75 častnikov, med njimi dva polkovnika, nad 6600 mož, 12 topov, 52 strojnih pušek, tri minovke, nad 200 vagonov, lokomotive in veliko drugega materijala. V Konstanti! Je zgorela petrolejska zaloga. V ma*to so prišle kot posadka tudi nemške čete. Hitri uspeh se je dosegel predvsem z nakopfčenjem nemške težke artiljerije ki napacfcsn nemških čet na Toprajsar, potem pa z neprestanim pritiskanjem za sovražnikom to zasledovanjem. Vrhovni poveznite in načelnik njegovega generalnega štaba, Tappa, sta bila neprestano na bojišču. Italijanski glas o položaju na Romunskem. , LUGANO, 27. (Kor.) Oficijozaa »Agen zia Italiana« objavlja noto, ki skuša javnost potolažiti zaradi usode Romunske, izjavljajoč, da je ramunska armada nedotaknjena v svoji dejalnosti. Prehod čez Donavo in prodiranje preko Predeala dalje je sovražniku skrajno otežkočeno po naravi in vofaški umetnosti, in ruske pomožne sile prihajajo na Romunsko v nepričakovano velikem številu. Asqulth a Romunski LONDON, 26. (Kor.) V dolnji zbornici je izjavil ministrski predsednik Asquith, odgovarjajoč na Carsonovo vprašanje o položaju na Romunskem, da ne smatra za mogoče ali umestno* da bi sedaj povedal več, kot da militarijjni položaj Romunske živo zanima angleško vlai zaveznike. Ved tednov sem smo storili vse Iado in vse njene električni udarec. Skoraj trepetala je, tako jo je razburil ta navidezno slučajni dotikljaj. Zakaj jo muči tako! Zakaj venomer tak način vedenja napram njej, da bi skoraj znorela____in vedno tedaj, ko je morala mirovati in se ni mogla braniti. Eno je bilo gotovo: če bi ostala dalje časa na Ruskem, bi se morala, če bi bilo le kako mogoče, sporazumeti ž njim, da prepreči za bodoče take dogodke, ki so bili naravnost v obraz njenemu samospoštovanju. Stisnila se je v svoj kot in ni odgovorila. — Ali ste huda name? — je pošepetal. — Avtomobil se je tako stresel in zato sem se vam toliko približal. Oprostite mi; poizkušal bom, da se ne pregrešim več. Toda še tekom teh besedi je zopet ponovil svoje zlodejstvo. Taniara je stisnila roke in odgovorila ledeoomrzloi mogoče korake in storimo tudi le sedaj, da podpiramo svoje hrabre tovariše na Romunskem v njihovem pogumnem boju. Upam, da se ne damo zavesti v pretiran pesimizem. Na Francoskem, Ruskem, Angleškem in v Italiji so se ukrenili in se še ukrenejo skupni ukrepi, pri katerih vsak nas stori vse, kar more, da podpira Romunsko v njenem boju za neodvisnost. Albanske - mscaden- sko boilšče. DUNAJ, 27. (Kor.) Uradna se razglaša: 27. okt. 1916. Jugovzhodno bojišče. — V Albaniji nič novega. Namestnik načelnika generalnega Štaba; pl. Hčfer, fml. BEROLIN, 27. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 27. okt 1916. Balkansko bojišče. — Mace-donsko bojišče: Nič bistvenih dogodkov. Prvi generalni kvartirmojster; pL Ludendorff. SOFIJA, 27. (Agence Tel. Bulg.) Ge neralni štab javlja: ^ Macedonska fronta. — Položaj je neizpremenjen. Med Prespskim in Dojranskim jezerom slaboten artiljerijski ogenj. Ob vznožju Betašice planine mir. Ob strumski fronti slaboten artiljerijski ogenj. Ob obali Egejskega morja je sovražno brodovje obstreljevalo gričevje pri Orfanu. Zapadna boJSSČa. BEROLIN, 27. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 27. okt. 1916. Zapadno bojišče. — rronia bav. prestolonaslednika: Ob močnem delovanju artiljerije je severno Somme prišlo le do bojev med poizvedovalnimi oddelki. Na južnem bregu smo s svojim uspešnim ognjem na sovražne jarke zadržali pripravljajoč se francoski napad v odseku rresnes—Mazancourt—Chaulnes. — Pre-stolonaslednikova fronta: Artiljerijski boj je bil čez dan zelo srdit na vzhodnem >regu Moze med Poprovim robom in Woevro. Opoldne so napadli Francozi naše postojanke vzhodno utrdbe Douaumonta. Zavrnili smo jih z velikimi izgubami. Prvi generalni kvartirmojster* pl. Ludendorff. POMORSKA BITKA V KANALU. BEROLIN, 27. (Kor.) VVoltfov urad poroča: V noči od 26. na 27. oktobra so deli naših torpedovških bojnih sil udarili iz Nanškega zatona skozi Doversko—Calal-skl preliv do črte Folkestone—Boulogne v angleški preliv. Po dosedanjem sporočilu poveljnika torpedovk, koraodorja Michel-sena, je bilo potopljenih, deloma neposredno, pred sovražnimi pristanišči: najmanj 11 predstražnih parnikov in dva do trije rusilci aii torpedov ke. Posamezne ljudi posadek so mogli rešiti in jih ujet?. Več drugih siražnih ladij in najmanje dva ru-šilca so težko poškodovali polni zadetki in artiljerijski ogenj. Nadalje je bil južno Folkestona potopljen angleški poštni parnik »Oueen«, ko se je dal posadki čas za izkrcanje. V Kanalu pri varnski svetilni ladji je bil zelo živahen promet bolnišniških ladij. Načelnik admiralskega štaba mornarice Angleški iskalec min potopljen. LONDON, 2o. (Kor.) Angleški iskalec min »Genista« je bil potopljen po nemškem podvodniku. Potopili so se vsi častniki in 72 mož. Rešilo se je 12 mož. __Nisem opazila ničesar, knez; mora pač biti vaša slaba vest, ki vam daje povod, da se opravičujete. _Potem je vse dobro, — in posmejal se je nalahno. Tedaj se je kneginja vmešala v pogovor. _Gricko, pripraviti moraš mrs. Lorai- novo nekoliko na cigane in na vse ono, kar bo čula tamkaj, drugače se jf bo zdela stvar preveč čudna. Obrnil se ie takerf k Tamari in dejal: — Čudni ljudje so ti cigani, ki pripadajo vsi enemu plemenu. Poio kot vrag! Nekaterim se zdi grozno, drugim pa divno, vsekakor pa udarja na živce. Ce imate posebno občutljiva ušesa, boste kričala zaradi te glasbe. Mene spravt popolnoma ob pamet. — Gričkov — mu je posepetala kneginja. — obljubil si da boš pameten, dragi moj CARIGRAD. 26. (Agence TeL Mllli.) Glavni stan javlja: Na vseh taznih frontah nič pomembnih dogodkov. Na dobruški fronti nadaljujejo naše čete zasledovanje poraženega sovražnika. Pozivi oproščencev na Turškem. CARIGRAD, 26. (Kor.) Uradni list objavlja z danes v veljavo stopajočo naredbo pod pogojem naknadne parlamentarne odobritve sankcijoniran zakon, ki pooblašča vojnega ministra, da v slučaju nujne i>otrebe pokliče vse one pod orožje, ki so se s plačilom oprostilne takse dali osvoboditi vojaške službe. Od že plačane takse se povrne znesek, ki odgovarja ostanku dobe, za katero je bila plačana taksa. Vojno ministrstvo more oprostiti za javno blaginjo, zavode, tovarne itd. potrebno osobje. __ Turški pooblaščenec pr! našem vrhovnem armadnem poveljništvu. DUNAJ, 27. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Turški vojaški atašč, generalni polkovnik Feizi bej, ki obdrži svoje posle kot vojaški atašć, je bil imenovan za vojaškega pooblaščenca pri c. in kr. vrhovnem armadnem poveljništvu. Sovražna uradna poroiHa. DUNAJ, 27. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Rusko uradno poročilo. 25. oktobra. — Zapadna fronta; Južno Dornewatre so naši namaknjeni oddelki pregnali sovražnika iz cele vrste gorskih postojank. Zajeli smo nekaj sovražnikov in dve strojni puški. — Romunska fronta: Pri Predealu, v targulujski dolini, pri Campolungu in v jiuški dolini je sovražnik napadel romunske čete in jih prisilil, da so se nekoliko umeknile. V Dobrudži se na-daljuiejo sovražni napadi na vsej fronti. Romunske in naše čete so se bojujoč umeknile proti severu in so bile prisiljene, da so opustile črto Crnavoda—Tasavluško jezero. Romunsko uradno poročilo. 26. oktobra. — Severna in severoza-padna fronta: Severno Fulghesa artiljerijski boji. Vzeli smo hrib Kereknatas južno potoka Bekasa. V trotusujski dolini je položaj neizpremenjen. V uzuški dolini smo sovražnika vrgli proti zapadu. V ojtuški dolini se boj nadaljuje na oni strani meje. Zajeli smo enega častnika in 137 vojakov. V celoti je treba ugotoviti, da je bil sovražnik na zapadni meji Mol-dave po srditih bojih povsod vržen nazaj čez inejo. Sedaj ima zaseden samo majhen kos ozemlja med Spiltitzo (?) in Tro-tusu in majhno brezpomembno postojanko v uzuški dolini. Njegove izgube so zelo velike. V buzeuški dolini pri Tablaburiju (?), Palrociji in Predelu tu, južno Predeala se boj nadaljuje. Sovražne napade smo zavrnili. V okolišu Dragoslavele smo odbili srdite sovražne napade. V alutski dolini nič novega. V jiuški dolini prodira so-vražnk v okolišu zapadno doline. Armadni poveljnik, general Dragulita, je bil pri vodstvu operacij' v tem okolišu ranjen. Pri Oršovi artiljerijski boj. — Južna fronta: Ob Donavi nekoliko topovskih strelov. V Dobrudži nič novega. Angleško uradno poročilo. 26. oktobra. — Davi je bil odbit sovražni napad proti rudninskemu jarku severno rudninske meje z znatnimi izgubami. Naša artiljerija je bila zelo delavna. Sovražna artiljerija je delovala južno Anere in v okolišu Loosa. Kljub neugodnemu vremenu so naša letala obmetala nekatera sovražna skladišča z bombami. Trije naši letalci se niso vrnili. Izgube norveškega trgovinskega brociovia. KODANJ, 27. (Kor.) Skupne vojne izgube norveškega trgovinskega brodovja znašajo doslej 268.134 toir, za katere znaša zavarovalnina 102,015.190 kron. 140 mornarjev se je pogubilo. Nemški državni zbor. BEROLIN, 27. (Kor.) Državni zbor se je bavil najprej z majhnimi vprašanji. Glede izvoza sadja iz Španske lia Angleško je pojasnil državni podtajnik Zim-mermann, da je Nemčija dovolila ta izvoz, da obvaruje Špansko velike škode ter v nadi, da tudi Angleška pripusti primernemu Številu španskih ladij prevoz sadja na Nemško. Pogajanja se še v rše. Zbornica je predlog, da bi se obustavi! preisk Usoda Haldana je bila, da so se toliko na Angleškem, kolikor v Beroiinu rogali glede njegovega uspeha. V Angliji zato, da ni kar s krova kričal na ves glas, kaj je videl v Beroiinu, tu pa, ker je izpolnil dolžnost kot pa tri Krti č en in izpreviden minister angleške krone.« Te navedbe je, — kakor že gori rečeno — potrdil lord Haidane kot resnične. Nu, izkušnje uče, da tudi ministri potriajo včasih kaj, kar ni v polnem soglasju z resnico. Begbie ne piše morda direktni!! neresnic, ali dopuščena je domneva, da iS dal — kot Anglež — podatkom kolorit s tendenco, da kaže svojo deželo v čim u-godneji luči. Vsekakor pa so njegova izvajanja interesanten prispevek k historijatu te svetovne vojne. Z ozirom na zadnji v oje vi t i govor angleškega državnega tajnika lorda Greya je vredno omenjati, kar piše Harold Begbie v svojem delu »Vindication of- Great Britain<; o historijatu te svetovne vojne, posebno pa tistih odlomkov, ki se tičejo obiska lorda Haidane v Nemčiji. Te odlomke je pregledal lord Haidane sam in potrdil, da odgovarjajo resnici. Begbie trdi, da je pogojni angleški kralj Edvard VII. boli bal marljivosti in ekspan-zivnosti Nemcev, nego pa njihovih bojnih sil. Zato je privolil v reforme, ki jih sedaj listi omalovažujejo in očitajo vladi, da Anglija ni bila pripravljena za boj proti Nemčiji. Vendar je kralj Edvard z lordom Haldanejem, ki je bil imenovan vojnim ministrom, deloval za izpopolnjenje j angleške vojske. Kralj Edvard je smatral lorda Haidane za najprimernejo osebo za pogajanja z Nemčijo, a ob tnem da angleško vojsko tako oboroži, da bi mogla v danem slučaju sprejeti boj proti Nemčiji. Haidane je reorganiziral angleško vojsko v modernem smislu od ekspedidjske vojske do generalnega štaba. Samo Haidane ju se je zahvalil, da je mogla leta 1914 oborožena in izve žbana vojska iti preko morja *r večjem številu, nego kedaj. Leta 1912 je cesar Viljem naslovil na nekega angleškega ministra (ne Haldaneja) privatno brzojavko, ki je predlagala pogajanja med obema vladama. Tudi od angleške strani niso cdgovorili navadnim diplomatskim potom, marveč je angleška vlada določila enega ministrov — Haldaneja. Ta se je podal v Nemčijo in je dne 8. februvarja 1912 dospel v Berolin. Še istega dne je imel v palači angleškega veleposlaništva razgovor z nemškim državnim kancelarj cm. Naslednjega dne je obiskal cesarja Viijelma m admirala Tir-pitza. Tretjega dne zopet državnega kan-celarja. Njegova naloga je bila, da pretresa vprašanje, zakaj postaja razmerje med Anglijo in Nemčijo vedno iieznosneie? Državni kancelar mu je zatrjeval, da je že dve leti in pol na delu, da bi se povrnili! dobri odnošaji med obema državama, a lord Haidane je izjavil, da je ustanovitev ! trozveze bistveno ojačila pozicijo Nemčije in da bi v pomnožitvi nemške oborožene sile druge vlasti videle jako resno stvar. Lord Haidane ni oporekal Nemčiii pravice, da ojačuji svoje oborožene sile, obenem pa je izjavil, da bi se pomnožitev nemške mornarice težko mogla smatrati kot dejstvo, ki bi pospeševalo dobre razmere med Anglijo in Nemčijo! (Ta izjava kaže zopet, kako Anglija vedno misli le na svojo varnost, na svojo korist in svoje gospodarsko nadvladje. Prip. ur. »Ed.«) Ves razgovor se je suka! okolo te točke. Državni kancelar je skušal rešiti vprašanje na ta način, da se izvedba tedaj predloženega nemškega mornariškega načrta porazdeli na daljšo časovno razdaljo ter da se istodobno sklene dogovor z Anglijo glede nevtralnosti. Pogojev, ki so se sestavili za tak dogovor, lord Haidane ni sprejel, ker je Nenuija zahtevala nevtralnost i Anglije v slučaju, da bi bila Nemčija s kateremkoli strani zapletena v vc-jno. Ta ior- j mula se mu je zdela prcelastična, ker bi mogla — po njegovem — dati povoda za raznovrstna tolmačenja. Lord Haidane je stavil drug, svoi predlog, ki je določal vzajemna obveze za slu-i čaj, da bi bila katera obeh dežela napade- j na. ne da bi bila izzvala napad. Ta dogo- | vor pa tudi ni bil naperjen proti nameri! kakega neizzvanega ofenzivnega nastopa od tretje strani proti eni obeh dežel. Tako daleč državni kancelar ni mogel popustiti, i Na to je lord Haidane izjavil, da Anglija' ne more sprejeti nikakega dogovora, s j kateri.n bi sc izneverila svojemu spora-1 zumu s Francijo in Rusijo, Angleška dane' bi na noben način ostala nevtralna, ako bi' bila Francija napadena, ali, ako bi se kršila nevtralnost Belgije. Razun tega je na-j glašal, da bi bila Anglija — ako bi Nemčija nadaljevala s pomnoževanjein svoje mornarice -- prisiljena, da za vsako nemško ladjo zgradi dve. Ko je bi! kmalo na to v Nemčiji sprejet mornariški načrt je Anglija svojo namero tudi izvršila. Lord Haidane ni izgubljal časa. Čim se je povrni! iz Berolina, je nov mornariški zakonski načrt, določen za parlament predložil kabinetu in odboru zsk Stari in novi čas. Minister izven službe, tajni svetnik dr. Fran Klein, je priredil na Dunaju predavanje in je izvajal med drugim: Javni duh časa neposredno pred vojno, stari duh, je kazal malo smisla za državo, za delo na podlagah družbe in za podrejanje pod interese skupnosti. Prevladala je marveč močno razvita zavest o sebi in o svojem bitstvu, ki so mu bili večinoma cilji materijalne forme sreče. K temu spada nred vsem zopetno zadovoljivo parlamentarično delovanje, do katerega je narodnostno vprašanje k!juč. Najvišji državni interes ni nezdružljiv z dobrohotnim upoštevanjem narodnih zahtev v istem danem okvirju, in narodi, ki so se v vojni borili za državo in jej pomagali v nje drugih stiskah, ne bodo oporekali razmerju med državo in narodi, ki dajs vsakemu, kar mu gre. Ne more se povedati z zadostnim povdarkom, kake neizmerne posledice bo imelo mišljenje in hotenje vsakogar. Tako blizu ne pride tako hitro prilika, da po svoji lastni duševnosti obrnemo svojo usodo na bolje. Vse, kar bo moralo biti pozneje, se skuplja sedaj v dolžnosti in nalogi, da izkoristimo moč duha, da bo veliki vojni sledil veliki čas miru, Avstrija, procvitajoča na kljubaj nasprotnikom. Naj pripomnimo tu, da se glavno socialistično glasilo trdno nadeja, da zavlada nov duh v naši državi. 2e po imenih mož, ki se imenujejo kot ever.tuvelni bodoči ministrski predsedniki, sodi, da pride izpre-memba zistema, da pride nov zistem, ki bo iskal stikov z ljudstvom, da se borno mogli potem resno lotiti gospodarskih in socijalnih reform, ki morajo priti v ospredje. Kafco Italijani ironizirajo sami seb»! — Med tem ko mora italijanska vla>da priporočati državljanom Italije skrajno omejevanje v porabljanju živil, ker zaloge vedno bolj upadajo, so ustanovili v Italiji neko društvo za organizacio »novih provinc«, ki jih nimajo, a bi jih — hoteli imeti! List »La Serbie., ki izhaja v Švici, pripominja: »V Italiji goje torej prej ko slej željo, da bi se polastili slovanskih jadranskih pokrajin, vkljub nevarnosti, ki jo prinaša tak razvoj italijansko-slovanskih odnošajev.« — Zopet prispevek k italijansko-srbskemu — soglasju in — ker je baje večina entente ob vprašanju Adrije na strani Srbije — k enotnosti v ententi glede ciljev te vojne! Strašno so edini, ali vsakdo hoče kaj drugega. Grenko za nas pri tem je le to, da se prepirajo za našo kožo. Za ublaienje cenzure. V Nemčiji je doseglo gibanje za ublaženje cenzure lep uspeh, kajti vlada je podala v svojem glasilu »Post« izjavo, da se razpravljanje o notranjepolitičnih stvareli ne bo omejevalo in da se bo izogibati le sovražnim razpravam, ki bi poniževale mišljenje drugih strank in produkcijskih stanov. Dopuščena bo dostojna diskusija o vseh vprašanjih notranje politike, ako se ne bo dotikala vojnih dogodkov. »Narodni listy« nado-vezujejo, da so v Nemčiji morda še hujša strankarska nasprotstva nego pri nas. Tudi niso tam brez narodnih vprašanj. (Poljaki, Danci, Alzačani). Praški list meni, da je tu analogija z našimi razmerami, ter pričakuje zato, da pride tudi pri nas do primernih izprememb v cenzurnih predpisih. Zato meni, naj bi pri najbližnjih parlamentarnih razpravah tudi tej stvari obrnili zadostne pažnje, ker bi sicer, brez sodelovanja javnega časopisja, parlamentarično delovanje moralo daleč zaostajati za zahtevami in potrebami časa. lako »Narodni listy«, a mi pridodajamo: Takih zahtev in potreb je v sedanjih izrednih časih gro-made. Težke življenske razmere, dnevno podražavanje vseh najpotrebnejih živež- nih sredstev, vedno večje in moreče skrbi v vprašanju prehranitve: vse to so vprašanja, o katerih naj v splošnem interesu govori časopisje, da daje koristnih nasvetov, novih pogledov, da se težke kalami-tete vsaj ublažijo. Ali, to koristno nalogo more časopisje vršiti le tedaj, če sme govoriti povesm neovirano in Če sme vsikdar povedati svoje mnenje, ne da bi kaj potajevalo, ali prikrivalo. Ta možnost je dana sedaj časopisju — v Nemčiji. Aprovlzaciiske stvari. KOŠTRUNJE MESO. Danes se v raznih mesnicah prodaja zopet kostrunje meso, došlo na račun občine. CENA: Prednji deli s priklado po K 5'60 kg, zadnji deli s priklado po K 6'40 kg. »EDINOST« izide v nedeljo na štirih straneh z raznovrstno vsebino, najnovejšimi brzojavnimi poročili, političnimi in gospodarskimi vestmi, med drugimi tudi člankom o koncentraciji slovenskih strank. Poroka. Poročila sta se danes pri Sv. Ivanu g. Karel Dequal, načelnik svetoivan-skega »Sokola-', sedaj vojak, in gca. Amalija Ferlugova, iz znane svetodvanske narodne rodbine. Vse najbolje! Visoko priznanje oskrbnicam vojniških sirot. Štejem si v prijetno dolžnost poročati, da mi je ekscelenca naša gospa predsednica blagovolila izraziti svoje pohvalno priznanje za marljivo in smotreno delovanje naših oskrbnic vojničkih sirot. K temu odličnemu priznanju pridružujem svojo iskreno prošnjo, da bi naše oskrbnice voj-niških sirot pogumno še dalje naprej tako delovale in skrbele za naše vojniške sirote ter jim skušale po svojih močeh lajšati življenja težka pota. Zbrala se je lepa Četica (70), koja se ni ustrašila naporov pri tem človekoljubnem in domoljubnem delu, vendar bi jih bilo lahko še mnogo več. Pogreša se marsikatero irne, katero bi se moralo čitati med navedenimi. Marsikatera, ki sicer v lepih besedah izraža svoje človekoljubje in blagosrčnost, ostane, žal, le pri besedah, namesto da bi dejansko pokazala to svoje človekoljubje. Vodniških oskrbnic še vedno primanjkuje. Žrtve se žal, vedno bolj množč In marsikateri osiroteli voiniški družini primanjkuje varuhinje, a nekatere dosedanjih oskrbnic so preobložene s tremi ali celo štirimi družinami in med poslednjimi so matere s celo kopico otrok ter imajo i zase dovolj posla in brige. Zato je od njih tembolj hvalevredno, če se zavzamejo sirot naših junakov, saj so matere in razumejo dobro njih položaj. Od drugih pa. ki bi dosti lažje vršile to nalogo, a se izgovarjajo z raznimi sofizmi etc., je tem bolj grajevredno, da se odtegujejo ter branijo vršiti to sveto dolžnost. Naj se le omislijo dotične v položaj onih sirotic, ki so zgubile svojega rednika in voditelja, ter so izročene na milost in nemilost življenja viharju — naj le pomislijo, da so njih reditelji postaft žrtva v obrambi nas ter nam omogočili bivanje v gorkem gnezdu, obvarovali našo last, morda celo naše življenje. In ob tej misli ne ena ne bi smela manjkati v naši vrsti. Iz srca dobrodošle so tedaj nove oskrbnice, ki bodo v družbi s svofimi vrstnicami pomagale vršiti res plemenito delo oskr-bništva vojniških sirot. Dosedanje oskrbnice naj zato skusijo pridobiti novih družic, za kar jiri? bodi tem potom izrečena topla, iskrena zahvala. Istočasno so naprosene, da prijavijo vsak nov slučaj vojniških sirot. Pri niih delovanju pa: Pomozi Bog! — A. S. Dramatično društvo v Trstu vabi vse gg. sodelujoče člane in gce. članice m tudi vse druge gospode in gospodične, ki bi bih pripravljeni sodelovati pri eventualnih prireditvah za dobrodelne namene, na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, 29. t. m., ob U dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Gimnazijski zanosiovalni tečaji v Trstu (goriška slovenska gimnazija) se lepo razvijajo. Učenci še vedno dohajajo. Revnejši imajo hrano v aprovizacijskih kuhinjah za 70 vin. na dan, nekateri celo brezplačno. V teh tečajih poučuje 9 goriških srednješolskih profesorjev. Pozneje došle učence poučujejo profesorji privatno in seveda brezplačno. Značilno! Četrtkov »Slovenec« je objavil poročilo o občnem zboru »Slovenske Rrščansko-sociiatne zveze« v Ljubljani, ki je pravzaprav temelj vse organizacije »Slovenske Ljudske Stranke« in o katere občnem zboru je drugače poročal cele strani, kot — plačan oglas P od st. 2525. V odbor so bili izvoljeni: predsednik dr. Jan. Ev. Krek, podpredsednika proi. Ivan Dolenc in profesor dr. V. Šarabon, blagajnik Anton Kralj, tajnik »Zadružne zveze«, blagajnik Viktor Cenčič, član »Slovenčevega« uredništva, zapisnikar Mihael Moškerc, član »Slovenčevega« uredništva, knjižničarja stolni vikar Matija Skerbec in urednik »Slovenca« Anton Pestofnik; odborniki: profesor Bog. Re- mec, drž. posl. prof. Evgen Jarc, urednik »Slovenca« Ivan Štete, prof. Ivan Mazo-vec; namestniki.: prof. Iv. Gruden, Alojzij Cotar, Jož. Putar in Al. Verbič. Ženski oddelek ima poseben odbor. Smrtna kosa. V Puli je umrl v 72. letu svoje dobe veleposestnik g. Teodor Mati-Ja&evič, Dalmatinec, ki si je s svojo vztrajnostjo in marljivostjo pridobil lepo pozicijo in užival splošno spoštovanje. Pokojnik je bil tudi lastnik puljskega gledališča »Po-liteama Ciscuti. Truplo njegovo so prepeljali v Peroj, kjer so je položili v rodbinsko grobnico v tamošnji pravoslavni cerkvi. Slovenska obrtna in trgovska nadaljevalna šola v Trstu. Vpisovanje se vrši 26., 27., 28„ 30. in 31. t. ni. od 6—8 ure pop. in pozneje ob času pouka v ulici Stadion 21. I. v prostorih Slovenske trgovske šole. Vpisnina znaša 2 K. Učenci oziroma učenke morajo prinesti s seboj šolsko izpust-nico, oziroma zadnji »Izkaz obrtne nadaljevalne šole«. Za sprejem v obrtno nadaljevalno šolo je potreba: a) dokaza, da je prosilec zadostil postavnim dolžnostim, hoditi v ljudsko šolo; b) dokaza zadostnega znanja v branju, pisanju in računanju, ki se ga mora, ako treba, podati s sprejemno preskušnjo. Redni pouk se prične 5. novembra. V »Slovensko obrtno nadaljevalno šolo« v Trstu so po § 99. obrtnega reda in glasom ociio' a c. kr. namestništva z dne 25. oktobra 1912, št. G. HI. 1334/7—T8, dolžni hoditi vsi obrtni vajenci iz Trsta in okolice, ki ne obiskujejo italijanske šole te vrste in še niso uspešno dovršili obrtn nadaljevalnega pouka. Za tiste vajence po lastni krivdi ne dosežejo zadostnega učnega uspeha ali se disciplinarnim potom začasno izključijo od šolskega pouka, more obrtno oblastvo na podlagi ovadbe od strani šolskih nadzornih organov podaljšati redno učno dobo, ki je dolečena v pravilih ali v pogodbi. Učni čas se tudi podaljša, ako vajenec ne prebije predpisane vajeniške preskušnje, preden poteče učni čas. Po odloku c. kr. ministrstva za bogo-častje in uk z dne 9 avgusta 1912., štev. 24.993 so dolžni obiskovati »Slovensko obrtno nadaljevalno šolo v Trstu« tudi vsi trgovski vajenci, in je za nje poseben trgovski oddelek na obrtni nadaljevalni šoli. Po § 100 obrtnega reda ima vsak mojster (gospodar) dolžnost, dovoliti tistim učencem, ki še niso uspešno dovršili obrtnega nadaljevalnega ali katerega drugega pouka enake vrednosti, potrebni čas za obiskovanje obrtne nadaljevalne šole. Ako vajenci v šolo nočejo hoditi, jih mora prisiliti k temu ter gledati na to, da šolo vedno redno obiskujejo. V vse oddelke šole se sprejemajo tudi učenke. — Vodstvo. Stanovanja za goriške begunce iščeta kot pooblaščenca c. k. okrajnega glavarstva goriškega in zaupnika odbora za begunce z juga na Dunaju Ivan Mermolja, načelnik gospodarske zadruge za goriško okolico, in Fran Černic, župan iz Št, Petra pri Gorici. Stanujeta v Tacnu pri Ljubljani, železniška postaia ViŽmarje. Točasno je na razpolago več stanovanj na kmetih v stranskih in nekaj hribovskih krajih. — Stanovanja so samostojna in ne med družino ter so že sklenjene pogodbe za najemnino. Družine iz izpraznjenih krajev Goriške, ki gostujejo v ozadju pri drugih ljudeh, naj se obrnejo do njiju, pot eni jim dopošljeta naslov stanovanja ter sporočita pogojeno ceno. Oglašajo pa naj se le taki, ki se morejo, če treba, za dolgo dobo samostojno vzdrževati. Skoro povsod bo dobiti kaj zemljišča v najem, za katero pa še ni pogojeno. Da bi se nastanjevali pri drugih, rečena zaupnika ne svetujeta preveč. Bolje je, če se ima svoje stanovanje in hodi od tam k posameznim kmetom na delo. Je več svobode in več reda. Pisati je na naslov enega ali drugega navedenih zaupnikov. ItnJlIrAfevtri gosPe» pripravljeni za sklenifv UJnlllUjtžlilEf vojnih zavarovanj. Vrdela. Ško kija, Rojan, naj se zgla e v ulici CJiu.ia 54,3-8. __3009 CftfrtAspi Anton J«rk:5 posluje zopat r ■▼ojeui ruiugftii »toli»ju V Trsta, Via deli* Po*U S tev. 10. 24«1 ftffffff fh v najem g »nevacje;pralno ali opre vtallM roljoao, pripravno za begunce. Ulica 12. Moreri št 77. 7 O Prodam več paiov mo&!fih in žeuakia iv&vii čevljev iz dobrega usnja, zimsko sukno. 3 Šivalne stroje m nekaj pohištva po jako nizki ceni. L* '-■ 711 vsake vrste kupuje prva sloveassu trgo-LUui}\> vina, Jakob Mar^on, Trst, uHca Soli tario V1! (ori naesfepi bolnišnici.' 691 pirni svincnjiii, zapontce, pl^^...^ !:renr.- sa brado, žlico, razni rezila, r^boi, mnj2ica za brka, pleteniuo, srajce, spounje hiača, ogleda! t, ustnike, razne glavnike, zivpcral;® ^Patent Knopfe'' in drugo prod«.J». J4JLOI? L^VI, ulica S. iilgolo štev. 19 2« M črno vino, čokolado, kavo, iKlI^ft kondensirano mleko Volimilch in Mager sardine, lokarde na olju, kakao \n vsakovrstne druge jestvine* d bavlja na debelo in drobno po zmerni ceni KARL REX1NGER, posredovalec, ulica Kandler 7, 11. n, od 9—10 predp. in od 2—4 oop. 1006 ZDRAVNIK mi Dr. M Pmllll stanuje v Trstu, uK Giulia 76 IH. n. (zraven Dreheijeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, 1. od 3 do 4 pop. za notranje« nervozne la olroSk« Sso« lez»?I (blizu* cerkve sv. Antona novega.) BHaaBnQa2CBE2B2;jattĐJ2£a3CrBDBB3£2aa 1 * STOKA I □ J. ST4IK4 I Trst ulica Kolin plccolo 19. | DAROVI. Za »Božićnico« daruje: Duška pamesto cvetlic Milki za god 10 kron, družina Mei-sler v počeščenje spomina dr. Stanka fer-novca 10 kron. Za dobrodelne namene je dala importna družba »Agrumaria« ekscelenci baronici Fries-Skene-jevi na razpolago znesek K 3000. V smislu intencij darovalcev se je odkazalo po K 1000 za božičnico vojniških sirot, za okrepčevalnice na Krasu in za zajr.treke za tržaške šolske otroke. Organizaciji oskrbnic vojniških sirot so došli sledeči darovi: Tvrdka Skene & C. v Aleksovicah K 1000. konceptni uradniki c. kr. redarstv enega ravnateljstva v Trsi u K 100. trije otroci K 5, Pavla Rovmski K 20, baronica Mina Morpurgo K 30, Ema Schwarz K 20. Nadalje za božično drevesce: Karolina Rabi K 200, baronica Alieksandra Morpurgo K 200, Demetrij P. Carciotti K 200, Ema Marno pl. Eichen-horst K 200, Aglaja pi. Manussi K 100, Marijana Grandi K 100. a s pa^iRsm ?n vsemi pisarni- u g sklml pstr&šššiiiisml. □ Ma drobno. & Ms felielD. | a Velika zaloga kanclijskega in koncept- 5 § nega papirja, vseli vrst kuvert, velika ° g izbira pisemskega papirja v mapah in a kasetah i. t. d. i. t. d. a Pivniki, črtanci, peresniki, držala, pe-g resca, črnila in svinčniki vseh vrst, penkala i. t. d. i. t. d. Trgovske knjige, in papir, črtala, ra- d dirke, tintniki, gobe, lepila, pečatni vosek. ° Vizitke, notezi, albumi, merila, bloki, nahrbtniki, vseh vrst barvanega papirja, papirnati prtički i. t. d. □ gMP Šosske potreMAne □ Velikanska zalega vseh vrst cigaretnih § papirčkov in stročcic, vojne dopisnice K roza in bele, največja izbera razglednic, g umetniških, pokraj,nshih, ljubavnih vo- D Ščilnih i. t. d. i. t. d. g Električne s^etiljke in baterije svetovnih □ mark, najboljši zemljevidi vseh bojiš*, g g Preskrbuje vsa tiskovna dela, stampilije, g vezanje knjig i. t. d. i. t. d. D § Vse vrste igralnih kart, šah in domino. □ □ Pismena naročila izvršuje točno. B J. ŠTOKJI - Trst § □ ull^a Diccolo t S (tik karam K je »a Vstk) □ »ČNiSGARNA. g Slovenske in druge leposlovne knjige, g □ Slovnice in besednjaki vseh jezikov, h aaasBBB3c aasaBBfiasaiisBBBBB «BB£9BSS3> I KireHaiii B i s Trst - OIb Stadion ID ■ Trst | § Odprl oti 8';2 mm naprej! I Cena; I. vrste K l. II. urste K1. E ■ B BBUBaBB9BaSBBMtf9taBSSSflBBBWSaaaJBB ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul?ci delle Poste štev. !4, vhod v ulici Oiorgio Galatti, zraven glavne pošte, Slovenska postrežba in slovenski jedilni listL ROLIBPRoche Prsne bolezni« oslovski kašelj, naduha^ influenca Kdo naj jamlje Sirolin ? t Vsak, hi trpi ns fr*jn#rn kfrtlju, » 3L VaduJMjivt ,kaf«*>» »Irolln zna'no laž4e le oOvarpvafi aa b#ia«nWi«oo BJđraviH. I 0'ehča naduho- « „iJa Kronik,« »ran*,«. «• Dr. J. tmrmmk v Trstu, uK. Poste vecšstio 12, vogal ulice detBa Poste. Izdiranje zobov brei bolečine. Plombiranje, s-: UMETNI ZOBJE. So dub? 9 ^ vse/i /ekamo& 6 .2. Oseb« a kron ki s Strolinom ozdrave