Politicen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr
V administraciji prejemali, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat ■ 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
TreduiStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V96. uri popoludne.
A
H te v. 40.
7 Ljubljani, v petek 19. februvarija 1892.
imetnik XX.
Donavska parobrodna družba.
m.
Stvar je sicer dognana v državnem zboru, vendar se nam zdi vredno, da še katero rečemo o tej družbi, katera je bila nekaj let molzna krava raznim špekulantom, dokler se neso izpraznile jasli.
Najbolj živo, morda preživo je opisal dunajski državni poslanec dr. L u e g e r agenturstvo te družbe. Rekel je mej drugim :
Te agenture so pravo za pravo rakova bolezen te družbe. Glavne agenture so tvrdke K o h n in Mittler na Dunaju, Pollak in tovariši v Budimpešti in Glücklich v Galaču. (Imena kažejo, da so pradedje teh mož šli skozi Rudeče morje. Op. pis.) Ti so primeroma v kratkem času postali milijonarji, podonavska družba pa je ubožala. Te agenture so požrle družbeno mast in meso in — ker taki ljudje ničesa ne puste — požrle bodo tudi kosti. Gotovo pa bodo pogoltnile naših pot milijonov. Nato govornik pripoveduje zgodovino spedicijske agenture v Galaču. Slabo gospodarstvo tvrdke Glücklich je hotel odkriti neki Chvoika, uradnik parobrodne družbe. Glücklich je namreč delal v tajnem spora-zumljenju z nekaterimi višjimi uradniki ter vso trgovino od Galača do Brajle si prisvojil. Vse blago od Galača do Brajle se je prevažalo na ime špediterja Glücklicha.
Dalje je dr. Lueger prečital več pisem, katere je Chvoika izročil nadzorniku Mayerju. Iz teh pisem se razvidi, da so bili sporazumljeni Glücklich in nekateri uradniki družbe. Ker se je Chvoika v Galaču ustavljal sleparstvu, premestili so ga v Biajlo. „Ali ni kaznjiva podpora" — pravi dalje govornik — „da je velike trgovce, ki bi bili radi na več let sklenili pogodbe z družbo in se zadovoljili le s polovico refakcij, nadzornik Etienne zavrnil in jim pokazal pot k Gliicklichu? (Velik nemir v zbornici.) In ta Etienne je danes glavni nadzornik na Dunaju, prijatelj Karola Glücklicha gospod Lazarič pa je tarifni načelnik na Dunaju. (Klici na skrajni levici
in pri Mladočehih: Škandal! To je goljufija, tatvina!) Nova uprava družbe, katero nekateri tako hvalijo, pa ni pričela nobene preiskave. Nekaj pa je vendar storila nova uprava. Ko je imel imeuo-vani nadzornik Mayer v rokah akte, iz katerih bi se moglo dokazati kaznjivo sporazumljenje med Etienne-om in Glueklichom, takoj so Chvoiko upokojili. Novi predsednik družbe, baron Banhans, je odgovoril na pismo Chvoikovo, zakaj so ga odslovili, da ga ne more sprejeti, ker stvar je že rešena. Ko bi bil Chvoika kradel z Gliicklichom, morda bi bil danes ravnatelj družbi. (Burna pohvala na skrajni levici in pri Mladočehih. Predsednik govornika pokliče k redu.)
To je torej nova uprava. Da pa je tudi norec v tej žaloigri, so tudi troške znižali, in sicer pisarniške potrebe od 3 na 2 gld.; uradnikom so prečrtali troške za milo. (Smeh.) Gotovo je ravnateljstvo mislilo, da uradniki pri družbi, kjer je vse umazano, ne potrebujejo mila." (Smeh in pohvala.)
Naveli smo le nekaj odstavkov iz govora dr. Luegerja. Odgovarjali so mu mnogi govorniki, mej njimi tudi vladni zastopnik vitez B a ž a n t. Po naših mislih pa ti govorniki neso popolnem ovrgli dr. Lugerja trditev. Tudi mi priznamo, da zna dr. Lueger kot jezičen pravdnik tudi iz mušice narediti slona, vendar pa mora vlada brez vsega ozira gledati na prste upravi donavske parobrodne družbe, tudi ko bi bila le polovica tega resnična, kar je povedal dr. Lueger. Sicer pa se za kulisami govori še mnogo več. Minister sam je priznal napake in nerednosti, torej je tudi vestna dolžnost vseh krogov, da prav porabijo pet milijonov, katere je dovolil državni zbor.
Brazilija.
Ko je izgnani cesar brazilijanski jednoč v neki londonski tovarni ogledaval različne stroje, opomni strojevodja o nekem stroju, da naredi v minuti 250 revolucij — hotel je reči, da se 250krat obrne v
miuuti. „No, to je še hujše — pravi na to cesar — kakor v Braziliji." Besede so označilne za najnovejšo republiko.
Pred seboj imamo več listov v Št. Paulu v Braziliji izhajajočega nemškega časopisa „Freie Presse". Iz zanimivega berila posnamemo, kako žalostne razmere so v tistem delu Amerike, ki bode marsikomu naših ljudij ostal v neprijetnem spominu, vsem tistim, ki so bili še vendar tako srečni, da so se mogli vrniti v domovino. Mnogo slovenskih rojakov bo tam pokopanih.
Brazilija je sedaj to, kar je bila Francija pred 100 leti. Prostozidarji, ki so zatrli legalno vlado, so so mislili, da bodo raj prestavili v Brazilijo. Ali upor še nikoli prida ni bil, sin njegov je zopet upor in hči njegova revolucija. Zginilo je vse spoštovanje in pokorščina do oblastva, kar čez noč se porajajo stranke, ki druga drugi kopljejo grobove. Ljudstvo je zbegano, samo ne ve, koga bi poslušalo.
Na dnevnem redu so ljudske veselice, razsvetljave, pa ob enem krvavi izgredi. V privatnem pismu je pisal nekdo: Ko se zjutraj zbudim, je bil mojemu stanovanju nasproti velik pretep. Bilo je nekaj mrtvih, več ranjenih. Res, dobro jutro. — Tudi politični umori niso kaj novega. Danes meni, jutri tebi — ta obsodba je zapisana brazilijanskim državnikom.
. Razume se, da vsled tacih okolnostij silno trpi gmotno stanje dežele. Med uradnike zašla je korupcija, da goljufa, kdor more. Največja nesreča je, da se vojaštvo meša v politiko. Prvi vstajniki so sami s pomočjo bajonetov prišli na krmilo, a ravno ti bajoneti njim zdaj presedajo in morajo računati ž njimi. Na ta način je armada prišla ob disciplino, in zdaj je nevarna, ker vž in čuti, da jo potrebujejo.
Finance državne hirajo vidno. Naš izvirnik pravi: Še nobena druzih manjših republik okrog nas ni primeroma tako hitro prišla na psa, kakor bogata Brazilija. Drugod potrebujejo 7—8 let, da
LISTEK
Z vprašanju za oskrbovanje vode na Notranjskem.
(Spisal kulturni inžener A. Čadež.)
Mnogo je Notranjsko trpelo že večkrat radi pomanjkanja vode; zatoraj hočem tu nekaj besed iz-pregovoriti o tej važni stvari, za katero se naši prizadeti krogi sedaj bolj nego kedaj zanimajo in si žele umno napravljenih vodnjakov.
Bodi mi dovoljeno opozoriti svoje sodeželane na dobavo vode po izvrtanih vodnjakih.
Dobava vode iz globočine naše zemlje s tako imenovanimi arteškimi vodnjaki imela bi — ako je «pati, da se more voda brez posebnih sil, namreč iz ne prevelike globočine izvrtati — to dobro, da je tako dobljena voda čista, brez organičnih zmesij in imela bi še sama morda toliko moč, da bi se mogla rabiti brez kake druge trombe ali pumpe.
Način z vrtanjem vodno osrčje naše zemlje prebijati, je starodaven in že Kitajci so umeli v najstarejšem veku navrtavanje vodnih žil v zemlji.
V Evropi so bili izvrtani vodnjaki tudi že pradavno v rabi, posebno v solinah, za dobivanje solne
vode, kakor je vodnjak pri Badenskem Solnominstru, ki je bil v tridesetletni vojski zasut in še le 1. 1832 zopet odkopan.
Najstarejši tak vodnjak za sladko vodo je bil uapravljen v mestu Kale (Calais) okolu leta 1200. Na Francoskem imenujejo jih po nekdanji grofovini Artois, kjer so se v novejšem času najprve zopet rabili, „arteški vodnjaki". To ime je tudi na Avstrijskem sploh v rabi, ako prav je beseda „izvrtani vodnjaki" bolj primerni.
Izvrtane luknje pri arteškib vodnjakih imajo le nekaj decimetrov v premeru, a globočina je mnogokrat velika. Vrtajo se luknje z dleti ali svedri različnih oblik, ki so na jednem koncu na železnem drogu, kateri se, kakor potreba, ali podaljša ali skrajša, ali so pa le na kaki vrvi privezani. Izvrtane luknje pa se morajo zavarovati skoraj v celi globo-čini s podlago, da se zabrani posip.
Vrtanje teh vodnjakov je odvisno premnogokrat od slučajnosti in ne da se napraviti proračun, kakor se tudi ne more konstatovati kvaliteta in kvantiteta vode. Tudi daje včasih kak izvrtani vodnjak začetkoma premnogo vode, če se pa v obližju vodnjaka prebivalstvo pomnoži, če se sezida tam več poslopij ali se celo več vodnjakot napravi, dogodi se, da usahnuje bolj in bolj prvotni vodnjak.
Ko bi se napravilo za oskrbovanje kakega se-lišča z vodo več po celem površju razdeljenih izvrtanih vodnjakov, bilo bi že radi tega to nevarno, ker bi bili vsi ti vodnjaki izvrtani v enem in tistem ozemlji in bi bili eden od druzega odvisni, kakor bi tudi že napravljenim sesalnim vodnjakom odvzeli popolnoma vodo. Izvrtane vode tudi ne bi v vseh slučajih hidrostatični pritisek na površje gnal in treba bi bilo premnogokrat rabiti pri izvrtanih vodnjakih še posebnih sesalnih priprav.
Voda, ki se dobiva iz izvrtanih vodnjakov, je velikokrat zmešana z mineralnimi snovmi tako, da ni užitna in rabna pri marsikateri obrtuiji; dalje je voda iz nekake globočine pretopla, da že radi tega ni pitna.
Da je istina, kar sem povedal o izvrtanih vodnjakih, hočem še z nekaterimi fakti podpreti, s katerimi bode najbolj očividno dokazano, da naprave izvrtanih vodnjakov za oskrbovanje kakega kraja z vodo v smislu našega časa nikjer in pod nobenimi pogoji ne moremo priporočati.
Blizu Pariza začel se je leta 1833 pri klavnici v Greneli arteški vodnjak vrtati in naposled so še le po mnogih težavah leta 1841 dobili vode v glo-bočini 548 metrov. Ta vodnjak je dajal 600 — 800 litrov vodo vsako miuuto.
pridejo na kant, pri nas v dveh letih visimo nad propadom. Vlada si hoče pomagati z visoko carino, katero naklada na tuje izdelke, ali vsled tega se neti nejevolja med trgovci.
Znano je, koliko Evropejcev se je ž-j izselilo ali se še izseljuje v Brazilijo. Neki nemški list piše, da tamošnja vlada nikakor ne stori za izseljence tega, kar je obetal*. Veliko odredeb ostane le na papirju. Za „priseljence" imajo v Rio de Janeiru velikansko poslopje. Casniško sporočilo od 4, janu-varija 1. I. pravi, da jih je bilo v tej „kasarni" tedaj nič manj kakor 4841, došlo je novih 630, odšlo 705. Mislimo si lahko, kakov nered in nesnaga mora biti tu notri.
Na podlagi teh podatkov ni težko sklepati o stanju naših amerikanskih izseljencev. Slovenski kmet, če pride tje, se gotovo ne bo vtikal v politiko, vesel bo, če pride h kruhu in zasluži kak krajear, da se povrne s časom domov. Ali rožice mu vendar ne cveto.
Ni nam znano, kako so cerkvene reči vrejene. Dobro gotovo ne, duh prostozidarstva je brez dvoma razširjen tudi med nižje ljudstvo. Vsaj list, kateri 'Umo prej imenovali, je protestantski in prostozidarski, poln zlobnih in sarkastičnih napadov na sv. očeta papeža. Ne bo ga ravno veliko Slovencev bralo, ali nekateri ga bodo vendar, ker se morajo naslanjati na nemščino. Tako bo marsikdo v Ameriki zastonj iskal časnih zakladov, zgubil pa bo ob enem še svojo vero.
Politični preg-led.
V Ljubljani, 19. februvarija.
Motrasafc dešelc»
Grof Schonborn se je baje izrazil, da bode odstopil, ako češki veleposestniki ne bodo podpirali sprave. On od svojega stališča v tej stvari ne more odstopiti. Tako poroča „Gazeta Polska". To vest so i pa najbrž razširili le liberalni krogi, da bi vplivali j na konservativne veleposestnike. Da si pa vlada pri- j zadeva pridobiti veleposestnike za dunajske punkta- I cije, je pa pač resnično. Sedaj sta baje v tej zadevi na Dunaju češki namestnik grofThun in pa deželni vrhovni maršai knez Lobkovic in se pogajata z vlado.
Najvišje skupno računišce. Poslednji čas se razširjajo vesti, da barona Pražaka v mini-sterstvu zameni neki konservativen češki veleposestnik. Pražak bode pa, kakor je izvedel „Hlas Naroda", postal predsednik skupnemu najvišjemu ra-čunišču. kateremu mestu se je odrekel Plener. Avstrijski Slovani pač ne morejo biti veseli, če Pražak izstopi iz ministrstva, kajti njegov naslednik nam ne bode tako naklonjen. Slovenci smo največ dosegli, ko je on vodil pravosodno ministerstvo. Levičarjem bi pa bilo s tako premembo ustreženo, kajti znebili bi se za Dunajetskim naji evarnejšega ua-sprotnika. Baron Pražak se je pa morda že naveličal političnega življenja, posebno k>r se njegovo delovanje premalo priznava od nekaterih zastopnikov češkega naroda, in ga Mladočehi napadajo pri vsaki priliki.
Mlado- in StaročeJii. Mladočehi hočejo začeti novo agitacijo proti Staročehom po deželi, ker niso odložili mandatov. Mladočeški klub v Sini-hovem je že sklenil protest proti sklepom shoda staročeških poslancev. V tem klubu je posebno
mladočeški profesor Schinidt zabavljal proti Staročehom in veleposestnikom. Jezil se je, da so Staro-čehi poprej se pogajali z veleposestniki, nego so o tej stvari vprašali mnenje svojih volilcev. Ta jeza je pač smešua. Vsakdo ve, da večkrat ni mogoče o v.-aki stvari vprašati volilcev in se marsikaka stvar ne srne obešati kar na veliki zvon. Kdo ve, če bi veleposestniki bili hoteli še se pogajati s Staročehi, ko bi se ti ne upali sami brez vprašanja volilcev storiti nobenega koraka. Nov» agitacija proti Staročehom pa ima v prvi vrsti namen, prikriti mlado-češke nevspehe.
Kazenski odsek. Profesor Zucker, ki je voljen nedavno od praške trgovske zbornice v državni zbor, je znan kot dober pravnik. V mladočeškem klubu se je zaradi tega bila izprožila misel, da bi kak mladočeški član kazenskega odseka izstopil iz tega odseka in bi v An j volili dr. Zuckra. V klubu se pa o tem niso mogli sporazumeti, ker noben odsekov član ni hotel odstopiti. Sedaj se govori, da dr. Zuckru naredi prostor grof Belcredi.
Ogersko Poleg ministra pri kraljevem dvoru so sedai še trije ogerski ministri na Dunaju. Posvetujejo se o prestolnem govoru, s katerim se otvori državni zbor v ponedeljek. Jutri pojde cesar v Budimpešto in se povrne po slovesnem otvorjenju državnega zbora zopet na Dunaj.
VffissaJ® dri»T@.
Nemčija. Agitacijo proti šolski predlogi nadaljujejo liberalci z vso silo. Posebno se sklicujejo na to, da se je proti šolski predlogi izreklo nekaj vseučilišč. Zlasti izjavi berolinskega vseučilišča pripisujejo v liberalnih krogih velik pomen, ker jo je podpisalo nekaj bogoslovskih profesorjev. Kdor pozna razmere po nemških vseučiliščih, takim peticijam ne bode pripisoval posebnega pomena. Mnogi protestantski bogoslovci, posebno po vseučiliščih, imajo ravno tako brezverske nazore, kakor drugi profe-sorji. Odkar je Luter proglasil svobodno razlaganje svetega pisma, protestantski bogoslovci nemajo nobenih stalnih načel in so mnogi že popolnoma zašli od kr;st.ijanstva. Seveda taki možje podpišejo vam vsako peticijo, ki je naperjena proti veri. S;cer pa tudi protestante slepi sovraštvo do katoliške cerkve. Mnogi so samo zaradi tega proti šolski predlogi, ker bi bila tudi v korist katoliški cerkvi.
Francija. V nedeljo je v Parizu prostozidarska loža „Justice" imela svojo obletnico. Tej slavnosti je predsedoval predsednik zbornici, Flo-quet, ki je v daljšem govoru poživljal prostozidarje .na boj proti sovražnikom svobodnega mišljenja in proti klerikalni reakciji. Spominjal jih je, da je letos sto let, ko je v Franciji palo kraljestvo in se osnovala prva republika. Govoril je tudi proti veri. Ta govor je nam pokazal, kak mož je Floquet, in naravnost čuditi se moramo, da tak mož more biti predsednik zbornici v katoliški Franciji. Ce se bodo republičaui dali voditi od takih mož, ki se javno priznavajo za prostozidarje, torej za nasprotnike cerkve, potem pač ni mogoče, da bi duhovščina podpirala republičansko vlado. Posebno sedaj bi od Floqueta ne bili pričakovali tacega govora, ko so francoski kardinali se izjavili, da neso zoper republičansko vladno obliko.
Rumunija. Tudi volitve za senat so v Ru-muniji vrše za vlado ugodno. V prvem volilnem kolegiju je voljenih 42 vladnih pristašev, 9 opozicijo-nalcev in 9 je ožjih volitev. Ta izid je baš zaradi tega pomenljiv, ker se je opozicija posebuo zanašala na volitve v senat. Zbornici ste se zaradi tega morali razpustiti, ker se zbornica poslancev in senat nesta vjemala po političnih nazorih in zatorej vlada ni mogla izvesti nobenih večjih reform.
Makedonija, „Novosti" vedo povedati o nekem gibanju v Makedoniji in pripovedujejo o av-
strijski agitaciji. Kakor je bila 1875. leta Avstrija spuntala Hercegovino, tako hoče sedaj Makedonijo. Namen ruskega lista je jasen. Napravil bi rad kak razpor mej Turčijo in Avstrijo. S cer pa moramo opomniti, da se nam pisava tega lista čudna zdi. Dosedaj so ruski listi vedno trdili, da so se tedaj balkanski Slovani bili spuntali, ker jih je Turčija zatirala, in Rusija je bila začela celo vojno za njih osvobcjenje. Sedaj se pa nakrat govori o tujih agitacijah?
Švica. Curiška vlada je predlagala kanton-skemu svetu, da se osnuje pisarna za nadzorovanje tujcev. Ta pisarna bode imela posebno paziti na anarhiste in inozemske policijske vohune. Vladni predlog je bil vsprejet. Debata o njem je bila precej burna. Posebuo so socijalisti ugovarjali osnovi take pisarne.
Norvegija. V Kristijaniji je umrl bivši norveški miuisterski predsednik Ivan Sverdrup. Pokojnik je bil rojen 1816. leta na gradu Jarlsbergu, kjer je bil njegov oče oskrbnik. Dovršivši študije je 1841. leta postal odvetnik. Deset let pozneje je bil voljen v drugo norveško zbornico, v kateri je ostal do smrti. Kmalu je postal vodja radikalne kmetske stranke. Znau je postal posebno 1883 leta, ko je spravil s pomočjo svoje stranke vse ministerstvo na zatožno klop proti volji kraljevi. Ker so obsojeni ministri morali odstopiti, je on prevzel vlado. Kmalu je pa spoznal, da s preradikalno politiko ^ne gre in je začel zmerneje postopati. Zato se je pa zameril mnogim radikalcem. Po novih volitvah vlani je moral odstopiti in radikalni Steen je prevzel vladanje.
Izvirni dopisi.
Iz Podpeči pri Ljubljani, 16. febr. (Nagi os t ni dobra.) Odkladki so tudi odpadki, veli stari pregovor, ki je povsem resničen. Osobito se pre-občutno vresničuje ne le samo za nas Podpečane, marveč tudi za druge daleč okolu bivajoče seljake. Da se pa ne bode dragemu čitatelju treba ukvarjati, s čem nas občutno zadevajo odkladki — ki pro-vzročujejo odpadke — naj povem, da v odlašanji kratke cestne zveze v Ljubljano.
V Podpeči se shajajo tri kantonske ceste, in sicer iz Borovnice, iz Goric in le za silo porabna z Iga, katera je tako neukretno izpeljana, da glasno upije na ušesa merodajnim krogom, da izpeljejo že pred 25 leti začeto delo z napravo nove ceste iz Podpeči v Lipe, kjer je že cesta skozi Črno vas v Ljubljano narejena, katero tudi mestni magistrat oskrbuje.
Nove ceste je treba izdelati le kratka komaj 1850 metrov dolga proga, katere troški so prora-čuujeni na 3945 gld. 43 kr.
Zgorej sem omenil, da je že pred 25 leti to delo bilo začeto. Di kdo ne bode o tem dvomil, naj povem, da se je pred 25 leti delal most v Podpeči čez Ljubljanico; napravila se je lepa ravna cesta iz Goric; napravila se je namesto stare, po gorskih rebrih izpeljane ceste nova lepo izdelana cesta iz Podpeči proti Borovn;ci, katera olajšuje promet tamošujemu prebivalstvu.
Ljubljanski mestni zastop je stavil dolgo vrsto let v proračun 1000 gld. kot donesek k troškom te ceste, a ker se le ni gradila, zbrisala se je ta svota iz proračuna.
Ko se je leta 1850 — 1852 luknja razširila in in tudi globokeje izvrtala, stalo je vso delo okoli 25.000 gld. Pozneje leta 1857 pričel je v mestu Passy znani inženir Kind vodnjak vrtati in je dobil vodo leta 1861.
Vodnjak v Passy-ju je dajal vsako minuto 11.500 litrov vode in oni v Greneli pa v ravno onem času 630 litrov v miuuti, a ta je začel osla-bevati tako, da je naposled le samo 420 litrov vode v minuti dajal. Opomniti še moram, da je v onem času vodnjak v Passy ju 20 metrov višje bil od onega v Greneli. Ko sta se oba vodnjaka enako visoka napravila, dobivalo se je v Passyju le 57001. in v Greneli 460 litrov vode v vsaki minuti. Razvidi se, da je prvi vodnjak dajal po napravi vodnjaka v Passy-ju samo še 70 odstotkov prvotne vodne množine, ako prav sta oba vodnjaka eden od dru-zega oddaljena tri in pol kilometra ali pol nemške milje. Voda v obeh vodnjakih ima po Cjlsiju 22° toplote in torej ni pitna.
V Benetkah so izvrtali od leta 1847 do 1856 17 vodnjakov, od katerih pa 9 ne da nobene vode več. Iz druzih 8 vodnjakov se pa dobiva 23 do 80 litrov, skupaj 488 litrov vode v vsaki minuti. Elen vodnjak, ki jo dajul takoj po ?gotovljeuju 247 litrov vode, daje sedaj le 76, in drugi, ki jo začetkoma
dajal 220 litrov vode, oslabel je na 67 v minuti.
V	mestu Tursu na Loari so zvrtali v 1. 1830 do 1837 11 vodnjakov, 112 do 117 metrov globokih; več teh vodujakov, ki so 24 do 31 litrov vode v minuti 3 metre visoko nad površje metali, je popolnoma usahuilo, dočim drugi komaj tretji do sedmi del vode prvotne množine dajajo in tudi več kvišku ne mečejo vode.
V	Londonu so napravili vodnjakov 0.457 metrov širokih v premeru in 152 metrov globokih do londonskega apnenca in ti so dajali 700 do 1000 litrov vode vsako minuto, pa voda je slana in mnogokrat kalna.
74 metrov globoki vodnjak pri graščini v draž-danskem Starem mestu je metal 113 litrov vode v minuli 425 metrov visoko, sedaj pa komaj četrti del in tudi ne več tako visoko.
Vodnjak v draždanskem Novem mestu je 243 metrov globok in je veljal okoli 12.000 tolarjev. Začetko rna je metal 500, sedaj komaj 125 1. vode v minuti 4 53 metrov visoko v zrak. Voda ima 14 stopinj toplote in ima v sebi mnogo mineralnih solij, ni pitna, tudi večinoma ni ne za domačo, ne obrtniško rabo.
V	Draždanah se je 238 metrov globoki vodnjak na sv. Antona trgu, ki je 8000 tolarjev veljal, popolnoma usušil.
Vodnjak, ki je bil za neko sladkorno tovarno leta 1885 v Kobefiču na Moravskem izvrtan, dajal je iz globočine 150 metrov začetkoma 480 litrov in že drugo leto le samo še 250 litrov vode v minuti; veljal ja 8000 gld.
V	Moravskem v mestu Prostejevem dala je leta 1885 tvrdka Winter in dr. in občina za dobavo vode v pivovarno in v novo zidano bolnišnico vrtati. Vode se je dobilo kaj veliko; toda za pivovarno se ni mogla rabiti, ker je imela mnogo žveplene kisline v sebi, pa tem boljša je bila za kopelj v bolnišnici.
Ravno tak vspeh je imelo vrtanje vodnjaka za pivovarno v Nenoviču na Moravskem.
Daljši pomislek je tudi ta, ker vplivajo zemeljski potresi na izvrtane vodnjake. Potresi, ki se ne čutijo na površju, se pa pač dobro opazijo v globočini.
Dne 16. novembra 1843. leta se je skalila vola v vodnjaku v Greneli in izmotala v noči mnogo ilovice. Drugo jutro je bila voda zopet čista, pa je je bilo mnogo manj. Še meseca januvarija leta 1844 je večkrat pritekla črna voda in še le čez dva meseca je pričela redno teči. V ravno tistem času so čutili potrese v Šerburgu in St. Malti,
Poznejši čas se jo jelo zopet delovati za zgradbo te ceste, izdelal se je zopet načrt na ljubo nekemu gospodu tako, da bi se izdelala ta cesta po stari od PodpeČi proti Igu — do Jezera, od tam po največjem močvirju in mlakužah z velikom ovinkom do Lip. Kolik nezmisell
Po prizadevanji nekaterih, ki poznajo razmere in potrebe te ceste, izdelal se že tretji načrt ter se s potrebnimi prilogami predložil že lansko leto si. deželnemu odboru, da ga ta pripravi v zbornico deželnega zbora. Ker je pa veleslavni deželoi zbor imel pred seboj, kakor že povedauo, tri načrte, imel je odločevati tudi to, po katerem načrtu naj se zgradi ta cesta. Slavni deželni zbor se je odločil za najnovejši načrt, ker je ta v resirci najpraktičnejši in tudi mnogo cenejši. Nasprotniki temu pa so uporabili zopet priliko, da bi delo ustavili. Rekli so, da je izdelovalec načrta in proračuna za to cesto pozabil na „fašine" (butarice iz vrb), koje bode ukla-dati, kar bode provzročilo precejšnje troške I Vsled tega poročila sklenil je veleslavni deželni zbor naročiti slavnemu deželnemu odboru, da to stvar temeljito preišče, in da o tem poroča v prihodnjem zasedanju deželnega zbora.
Radovedno se večkrat tu povprašujemo, kakšno bode poročilo. Res se je bil svoječasno potrudil še kot deželni odbornik sedanji gospod deželoi glavar v spremstvu dveh gospodov peš iz Podpeči proti Lipam čez vse travnike, kjer je projektovana cesta. Kakšen je bil konečni izrek, ne vemo. — Priporočeno naj bode s tem vsem odločujočim krogom, da zgradbe te ceste nikakor več ne zavlačujejo in naj se ravnajo po besedah sedanjega za blagor podiož-nikov unetega g. c. kr. okrajnega glavarja, ki se je na lastne troške na lici mesta prepričal in rekel: Ce je kaj potreba v ljubljanski okolici narediti, je potreba narediti to cesto.
Iz Globasnice na Koroškem, dne 19. februvarija. (Naša borba!) Iz vseh krajev naše mile slovenske domovine čujemo, kako naši ljubi nemšku-tarji pri novih srenjskih volitvah napenjajo vse sile, da bi si vzdržali vse dosedanje občinske zastope, ali pa si prisvojili še novih srenj, v katerih še niso dosedaj po svojem gospodovali.
Pri tem naskoku na nas verne in zavedne Slovence delajo po dogovorjenem načrtu in skupno liberalni Nemci, brezverni „bauernpuntarji", in — kar nas najbolj boli — učitelji naših ljudskih šol, akoravno jim je najvišja šolska oblast na Dunaju in tudi deželna šolska oblast v Celovcu že leta 1882 vsako politično rov&nje ostro prepovedala.
Kjer je najhujša sila, tam priskoči liberalni nemškutarski Stranki še kak imenitn^jši gospod v cesarski službi na pomoč. Pravili so nam, da si je vsaj v tej stroki neutrudljivi c. kr. okrajni glavar v Celovcu stekel še večje zasluge, kakor svoje dni v Ljutomeru na Štajerskem.
Pri nas si je pa bivši tajnik srenjskega zastopa, nadučitelj Peter Cenkelj, mnogo, mnogo prizadeval in potrudil, da bi se ovrgla njemu nepo-voljua občinska volitev, a hvala Bogu, ni se mu posrečilo.
Njegov ugovor je c. kr. okrajno glavarstvo ovrglo in postavno izvoljeni novi odbor je bil potrjen.
Dnč 3. februvarija so značajni odborniki enoglasno izvolili vrlega in neustrašljivega rodoljuba in poštenjaka gosp. Janeza Jekeljna za svojega župana. Slava jim !
Gromoviti možnarjev pok se je po končani vo-litvi razlegal po Podjunski dolini ter občini in sosedom poročal, da je prevažna županova izvolitev nam po volji v veselje in srečo dognana. To pa je sevčda hudo speklo naše propale nasprotnike. Da bi si svojo nevoljo nekoliko ohladili, sklenili so, na novo rovati zoper našo prošnjo za slovensko šolo, za katero sta že lani prosila prejšnji občinski odbor in krajni šolski svžt.
Zopet se postavi naš nadučitelj, ki od našega slovenskega kruha živi, na čelo nemirnim rovarjem.
Pravijo, da je šel, ali celo poklican bil v Celovec, poučevat se, kako mu je postopati in preprečiti, da se ne uvede slovenščina v našo šolo, katero obiskujejo brez izjeme čisto slovenski otroci.
Za mešetarja mu služi neki voznik, ki komaj nekaj nemških besedic za silo lomi.
Ta izdajica je po migleju nadučitelja tekal od hiše do hiše in lovil ljudi, da bi se vend»r podpisovali za „s ta r o šo 1 o". Po vseh mogočih spletkah sta nalovila nekoliko podpisov. Usedel se je na
limamce celo mož, ki je lani podpisal prošnjo za slovensko šolo; sedaj se je dal šviga-švaga prekaniti, ker ni imel toliko korajže, da bi ostal inož-beseda.
Sčasoma bodo naše ženske bolj pogumne, kakor moški: neka tukajšnja kmetica, katero je oni možicelj nagovarjal, da podpiše prošnjo za nemški pouk, je sitneža zapodila z — metlo od praga in hiše. Živela taka vrla Slovenka!
Mi pa radovedni povprašujemo: Kaj bode več veljalo: ali pametna, postavna in pravična prošuja občinskega odbora in krajnega šolskega sveta, ali podpisi s pritiskom in z zvijačo vlovljeui po učitelju in njegovem mešetarju ?
Dnevne novice.
V Ljubljani, 19. februvarija.
(Deželni zbori) se snidejo, kakor smo že omenili, dne 3. marca.
(Osobna vest.) Profesor na ženskem oddelku goriškega učiteljišča in okr. šolski nadzornik g. Fran Vodo pivec je dobil naslov ces. svetovalca.
(Iz Rima) 17. svečana: „Sapienza", nekdanje papeževo vseučilišče, je včeraj in danes radi dijaških izgredov zatvorjena. Dalje časa že se je vršila mej dijaki precej živahna agitacija, zahtevali so to in ono, kar se jim seveda ni povsem uresničilo. Slednjič je pred nekimi dnevi profesor hotel k mirnemu proučevanju vednostne tvarine nagibati svoje slušatelje in to je dalo povod, da so nekateri dijaki jeli sikati. Izmed teh je kazen zadela tri, ki so bili od rektorja relegirani. Na to se je stoprav razvnela italijanska mlada kri, začel se je pravi pravcati „strike" ne samo v Rimu mej svetnimi dijaki, marveč, kakor brzojavljajo, skoro povsod po vseučilišč h, kjer se v družbah dijaki zbirajo ter zahtevajo odpust kazni relegiranim trem dijakom v Rmu. To je torej povod, da je „Sapienza1-' včeraj in danes zaprta. Naj pristavim, da je včeraj zjutraj neki šaljivec debelo na zaprta vrata napisal: est locanda — per le chiavi rivolgersi al ministro della pubblica instru-zione (daje se v najem; za ključe naj se obrne do ministra javne posvete).
(Nasledki isterske volitve.) Povodom zadnje volitve meseca oktobra v Istri so bili v Kasteliru v poreškem okraju neki nemiri, katere so, kakor veli obtožba, provzročili nekateri agitatorji za dr. Laginjo proti markizu Polesiniju. Zatoženih je bilo 16, od katerih je bilo 14 zaprtih že od oktobra. Obravnava je trajala več dnij v Rovinju. Državno pravdništvo je zastopal dr. Chersich v italijanskem jeziku, zagovornika sta bila dr. Laginja in dr. Trinajsti«. Sodba je b la /¿rečena v sredo. Jako značilno za isterske razmere je, da je za hrvaške priče sodišče imelo tolmača. Obsojena sta bila dva na 3 mesece, eden na 5 mesecev, eden na 6, trije na 10, štirje na 11, eden na 18 mesecev, dva na 2 leti, dva na 3 leta. Odmerjena kazen je nekda tudi na italijansko prebivalstvo Rovinja naredila velik utis.
(Pomiloščenje.) Od 79 od cesarja pomiloščenih kaznjencev jih je 6 v Mariboru, 4 v Ljubljani, 2 v ženski kaznilnici v Begunjah.
(V Zagrebu) je bil danes popoludne pokopan dr. Blaž Lorkovič, profesor na zagrebškem vseučilišču, pravi član jugoslovanske akademije, urednik pravnega lista „Mjesečnika" itd. Lorkovič je bil sloveč hrvatski pisatelj in učenjak, iskren rodoljub in značajen poštenjak, ki je mogel reči sam osebi: Frangar, nun ilectar. Sodeloval je pri mnogih hrvatskih znanstvenih leposlovnih in političnih listih. Vsi hrvatski pravoslovci, ki so obiskovali zagrebško vseučilišče, so bili njegovi učenci. 2 njegovo smrtjo je hrvatski narod zadela velika izguba.
(Pogreb g. Urcvca v Radovljici) je bil dni 17 t. m. prav dostojen. Slovesno črno mašo je daroval župnik čast. gosp. Novak, pokopal pa je pokoj- ! nega njegov naslednik v škofjeloškem uršulinskem j samostanu, čast. g. msgr. Mat. Jeriha. Vkljub slabemu vremenu se je sešlo osem čč. g g. duhovnikov in mnogo vernega ljudstva. — Rajnki gospod je bil v Radovljici domačin ter je preživel ondi 27 let v zasluženem pokoju. Bil je blag mož, čistega značaja, vnet za vse dobro. Naj v miru počiva!
(Iz Radovljice) se nam piše: Naše gasilno društvo je imelo dti^ 13. t. m. svojo predpustno veselico v gostilni g. Hirschmana. Udeležba je bila obilna in srečkanje je prineslo marsikomu hp dobitek. — Poleg tega imamo tudi v našem mestu nemško gledališče, ki je bajč vselej razprodano! •
Igra se v njem brez dvoma izvrstno, ker so gotovo tu zbrane najboljše igralne moči! Cas bi že bil, da , bi takim nemškim komedijautom hrbet pokazali j prebivalci slovenskih mest. — Dnt3 16. t. m. pokopali so v Lescah znanega posestnika in trgovca g. Lega ta.
(Umrl) je včeraj zjutraj v Podsredi na Stajer-( skem oče tamošnjega čast. g župnika A. Lednika, ( star 77 let. Bil je starček blaga duša. Zuauim pri-I ja-telj em bodi priporočen v blag spomin. Naj v miru ; počiva!
(Petindvajsetletnica) Daues je 25 let, ko je i umrl naš slavni misijonar Friderik Baraga. Rodil j se je dne 29. junija 1797 na gradu v Mali Vasi j pri Trebnjem na Dolenjskem; leta 1830 je šel v Ameriko kot misijonar, dne 1. novembra 1853 je bil v Cincinatiju posvečen za škofa michiganskega in je umrl leta 1867 dne 19. februvarija v Balti-moru za mrtoudom. Baraga je govoril osem jezikov.
(Občinske volitve na Koroškem.) Piše se nam: | V občini Galicija, kjer so prej bili zmagali ; Slovenci, a se je baš radi tega volitev ovrgla, zma-| gali so pri drugi volitvi združeni nemškutarji. Svojo I zmago so si priborili seve s skrajnim, nečuvanim . terorizmom in nesramnim pritiskom na odvisne vo-j lilce ter z raznimi „liberalnimi" spletkami pri vo-j litvi sami. — V Logivasi, kjer se je iz prav , ničevih vzrokov prva volitev ovrgla, zmagali so dne j 15. t. m. v drugič prav sijajno našinci. Prav ; „častno" so nemškutarji v drugič pozčbli. Slava | vrli m slovenskim korenjakom! — V Dobeli Vasi i je županom izvoljen vrli narodnjak g. Sumah iz ' Sinčevasi. Živio!
(Sleparija.) Iz Polhovega Gradca se nam po-, roča, da sta pretekli teden dva sleparja prišla k ; nekemu kmetu v naših hribih, hoteč od njega žganje i kupiti. Ker jima pa omenjeni kmet ni hotel žganja i prodati, rekla sta mu, da sta iz Ljubljane poslana uradnika. Na to sta mu vso hišo preiskala, žganje ; zapečatila ter mu 3 gld. kazni napovedala. Kmet j misleč, da sta v resuici uradnika deželnega zakupa, ; jima je takoj izplačal zahtevano svoto. — Pač ža-; lostno, da se naši ljudje dado tako lahko oslepariti : od vsacega potepuha. Zločincema so naši orožniki že na sledu. Potreba je, da bi ostro kaznovali take sleparije.
(Akad. društvo „Triglav") v Gradcu priredi j v soboto, dne 20. t. m., svoje VI. redno zborovanje i naslednjim vsporedom: 1. Citanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo častnega soda. 4. Kri-| tika o predavanju g. Schwaba. 5. Slučajnosti. — ( G6stje dobro došli! — Lokal: „Hotel Kaiserkrone" , (FSrbergasse). Začetek točno ob 8. uri zvečer.
(Iz Zagorja) ob Savi se nam piše: V nedeljo, dne 14. t. m., se je, kakor je bilo v Vašem cenjenem listu objavljeno, volil osnovalni odbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Akoravno se niso razpošiljala posebna vabila, je vendar prišlo mnogo Slovencev in narodnjakov, posebno iz Litije in Šmar-tina. Glavno družbo je zastopal notarski koncipijent g. Gregorčič, ki nam je s svojim jedrnatim govorom razložil pomen družbe in na srce polagal, da nikdar ne zapustimo trdnjavice, katero smo si sezidali, ampak se branimo do zadnjega moža. Podružnica, v katere odbor so voljeni gg. Medved, Weinberger in Poljšak, šteje nad 40 udov, katero število pa bode do I. občnega zbora izdatno naraslo.
(Iz Ilirske Bistrice) se nam piše: Pretečeno nedeljo je priredila družba strelcev v naši čitalnici predpustno veselico. Mnogo gospode se je zbralo v čitalniški dvorani, vzlic temu, da je bil vstop le povabljenim dovoljen. Streljanje se je kaj povoljuo izvršilo in marsikdo, ki je imel mirno roko in bistro oko, je bil vesel lepega dobitka. Igra ni bila dolga, a radi tega izvrstno predstavljana. Izreči moram na tem mestu javno zahvalo vsem gg. igralcem in igralkam; posebno pa g. Z. Res ponosui smemo biti, da imamo v svoji sredi tako izvrstnega igralca. Po igri se je pričel ples. Kakor se sliši, bode čitalnica dne 28. februvarija napravila maškarado. — Dne 14. t. m. je umrla na Topolcu neka žena za mrtvoudom. Pomagala je namreč svojemu možu seno na voz nakladati. Ko konča svoje delo, zgrudi se na tla in v tem trenutku mrtva obleži. Pred jednim tednom so pa našli pri Žejauah (sodniški okraj Podgrad) ubitega mladeniča; pogrešali so ga že 20 duij. Nekatere osebe so že zaprli, vendar do zdaj niso še ubijalca dobili.	A. K.
(Društvo Marijine bratovščine) v Ljub jani vabi na občni zbor, ki bode v nedeljo dne 21. februvarija 1892. donnludne ob 10. uri v mestai dvoran-
na rotovžu. Dnevni red: 1. Poročilo predstojnikovo ; 2. Citanje zapisnika lanskega občnega zbora. 3. Poročilo o letnem računu 1891. 4. Volitev treh odbornikov in treh računskih preglednikov. 5. Posamezni nasveti članov društva. — Dohodkov je imelo društvo 8190 gld. 39 kr., troškov pa 8182 gld. 82 kr. Med troški je všteta vrnjena glavnica dolga v znesku 2500 gld. in 2000 gld, ki so se vložili v mestno hranilnico.
(Narodna čitalnica v Ptuju) vabi k plesnemu venčku v kostumih, kojega priredi dne 28. febr. 1892. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 50 kr., za obitelj 1 gld. C'sti dobiček za dijaško kuhinjo v Ptuju.	ODBOR.
(Nesreča.) V Krškem je nedavno gospa kavar-narja Feslerja tako nesrečno padla po stopnjicab, da je mrtva obležala.
(Duhovniške premeinbe v lavantinski škofiji.) C. g. J. Kozinec, kapelan v Kostrivnici, je dobu župnijo v Slivnici pri Celji; č. g. M. Tomažič, kapelan v Šmartnem v Šaleški dolini, je postal provuor mestne župnje v Slov. Gradcu; č. g. A. Arzenšek je premeščen iz Buč na Ponikvo; č. g. Al. Šoba iz Straž v Šmartino.
Telegrami.
Dunaj, 19. februvarija. Mariji Valeriji se je mnogo zboljšalo.
Dunaj, 19. februvarija. Finančni minister je predložil državnemu zboru davčno reformo, ki dosedanjo dobitkovino in doho-darino (Erwerb- und Einkommensteuer)^ nadomešča z dobitkovino, davkom od plače in splošno osebno dohodarino z eksistenc-mini-mom C00 gld. po progresivni lestvici od 0-6 do 4°/0. Državni zaklad bode dve leti \ dobival dosedanje dohodke, preostanek pa | se bode porabil za znižanje zemljiškega, hiš- j nega in pridobninskega davka, izvzemši delniške družbe in nestalne obrte. čez dve leti ' stopi v veljavo stalno znižanje pridobninskega davka, za delniške družbe pa ostane dose-
kraljeve hiše, bodo v skupščini.
kratkem predložena
14.	februvarija. rasuius.
15.	februvarija. eiudat.
16.	februvarija.
17u»riI BO:
V b olnišnici:
Marija Pogačnik, gostija, 68 let, ma" Jožef Lešnjak, delavec, 54 let, pleurit. Tine Upel, gostač, 78 let, marasmus.
Vremensko sporočilo.
Bfalinov sirup.
Kuhan s Boparoin iz dišečih gorskih malin, napravljen natančno po avstrijskem pripravljanju zdravil, ima najlepši duh in naravno lepo barvo. Steklenica z 1 klg. sirupa 65 kr., i ¡stehtan od 5 klg-. višje a klg. 55 kr. Male steklenice 35 kr.
Piccolijeva lekarna „Pri angelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Vnanja naročila se j>roti povzetju stote točno izvršujejo. (1311) 7
["3
m
"=rrV
Srednja temperatura —16°, za P3° nad normalom
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja o britki izgubi nepozabnega nam soproga, oz;roma očeta in tasta blagorodnega gospoda
Ignacija Šumija,
za mnoge darovane krasne vence, za častno spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem od blizu in daleč, posebno pa p. u. someščanom kranjskim, tukajšnjemu slavnemu gasilnemu društvu in gg. soobrtnikom iz Ljubljane in Skofjeloke najglobokejšo zahvalo.
V Kranju, dne 17. svečana 1892.
Žalujoči ostali.
105 1
Svarilo.
Brezvestni agent Tj. A., bajé v službi neke tuje zavarovalnice, poskusil je v nekem kraju v našem imenu sklepati zavarovalne pogodbe. Resno svarimo pred njim, ker je poskusil to nesramno početje čisto na svojo roko in morda celó iz zlobnih nagibov proti nam. Omenjeni človek ni bil nikdar in ni v nobeni zvezi z „UNIO CATHOLICA".
Pri potovalnih zavarovalnih agentih naj se blagovoli vselej zahtevati, da se izkažejo, imajo li kako pooblastilo od podpisanega zastopa.
LJUBLJANA, dne 17. febr. 1892.
>>
106 3-2
Unio catliolica Glavni zastoj).
Tujci.
17. februvarija. Pri Maliču: Schmidt, , Ficht, Lackenbacher, Miiller,
danji. Davke bodo določile komisije na pod- ; trgovci, z Dunaja. — Plu-lagi pridobninskega tarifa, ki obseza 133 hatschek, trgovec, iz Brna. točk. Tarifi različni za Dunaj, kraje z manj Mmier, trgovec, iz Norim-po 1000, 1000 do 10.000 in nad 10.000 prebivalcev. Najmanjši davek je 18, najvišji 5 goldinarjev. Kentni davek bode treba plačevati od državnih obligacij, rente in hranilne vlogo pod 525 so davka proste. Osebni dohodninski davek bode treba plačevati do 2000 skupnih dohodkov, od-števši po 25 gld. za vsacega otroka, ki v večjih mestih presega število 2, v manjših 4. Vlada pričakuje od osebnega dohodninskega davka 11-5 do 17-2 milijonov, torej se bode moglo pri hišnem davku odpustiti 2'3 do 3-5 odstotkov, pri hišnorazrednem davku 2'7 do 41 odstotkov, pri pridobnin-skem davku 1-9 do 2"9 odstotkov.
Budimpešta, 18. februvarija, „Magyar Ujszag" poroča, da je za guvernerja avstro-ogorski banki določen državni tajnik oger-skega finančnega ministerstva Ludovik Lang.
Pariz, 19. februvarija. Vsled včerajšnjega glasovanja v zbornici bodo Freycinet danes izročil demisijo vsega ministerstva.
Belgrad, 18. februvarija. Izjava kralja Milana, s katero se odpove vsem pravicam
berka. — Rackay, art:st, s hčerjo; Hirsch, potovalec, iz Budimpešte. — Toman, potovalec, iz Maribora. — dr. Klinek iz Bleda. — Koritnik, duhovnik, iz Starega Trga.
Pri Sionu : Vitez Mayer pi. Monte Arabieo, c. in kr. fini., z rodbino; Petrovič, Ainberger, Kopstein, Zelt-macher, trgovci; Iliewel, potovalec, z Dunaja. — Magnus in Marxsen, trgovca, iz Be-rolina. — Fatik iz Celovca.
—	dr. Koczalski z rodbino iz Krakovega. — Bossi, trgovec z lesom, iz Vidna. — Globočnik iz Kranja. — Katarina Budi iz Kostajniee.
—	Piscevsely iz Zagreba. — dr. Slane s hčerjo iz Novega Mesta. — Binter, doktorjev» soproga, iz Kamnika.
—	Vondrašek, kooperator, iz Križevega.
Pri Juinem kolodvoru : Crippa, izdelovalec salam, iz Maribora. — Ura-nešič, vinotržec, iz Karlovca.
,Kmetska posojilnica ljubljanske okolice'
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom v Ljubljani.
Vabilo k X. rednemu občnemu zboru
„Kmetske posojilnice ljubljanske okolice" v Ljubljani,
kateri se bode vršil dne 21. februvarija 1892 ob 9. uri dopoldne v zadružni pisarni na Marije Terezije cesti 1. — Dnevni red: 1. Nagovor ravnatelja. — 2. Poročilo blagajnika. — 3. Poročilo nadzorstvenega odbora. — 4. Volitev ravnateljskega odbora in sicer: a) ravnatelja, b) blagajnika, e) kontrolorja in d) 2 namestnikov, f) volitev 3 članov v nadzorstveni odbor. — 5. Predlogi društvenikov.	Ravnateljski odbor.
Nadzorstvo „Kmetske posojilnice ljubljanske okolice" je pregledalo in primerjalo letne račune za leto 1891 in naznanja, da so pregledani letni računi in bilanca razpoloženi na spregled v zadružnej pisarni, kakor to zahteva § 30., al. 4 društvenih pravil.
Nadzorstveni odbor.
Aktiva,
i I	H ■
za leto 1981.
c*
3?n¡üiv».
1.	Gotovina v blagajni sklepom leta 1891.......
2.	Posojila in sicer:
o) proti intabulaciji 91.732 gl.
b)	proti menici . . 53.685 „
c)	proti menici in zastavnemu pismu 20.110 „
3.	Denarji naloženi pri denarnili zavodih ........
4.	Inventar.......
5.	Zaostale obresti.....
6.	Neporavnani prehodni znesek
Kid. Ihr
6681
165527
8352
169
1010
2
12
181742
65
1.	Glavni deleži (100 & 100) .
2.	Opravilni deleži: 210 ¡i gol-dinajev 5—, 178 a gld. P—
3.	Eeservni fond glavnih deležev ...... . .
4.	Posebni reservni fond . .
5.	Hranilne uloge.....
6.	Kapitalizovane obresti hranilnih vlog.......
7.	Za leto 1892 naprej plačano obresti posojil.....
8.	Dobiček.......
gld. Ihr
10000 1228
6144 2254 152984
5C79
1227 2224
181742 65
Ljubljana, dn6 4 februvarija 1892.
Za ravnateljski odbor : Jan. Knez m. p , V. Jenko m. p., Oton Bayer m. p., A. Knez m. p., J. Verhovnik m. p. — Za nadzorstveni odbor: Ivan Rode m p., dr. JosipVošnjak m. p.,
V. Ogorelc m. p.	91 3—3
13 vi li a J 8 It a borza»
J3-¡P*a¿s
Dné 19. februvarija.
Papirna renta 5%, Iti % davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . .
Zlata renta 4%, davka prosta.....111
Papirna renta 5%, davka prosta ....	102
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	1035
Kred.tne akcije, 160 gld........30G
London, 10 funtov stri........118
Napoleondor (20 fr.)................9
Cesarski cekini ....................5
Nemških mark 100....... . .	57
94 gld. 94 „
50 kr.
65
30 „ 88 V«. 58 „ 95 „
Dne 18. februvarija.
.Ogerska zlata renta 4%.......107 gld. 60	kr.
Ogerska papirna renta 5 %......102	„	35	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	138	„	—	„
5% dižavne srečko 1. 1860.. 100 gld. . .	148	„	—	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....182	„	50	„
Zastavna pisma avstr.osr.zem. kred. banke 4%	96	„	15	„
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/, %	100	„	55	„
Kreditne srečke, 100 gld.......185	„	50	„
St. Genois srečke, 40 gld.......60 „	—	„
Ljubljanske srečke, 20 gld..............22	gld.	25	kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17	„	10	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......20	„	25	„
Salmove srečke, 40 gld........61	„	—	„
VVindischgraezove srečke, 20 gld.....57	„	50	,
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	156	„	50	,..
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2855	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	88	„	—	„
Papirni rubelj , . ........ 1	„	16	„
Laških lir 100 .......... 45	„	65	„
limenjarnicna družba na Dunaju,
I., WoIlzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
Razni» naročila Izvrši se najtočnejc.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke propinaoijsko zadolžnice. 41/s% zastavna pisma peštanske ogerske komer-
oijonalne banke. 4V,% komunalne obveznioe ogerske hipotečne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
cele grid. i ln	1sä. kolek>
polovico ,, Í3l|a I
W Žrebanje že dné 1. marca.
Glavni dobitek 150.000 gld. /.
Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič.
Odgovorni vrednik: ignacij Žitnik.
Tisk Kitotiške Ti«k»-Tr-8l v l.>uMj*pi