PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 50 lir Leto XXffl. Št. 177 (6761) TRST, petek, 28. julija 1967 ZAKLJUČENA RAZPRAVA O JUŽNI TIROLSKI Moro ponovil že znana stališča Sprejeta resolucija večine Izpolnitev predlogov, ki jih vsebuje «paket» na osnovi zaključkov komisije «devetnajstih», je notranje vprašanje - Z Avstrijo samo stiki in ne pogajanja - Povezava med terorizmom in vstopom Avstrije v EGS RIM, 27. — Poslanska zbornica je z večino glasov vladnih strank odobrila resolucijo, ki potrjuje pravilnost dosedanje politike vlade glede Južne Tirolske in istočasno odobrava tudi izvajanja predsednika vlade Mora. Moro je govoril dopoldne in njegov govor je trajal dobro u-ro in pol. V uvodu je počastil spomin vseh padlih italijanskih vojakov na italijansko-avstrijski nieji. Ugotovil je, da je sedaj zaščitni sistem proti teroristom Povsem učinkovit po ustanovitvi enotnega poveljstva in da niso potrebni nobeni izredni vojaški, policijski ali pravni ukrepi. Opozoril je, da je treba obravnavati položaj z dolžno resnostjo in občutkom za odgovornost, saj ekstremistične sile zahtevajo ukrepe, ki bi imeli hude posledice na celotno državno skup-host in tudi na celotni položaj v Evropi. Glede Južne Tirolske je vladne načrte omejil na ureditev avtono- mije, pri čemer se je obširno skliceval na avtonomistična načela, ki jih vsebuje uštava. Gre v bistvu za nove pristojnosti obeh pokrajin in to na osnovi zaključkov, ki jih je izdelala komisija ((devetnajstih« pod predsedstvom Paola Rossija. Komisijo so sestavljali strokovnjaki in v njej so bili prisotni predstavniki manjšine. Vlada ni mogla avtomatično prevzeti vseh zaključkov, ven. dar pa so služili kot osnova za vladno proučevanje. V tej zvezi je Moro navedel nekatera važna načela o odnosu do manjšin in zlasti glede vsebine načela ((zaščita manjšin». Tako je dejal, da se včasih napačno meni, da zadostuje izvajati vse državljanske pravice, s čemer bi se vprašanje izčrpalo. Vendar to v raznih okoliščinah ne zadostuje in ne zadostuje samo izvajanje načela enako- lll|lliililiilllfllillliiilliiilillil llil.ll l lliiiiflliliiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiimiiiii 11 ■ l ai i ii i nil ■!■■ ■ ll i m DAN VSTAJE V HRVAŠKI IN BiH Proslava 25. obletnice velike bitke na Kozari Govor Vladimira Bakariča na proslavi ZAGREB, 27. — Ljudstvo Hrvaške ter Bosne in Hercegovine je danes z množičnimi zborovanji, odkrivanjem spomenikov, s spre-vodi preživelih borcev in drugimi Manifestacijami proslavilo dan Vstaje. Poleg številnih zborov v faznih krajih obeh republik, ka-^rih se je udeležilo po več tisoč ljudi, Bakarič se je dotaknil tudi nedavne krize na Srednjem vzhodu in poskusa imperialistov, da zaustavijo svoboden razvoj neodvisnih in nevezanih držav. Po besedah Bakariča jugoslovansko ljudstvo gleda na borbo arabskih narodov kot na svojo borbo ter jim aktivno moralno in materialno poma- se je ljudstvo obeh repu- i ga. Bakarič je poudaril, da je množično zbralo na Kozari, kjer je istočasno proslavilo 25. ^letnico zgodovinske bitke na Ko-*ari, ki se je končala z uspešnim odločno stališče Jugoslavije v tej najnovejši krizi mednarodnih odnosov naletelo na zelo široko priznanje miroljubnih sil na svetu, ki Prebojem sovražnega obroča. Slo- so bile danes, čeprav še niso do- Vesnosti so se udeležili najvišji zaupniki Bosne in Hercegovine in hrvaške, med njimi član predsedstva CK ZKJ in predsednik CK pfS Hrvaške Vladimir Bakarič, lajnik izvršnega komiteja CK Zve-komunistov Bosne in Hercego-Ure Danii0 Bilanovič, številni na-°dni heroji in preživeli borci bit-ke na Kozari. Bakarič je v svojem govoru pou-, afil pomen bitke, v kateri so v orbi proti premočnemu sovraž-Iku sodelovali borci skoraj vseh Rodnosti Jugoslavije in s krvjo trdili danes tradicionalno brat-v° in enotnost. Zmaga na Koza-1 je po besedah Bakariča poka- da so napačni računi sovraž l**, da le lindstvo mogoče ustra iti pri je bilo v več drugih krajih h . da je ljudstvo mogoče ustra-Ju®ti in ga s silo zlomiti. Ta-2 . Primerov junaštva kot na Ko- - ** ifi vr -iHrncriVi Irrniih jSoslavije, toda nikjer v tako veje °Psegu kot na Kozari. Ko Jek6m i. ??voril o današnji fazi razvoja Ro Im_i f i ■ i j _ j _ __.1»• Qs Bakarič poudaril, da je sedaj n°vna naloga utrditi gospodar- ln ustvariti mednarodne sti-^ ’ ki so neobhodno potrebni za ut Hinji napredek standarda ter drtve varnosti in neodvisnosti. segle končne zmage v svetovni organizaciji, kompaktnejše kot kdaj koli prej. Zbor na Kozari se je spremenil v pravo ljudsko rajanje, ki je trajalo do pozno zvečer. Umrl je srbski pesnik Veljko Petrovič BEOGRAD, 27. — V Beogradu je danes v 83. letu starosti umrl znani jugoslovanski pesnik in esejist akademik Veljko Petrovič, bivši predsednik Matice srpske v Novem Sadu in upravnik Narodnega muzeja v Beogradu. Veljko Petrovič se je rodil 1884. leta v Somboru, kjer je končal gimnazijo, zatem pa je študiral pravo v Budimpešti. Svoje publicistično in književniško delo je pričel kot sodelavec naprednih listov v Zagrebu, Sarajevu in Sremskih Karlovcih. Petrovič je avtor številnih pesmi, pripovedk in zgodovinskih esejev. 1954. leta je prejel prvomajsko nagrado zveze književnikov za življenjsko delo. pravnosti in nediskriminacije. Potreben je poseben režim, ki ustreza posebnim potrebam manjšine in zagotavlja njih tradicije, kulturo in način življenja. Pri proučevanju zaključkov komisije «devetnajstih« so menili, da ne sme biti težav za uveljavitev ukrepov, glede katerih je bila komisija soglasna v celoti. Pri ostalih pa šo upoštevali obseg soglasnosti. Pri obravnavanju so tudi postavili štiri zahteve, ki so za Italijo osnovne: 1. Ohranitev dežele Tri-dent-Južna Tirolska. 2. Država ohrani pristojnost glede varnosti in sožitja državljanov. 3. Predvideli so vrsto ukrepov, da se zaščitijo pravice vseh manjšin in pravično izkoriščanje avtonomnih pristojnosti. Moro je nato navedel skupino šestih ukrepov, ki naj bi predstavljali osnovo za znani ((paketu, in je okvirno orisal tudi nekatere predvidene ukrepe. Tako gre predvsem za prenos zakonodajnih pristojnosti na pokrajine glede rudnikov, lova in ribolova, prometa, vodovodov in zvez pokrajinskega značaja, turizma, hotelirstva, kmetijstva, krajevne umetniške in kulturne dejavnosti, komi. za pomoč delavcem pri zapo- Umrl je Andrej Perko Nepričakovano je za kapjo umrl Andrej Perko, generalni direktor Kreditne banke in hranilnice v Ljubljani ter predsednik združenja slovenskih poslovnih bank in hranilnic. Kot napreden Slovenec se je Andrej Perko že takoj leta 1941 vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Zaradi te svoje aktivnosti je bil prijet, obsojen in odpeljan v italijanske zapore do januarja 1944. Nato je odšel v partizane in bil v vojaških enotah do julija 1944, ko je postal vodja davčnega oddelka pri finančnem odseku predsedstva SNOS. Od maja 1945 do konca julija je bil načelnik pri pokrajinskem finančnem odseku narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko Primorje in Trst, predsednik Denarnega zavoda Slovenije v Trstu in generalni direktor finančnih pod. ! jeti j v Trstu, Gorici in Kopru. Ste- RASNA DISKRIMINACIJA V ZDA Martin Luther King obtožuje kongres odgovornosti za sedanji val neredov njih, kar vse naj predstavi j a jamstvo za italijansko manjšino v pokrajini. , - - t. j , , , , I vilne finančne in gospodarske akci- Drug! del govora predsednika vla- je v Slovenskem Primorju in Trstu slitvi, zaščite umetniškega in zgodovinskega bogastva, socialnega skrbstva in pomoči. Vzporedno zakonodajno oblast bo lahko imela pokrajiiia tudi glede nekaterih drugih vprašanj. V drugi in tretji skupini vprašanj je uporaba dvojezičnosti in uvajanje načela etnične paritete v javni upravi. V četrti kategoriji so navedene olajšave za uvoz filmov v nemščini, spremembe volilnih okolišev, pristojnost nad občinskimi tajniki s strani pokrajine, programiranje, priznanje društva «Alpenverein» in združenja vojnih žrtev. V peti kategoriji je uporaba nem. ščine in italijanščine na napisih in ureditev še nerešenih vprašanj glede italijanskega državljanstva. Končno se šesta skupina vprašanj nanaša na priznanje še nekaterih diplom in ureditve nekaterih vprašanj, nastalih z opcijami. Vse to bo proučila izključno vlada. Moro je nato omenil, da so o tem večkrat razpravljali s predstavniki manjšine, da bi prišlo do boljših formulacij. Razpravljali so predvsem o uporabi jezika, o nekaterih vprašanjih ureditve javnih lokalov, o šolstvu v bocenski pokrajini in o sistemu glasovanja o proračunu v bocenski pokrajini. V tej zvezi je Moro dejal, da gre za globalno rešitev celotnega vprašanja in da zato ni mogel povedati več od teh okvirnih stališč. Kritiziral je misinskega poslanca Almiranteja zaradi nekorektnosti, ker je predložil neko besedilo, ki menda vsebuje famozni »paket«, in dejal, da ni hotel tega besedila niti prečitati. Iz govora Almiranteja pa je ugotovil, da so nekatere stvari točne in da to niti ni čudno, saj so osnova javno objavljeni zaključ. ki komisije «devetnajstihu, poleg tega pa gre tudi za številne bistvene netočnosti. Po daljši obrazložitvi načel krajevne avtonomije je Moro govoril o javnih službah v pokrajini Bočen, pri čemer ne zadostuje samo golo proglašanje načela enakih možnosti, če se hoče zagotoviti, da bodo pripadniki manjšine zastopani v vseh uradih. Treba je uvesti ustrezni sistem sprejemanja v službe. Posebno obširno je Moro obrazložil sistem odobritve pokrajinskega proračuna, pri čemer bo veljalo načelo, da se morata strinjati obe jezikovni skupini v pokrajinskem svetu. Sorodno načelo velja tudi pri nekaterih drugih glasova- de je bil posvečen mednarodni plati tega vprašanja. Moro je poudaril, da so vse vlade vztrajale na stališču, da so bile vse obveznosti, ki izhajajo iz sporazuma Gruber-De Gasperi, v celoti izvršene. Zato je Moro tudi zanikal, da bi šlo sedaj za pogajanja, temveč samo za stike, na osnovi katerih naj se u-gotovi, ali bo mogoče dokončno končati spor z Avstrijo na osnovi u krepov, ki jih bo italijanska vlada v notranjosti izvedla v izvajanju ustave, da bi zagotovila demokratično življenje prebivalstva Južne Tirolske. Moro je v tej zvezi odločno zavrnil mednarodna jamstva, ki bi prešla tak okvir, in na osnovi katerih bi lahko razpravljali o izva janju sporazuma Gruber-De Gaspe ri. Omenil je samo možnost pritožbe na mednarodno sodišče v Haagu. Zadnji del govora predsednika vla de je bil posvečen terorizmu, odnosno zadnjim dogodkom in še zlasti odnosom z Avstrijo. Moro je zelo podrobno navedel vse italijanske note, ko so zahtevali odločnejše u-krepe proti teroristom, in medle avstrijske odgovore, ki niso imeli nobenih praktičnih posledic. Kot prelomnico v tej zvezi pa je navedel oprostilno razsodbo teroristov v Linzu in televizijsko oddajo, ko so odkrito poveličevali teroriste, ter ob koncu zadnji krvavi napad. Pri vsem tem Avstrija ni posegla po učinkovitih ukrepih in se izgovarja s samostojnostjo sodišč, notranjo ureditvijo in podobnimi formalnimi izgovori, istočasno pa ni nobene pobude vlade, da se morebitne zakonske težave odstranijo. Zato Italija ne more dopustiti pogajanj za priključitev Avstrije k evropski gospodarski skupnosti, dokler bo njeno ozemlje služilo za organiziranje zločinskih dejanj. Pri tem pa je Moro odločno poudaril, da Italija ni povezala vprašanja vstopa s celotnim vprašanjem Južne Tirolske, temveč izključno samo s terorizmom, ki se organizira na avstrijskem ozemlju. Med glasovalnimi izjavami je poslanec Luzzato (PSIUP) ostro kritiziral Mora, ker je govoril samo o nedotakljivosti meje na Brener-ju, ne pa vseh evropskih mej. Moro je po njegovem sicer govoril o povezavi terorizma in neonacizma, vendar pa je različno ocenil položaj Avstrije in Zahodne Nemčije, ka • pomeni, da atlantsko zavezništvo preprečuje uvedbo edino učinkovite politike. Tudi Ingrao (KPI), je povsem nezadovoljen z izjavami, predvsem ker odražajo nezadovoljivo politiko Italije do rešitve vprašanja v notranjem okviru, potem pa zaradi mednarodnih vprašanj. Badini-Con-falonieri (PLI) je zahteval, da se Avstrija proglasi za napadalko, s katero se ne morejo vršiti pogajanja. Mauro Ferrl je izrazil popolno zadovoljstvo stranke z izjavami Mora, ki odražajo politiko vlade do tega vprašanja. Podobno izjavo sta podala tudi Reale in demokristjan Zaccagnini. Po volitvah o nezaupnici se je vnela krajša razprava o počitnicah parlamenta, ki je za sedaj zaključil delo. Nekatere skupine, in zlasti levica, so namreč predlagale, da poslanska zbornica prične delo že sredi septembra, medtem ko so drugi mnenja, naj počitnice trajajo do oktobra. je v Slovenskem Primorju so bile plod njegove neugnane volje in iznajdljivosti ter v resnici prvi koraki, ki so prispevali k obnovi in organizaciji nove gospodarske dejavnosti na tem področju Od ustanovitve 1955. leta pa do smrti je Andrej Perko deloval v Ljubljanski komunalni banki. Kot predsednik združenja poslovnih bank Slovenije in član združenja bank Jugoslavije je mnogo prispeval medbančnemu poslovanju in razvoju novih oblik bančnih odnosov. Za svoje delo v narodnoosvobodilnem boju in za delo v povojnem obdobju je prejel Andrej Perko spomenico 1941 ter številna druga visoka odlikovanja. Kongres poralii .‘15 milijard dolarjev lelno /.a krivično vojno v Vietnamu in mnogo manj za črnce v ZDA . Neredi v Detroitu in drugod polagoma pojenjujejo DETROIT, 27. — Guverner države Michigan George Romney je sporočil, da je zahteval od zvezne vlade, naj razglasi Detroit za področje nezgod. Sporočil je dalje, da bodo ukinili policijsko uro. Danes so javili, da je bilo v štirih dneh neredov 37 mrtvih, škoda pa znaša na podlagi začasnih računov 500 milijonov dolarjev (nad 300 milijard lir). Štirje dnevi napetosti se čutijo tudi med pripadniki policije in narodne straže. Ponoči so na pr. policaji streljali na lastne ljudi, ko so videli nekaj senc na neki strehi. Zdi se, da incidenti polagoma pojenjujejo. Župan mesta Detroit je izjavil, da prihajajo vedno redkejša poročila o incidentih. Občinski svet je odredil strogo nadzorstvo nad cenami živil. Prodaja likerjev je vedno prepovedana. Johnsonov osebni predstavnik v Detroitu Cirus Vanče in mestni župan sta pozvala prebivalstvo in trgovce, naj se vrnejo na delo. Zvečer so sporočili, da je bilo med neredi v Detroitu 36 mrtvih, in sicer 26 črncev, 7 belcev in 3 osebe »neznanega plemena*. Ranjenih je nad dva tisoč ljudi, med ka- terimi nad sto pripadnikov varnostnih sil. Aretiranih pa je bilo nad 3500 ljufli. Izbruhnilo je najmanj 1300 požarov, 5000 ljudi je brez stre he. Dejanska škoda se ceni na 500 milijonov dolarjev, ki bo dosegla milijardo dolarjev, če se upošteva prekinitev produktivne dejavnosti v Detroitu. Manjši incidenti so se dogodili tudi v drugih mestih, kakor v Los Angelesu, San Franciscu in Filadelfiji. Poročila o incidentih prihajajo tudi iz Phoenixa v državi Arizoni. Tamkajšnji župan je odredil izjemno stanje in policijsko uro. Tudi v South Bendu v državi Indiana so se skupine črncev spopadle s policaji in razbile več izložbenih oken. Nastopila je narodna straža. Podobni neredi so bili tudi v Cincinnatiju, kjer so skupine črncev razbijale izložbena okna in obmetavale polica- je s kamenjem. Vsedržavno združenje gasilcev ZDA je poslalo poziv predsedniku Johnsonu in kongresu, naj se sprejme zakon, ki bi določal, da napadi na gasilce predstavljajo zvezni zločin. Poslanica ugotavlja, da je nekaj gasilcev zgubilo življenje ali bilo ranjenih med incidenti v Detroitu in Nevvarku, kjer so jih demonstranti napadli. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiininiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiTiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiina PO POVRATKU DE GAULLA V PARIZ Komentarji tiska o govorih frantoskega predsednika v Kanadi Pričakuje se uradna izjava francoske vlade Voditelj demokratične večine v senatu Mansfield je predlagal ustanovitev preiskovalne komisije, kakršna je bila VVarrenova komisija, ki je izvedla preiskavo o umoru Kennedyja. Komisija naj bi raziskovala razloge neredov in potrebne pripomočke. številne osebnosti se zavzemajo za zakon, ki bi prepovedal svobodno oddajo orožja, ki je v številnih državah še vedno dovoljena. Za tak PARIZ, 27. — Predsednik de Gaulle se je davi vrnil iz Montreala v Pariz, potem ko je prekinil uraden obisk v Kanadi. Na letališču so ga čakali številni ministri. Videti je bil dobre volje. Na kratko je obrazložil zbranim ministrom razloge, zaradi katerih je prekinil svoj obisk v Kanadi. Takoj nato je odšel v Elizejsko palačo. V pričakovanju uradnega sporočila, ki bo obrazložilo stališče francoske vlade in ki ga bodo verjetno objavili na prihodnji seji vlade, objavlja tisk številne komentarje. Zmerni «Le Figaro* se sprašuje, ali ne bo generalovo obnašanje i-melo posledic tudi doma, in pripominja: «To pot se zdi, da je bila storjena nepopravljiva napaka. Reakcija kanadske zvezne vlade je bila' brutalna. Vendar pa ni zaprla vrat za odkrito pojasnilo. Pear-sonovo sporočilo ni glede tega prav nič dvoumno. S tesnim srcem se obračamo na tistega, kateremu Francija toliko dolguje, in ga pozivamo, naj da pojasnila, naj odgovori. Zakaj? Da. zakaj?* Tudi vladi naklonjeni list «Paris Jour* tolmači presenečenje francoskega ljudstva. «Ravnanje generala de Gaulla tudi za tiste, ki so ga podpirali od leta 1958 dalje, piše list, posl postaja vedno manj razumljivo. V mednarodnem merilu se to- rej lahko pričakuje sovražna reakcija, zlasti od naših družabnikov v skupnem tržišču, ki so že prizadeti zaradi francoskega stališča do krize na Srednjem vzhodu in do angleškega vstopa v skupno tržišče. List zaključuje, da se bo verjetno vse končalo ž nič, kajti ko bo narodna skupščina ponovno sklicana, bo nezadovoljstvo verjetno že pojenjalo. Tudi neodvisni «Combat» je zaskrbljen zaradi posledic de Gaul-love geste in pravi, da je ugled predsednika reuublike močno prizadet in za dolgo časa. «Tisti, ki je povzročal nezadovoljstvo med svojimi zavezniki, povzroča sedaj med njimi jezo in nezaupanje.* List pravi, da bo Francija težko odpustila generalu de Gaullu, da «se je osmešil* in da «je osmešil Franci- jo v očeh vsega sveta*. Komunistično glasilo «Humanitfe», ki je včeraj branilo de Gaulla spričo kanadskega sporočila, je sedaj menjalo svojo stališče: »Kanadska vlada je označila za nesprejemljive govore gosta in prav gotovo bi ji bilo lahko, če bi se poslužila pre-cedentov, ki jih je ustvaril general de Gaulle. Na primer, ali ni ta ugovarjal OZN v alžirskem vprašanju s pretvezo, da je po njegovem Alžirija še vedno francoska. Ali se ne bi moralo spoštovati pravilo nevme-Savanja, ki ga je tedaj neupravičeno uporabljala golistična diplomacija, ker gre za francosko Kanado, o kateri prav gotovo si ne bi nihče upal trditi, da ni kanadska?« Parlamentarna skupina zveze demokratične in socialistične levice je zahtevala od zunanjepolitične komisije v poslanski zbornici, naj se nujno sestane «spričo izrednih okoliščin«, da posluša obrazložitev vlade o nedavnih dogodkih v Kanadi. V Ottawi je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da bo kanadski poslanik v Parizu ostal nekaj dni v Otta vri, da se posvetuje z vlado in zatem bo ostal tam še tri tedne na počitnicah ter se bo nato vrnil. Predstavnik je nato izjav" da francosko - kanadski diplomatski odnosi preživljajo kočljivo razdobje. Dodal pa je: «Ni razloga, da bi mislili, da se bodo ti odnosi ohladili, ali da se bo razvila hladna vojna.« Zanikal je trditve, da bi se kanadsko diplomatsko predstavništvo v Parizu zmanjšalo na raven odpravnika poslov. Dogodke v Kanadi komentira tudi ameriški in angleški tisk. «New York Times« pravi med drugim, da je de Gaulle «v preteklosti žalil svoje zaveznike, toda je to storil iz političnih razlogov, ki so bili razumljivi, čeprav se Je la,ko reklo, da so zgrešeni. Kakšen namen pa naj bi imelo to, kar je praktično bilo poziv na odcepitev«? »Edini mogoči zaključek je, da njegova naraščajoča obsedenost o ameriški dominaciji uničuje sedaj njegov znani čut logike in njegov realizem, ki je bil svoj čas elastičen. Zasluži bolj pomilovanje, kakor da bi ga žalili.« londonski »Guardian« piše v dopisu iz Toronta, da bi de Gaullove besede lahko pripeljale do nasilja med kanadskimi državljani. ((Times« piše, da je skoraj vsa severnoameriška javnost vznevoljena nad de Gaullovim stališčem. «Dai-ly Telegraph« pa objavlja uvodnik pod naslovom ((Žaljivke francoskega predsednika«. Predstavnik generalnega guvernerja in kanadskega ministrskega predsednika je izjavil, da nista niti guverner niti ministrski predsednik Pearson dobila od generala de Gaulia nobene poslanice po njegovem odhodu iz Montreala. De Gaulle je poslal predsedniku pokrajine Quebec Danielu Johnsonu poslanico, s katero se zahvaljuje za njegovo gostoljubje. V krogih blizu Pearsona ugotavljajo, da je bil tu- di v Quebccu de Gaulle gost ka nadske vlade, čeprav je vlada Que-beca poslala de Gaullu ločeno vabilo. Predstavnik kanadskega zunanjega ministrstva je izjavil, da so bili pogovori na diplomatski ravni s francoskim predsedniškim odposlanstvom po de Gaullovem govoru v Montrealu. Dodal je, da kanadska vlada ni izročila nobene diplomatske note z zahtevo, naj bi se pojasnile besede «živel svobodni Que-bec», ki jih je izrekel de Gaulle. Dodal je, da sporočilo, ki so ga objavili v torek, je bila «ministrska odločitev Pearsonove vlade*. Pripomnil je, da se je v tem sporočilu izražal »odločen namen kanadske vlade, da razvije prijateljstvo med Kanado in Francijo*. v4. d* NllliailllMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIII|||||||||ll||l|IIIIIIIIIIIIIIIMI||||||||||||l||lll||||llllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllll|llnio. Gostil je ravnatelj razstave prof. Bruno Natti. Film, ki traja 22 minut, je bil zelo cenjen ne samo zaradi svojih estetskih in umetniških lastnosti, temveč tudi zato, ker mu je uspelo v pičlih 22 miuntah zajeti in označiti pravi odraz velike cvetlične razstave na Montebellu. Pred predavajanjem filma je imel predsednik pokrajine dr. Savona kratek ilustrativni nagovor, v aa-terem je med drugim dejal, da je film odraz bratstva in miru, ki (ja Trst posreduje s uvetjem svoje obale in svojega Krasa. Dejal je, da je film tudi vzgojnega in turističnega pomena ter izrekel zahvalo vsem, ki so omogočili in sodelovali pri njegovi izdelavi. ...............■MIMII.mir....mm.........mmmimimmm...m....iiiminmmmmmmmm.mmmmmmimmmi DRZEN VLOM V URADU NA TRGU SANS0VIN0 Iz blagajne Rdečega križa odnesli skoraj tri milijone lir v gotovini V železni blagajni so zvrtali dovolj veliki luknji, da so lahko iz njiju pobrali ves denar - Na srečo niso opazili še tretje blagajne, v kateri je bilo 1.900.000 lir «Djoliba» je vredna najboljšega obiska O tistem tržaškem občinstvu, ki je v prejšnjih dneh polnilo grajsko dvorišče na prireditvah, na katerih je bila osrednja vsebina lahka glasba, res ne moremo imeti posebno visokega mnenja. Tega občinstva namreč včeraj zvečer na dosedaj najbolj kvalitetni prireditvi v tej sezoni ni bilo. Za originalnost in pristnost temu občinstvu ni mar, raje se navdušuje ob slabih posnemovalcih. Gvinejski narodni balet «Djoli-ba» nam je včeraj pokazal del svoje folklore, prepletene s pesmijo in plesi. Plesalci so obenem akrobati in njih ples je eno samo neprestano gibanje, med katerim vsaka mišica drgeta. Pri plesih gre tudi za določeno vsebino, ki jo je mogoče doumeti. V skupini so sijajni godbeniki, ki deloma tudi sami nastopajo. V svoji sredi pa imajo tudi pevca, ki bi ga lahko poslali v katerokoli opero. Prav gotovo je bila včerajšnja prireditev vredna boljšega obiska; lepo bi bilo, da bi bilo vsaj danes ka) več ljudi na predstavi. Poletne prireditve 3. simfonični koncert v Miramaru V soboto ob 21.30 bo v zalivčku ml-ramamskega gradu tretji simfonični koncert, ki jih organizirata Avtonomna letoviščarska in turistična u-stanova in gledališče Verdi. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral Bilo Bon-compagni, kot solist pa bo nastopila sopranistka Sivv Eriesdetter. Na programu so skladbe: Geminiani — Con-certo grosso št. 12 ((Blaznost* Arcan-gela Corelllja; Beethoven — 1. simfonija op. 21; VVagner — 5 poezij Matilde VVesendenk za sopran in orkester; Mendelssohn — «Sen kresne noči*, suita za orkester. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za ta ln za zadnji koncert, ki bo 2. avgusta. • * * Grad Svetega Justa. Danes zvečer ob 21.00 uri predstava «DJolitaa», tradicije In običaji črne Afrike v Izvedbi narodnega baleta republike Gvineje. 50 izvajalcev: plesalcev, pevcev, godbenikov in glumačev. Sugestivne koreografije. Rezervacije vstopnic pri centralni prodajalni v pasaži Frottl. • • * Miramarski park. Predstave ((Luči 'n zvoki*. Danes ob 21.30 «Der Kal-sertraum von Miramare* v nemščini, ob 22.45 ((Massimiliano e Car-lotta* v italijanščini. Avtobus «M» z zvezo v Barkov-ljah s tramvajem št. «6». * * • Teatro Romano. V torek, 1. avgusta v organizaciji Avtonomne letovi-ščarske in turistične ustanove ter Teatra Stabile prva predstava Aristofa-nove antične drame «Mlr» v izvedbi skupine Inštituta za antično dramo. SPDT priredi 30. 7. 1967 izlet v Bovec ln na Mangart. Vpisovanje od 22. do 27. t.m. v Tržaški knjigarni vsak dan od 18.30 do 19.30. Prosvetno društvo Prosek-Kontovel priredi v nedeljo 30. julija izlet v Verono in v Padovo. Vpisovanje na sedežu društva na Proseku. Prosvetno društvo Andrej Cok z Opčin priredi v nedeljo 6. avgusta t.l. enodnevni izlet v Kamniško Bistrico po želji z vzpenjačo na Veliko planino. Vpisovanje v pekarni Dra-šček. * * * SPDT javlja, da je odhod za izlet . Bovec in na Mangart v nedeljo ob 5.45 Iz U:l. Fabio Severo in ob 6. uri križišča s Trbiško cesto pri Opčinah. Slavka uslužbencev javnih lokalov Vsi trije sindikati uslužbencev kavarn, barov, restavracij, gostiln, bifejev, slaščičarn in podobnih obratov so napovedali stavko, ki bo trajala od 4. ure zjutraj 31. julija do 4. ure zjutraj 1. avgusta. Stavko so napovedali, ker nočejo delodajalci začeti pogajanj za sklenitev nove pokrajinske dopolnilne pogodbe, čeprav je stara zapadla že pred tremi leti. Sindikati pozivajo vse u-službence, naj se udeležijo stavke, saj se bodo le tako izboljšale njihove plače. S stavko zahtevajo tudi 14. plačo, zvišanje plačila pomožnemu osebju, zvišanje odstotka postrežnine v obratih 3. in 4. kategorije itd. .Sinoči v časnikarskem krožku Predvajanje filma «Cvetlice v Trstu» V časnikarskem krožku so včeraj zvečer prvič zavrteli barvni dokumentarni film ((Cvetlice v Trstu*, ki ga je izdelal kinematografski center krožka v režiji Giulia Mau-rija. Predvajanju je prisostvovalo le manjše število kvalificiranega občinstva, oblasti pa so zastopali deželni odbornik Leschiutta, predsednik pokrajine Savona, tudi v svojstvu predsednika cvetlične razstave, pokrajinski odbornik Rudolf, Drzni in verjetno zelo izkušeni tatovi so včeraj ponoči iz blagajniškega urada Rdečega križa na Tr. gu Sansovino 3 ukradli kar čedno vsotico dveh milijonov In 800.000 lir v gotovini ln nato izginili brez sledu. Tatvine se je včeraj zjutraj zavedla 36-let,na čistilka Antonia De Rota por. Longhi iz Ul. Sonclni 42, ko je ob 6.30 prišla na sedež RK, da bi pričela s svojim delom. Po telefonu je poklicala agente letečega oddelka policije, katerim so na Trg Sansovino nekaj časa zatem sledili kolegi znanstvenega oddelka. Vlomilci so tatvino dobro pripravili. Ne brez težav so prišli do drugega nadstropja sedeža RK in tam s pomočjo svedra na vratih uradnih prostorov prevrtali ključavnico tipa «yale». Vrtali so naravnost v sredini ključavnice in tako prišli hitro do svojega namena. Odprli so nato vrata ter odšli v blagajniški urad, kjer sta bili dve blagajni starega tipa. Vlomilci so imeli s seboj škarje za pločevino In dleta ter se hitro lotili dela. Začeli so rezati ln razbijati v neposredni bližini ključavnic in uspelo jim je napraviti precejšnji luknji na obeh blagajnah skozi kateri so lz notranjosti velike blagajne pobrali 2 milijona 365.000 lir ter štiri čeke banke «Credito Italiano* za skupnih 185.610 Ur, lz majhne blagajne pa 273.900 Ur. Prebrskali še po mizah in predalih ter se nato oddaljili. Na srečo niso opazili železne blagajne v sosednem uradu, kamor so zvečer uradniki spravili milijon in 900.000 Ur v gotovini, sicer bi še tisto odprli in njihov plen bi bil še večji. Ob prihodu v uradne prostore RK so agenti letečega oddelka pregledali prizorišče tatvine in uvedU preiskavo. Doslej so tatovi še na svobodi, vendar jih poUcisti vneto iščejo, da bi Jih izročili pravici. Avto zaneslo v avtobus zaradi spolzke ceste Od dežja mokra cesta je bila kriva nesreče, ki se je pripetila vče; raj ekrng poldne v Ul Giulia pri pivovarni «Dreher». Ob tisti uri je navzdol po omenjeni ulici 46-klni uradnik Ignazio Gianitnancheri iz Ul Conccrdla 4 šofiral svoj avto fiat 600 TS 35868. Prav tedaj je začelo deževati, toda Giammanche-ri ni upošteval, da je dež zmočil cestišče, ki je postalo spolzko. Na- enkrat je izgubil oblast nad avtom, zdrsnil proti levi in s silo treščil v prednji del avtobusa TS 79094 proge «L», ki ga je proti Sv. Ivanu vozil 25-letni šofer Enrico Zam-pino iz Ul. dello Scoglio 1. Pri trčenju se je Giammancheri pobil in ranil po glavi, desni strani čela, nosu in prsih ter si polomil rebro. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico z rešilnim avtom. Sprejeli so ga na nevrokirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti 30 dni. Po izjavah kontrolorja lonjerskega avtobusa sta se baje v notranjosti avtobusa laže pobila dva potnika, toda nihče ni v bolnišnici zaprosil za zdravniško pomoč. Potrebne formalnosti na kraju nesreče so opravili karabinjerji. Nesreča električarja na ladji v Arzenalu Na_ ortopedski oddelek bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli 58-letne-ga električarja Giorgia Ruzziera iz Ul. Pratello 11, ki se je ponesrečil v Tržaškem arzenalu. Ko je po mrežastem mostovžu hodil v strojnem oddelku ladje «Lazio», ki je tam v popravilu, je zaradi luknje v podu stopil v prazno, izgubil ravnotežje, padel in pri tem z levo ramo udaril v električni motor ter si jo hudo poškodoval. Zdraviti se bo moral od 10 do 15 dni. V nedeljo v Dancingu Paradiso Volitev «Miss Trst» V Dancingu Paradiso bo v nedeljo velika gala plesna prireditev z izvolitvijo «Miss Trst* in «Miss filma Trst,*. Prireditev sodi v okvir vsedržavnega tekmovanja za «Miss Italije* ir jo za področje Veneta organizi ra furlanski menažer Spartaco Vi don. Letos je tekmovanje pritegni \j veliko zanimanje ženskega sveta Prireditev se bo začela ob 21 uri, vodil pa jo bo Riccardo Bertini. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trot - (JI. »t. Frančlika 20 Irtllnn «1-792 .1. Gradišnik: SLOVENŠČINA ZA SLOVENCE L 1.900 Nazionale Počitek, Excelslor Počitek. Fenlce 16.30 «Doppio colpo del cama-leonte d’oro» Telhnlcolor. Eden 16.00 «Kosara, ultimo comman do» Crnobell film. Verk Satler, K Marlovič. Grattacielo Danes počitek. Ritz (Ulica San Francesco št. 10) Počitek. Alabarda 16 30 ((Divislone folgore* Crnobell film. Monica Clay, Ettore Manni. Filodrammatlco 17.00 «L’amore dlffl-čile* Crnobell film. Vittorio Gass-man, Nino Manfredi. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Papa ma che cosa hal fatto in guerra?* Zabavni film. Cristallo Počitek od 24. 7. do 4. 8. Capitol Počitek. Aurora 16.30 «Intrlgo Internazlonale* Technlcolor. Cary Grant. Garibaldi Počitek. Impero Počitek. Vittorio Veneto 17.00 «La morte arrl-va strisciando* Technlcolor. Noel Wilma, Ray Barret. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ideale 16.30 «008 operazione Ferml-nlo» Technlcolor. Ingrid Schoeller, Alberto Lupo. Astra Počitek. Abbazia 16.30 «Dove la terra scotta* Technlcolor. VVestern. Gary Cooper, Lily London. LETINI! tv INC) Satelllte (Borgo S. Sergto, avt. 21, fll 19. 20) Blagajna ob 20 15, zače tek ob 21 00 «Orgoglio e passlone* Vistavlsion. Technicolor. — Cary Grant, Frank Sinatra, Sofia Loren. Šolske vesti Na znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimnazije ln liceja, je vpisovanje za šolsko leto 1967-68 vsak dan od 10. do 12. ure tajništvu zavoda, Strada di Guar-diella 13-1. Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967. Razpis za prijave v Slov. dijaški dom Dijaki in dijakinje, ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1967-68 v Slovenski dijaški dom v Trstu kot redni ali zunanji gojenci, morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo v upravi zavoda v Ul. Ginnastica 72 ali Čampo S. Luigi (avtobus štev. 25 in 26) ali pri podpornem društvu «Dijaška matica* v Ul. Geppa 9/II. (pri SPZ). Kdor ne more plačevati celotne vzdrževalnine, naj vloži posebno prošnjo, ki jo dobi prav tam. Prošnje za sprejem se sprejemajo do izpolnitve vseh razpoložljivih mest. Vsa ostala pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri prej navedenih naslovih ali po telefonu 93-167 (Dijaški dom) in 31-119 (Dijaška matica). Uprava Slovenskega dijaškega doma ima v juliju uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure. RAVNATELJSTVO Mali oglasi SLOVENSKO gospodarsko združenje v Trstu, Ul. Fiizl 8 priporoča maturantom trgovske akademije lin drugih šol, da se Javijo na tajništvu zaradi možnosti zaposlitve pri članih združenja. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Jožeta Štruklja daruje družina Kariš Sancin 5000 lir za Glasbeno matico. V počastitev pok. Janka Furlana darujeta družini Černe in Jankovič 1000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Jožeta Štruklja darujeta družini Černe in Jankovič 1000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pok. Jožeta Štruklja daruje Vojko Ferluga 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Andreja Perka daruje Vojko Ferluga 10.000 Ur za Dijaško matico. V počastitev spomina tov. Janka Furlana, neutrudljivega prosvetnega delavca, darujejo družina Reschitz in Marica 5000 lir za prosvetno društvo «Igo Gruden* v Nabrežini. V počastitev spomina pok. Janka Furlana daruje Pepi Grižančlč 10®® lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Janka Furlana daruje družina Kodrič 500® lir za Glasbeno matico. V počastitev spomina pok. Janka Furlana, ki je širil in utrjeval za- družno zavest med našim ljudstvom, daruje Kmetijska zadruga v Trsta 5000 Ut za Dijaško matico. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI, POROKE Dne 27. Julija 1967 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO: 66-letni Carlo Bressan, 80-letni Riccardo Mtnin, 50-letni Ugo Mlenl, 71-letni Llbero Musitelli, 60-letni Pietro Ipavec, 77-letni Nicolo Marco, 61-letni Mario Rismondo, 25-letni Mariano Calzolaro. SOŽALJE PROSVETNO DRUŠTVO ŠKAMPERLE izreka iskreno sožalje P*1** Ipavec ob izgubi moža. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16; Centauro, Ul. Rossetti 33; Alla Madonna del Mare, Largo Plave 2; SanfAnna, Erta dl S. Anna 10. PREDEN GRESTE NA DOPUST NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK KATERI KOLI KRAJ, TUDI POŠLJEMO VAM GA V V INOZEMSTVO! I5-DNEVNA NAROČNINA L 500 Telefonirajte na štev. 37-338 }uM na tim n a »n predvaja danes. 28. t. m. ob 18. tn 21.20 na prostem Eastman-color film: 1 g e m el II del Texas (DVOJČKA IZ- TEKSASA) V glavnih vlogah: WALTER CHIARI — RAIMONDO VIANEL-LO — UMBERTO RAHO ln ALFONSO RO J AS NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0 30) Davanzo, Ul. Bernlnl 4; Godina, AUTGEA, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologlo 6-U1. Dlaz 2; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). SOŽALJE Odbor in učiteljski zbor Glasben® matice Izrekata sožalje družini D*1' šana Furlana ob izgubi očeta Jank* Furlana. SOŽALJA Skupina pokrajinskih svetovale^ KPI izreka tov. Dušanu Furlan11 občuteno sožalje ob smrti njegove-ga očeta. Uredništvo «Dela» se klanja s?®! minu tov. Janka Furlana. NjegovnJ’ svojcem pa izreka iskreno sožaUe' Sporočamo žalostno vest, da Je nenadoma preminil ANDREJ PERKO bivši ravnatelj naše družbe Zaslužnega sodelavca bomo ohranili v trajnem ln hvaležnem spominu. FINANČNA D. D. ZA MEDNARODNI PROMET ZAHODNONEMŠKO ■ ARABSKI ODNOSI Propad dvojne igre Bonna KAIRO, julija. — Danes tudi največji optimisti niso več prepričani, da bi bilo moč izboljšati odnose med arabskimi deželami in Bonnom. Z redkimi izjemami tudi ti danes priznavajo, da je bilo upravičeno nezaupanje, ki so ga svoj čas Arabci kazali, ko je Bonn vrgel pobudo za ustvaritev «ugodnejšega vzdušja*, ki naj bi omogočilo za-hodnonemško-arabski dialog. Tega pa nikakor ne gre povezovati s tradicionalnim arabskim nezaupanjem do onih, s katerimi so imeli slabe izkušnje, temveč s trd no odločenostjo, da se prepreči Igra, s katero bi bila ogrožena arabska borba za napredek. Uradno sicer ni bilo nikoli izneseno, da bi bonska politika imela tak cilj, vendar je obstajal sum, da se za pobudo Bonna v zvezi z izboljšanjem odnosov do arabskih dežel skrivajo v resnici le spretno prikriti manevri. Zdaj je vse to potrjeno. Prav v trenutku, ko so iz Bonna prihajale pobude za ponovno ržVt^v zahod nonemško-arabskih dm' m itskih sti kov, se je napad že pripravljal tu di ob podpori uradnega Bonna. Če se natančneje prouče ter analizirajo vse faze in termini, povezani z napadom z dne 5. julija, ne bo težko ugotoviti, da se je ta pripravljal na tleh Zahodne Nemčije celo istočasno, ko se je voditelj Arabske lige Hasuna nahajal v Bonnu ter se razgovarjal z Willy-jem Brandtom, pomeni, da je Bonn igral dvojno vlogo: po eni strani je nudil Arabcem roko sprave, obljubljajoč, da ne bo več Izraela oskrbljal z orožjem, pa drugi pa je prav to s pospešeno naglico delal. Ko je svoj čas Bonn sprožil pobudo za oživitev diplomatskih zvez z arabskimi deželami, se je ta razvijala skozi vec faz. Namen ene °d teh je bil, da se na osnovi enostranskih stikov z nekaterimi arabskimi deželami minira kolektivna odločitev o prekinitvi diplomatskih odnosov z Bonnom, do katere je Prišlo potem, ko je bilo dokazano sodelovanje Zahodne Nemčije v oboroževanju Izraela. Ta bonska poteza pa ni rodila Prekovanih rezultatov, ker se je pečina arabskih dežel držala kolek-t vnega sklepa o stališču do Bonna ^ tem so ZAR, Alžirija, Sirija, brk in Jemen bili najodločneiši. f('mu je zatem sledilo pismo Willy-js Brandta generalnemu sekretarja Arabske lige, Hasuni, nato pa s?„ stiki na italijanskem veleposla-n štvu v Kairu, ki zastopa interese Zahodne Nemčije. Na pomlad letos je prišlo na vr-s*o Hasunovo potovanje v Bonn, kar je pomenilo, da Arabska liga povsem odvrgla možnosti obno v'tye odnosov. Pri tem je bilo naj v'žnejše vprašanje, kaj ima Bonn novega povedati in ponuditi. Bonski predlog je predvsem vseboval obveznost, da ne bo več Izraela oskrbljal z orožjem in strateškim materialom. Obljubljeno je bdo nadalje, da bo odnos Bonna do Izraela »enak kot do vseh dru-jbn držav*, kakor tudi, da bo nudil Pomoč in podporo beguncem iz Pa-*estine. Ponudbe Zahodne Nemčije očitno niso bile nesprejemljive. Prišli >M||iiii,ill,llllll lllll(IIIIIIIII|IIIMIIIIIIIIII)l)lllllllllll OVEN (od 21.3. dp 20.4.) Znašli 'boste v zagati, ker ne boste mo-p,1 odgovoriti na vprašanje, katere- JM*tw sicer poznate. Napeti od- pa so na dan nekateri koraki Bonna, ki so v arabskih deželah še okrepili nezaupanje in dvome. Eden od teh je bil, da je zahodnonemški vojni minister Strauss sprejel bivšega načelnika izraelskega gene ralnega štaba, drugi prisotnost Ger-stenmeierja na sionističnem kongresu v Bruslju, tretji pa nove pošiljke orožja Tel Avivu. Bonn je sicer pojasnil Arabcem, da je do sprejema pri ministru Straussu prišlo brez vednosti vlade, a Gerstenmeier da ni prisostvoval kongresu v Bruslju v svoj-stvu uradnega predstavnika Bonna. Vse to, kot tudi vrsta drugih razlogov, je zadostovalo, da je bila bonska ponudba za normalizacijo odnosov, če ne povsem, vsaj začasno zavrnjena. Kaj novega je na tem področju pričakovati šele na jesen. Tako je zdaj očitno, da so nameni Bonna propadli. V arabskem svetu je čedalje močnejši odpor proti njegovi politiki, predvsem pa proti njegovi pomoči napadalcu. V arabskih deželah nasploh, v onih, ki so bile neposredne žrtve napada, pa je še prav posebej zakoreninjeno prepričanje, da je za vse žrtve in posledice napada odgovorna tudi Zahodna Nemčija. Prav zaradi tega je njen poizkus, da bi se arabskim deželam, ki predstavljajo področje neomejenih možnosti gospodarskega sodelovanja,' ostal le poizkus. Razlogov je mnogo, v prvi vrsti neizpodbitni dokazi sodelovanja Zahodne Nemčije v načrtnih pripravah napada proti arabskim deželam. Celo zahodnonemška vojaška oporišča, ki so obenem tudi oporišča atlantskega pakta, so bila na voljo napadalcu, kot je to bilo dokazano v kairskem tisku. Štiri dni pred napadom je n.pr. Wiesbadnu prišlo do sestanka med določenim številom izraelskih in ameriških vojaških funkcionarjev ter funkcionarjev NATO. Do podobnega sestanka je v Zahodni Nemčiji prišlo tudi med izraelskimi vojaškimi voditelji ter ameriškim in angleškim veleposlanikom. 2. julija so na vojaških letališčih v Wiesbadnu in še nekaterih drugih zahodnonemških mestih vzletele večje formacije bombnikov in lovcev, ki so potem pristali na izraelskih letališčih. Dan kasneje, 3. julija, so nekatera letalska oporišča v Zah. Nemčiji služila za še neposrednejše priprave napada. Tu so večje število letal, ki sicer pripadajo silam atlantskega pakta, prebarvali s puščavsko barvo. Zgodaj zjutraj 5. julija so ta letala odletela v »neznano smer*, nakar so se nekatera kak dan kasneje ponovno vrnila v svoje oporišče. Zahodna Nemčija je -• kot so poudarili v Kairu — sama uradno sporočila, da je Izraelu dobavila 20.000 plinskih mask. Vse to je arabskim deželam dobro znano in vse to je še en dokaz več, da Bonnu ne morejo zaupati. Še več, ko se danes ugotavljajo napadalci, je med njimi imenovana tudi Zahodna Nemčija. Če pa je Bonn izgubil vse možnosti v arabskem svetu, to še ne pomeni, da jih je izgubilo tudi nemško ljudstvo nasploh In prav v zvezi s tem se z neogibno nujo postavlja vprašanje položaja in polne afirmacije Demokratične republike Nemčije v arabskem svetu. Do te Arabci izražajo vse bolj ne samo svoje simpatije in naklonjenost, temveč tudi zaupanje kot v eno od socialističnih dežel Evrope. Takšno usmerjenost pa so zagotovo brž opazili tudi predstavniki Berlina, ki so zadnji čas obiskali nekatere arabske dežele. A. BUDIMLIC med zakonci. . BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne zaupaj-Preveč odločitvam, ki so bile sv ■ ete er|ostransko. Ne odrecite . °je podpore iskrenemu prijatelju, v»s bo zanjo zaprosil v dvojčka (od 21.5. do 21.6.) v ^Poslovni organizaciji bo prišle >'iten zaradi nasprotujočih si ,-e.sov. Spokojnost in občutek var- v družini. v«AK (od 22.6. do 22.7.) Da bi uspelo preprečiti izredno ne i'ite naPad. naperjen proti vašim rPj*esom, boste morali pokazati iz-ci,- 1 gibčnost. Utrdite svoi družin- V Zagrebu se bo v nedeljo zaključil II. mednarodni folklorni festival, med katerim so nastopile in bodo še nastopale poleg 1600 izvajalcev izvirne folklore tudi folklorne skupine jugoslovanskih manjšin in ansambli iz raznih evropskih držav. Na sliki prizor iz defileja skupin po zagrebških ulicah PRED VELIKIM PARTIZANSKIM SHODOM V BAZOVICI O liku Ferda Kravanje Petra Skalarja Naj bo v nas večno živ spomin na naše najbolj svetle zglede! Medvešček se je vrnil na sedež okrožnega komiteja pri Bajtih in obvestil o tragičnem dogodku. Po krajšem posvetu je komite sklenil poslati prostovoljce v Paljevo, da bi ugotovili, kaj se je zgodilo s Skalarjem. Z obema spremljevalcema je odšel tudi Svečan, čeprav še ni bil popolnoma zdrav. Po njihovem prihodu v Deskle so jim ljudje povedali, da so že prejšnji dan tja pripeljali mrtvega Skalarja in ga pokopali na pokopališču. Njegov nahrbtnik so našli nedotaknjen v Paljevem, saj tudi tokrat sovražnik ni vedel za identiteto padlega borca. Ljudska oblast je sklenila v znak žalovanja za priljubljenim sekretarjem, da bodo za nekaj dni prekinili mitinge in druge zabave. Novoizvoljeni odborniki prvega okrajnega narodnoosvobodilnega odbora za Kobariško so se zbrali na seji 15. oktobra 1944 v osnovni šoli ZOPET OPORIŠČE BRITANSKEGA IMPERIJA MANJ? Velika strateška vloga neznatnega otoka Perim ob vhodu v Rdeče morje Nič večji od Gibraltarja s samo 300 prebivalci LONDON, julija. — Majhen o-tcvk je v zadnjih dneh postal predmet razprav v britanskih političnih krogih in celo v parlamentu. Nič večji od Gibraltarja in ima samo 300 prebivalcev. Leži pa na izredno pomembnem mestu v strateškem pogledu: ob južnem vhodu v Rdeče morje. Otok se imenuje Perim. Z obeh strani otoka sta dva preliva, ki ju Arabci imenujejo Bab el Mandeb — «Vrata žalovanja*. Ta naziv je posebno primeren za preliv med otokom in adensko, azijsko obalo, ker je širok samo dve milji in precej plitev. Nevaren je za plovbo in zato se ga ladje izogibajo. Morski tok tukaj teče proti severu. Drugi preliv med otokom in so-malsko obalo je precej širši. Širok je šestnajst milj in globok 170 sežnjev, zato plove vsak dan skozenj na desetine ladij. Toda tudi ta preliv je mogoče obvladovati z otoka Perim. Britanski vojaki so se prvič izkrcali na otoku na poziv Vzhod-noindijske družbe leta 1798. Takrat je Napoleon vdrl v Egipt in Britanci so se bali, da bi Korzičana zaskominila Indija. Perim naj bi zaustavil vsak tak poskus. In res, že bežen pogled na zemljevid pokaže, da se Rdeče morje na tem mestu zoži kakor grlo pri obrnjeni steklenici. Ko je napoleonska nevarnost minila, so britanski vojaki zapustili otok, deloma tudi zaradi pomanjkanja vode. Toda natanko pred sto leti — 1867 — je britanska admiraliteta obnovila britansko nadzorstvo nad otokom. Takrat se je že govorilo o kopanju Sueškega prekopa na severu. Perim je nadzoroval južno konico Rdečega morja. Otok je nato utonil v pozabo, toda britanska admiraliteta ga je zmeraj imela pred očmi. Dolga leta je nemoteno dremal, kakor so dremale številne druge pred-straže viktorijanskega imperja. Ce o njem niso dosti govorili, niso govorili zato, ker je Pax Britan-nica na široko razprostirala krila nad imperijem ni nihče ogrožal britanske prevlade. Toda otok je bil tam in Je opravljal koristno delo. Britanska mornarica ga je spremenila v oporišče za oskrbovanje ladij, predvsem s premogom. Takrat Je Perim doživel razcvet in na njem je živelo 2700 prebivalcev. Večinoma so bili Arabci, belcev je bilo kakih dvesto. Sicer pa je bil otok podoben brez števila podobnim otokom v britanskem imperiju: bela guver- nerjeva rezidenca in angleška trava okrog nje, indijski sepoji, srkanje viskija ob sončnem zahodu in klepet o najnovejših novicah in škandalih iz Londona. Toda pomen otoka kot oskrbo-vališča za parnike se je močno zmanjšal, ko je nafta začela izpodrivati premog. Skoraj vse ladje so se ustavljale v Adenu. Perim Je pač ostal britanski kakor otok Kamaran ob jemenski obali ali otoki Kuria Muria ob obali Omana in Muškata. Toda če se lega otoka Perim z leti ni prav nič spremenila, se je spremenila politična slika tega dela sveta in se še spreminja. Britanija se poslavlja iz Adena in Južnoarabske federacije. Devetega januarja prihodnje leto naj bi Aden postal neodvisen in otok Perim z njim. Njegov strateški pomen Je postal še bolj očiten ob nedavni zapori Tiranskega preliva, ki drži v Akabski zaliv. Kaj bi se zgodilo — razmišljajo v ................................imiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimimiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiliiilliiiimimiiiiililiiiiiiimiiilliiuiimiiiiimiilllliiM Kakor pred tridesetimi leti mm ». i 5l,,jvJajpčih se poslovnih situacij. Pl\j v J—*• ut, (nioiunun h* ite si nekaJ miru- 1i:ijtrICA (od 23'8' do 22-9-) Nada- Zaf® P« poti, ki ste si jo začrtali, Svoji ^amo tako boste obvarovali glerif d°bro ime. V čustvenem po- u ste premalo odločni. Botr,!lT,NICA (od 23.9. do 22.10.) &rsto te se> da b* se vam izP°d PfPhv ne izmaknil že gotov uspeh. .od no nerazpoloženje. Odo DBPMon (od 23.10. do 21.11.) kwa.vde prej vse zapreke, ki bi nr>ke[r6 Utegnile ovirati izpolnitev Nekr5 >!ašega ambicioznega načrta, bolj Petelj vas bo zapustil v naj-kocljivem trenutku. 22.11. svojim do 20.12.) izkušnjam Jjoste v dokaj težkem trenutku ih .zel° dobro znašli. V svo- jih ho; J j ( “ * v* UvUi U ulluulii V OVu ,|. Onosih do drage osebe bodite J enostavni. ll£?£0RPG (od u pošto” “V'-' t°a 21.12. do 20.1.) skušgj.^ajpč že tako napeto vzdušje ‘jivost ■t>!e. P°večati svojo potrpež-bo 7pI' ^ejeli boste pismo, ki vas Vnr? razveselilo. fadi n^AR (od 21.1. do 19.2.) Za-p.jav alerih slabo posredovanih slo J- _ me — začasno pravijo, da bi zaščitili neodvisni Aden in federacijo pred tujo agresijo — bodo morda prav tako «začasno» skušali obdržati o-tok Perim. V britanski politiki se je včasih nemogoče znajti: odhajajo ali ne odhajajo? Ce bi bilo po njihovem, bi odhajali še petdeset let. Toda čas jih je naposled dohitel in — prehitel. B. PAHOR hodnjem filmu posluži Brigitte Bardot. Petrovič te dni proučuje razna dela, ki so mu jih predložili francoski producenti. na Livku. Zgodovinski dogodek svobodnih volitev v organe ljudske oblasti, ki so se v tistem času odvijale po vsej Primorski, je ljudstvo svečano proslavljalo. Borci brigade Simona Gregorčiča in komande mesta Kobarid so varovali zborovalce. V lepem jesenskem dnevu je potekal miting na prostem, v duhu borbenega razpoloženja. Brigadni komisar Franc Črnugelj-Zorko je prepričevalno orisal dosežene zmage, nadčloveške napore in cilje osvobodilnega boja. Kulturnik pri komandi mesta Kobarid je spregovoril o pesniku Gregorčiču, o njegovih rodoljubnih spevih, preroških besedah in vizijah. Govornikove besede so hrabrile poslušalce v boju za osvoboditev zasužnjene domovine, o čemer je že pred pol stoletja z umetniško potenco oznanjal veliki pesnik in jasnovidec. Po končanem mitingu so udeleženci zarajali ob zvokih razigrane harmonike, borbenih partizanskih in narodnih pesmi. Sredi takega prijetnega razpoloženja je prispel kurir iz okrožnega komiteja s pismom za sekretarja okrajnega komiteja KP za Kobariško, tovariša Šturma, ki ga je takoj odprl zaradi njegove nujnosti. Sekretar je prebral pismo, nato pa je s presunjenim glasom sporočil prisotnim: »Tovarišice in tovariši, pravkar sem prejel obvestilo iz okrožnega komiteja, da je Skalar padel na Paljevem!* Novica je naenkrat sprevrgla veselo razjX)loženje v otožen molk in začudenje. Ljudje so spraševali za podrobnosti samega dogodka, vendar tedaj nihče od prisotnih ni vedel za resnico. Zamrla je vesela pesem med planinami Hukom in Matajurjem, namesto nje pa je legla na deželo občutena ljudska žalost. Navajam besede, ki jih je ob njegovi smrti zapisal dr. Joža Vilfan: «Tovariš Skalar je padel na Paljevem. Tako se je glasila kratka brzojavka, ki nam je obrazložila, zakaj smo ga, vedno vestnega in točnega, zaman čakali več dni. Bil je med tistimi, ki so vzeli kapitulacijo stare Jugoslavije ne kot konec, temveč kot začetek, kot možnost, da Slovenci obračunamo z vso preteklostjo in se osvobodimo vsepovsod, torej kot dolžnost vsakega poštenega Slovenca, da to možnost izrabi. Od prvih dni je bil v Osvobodilni fronti, postal je partizan in je potem prišel na politično delo na Primorsko. Ne smemo zaključiti teh skromnih vrstic, ne da bi se spomnili, da je bil tovariš Skalar tretji sekretar bivših zapadnih okrožij, ki smo jih izgubili v četrt leta. In kdo so ljudje, ki tako umirajo na zapadni meji? Tovariš Filip je bil kolon, tovariš Lado delovni intelektualec in tovariš Skalar delavec: pravi predstavniki osnovnih množic slovenskega naroda in njegove Osvobodilne fronte.* Borut Furlan je med drugim napisal: »Včasih se rode na svetu posebne vrste ljudje, ki se nagon sko in dosledno bore proti vsaki krivici in so pripravljeni žrtvovati za svoje ideale tudi lastno življenje. Naša borba je prekalila mnogo ljudi, da so dali vse, kar so imeli. Kdo ne pozna junaštva in trpljenja prvih partizanov? To so junaštva, ki so postala legendarna. To je bilo trpljenje, ki so ga lahko prenašali samo najboljši. Srečavali smo ga po tolminskih vasicah. po Bovški dolini. Ljudje so ga imeli radi. — Da. da. saj je pravil Skalar, — so dejali. Sedim z njegovim kurirjem pred hišo. Pred nama se razprostira beneško gričevje. Pogovarjava se o Skalarju. Sedemnajst mesecev je bil Svečan njegov spremljevalec. V očeh mu gori sovraštvo do morilcev.* VID VREMEC KONEC. ZANIMIVA IZNAJDBA JUGOSLOVANA Maneken - barometer za izbiro najbolj primerne obleke PONUDBA FRANCOSKIH PRODUCENTOV Bardot na razpolago režiserju Petroviču BEOGRAD, julija. — Skupina francoskih filmskih producentov je dala možnost jugoslovanskemu režiserju Aleksandru Petroviču, ki je s svojim filmom ((Zbiralci perja* dosegel na nedavnem festivalu v Cannesu izreden uspeh, da se v svojem pri- Vsako leto izberejo v Londonu najlepše dekletce angleškega kraljestva. Letos je ta čast doletela v skupini 75.825 prijavljenk Deborah Perrymanovo iz Wembleya v Middlesexu, ki so ji postavili na glavo krono, v roko pa so ji dali ček s približno 900.000 lirami. Čeprav so ji podarili tudi lepo lutko in številne igračke, ni mogoče reči, da je zadovoljna. Nasprotno, ker se ne zaveda kaj se dogaja okoli nje, je najlepšo dekletce bruhnilo v jok PETEK, 28. JULIJA 1967 Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba 1-.35 Šopek slovenskih - 11.50 Vokalni ansambli -12.10 Med tržnimi stojnicami -12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta - 17.00 Igra orkester Alberto Casa-massima - 17.20 Glasba za tran-sistornik 17.50 Kam v nedeljo? - 18.00 Zabavali vas bodo - 18.15 Umetnost, književnost in prireditve - 18.30 Slovenski solisti - 18.55 »Ljubljanski zvon* - 19.20 Zaploskajmo jim - 20.00 Šport - 20.35 Gospodarstvo in delo - 20.50 Veseli utrinki - 21.00 Koncert operne glasbe 21.55 Zvočna paleta -22.30 Magija glasbil - 23.00 Nežno in tiho. ster Esposito - 23.15 Orkester Ben-ny Goodman - 23.35 Nočni recital. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -9.07 Zvočni trak - 10.05 in 11.05 Ure glasbe * 12.05 Kontrapunkt -13.33 Orkester in petje - 14.40 Ital. popevke - 16.00 Program za mladino - 16.30 Glasbena antologija - 17.30 Neapeljske pesmi -18.15 Glasba za mladino - 19.30 Luna park - 20.20 Simfonični koncert - 22.30 Ital. folklorna glasba. 7.30, Poročila - II. program 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — 13.15 Plošče za mladino - 13.40 Pisatelji dežele 13.50 Koncert -14.25 Ansambel Pacchiori 1967 -14.45 Nabožna glasba. Koper 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 14.30, 15.30, 16.30, 20.15 — Poročila - 8.15 Jutranja glasba - 9.00 Popevke - 9.30 Plošče 10.00 Pod senčnikom - 10.45 Lahka glasba - 11.15 Plošče Ariston - 12.00 in 13.05 Glasba po željah - 14.10 Glasbeni vložek -14.15 Za tiste, ki gredo na počitnice - 14.40 Melodije za vas - 15.00 Popularne skladbe - 16.00 Goriški vokalni oktet - 17.00 Kulturni zapiski - 17.30 Pesnik Ivan Lalič -17.45 Operna glasba - 18.15 Lahka glasba - 18.40 Plošče - 19.00 in 20.30 Prenos RL - 20.00 Igra orke- 8.45 Orkester - 9.35 Glasbeni album - 10.00 Roman v nadaljevanjih - 10.15 Plošča za poletje - 11.42 Pesmi desetletja -14.00 Juke-box - 15.15 Sopranistka Elisabeth Schwarzkopf in tenorist Franco Corelli 16.00 Rapsodija -16.38 S transistorjem na peščini -18.50 Glasbeni aperitiv - 20.00 F. Sinatra - 21.00 Jazz - 21.40 Plesna glasba. III. program 10.00 Smetana in Fauro - 10.40 Franz Schubert - 10.55 Haydnova sonata - 11.00 Debussy in Stravinski 13.05 Simf. koncert - 14.30 Sopranistka Leontyne Priče - 15 05 Szymanowski in Beethoven - 16.10 Dve serenadi 17.10 Mozartove skladbe - 18.45 Kulturna oddaja -19.15 Vsakovečerni koncert - 20.30 Znanstvena oddaja: mamila - 22.50 Poezija v svetu. - 9.05 Operna matineja - 10.00 Pionirski tednik - 10.30 Melodije za klavir in godala - 11.15 Skladatelj Blaž Arnič - 11.35 Z. Majdak: «Grešne sestre* - 11.55 Glasbena medigra - 12.00 Turistični napotki - 12.20 V plesnem ritmu - 13.00 Na današnji dan - 13.10 Darijan Božič: Koncert - 13.30 Kmetijski nasveti 13.40 Pihalni orkestri -14.30 Priporočajo vam... - 15.05 Operetni napevi - 15.35 Naši poslušalci čestitajo - 16.20 Napotki za turiste - 16.25 Glasbeni inter-mezzo - 16.40 Veliki zabavni orkestri 17.00 Vsak dan za vas -18.05 Koncert po željah 19.00 Aktualnosti - 19.15 Zvočni razgledi -19.45 Kulturni globus - 20.05 Glasbene razglednice - 21.00 Lahko noč, otroci! - 21.10 Zbor Centralnega doma JNA - 21.40 V ritmu današnjih dni - 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih - 23.10 Hin-demithova glasba - 00.05 E. Sequi: Pesmi 00.15 Plesni orkester RTV. Ital. televizija 18.15 Program za mladino - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Dokumentarec o Kitajski - 22.00 Telefilm «11 barone* -22.45 Konjske dirke - 23.00 Dnevnik. //. kana! 21. Dnevnik - 21.15 Detektivka «11 triangoio rosso*. II. nad. -22.05 Kulturni tedenski pregled. Jug. televizija Slovenija 7.00. 9.00. 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 — Poročila - 8.05 Telesna vzgoja - 21.00. 23.10 - Poročila 19.45 Vizitka: Irena Kohont - 20.00 Mozaik kratkega filma 20.40 Obzornik - 21.38 Babette gre v vojsko — film. NEW YORK, Julija. — Ameriški register iznajdb je te dni registriral posebno napravo Jugoslovana iz Splita Dinka Vrsalj-ka. Splitčan je sestavil maneken, ki bo točno določil najbolj primemo obleko dneva. Vrsaljko se je zavedel, da precej ljudi moti izbira obleke. Pred odhodom z doma vsi več ali manj gledajo skozi okno in se oblačijo po zunanji temperaturi, medtem ko bi morali upoštevati vlažnost, veter, meglo, možnost dežja itd. Nevšečnost je morala biti precejšnja, če je Splitčana pripravila, da se je lotil problema, ki bi ljudi rešil... problema oblačenja. Vrsaljko je tako napravil neke vrste manekena, ki ga lahko postaviš blizu vrat. Ta bo s pomočjo zelo natančnih naprav točno določil kakšna obleka je najbolj primerna za obstoječe vremenske razmere. Kakšne vrste so te naprave, seveda so največja tajnost, katero je iznajdljivi Dalmatinec zaščitil z registracijo v Ameriki. KOORDINACIJSKI SESTANEK NA PREFEKTURI Pozivi na večjo prometno varnost morajo preiti v zavest voznikov Najbolj nevarna je brzina, ki zmanjšuje sposobnost avtomobilistov, da bi bili gospodarji položaja na cesti Povečanje prometne varnosti na eestah goriške pokrajine je bila tema včerajšnjega sestanka na prefekturi, ki so se ga udeležili vsi vidnejši predstavniki ustanov, ki se neposredno ukvarjajo z urejanjem prometa. Sestanka, ki ga je otvoril podprefekt dr. Palisi, so se udeležili predstavniki občine Gorica, tehničnega urada, šolskega skrbništva, vojske, karabinjerjev, avtomobilskega kluba, turistične u-stanove itd.. Dr. Palisi je v uvodu dejal, da se je povečal indeks prometnih nesreč, kar nam narekuje novo ukrepanje za zaščito varnosti in nedotakljivosti človeških življenj. Ker ni na voljo dovolj sredstev, se bo poletna kampanja omejila na popularizacijo gesel. Poveljnik prometne policije Borsetta ie dejal, da se je število nesreč povečalo, vendar ni zaskrbljujoče, ker se je obenem povečalo število novih vozil. Pripadniki prometne policije med poletnimi meseci ne bodo šli na počitnice, da bi dali na razpolago svoje sile med poletnimi meseci, tja do polovice septembra, ko se turisti vračajo. Kvestor Chlnni je poudaril pomen civilne vzgoje, odbornik Lu-pieri pa je izrazil mnenje, da je važnejše prometna vzgoja kot u-krepi proti kršiteljem prometnih predpisov. šolski skrbnik Baiocchi je bil mnenja, da bi morali srednješolskim profesorjem nuditi primerne knjige in skozi vse leto prirejati mesečna predavanja predvsem za dijake, ki se bližajo letom, ko se bodo pripravljali na izpit ali ga že imajo. Kar zadeva prometno vzgojo v šolah je geometer Protto od tehničnega urada opozoril na okrožnico ministrstva za javna dela, naj se s prihodnjim letom prirejajo predavanja po šolah, tovarnah itd. Predstavnik ACI Gueriero je o-pozoril prisotne na zahtevo ustanove po obveznem pouku prometne vzgoje v šolah, obenem pa je dejal, da se je ustanova na sedanjo kampanjo pripravila s tiskanjem štirih lepakov z gesli na poziv k zmernosti brzine. Tiskali bodo tudi letake s pozivi na avtomobiliste in kolesarje, inozemskim turistom, ki bodo prihajali k nam čez mednarodni prehod, pa bodo izročali letake v več jezikih, tudi v slovenskem, z navodili in opozorili. Zavrnili so predlog, naj bi na krajih, kjer se je pripetilo največ prometnih nesreč, nameščali napise z navedbo števila nesreč ali kopičili avtomobilske razbitine. Lepaki, letaki, transparenti, časopisna in televizijska reklama, vse to bo voznike v prihodnjih dneh opozarjalo na nujnost večje pazlji- vosti na cestah, zlasti na zmanjšanje brzine. Gre za pozive, ki ne smejo ostati samo na papirjih ali zaslonih, ampak morajo preiti v zavest voznikov in vseh tistih, ki se poslužujejo ceste, da bi se poletne počitnice, ki smo jih pričakovali s tolikšno nestrpnostjo in se nanje tako pripravljali, ne zaključile s tragičnimi posledicami. Splavitev v Tržiču Jutri ob 11. uri bodo v Italcan-tieri v Tržiču splavili 81.100-tonsko petrolejsko ladjo, ki so jo zgradili za družbo «Europa» iz Palerma. Ladja ima naslednje značilnosti: dolžina 253 m, širina 38,9, višina 17 rn, obremenjena doseže 16,3 vozla na uro. Nakladanje in razkladanje je avtomatirizano. IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA Oproščen kamnosek ki ni opravil naročila Sprejeti naročilo in ne ga izvršiti, še ne pomeni sleparije Sodnik Balani je včeraj oprostil kamnoseka Attilia Peressuttija, ki je že prejšnji teden prišel na zatožno klop, pa so postopek proti njemu ukinili zaradi odsotnosti dveh prič. Kakor smo že ob tisti priliki poročali, je Peressutti sprejel pred približno enim letom naročilo, da bo na glavnem pokopališču cgradil dva nagrobnika do 20. oktobra, se pravi do roka, ki ga občina določi pred 1. novembrom, praznikom vseh mrtvih. Kakor piše v obtožnici, je obljubil Natalii Pippa, da bo zgradil nagrobnika v spomin na njune starše, v zameno pa si je dal izročiti osem menic po 10.000 lir, od katerih sta bili dve redno izplačani pred 30. novembrom in 30. decembrom 1966, dela pa ni opravil v predpisanem razdobju, tako da je prišel do krivičnega zaslužka. Predsednik sodišča Balani je včeraj poslušal tožiteljico Natalio Pippa in svakinjo Niobo Buiatti, ki sta s PeressutUjem sklenili dogovor. Sodniku je Pippa povedala, da je obdolžencu izplačala 35.000 Spremembe lanskih seznamov družinskega davka v Gorici lir in da ga toži po nasvetu banke, da bi zavria izplačevanje menic. ((Prejšnji dan — je dejala Pippa — je prišel k meni, naj podpišem izjavo češ da je bilo delo napravljeno, kar pa ni res; posta-ljeni so samo temelji in kamnit okvir, ni pa še marmornatih plošč, napisov in slik. Zagovornik je trdil, da ne gre za sleparijo, ampak za delovno ponudbo, njeno neizpolnjevanje pa sodno ni kaznivo. Sodnik je argumentacijo upošteval ter kamnoseka oprostil. Povorka stavkajočih po mestnih ulicah Z uspehom se je včeraj zaključila dvodnevna stavka uslužbencev pokrajinske umobolnice v Gorici. Stavkajoči so včeraj dopoldne prišli v spremstvu voditeljev CGIL in CISL pred pokrajinsko palačo, od koder so se usmerili po Korzu na Travnik; šli so mimo prefekture ter se vrnili pred pokrajinsko palačo. Na čelu povorke so nosili transparente, s katerimi so zahtevali obnovitev pogajanj. Včeraj zvečer sta se sestali sindikalni vodstvi CGIL in CISL ter sestavili odgovor na stališče ] krajinske uprave. ITALIJANSKO AMATERSKO KOLESARSKO PRVENSTVO V ZASLEDOVALNI VOŽNJI Jurij Uršič v najboljši formi ..........;- •'*$ Gorica VERDI. — Zaprto zaradi počitnic. CORSO. «10.000 dollari per un mas-sacro», G. Hudson in L. Nusciak, italijanski barvni film. MODERNISSIMO. 17.30—22: «1 mo-stri«, Marisa Merlini, Gassman, Tognazzi. CENTRALE. Zaprt do vključno Četrtka. VITTORIA. 17.30—21.30: «Missione suicida», Tony Curtis in Mary Murphy, ameriški barvni in ki-nemaskopski film. Tržič AZZURRO. 18—22: «11 marinaio del Gibilterra», Jeane Monreau, Va-nessa Redgrave, Orson Welles. EXCELSIOR. 17.30—22: ((Incompre-SO», Anthony Quayle, v barvah in kinemaskopu. PRINCIPE. 18—22: «Kitosch, l’uo-mo che veniva dal nord», George Hilton in Krista Neli, v kinemaskopu in barvah. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57, telefon 28-79. RONKE Ves dan in ponoči Je dežurna lekarna «AirAngelo» dr. Olivetti, Ul. Roma 22, tel. 72393. TR2IC Danes ves dan in ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «A1 Reden-tore», last dr. Ennerija in de Nor-disa, Ul. Fratelli Rosselli 21, telefon Objavljamo nadaljevanje in konec seznama plačevalcev družinskega davka v Gorici, ki so jim ga zvišali nad 2 milijona lir. Ledri Augusto, mehanik, od 1.1 milijona na 2 milijona; Leadri Leadro, profesor, od 1.5 na 2 milijona; Lutman Olga, vd. Olivo, gospodinja, od 1.2 na 2.55 milijona; Luzzatto-Guerrini Luigi, odvetnik, od 4 na 4.5 milijona; Makuc Ernesto, gradbenik, od 2.5 (spornih) na 5 milijonov; Manfredini Bruno, električar, od 380.000 na 2 milijona; Mangonelli Mario, indu-strijec, od 1.8 na 3.5 milijona; Ma-resi Carlo, radiolog, od 5.5 na 4 milijone; Martellani Milano, trgovec, od 2.2 na 3.5 milijona; Massi Ugo, trgovec, od 2 na 3 milijone; Mermolja Nicolb, trgovec, od 1.8 na 2.5 milijona; Miani Aleide, zdravnik, od 725.000 (spornih) na 2.5 milijona; Miseri Adriano, trgovec, od 1.6 na 2.5 milijona; Mise-‘ - 2.5 milijona; Millesi Rodolfo, učitelj v šoferski šoli, od 800.000 na 2 milijona; Mischou Carlo, trgovec, od 2 na 3.3 milijona; Mizzon Guido trgovec, od 1. na 2 milijon;a Mon-caro Luigi, trgovec, od 1.8 na 2.5 milijona; Moncaro Mario, indu-strijec, od 1 na 2 milijona; Mo-ruzzi Benito, industrijec, od 2.5 na 3.5 milijona. Nanut Antonio, upokojenec, od 1 na 2 milijona; Nibrant Guido, veterinar, od 1 na 2.2 milijona; Oli-vieri Dario, industrijec, od 600.000 na 2.2 milijona; Orlando Giovanni Battista, trgovec, od 1 na 2 milijona; Orzan Antonio, trgovec, od 1.6 na 3 milijone; Orzan France-sco, trgovec, od 2.1 na 3 milijone. Pais-Becher Oreste, nožar, od 1 na 2.2 milijona; Paoli Tacchini Aldo, trgovec, od 4.9 na 6.5 milijona; Petruzziello Michele, trgovec, od 1.2 na 2 milijona; Pedroni Carlo, odvetnik, od 1.5 na 2.5 milijona; Peteani Mario, trgovec, od 1.5 ri Mario, trgovec, od 1.6 na IIIIUIIllllllIlllllllllllllHllllll«IIMHU.IIIIIIUIIII.milu.IIIIIIIIIIIIlllimillllllllUINIIIllllllllllll VČERAJ POPOLDNE V STKAŽICAH Goriški trgovec utonil v Soči Našli so ga pri rešetkah kanala ENEL Zadnje čase je bolehal za poapnenjem žil Nesreči na delu V svoji delavnici se je-včeraj ob 7.45 porezal roko z navojnico mehanik 55-letni Bruno Cocianni iz Ul. V Farri je padel z lestve, na kateri je obiral breskve, 55-letni Romano Medeot; zlomil si je desni gleženj. V Soči je včeraj popoldne utonil . Giustiniani 1. V civilni bolnišnici trgovec 77-letni Romeo Pecile, ki je | se bo zdravil 10 dni. imel trgovino v Drevoredu 20. septembra št. 42. Možak je že nekaj časa trpel zaradi poapnenja žil ter je pogostoma izgubljal spomin. Včeraj po kosilu je peš odšel proti Soči in skočil vanjo. Njegovega dejanja ni nihče opazil. Sele okoli 16. ure so delavci ENEL v Stražicah opazili pri rešetkah električne centrale truplo utopljenega. O najdbi so najprej obvestili gasilce, potem pa še agente javne varnosti. Gasilci so se odpeljali k Soči z gumijastim čolnom, operacije pa je vodil poveljnik inž. Giorgio Fiorentino. Truplo so odpeljali v mrtvašnico civilne bolnišnice. Jestvinske trgovine bodo popoldne zaprte Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da bodo jestvinske trgovine v občini Gorica zaprte vse popoldneve v mesecu avgustu. Izjemoma bodo odprte ob sobotah popoldne in na dan pred prazniki, ki bodo med tednom. Trgovine z jestvinami na debelo Milocco, Bigot, Bressan, Isontina Alimentari in Orlando, bodo popolnoma zaprte od 14. do 19. avgusta. na 2.6 milijona; Pizzul Ferruccio, trgovec, od 500.000 na 2 milijona; Picotti Giovanni, gradbenik, od 800.000 na 2 milijona; Piotti Fer-rante, industrijec, ugotovljenega zaslužka 3 milijone; Poggi Giorgio, industrijec, od 1.5 na 2 milijona; Poletti Arturo, industrijec od 2.2 na 3 milijone; Poletti Giovanni, industrijec, od 2.5 na 3.2 milijona; Poletti Mario, industrijec, od 1.7 na 2.3 milijona; Predolin Giuseppe, trgovec, od 1.7 na 3 milijone; Primožič Basilio, trgovec, cd 1.2 na 2.5 milijona; Primas Guido, trgovec, od 1.1 na 2 milijona; Resch Alrna. trgovska, od 800.000 na 2 milijona; Riavitz Giovanni, mesar, od 2 na 2.8 milijona; Rizzi Luigi, industrijec, od 3.5 na 6 milijonov; Rigonat Giacomo, indu-strijec, od 1.6 na 2.5 milijona; Rigonat Giuseppe, upokojenec, od 1 na 2 milijona; Rosconi Bruno, trgovec, od 2.3 na 3.5 milijona; Rus-sian Giuseppe, urar, od 1.6 na 2.6 milijona. Salis Aldo, sodnik, od 3 na 5 milijonov; Sambo Agostino, didaktični ravnatelj, od 2 na 3.3 milijona; Sacchetti Luciano, mehanik, od 1 na 2.5 milijona; Sardelli Giuseppe, notar, od 25U.OOO na 3 milijone; Seculin Bruno, notar, od 2.4 na 4.5 milijona; Seculin Enri-co, trgovec, od 1 na 2 milijona; Selenati Gino, trgovec, od 2.2 na 3 milijone; Soranzo Italo, lekarnar, od 1.5 na 3.2 milijona; Stefa-nini Stanislao, od 1.3 na 2 milijona; Ticozzi Federico, trgovec, od 1.8 na 3 milijone; Tomadin Renato, geometer od 250.000 na 2 milijona; Tommasini Renato, mare-sciallo vojske, od 750.000 na 2.1 milijona; Valentinuzzi Andreina, vd. Orzan, gospodinja, ugotovljen dohodek 2.5 milijona na podlagi prijave; Valli Luciano, trgovec, od 1.3 na 3 milijone; Mecchi Giovar-ni Battista, trgovec, od 1.5 na 2.5 milijona; Visintini Giovanni, upokojenec od 1.8 na 3 milijone; Vit-tori Enea, industrijec, od 3 na 5 milijonov; Volk Rodolfo, mesar, od 3 na 2 milijona; Zanello Sante, ba-rist, od 800.000 na 2 milijona; Za-nei Pietro, bančni ravnatelj, od 2.6 na 3 milijone; Zuccolo Sergio, zastopnik lekarniških izdelkov, od 1.6 na 2.5 milijona. Povratek otrok iz kolonij SKGZ SKGZ sporoča, da se bodo prihodnji teden vrnili otroci, ki so bili na poletnih počitnicah. Iz Gorij pri Bledu se bodo pripeljali v ponedeljek 31. julija ob 14.45, iz Savudrije pa v torek 1. avgusta ob 13. uri. Starši ali skrbniki naj jih pridejo ob najavljenih urah počakat na mejni prehod Rdeča hiša. Počitniški tečaj za popravne izpite V Slovenskem dijaškem domu bo tudi letos počitniški tečaj za popravne izpite s pričetkom v sredo, 2. avgusta ob 8.30. Starši prizadetih otrok se lahko pozanimajo za podrobnejša pojasnila in prijave pri upravi Doma, ki je zainteresiranim na razpolago vsak delavnik od 10. do 12. ure. Slovenski dijaški dom v Gorici Slovenski kolesar Jurij Uršič je v veliki formi. Goriški predstavnik je tudi včeraj v izločilni skupini zabeležil soliden čas, čeprav ne najboljši. Sicer je Uršič dosegel svoj namen: priboriti si pravico nastopa v polfinalu. S sorazmerno lahkoto je namreč premagal Polonija, in to tudi ne z najboljšim časom. Njegov povprečni čas je bil 47,920 km na uro. Boljši od slovenskega kolesarja sta včeraj bila Chemmel-lo, pravo presenečenje letošnjih dirk, ter Roncaglia, običajni Uršičev nasprotnik. Prvi je namreč prevozil 4.000 m v času 4’59” (povpr. hitrost 48,160 km na uro), Roncaglia pa v 4’57” (48,484 km na uro). Da je letos goriški kolesar v solidni formi, se je takoj videlo že iz uvodnih potez tega italijanskega kolesarskega prvenstva. Uršič se je že od vsega začetka približeval časom, ki so bili le malenkost višji od 5’, kar je za začetek športne sezone več kot zadovoljivo. Uršič se bo po vsej verjetnosti tudi letos spoprijel v finalu s svojim lanskim nasprotnikom Ronca-glio, katerega je tudi z res dobrim časom 4’55”1 s povprečno hitrostjo 48,796 km na uro premagal. Letos bo morda Chemello presenetil? Vse. kakor mislimo, da je naš predstavnik že tehnično toliko zrel in da ima že toliko izkušnje, da nas obvaruje neljubih presenečenj. V primeru zmage bo Uršič gotovo nastopil z italijansko ekipo na svetovnem kolesarskem prvenstvu v Amsterdamu. Nasprotno pa bi mu morda ušla ta priložnost. S svetovnim prvenstvom ima namreč lanskem svetovnem prvenstvu v San Sebastianu v Španiji je bil že v predtekmovanju izločen, čeprav je bil med glavnimi favoriti (predvsem s Cehom Jirijem Daler-jem) prvenstva. Tokijski srebrni kolajni bi moral slovenski predstavnik dodati še svetovno, morda tudi zlato. Prva ovira do nje pa je že tu: ita. lijansko prvenstvo. PORDENONE (Videm), 27. — Pordenonska dirkalna steza bo 6. avgusta prizorišče zanimivega shoda najboljših italijanskih profesionalnih «pistardtS/>. Ti kolesarji bodo: večkratni svetovni prvak Ma-spes, Beghetto, Gaiardoni, Faggin, Bianchetto in Pettenella. Tehnični vodja italijanske ekipe Guido Costa bo imel tako priliko videti zbrane svoje najboljše kolesarje in izbrati najprimernejše za svetovno prvenstvo, ki bo septembra letos v Amsterdamu. iiuiiiiiiiuuiumiiiiiiiiuMmiiiiiiiiHuimiiiimiiiiiiiiimmuiiiitiiiiiiiiiiitiifiiiiiiiiuMnmiininHmnmMH ODTUI Panamcriške igre ZDA žejejo vse mogoče kolajne v plavanju. Junak v plavanju pa je Spitz, študent kalifornijske univerze iz Sante Clare in svetovni prvak na 400 m v prostem slogu (4'08”8) in na 100 m metuljček (56”3). Včeraj je tudi z neverjetno lahkoto razpolagal s svojimi nasprotniki, med katerimi sta bila tudi Kanadčan Thomas Arusco in Sevemoameričan Michael Burton. Vsekakor še boljša od Spitza je bila šestnajstletna kanadska plavalka Tanner, ki je 200 m hrbtno preplavala v času 2’27”6, kar je najboljši letošnji svetovni čas. Bilo je to edino prvo mesto v plavanju, ki je ušlo ZDA. V četrtem dnevu tekmovanj je namreč ZDA žela še naslednje kolajne: 100 m kravl moški — Donald Havens (53”7j, 200 m kravl ženske Pamela Kraše (2’11”9), 200 m prsno ženske Katie Bali (2’42”18). TAM KOŠARKA Te dni bo v Cortini d’Ampezzo precej športnih manifestacij. Med drugimi disciplinami bo na spore du tudi košarka. 28. in 29. julija se bosta namreč spoprijeli mladinski reprezentanci Italije in Turčije. V vrstah italijanske mladinske reprezentance bo morda nastopil tudi slovenski košarkar Levin Rožič, ki je prav te dni za nagrado Simmen-thala v Cortini. Italijani na «Dirki po Jugoslaviji* Na ((Dirki po Jugoslaviji« bo nastopila tudi italijanska amaterska ekipa, ki jo bodo sestavljali naslednji kolesarji: Ezio Piccolo, Vilmo Vidotto, Giuseppe Bolzan, Emilio Santantonio, Luigi Del Bianco, Gino Degobbi in Guerrini Dean. «Dirka po Jugoslaviji« se bo za-goriški kolesar odprt račun. Na čela prvega avgusta, zaključila pa 9. S Kristančičem Snaidero v A ligi Bivši jugoslovanski reprezentant in trener ljubljanske Olimpije resno namerava - mora ohranili svoj prestiž Kristančič nekaj pomeni tudi v svetovnem merilu. Logično torej, da je zahteval od svojega «novega» moštva Snaidera iz Vidma, da mu preskrbi take igralce, s katerimi bi se lahko potegoval za vstop v najvišjo italijansko košarkarsko ligo. Bivši trener Olimpie Je namreč dal privoljenje, da bo tudi v prihodnji sezoni treniral, le če mu društvo preskrbi dobrih elementov. Videmčani, da ne bi zgubili trenerja, so se takoj lotili dela in kmalu preskrbeli moštvu nekaj zares odličnih igralcev, kot Flaboreo in Sar-tija. Prvi pa ni hotel prestopiti v videmske vrste, kajti hoče končati svojo športno kariero, ki je bila zares pestra zadoščenj in priznanj, v A ligi. Videm je tako izgubil izkušenega in res dobrega igralca, ki bi dal ekipi uravnovešenosti, značaja. Sarti, bivši igralec Oransode in eden najboljših italijanskih strelcev, pa je sprejel. Nastopil bo v Kristančičevi ekipi. S tem ((nakupom.) bo Snaidero nedvomno glavni favorit za končno zmago v B ligi in zato za napredovanje v A ligo. Kot vidimo, se tudi B liga ob- navlja. Kvaliteta raste. Priča bomo torej zanimivim in tehnično veljavnim tekmam. Trst pa bosta zastopala v tej ligi kar dve ekipi, in sicer Lloyd Adriatico ter Italsider. Medtem ko bo Italsider v glavnem težil za tem, da ostane v B ligi. pa se bo Lloyd skušal uvrstiti med prve. Torej bomo lahko sledili res kvalitetnim deželnim derbijem med Snaiderom in domačim Lloydom- Lloyd pa se za to sezono ni ojačil. Nasprotno Simmenthalu je mo. ral «vrniti» svojega najboljšega strelca Brumattija, ki je bil daleč najboljši element ekipe. Tudi Italsider ni javil bistvenih sprememb-Opiral se bo, kot vedno, na požrtvovalnost vseh elementov, na homogenost ekipe. V borbi za prvo mesto pa bo gotovo tudi goriški Spliigen Brau, ki resno misli na napredovanje v A ligo. Moštvo pa je letos izgubilo svojega odličnega trenerja Zorzija, ki bo v prihodnji sezoni vodil Pe' trarco iz Padove. Nedvomno je Zor-zijev odhod negativno psihološko vplival na igralce, ki so bili z njim žuje tudi treningov mladih italijanskih reprezentantov. ODBOR ZA EKIPNE ŠPORTE 40. JUBILEJNIH ŠPORTNIH IGER« sporoča, da se bo poimensko vpisovanje nogometnih moštev zaključilo v ponedeljek, 7. avgusta ob 22. uri. Vpisovanje pa bo na stadionu «Prvi maj«; v četrtek, 3. avgusta — od 21 do 22. ure; v petek, 4. avgusta — od 21. do 22. ure; v ponedeljek, 7. avgusta — od 21. do 22. ure. Članarina: za posameznika 200 lir. Slavija (Praga) favorit PORTO SAN GIORGIO, 27. " Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Porto San Giorgiu, na katerem nastopajo nekatere najmočnejše moške evropske peterke, je Slavija iz Prage premagala Pe' terko SVE iz Amsterdama s 86:5« (38:22). Za češko ekipo so bili najuspešnejši Ammer, Barok in Zedni-ček. V drugem srečanju večera je ita' lijanska ženska reprezentanca Pre' magala Romunijo z 59:25 (29:8>- ..i... i:::;::«-,;,;;,,,n,.............—...............—.........—rrr—............................................................ John Creassy LOBOV PEGAT -Ne vznemirjajte se, Betty. Bill je v dobrih rokah. Kmalu bo pri vas. M( Roeer se 1e ustavil na komisariatu St. Albansa in naročil, .TliStfm avtomobilom odpeljejo B.tt, Slo» v Ion-donsko bolnišnico in nazaj. Potlej se je odpeljal proti Londonu. Kar je najprej zagledal, je bila množica pred vrati Can-non Ri wa Na pragu je zagledal visoko postavo komisarja Cort-fanda Poleg njega je bil človek v beli halji. Roger je ustavil avto in pohitel proti avtomobilu za hitro pomoč. Bolničarja sta na nosilih nosila neznanca, ki je bil prekrit z rjuho. Joe Osborne, dežurni narednik v zaporu Cannon Kow, je v službi osivel. Cez dve leti bi šel v pokoj Pravzaprav bi ga že upokojili, če bi imel Scotland Vard dovolj uslužbencev. Leta in leta so pred njegovimi očmi defilirali številni ljudje, od pi-lancev, pobranih na pragu hiš, do morilcev z upadlim obrazom Bil je filozof; z vsemi je postopal enako. Bil je psiholog, znal si je tolmačiti vse njihove reakcije in pogosto je svojim šefom posredoval zanimive podrobnosti o obnašanju jetnikov, ta je surov, tistile bo morebiti poskušal samomor. Tale bo prav gotovo spregovoril, če boste z njim diplomatsko ravnali itd. Inšpektorji so zelo pogosto iskali nasvetov pri modrem starem Jou ki je bil ena najpopularnejših osebnosti Scotland Varda. Tisto jutro, ko se je Roger West vračal iz St. Albansa, je •Joe opazoval Aleca Mac Dougalla. Ko je Joe prevzel dežurstvo, je mladenič spal v svoji celici. Zdravnik je v poročilu podčrtal, da je fant neuravnovešen in da ga je potrebno nadzirati. V sosedni celici je bil neki žepar, v celici nasproti pa neki Willy Russell, ki je že dobro poznal hišo, saj je že nekajkrat prebival v njej. Kajpada je tudi tokrat trdil, da je žrtev neke mahinacije in da sploh ni kriv. Izza rešetk je opazoval Joa, kako nadzira mladega Mac Dougalla. Alec se je pravkar prebudil. Bil je bled. Bliskal je z očmi in hodil sem in tja po celici, ter mrmral nerazumljive besede. — Hej, .Joe! je vzkliknil Russell. — Ali ne moreš ustaviti tega fanta; sprehaja se kot medved v kletki. Na živce mi gre. — Ne kriči, Willy! Včeraj sem ti dal knjige. Sedi in beri. — Oh, tvoje knjige. Z njimi lahko... — Ne lajaj! . , . Joe se je vrnil v svojo sobo na koncu hodnika, od koder je lahko brez težav nadziral vse celice. Sedel je, brskal po časnikih, potlej znova vstal in se sprehodil po hodniku. Ko je šel mimo Alecove celice, je fant prenehal mrmrati. Sedel je na rob postelje. Tako je ostal nepremičen, s pogledom uperjenim v beli zid. — Ali ni prezgodaj? je rekel Willy Russell. Joe se je vrnil v svojo sobo in poklical Rogerovo pisarno. Oglasil se je Freddy Day. — Ne, ni ga. Odšel je iz Londona. — Potlej mi dajte, prosim, komisarja Cortlanda. Cez nekaj trenutkov je zaslišal hripavi Cortlandov glas: — Halo. — Tukaj narednik Osborne, gospod komisar. Telefoniram vam o zaporniku Alecu Mac Dougallu. Skrbi me. Če želite, da vam povem svoje mnenje, vam moram reči, da bi moral biti v posebni ambulanti. V vsakem primeru bi bil mirnejši, če bi ga zdravniki znova pregledali. Oprostite, da sem se oglasil kar vam, vendar... Prav, prav, Joe. Bom poskrbel... Stari Joe je položil slušalko, udaril s svojo pipo ob peto in jo spet zagrizel. Iz Mac Dougallove celice ni bilo slišati nobenega šuma, vendar je bil Joe prav zaradi tega vznemirjen. Odprl je predal in pregledal predmete, ki so jih ob aretaciji odvzeli Alecu Mac Dougallu: nožička, eden je bil večji, ura, denarnica, ključi,priprava za čiščenje pipe, katere en del bi bilo mogoče uporabljati tudi kot orožje. Pustili so mu kravato in vezalke. To je bilo slabo. Boljše je, da mu tudi to takoj odvzame. V hodniku je bilo slišati korake. Joe je pogledal in videl prihajati nekega policaja. — Narednik Osborne? — Ja. Kdo ste pa vi? — Prendergast iz XV. okrožja. Povejte, narednik, ali imate tukaj zaprtega Willyja Russella. — Ja, tukaj je. — Videti je, da je nekaj novih podrobnosti, kar njega zadeva. V našem komisariatu se je oglasila priča, vendar šef ni vedel, ali je Russell še vedno tukaj ali ne. Ste ga že kam poslali? — Tukaj je. Šele nocoj ga bomo zaslišali. — Prav. Potlej bomo poslali inšpektorja, naj ga zasliši. Policaj je pozdravil, se obrnil in odšel; sploh ni pogledal proti celici, v kateri je bil Willy Russell. Zazvonil je telefon. Joe je moral odgovoriti na vrsto vprašanj o .iekem jetniku, ki so ga aretirali minuli teden zaradi vinjenosti in nereda na javnem kraju in ki je vložil pritožbo zaradi slabega postopanja na policiji. Obraz starega Joa, ki je bil v normalnih okoliščinah rdeč, je postal zdaj vijoličast Na hodniku se je pojavil še en policaj. — Superintendantu lahko rečete, je zavpil Joe v slušalko, lahko mu rečete, da se jaz požvižgam... Iz ene izmed celic je bilo slišati krik. — Moj bog, je zavpil policaj, ki je pravkar prihajal. TELEFON 93-808 tn 94-638 posamezna Joe Osborne je odložil slušalko in stekel proti celici, v kateri je bil Alec Mac Dougall. Rdečelasec je ležal na tleh s prerezanim grlom; poleg skrčene roke je ležala okrvavljena britev. SAMOMOR Joe Osborne je stal pred komisarjem Cortlandom in si z robcem brisal znojno čelo. Cortland je sedel v svojem našla' njaču. Joev pogled se je sprehajal od inšpektorja West.a d° komisarja Cortlanda. West je pregledoval seznam predmetov, ki so jih odvzeli Alecu, potlej ko so ga aretirali. — Kam je le skril britev, narednik? je ostro vprašal Cortland. . — Ni je imel, gospod komisar. Lahko prisežem. Pregled® sem ga, brž ko je prišel in veste, da zelo dobro poznam vS gube, kamor se lahko kaj skrije. Sicer pa britev, tako velik0 britev je težko skriti. Ko sem ga preiskoval, je bil fant breZ brižen, kot da ga sploh ne zanima, kaj se bo z njim zgodil0-Gospod komisar, vidite njegovo obnašanje me je preseneča* in zato sem vas obvestil. Dokler me niso poklicali na telef°°’ sem vsakih pet minut pogledal v njegovo celico. Ponavljam, d ni imel britve, ko smo ga preiskali — Ali ste pregledali celico, preden ste ga zaprli? — Sem, gospod komisar. Pregledal sem tudi žimnico. Kako pa je potem prišel do britve? . — Nimam pojma, gospod komisar. — Velike kaplje so visele na Joejeve mčelu. Ja... Ja... samo ena možnost 3 vendar je precej neverjetna... Neki policaj je prispel nekaj nut pred nesrečo. Nekdo iz XV. okrožja je prišel vprašat, imamo tukaj zaprtega Willyja Russella. čudno se mi je zde ' zakaj so ga poslali, ko bi lahko telefonirali, vendar... po' c‘a je odšel ne da bi pogledal Russella. Zdelo se mi je, da » sploh ne pozna. (Nadnllevanle sledi) D mi)KII?NI(A GORICA- Ulica 24 Magmo l/l Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St. ZU - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna KU0 ur - /9 - Poštni preda 559 - 1ODKUZNIC A. C.OKK A. unča Maggio ^ ^ ^ ,etno l00 dln (100()0 starlh dlnarJev) _ Poštnl tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 - * širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur. — Mali oglasi 40 Ur beseda — Oglasi trža-'-* UREDNIŠTVO: TRST — UL MONTECCHI 6, sSf^nfoZs!' Ljubljana,^arl‘‘trg 3/1aaroLj“ upmtT-Tz vseh dm^pokrajln^tmije7'pri «SocieTš'Pubbncltl'an'a\iana,»VS- Odgovomi“uretolkr STANISLAV RENKO - Izdaja molska Založništvo tržaškega tiska, Trst številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesef.no Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak