metafora pisec svobodni verz stavek pika pravljica stavek pesnik samostalnik osebek izvor priredje odvisnik vejica oseba intonacija predmet prislovno določilo priredje osebni zaimek stavčni člen metafora poved svobodni verz črtica vejica roman priredje poved oseba poudarek esej oklepaj vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek priredje beseda veznik naklon metafora pisec svobodni verz stavek pika pravljica stavek pesnik samostalnik osebek izvor priredje odvisnik vejica oseba intonacija predmet prislovno določilo priredje osebni zaimek stavčni člen metafora poved svobodni verz črtica vejica roman priredje poved oseba poudarek esej oklepaj vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek priredje beseda veznik naklon DIDAKTIČNI IZZIVI I 25 Tjaša Kokalj I Osnovna šola dr. Vita Kraigherja, Ljubljana Stališča študentov Pedagoške fakultete UL do slovenskega pravopisa Faculty of Education Students’ Views on Slovenian Orthography Izvleček J ezikovna zmožnost in z njo pravopisna zmožnost je ena od sestavin sporazumevalne zmožnosti, ki se jo tako sistematično kot spontano razvija od 1. razreda osnovne šole naprej. Članek povzema ugotovitve raziskave o mnenjih študentov Pedagoške fakul- tete UL o obravnavi in uporabi pravopisnih pravil na različnih stopnjah izobraževalnega sistema ter nakazuje nekaj nujnih sprememb predmetov in vsebin predvsem na področju študija vseh bodočih pedagogov. Abstract T he ability to use language and knowledge of orthography are among the elements of the communication competence developed, both systematically and sponta- neously, from the first grade of primary school. The article gives a summary of the findings from a research performed among the students of the Faculty of Education, University of Ljubljana, with the purpose of gaining insight into their views on learning and using orthography rules at various educational levels. It also points to a few necessary changes in the curriculum and content, primarily concerning the studies of all future pedagogues. Ključne besede: pravopisna zmožnost, Slovenski pravopis, stališča študentov pedagoških smeri Keywords: orthographic competence, Slovenian orthography, pedagogy students’ views I 26 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXII I 2019 Pravopisna zmožnost je eden od gradnikov jezikovne zmožnosti, ki se jo razvija na vseh stopnjah izobraževan- ja. Za to so odgovorni predvsem učitelji slovenščine in tudi učitelji ostalih predmetov. Ker so velik zgled učen- cem, morajo paziti na svoje zapise in morajo upoštevati tudi pravopisna pravila. A raziskave kažejo, da so pra- vopisne napake učiteljev pogoste, v obravnavo pravo- pisnih pravil pa učitelji redko vključijo praktične prime- re. Spremeniti bi se morali tudi predmetniki študijskih programov na Pedagoški fakulteti UL, da bi vsi bodoči pedagogi imeli vsaj nekaj ur slovenščine, pri katerih bi ponovili tudi pravopisna pravila. sestavljena iz motiviranosti, stvarnega znanja, slogovne zmožnosti, zmožnosti nebesednega sporazumevanja, metajezikovne zmožnosti in jezikovne zmožnosti (Kri- žaj Ortar 2006). Zadnja je zgrajena iz poimenovalne/be- sedne/slovarske, upovedovalne/slovnične/skladenjske, pravorečne in pravopisne zmožnosti (prav tam). Z razvito pravopisno zmožnostjo človek kot sporočeva- lec obvlada pisanje besed, povedi in besedil, torej pret- varja glasove, besede, povedi … iz slušnega v vidni pre- nosnik, kot prejemnik pa obvlada branje besed, povedi in besedil, torej pretvarja črke, besede, povedi … iz vid- nega v slušni prenosnik (Bešter Turk 2011). V skladu z učnim načrtom za slovenščino učenci 2 in dijaki razvijajo pravopisno zmožnost v OŠ in SŠ, in sicer sistematično pri pouku slovenščine, pri drugih predmetih pa sponta- no oz. jo utrjujejo ali naj bi jo utrjevali. Pa vendar ugotav- ljamo, da imajo odrasli Slovenci tudi po končani SŠ ali celo fakulteti težave s pravopisom. Dobro je, da se tega zavedajo še posebej učitelji vseh predmetov, ker so zgled učencem/dijakom tudi pri pisanju. Razvijanje pravopisne zmožnosti med izobraževanjem S lovenščina je temeljni splošnoizobraževalni osnov- nošolski predmet in so ga učenci deležni v več kot 1600 urah pouka. V vseh treh vzgojno-izob- raževalnih obdobjih OŠ je v učnem načrtu tudi veliko operativnih ciljev za razvijanje pravopisne zmožnosti, kot na primer raba velike in male začetnice, pisanje končnih in nekončnih ločil, zapisovanje kritičnih gla- sov, uporaba jezikovnih priročnikov ipd. S cilji so po- vezani tudi številni minimalni standardi znanja, ki jih predpisuje učni načrt za slovenščino (Program osnovna šola 2011) in jih morajo učenci dosegati ob koncu po- sameznega triletja. Učenci, ki se vpišejo na splošne, klasične in strokovne gim- nazije, imajo še dodatnih 560 ur pouka slovenščine (od tega je polovica ur namenjena književnemu, druga polovica pa jezikovnemu pouku) in pri tem pridobljeno znanje utrjujejo in še nadgradijo. Srednješolci, ki se odločijo za opravljanje pedagoških poklicev, se lahko vpišejo na Pedagoško fakul- teto Univerze v Ljubljani (PEF UL). Tam imajo predmete s področja slovenščine le študenti razrednega pouka (RP) in predšolske vzgoje (PV). Preostali študijski programi na PEF UL nimajo predmetov, ki bi se povezovali s strokovni- Uvod E den izmed temeljnih ciljev pouka slovenščine v osnovni (OŠ) in srednji šoli (SŠ) je razvijanje spo- razumevalne zmožnosti učencev oz. dijakov. 1 Ta je 1 Članek je nastal na podlagi magistrskega dela Tjaše Medved (poročene Kokalj) z naslovom Stališča študentov Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani do slovenskega pravopisa in pod mentorstvom izr. prof. dr. M. Bešter Turk. 2 Izraz učenci velja enakovredno za učenke in učence; enako je tudi pri dijakih in dijakinjah, študentih in študentkah, vzgojiteljih in vzgojiteljicah ter pri učiteljih in učiteljicah. DIDAKTIČNI IZZIVI I 27 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXII I 2019 Tjaša Kokalj I Stališča študentov Pedagoške fakultete UL do slovenskega pravopisa I str. 25-29 mi vsebinami slovenskega jezika, čeprav je učni jezik v slo- venskih šolah slovenščina. Pravopisna zmožnost v praksi K ljub velikemu številu ur slovenščine v celotnem iz- obraževanju se jezikovne napake in v okviru teh pravopisne pojavljajo še pri odraslih Slovencih, torej tudi pri študentih – bodočih učitelji – in že zaposlenih uči- teljih/vzgojiteljih. Razvito pravopisno zmožnost so razisko- vale avtorice nekaterih diplomskih in magistrskih del. E. Lovišček (2003) je v svojo raziskavo zajela 160 kontrolnih nalog, ki so jih sestavili srednješolski profesorji, ki pouču- jejo nejezikovne predmete v splošni gimnaziji, in preverjala njihovo pravopisno ustreznost. Največ napak se je pojavi- lo pri rabi ločil (npr. raba vejice in končnih ločil), velike in male začetnice ter pri neupoštevanju pravil o stičnosti vseh ločil. L. Glad (2009) je v svoji diplomski raziskavi s preizkusom znanja preverjala pravopisno zmožnost diplomiranih vzgo- jiteljic in vzgojiteljev ter ugotovila, da se je največ težav pojavilo pri vstavljanju vejic, nekaj pa tudi pri rabi velike začetnice. P . Šek Mertük (2011) je analizirala 125 učnih priprav, ki so jih pri matematiki sestavili študenti Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Ugotovila je, da večina študentov ni upoštevala pravopisnih pravil pri pisanju besed skupaj oz. narazen, rabi matematičnih znamenj, rabi velike in male za- četnice ter pri pisanju simbolov. A. Čudič (2013) pa je z analizo zapisanih navodil v kontro- lnih nalogah in na učnih listih, ki so jih pripravili razredni in predmetni učitelji v slovenskih osnovnih šolah, ugotovi- la, da je bilo največ napak povezanih z rabo pike ter velike in male začetnice. Ugotovila je tudi, da so razredni učitelji naredili pol manj napak kot predmetni učitelji in da število napak narašča s številom let delovne dobe. Rezultati raziskave in interpretacija V magistrski raziskavi T. Medved (2017) nas je zani- malo naslednje: kako študenti različnih pedagoških smeri na PEF UL ocenjujejo svoje obvladovanje slo- venskega pravopisa in katere vzroke navajajo za to; kaj me- nijo o poučevanju in uporabi pravopisnih pravil v OŠ in SŠ ter pri študiju; kaj bi spremenili na posamezni stopnji šola- nja; ali se zdi študentom praktično obvladanje pravopisnih pravil pri pedagoškem delu pomembno. Vzorec je zajemal 622 študentov PEF UL, ki so v študijskem letu 2015/16 rešili anketni vprašalnik. Največ študentov je bilo z Oddelka za razredni pouk (RP; 44 %) in z Oddelka za predšolsko vzgo- jo (PV; 19 %), ostali študenti pa so bili z drugih študijskih smeri. Rezultati so pokazali, da študenti PEF UL svoje obvladova- nje pravopisnih pravil ocenjujejo kot zelo dobro, a ne odlič- no. Najnižje ga ocenjujejo študenti PV , kljub temu da imajo med študijem pouk slovenščine. Največ študentov specialne in rehabilitacijske pedagogike, logopedije in surdopedago- gike ter študenti dvopredmetnih študijev pa svoje znanje pravopisa ocenjuje kot odlično, kljub temu da pouka slo- venščine nimajo. Razlog za take ocene vidimo predvsem v tem, da so študenti RP in PV, ki imajo med študijem tudi pouk slovenskega jezika, veliko bolj kritični do svojega ob- vladovanja pravopisa kot študenti ostalih smeri. Kot razloge za tako stanje so navajali predvsem dobro predznanje, pri- dobljeno v OŠ in SŠ, zanimanje za slovenski jezik, študenti RP in študenti PV pa tudi vaje ter predavanja na fakulteti. Anketiranci so na drugi strani omenjali tudi vsesplošno ne- uporabo knjižnega jezika. Glede obravnave in uporabe pravopisnih pravil v osnovni in srednji šoli so študenti zapisali, da jih večina učiteljev ni opozarjala na pravopisne napake, prav tako pa je več kot polovica študentov trdila, da se v OŠ niso naučili uporabljati jezikovnih priročnikov, kljub temu da je to eden izmed cil- jev pouka slovenščine od drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja naprej (Program osnovna šola 2011). Vprašani so menili, da bi bilo treba narediti več pravopisnih vaj in da bi morali vsi učitelji, ne glede na predmet, ki ga poučujejo, opozarjati na pravopis, pri pouku slovenščine pa bi morali jezikovnemu pouku in pravopisu dati več poudarka. V uč- nem načrtu za slovenščino (prav tam) je zapisano, da naj bi od 2. razreda naprej obravnavi neumetnostnih besedil na- menili 60 odstotkov ur predmeta, obravnavi umetnostnih besedil pa 40 odstotkov, a rezultati kažejo, da se kljub temu določenemu razmerju več ur pouka namenja književnosti. Tudi raziskava avtorice M. Bešter Turk (2016) je pokazala, da več kot 60 % vprašanih dijakov meni, da se v srednji šoli več časa namenja književnemu kot pa jezikovnemu pouku. Anketiranci so odgovarjali tudi na vprašanja o študiju na PEF UL v povezavi s slovenščino in pravopisom. Študenti RP in PV v večini menijo, da so imeli dovolj ur pouka slo- venščine in pravopisa med študijem, nekateri bodoči učitelji razrednega pouka pa bi si vseeno želeli imeti slovenščino v vseh letnikih študija (imajo jo v treh letnikih) ter še nekaj dodatnih vaj pravopisa. Teh si želijo tudi bodoči vzgojite- lji (slovenski jezik imajo v enem letniku) in menijo, da bi predvsem profesorji morali biti zgled pravilnega pisanja v slovenskem jeziku. Študenti, ki slovenskega jezika nimajo I 28 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXII I 2019 v študijskem predmetniku, si želijo, da bi le-ta bil na vseh študijskih smereh na PEF UL in bi tam lahko ponovili in poglobili znanje pravopisnih pravil. D. Skubic (2016) je v svoji raziskavi med študenti ugotovila, da bi bila nujna slo- venistična izobrazba vseh bodočih pedagogov (ne samo na PEF UL). Z raziskavo smo tudi ugotovili, da večina študentov Slo- venskega pravopisa (SP) ne uporablja ali pa ga uporablja le redko. Najpogosteje ga uporabljajo študenti RP, in sicer Slovenski pravopis v elektronski obliki, ker je dostopnejši, iskanje pa je veliko hitrejše. Študenti RP pri pravopisnih va- jah med študijem spoznajo SP in ga tudi veliko uporabljajo, zato pogosteje posegajo po njem kot ostali študenti. Tisti, ki uporabljajo jezikovni priročnik, nekoliko višje ocenjujejo svojo pravopisno zmožnost, saj z brskanjem po SP nenehno utrjujejo in dopolnjujejo svoje pravopisno znanje. Anketiranci so odgovorili tudi na odprto vprašanje, ali se jim zdi obvladovanje pravopisa danes pomembno in zakaj. Študentom PEF UL se obvladovanje pravopisnih pravil zdi pomembno, kot najpogostejši razlog za to pa so navedli ohranjanje slovenskega jezika in kulture. Pogost je bil tudi odgovor, da smo pedagogi tisti, ki moramo biti zgled otro- kom in moramo zato tako pisati kot govoriti pravilno slo- vensko, s tem pa se krepi tudi naš položaj v javnosti. Pri odgovorih na odprta vprašanja v anketnem vprašalniku se je prav (ne)obvladovanje pravopisnih pravil pri študentih najbolj pokazalo, saj je bilo v njihovih zapisih veliko pravop- isnih (in slovničnih) napak. Napake so se pojavljale pred- vsem pri uporabi ločil (predvsem vejice) in velike začetnice na začetku povedi ter zapisovanju kritičnih glasov (na pri- mer zapis besede materni /jezik/, nadaljnje /življenje/ …). Študenti PEF UL se v večini strinjajo, da je obvladovanje pravopisa v pedagoškem poklicu pomembno, obenem pa pri svojih starejših kolegih večinoma ne opažajo pomanj- kljivega znanja pravopisa, pri svojih sošolcih – študentih pa pogosteje opazijo pravopisne napake. Tudi ti sošolci bodo kmalu postali pedagoški delavci – sprašujemo se, ali bodo kasneje res izpopolnili svoje znanje pravopisa. Verjetno ne, so pa študenti bolj kritični do svojih sošolcev kot do tistih, ki so že zaposleni v določenem pedagoškem poklicu (Med- ved 2017), saj jim ti predstavljajo zgled in so izkušenejši od njih. Sklep R ezultati raziskave T. Medved (2017) kažejo na to, da so potrebne spremembe pri izobraževanju učencev in študentov glede pravopisnih pravil na vseh stopnjah izobraževanja. Ugotovitve so lahko spodbuda tako osnov- nošolskim kot srednješolskim učiteljem vseh predmetov, da so pozornejši na svoja zapisana besedila, učence in dijake pa naj opozarjajo na pravopisne napake. Obenem naj bo to spodbuda učiteljem slovenščine, da bi pravopis obravnavali z zanimivejšimi, realnimi in aktualnimi primeri in pred- vsem sistematično ter bi dali enak poudarek književnemu in jezikovnemu pouku. Na Pedagoški fakulteti UL pa bi bilo smiselno razmisliti o uvedbi predmeta slovenščine za štu- dente vseh smeri ali pa vsaj o kratki ponovitvi pravopisnih pravil v obliki nekajurnega tečaja ali predavanja. Viri in literatura Bešter Turk, Marja, 2011: Sporazumevalna zmožnost – eden izmed te- meljnih ciljev pouka slovenščine. Jezik in slovstvo 56 (3–4). 111–130. Bešter Turk, Marja, 2016: Toporišičev pogled na poučevanje slovenskega jezika v šoli in današnje stanje. V: Kržišnik, Erika, Hladnik, Miran (ur.): T oporišičeva Obdobja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 481–488. Dostopno na: http://centerslo.si/wp-content/uploads/2016/11/ BesterTurk.pdf (20. 1. 2019). Čudič, Alenka, 2013: Analiza zapisanih navodil v kontrolnih nalogah in na učnih listih: diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Pedagoška fakulteta. DIDAKTIČNI IZZIVI Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXII I 2019 I 29 Tjaša Kokalj I Stališča študentov Pedagoške fakultete UL do slovenskega pravopisa I str. 25-29 Glad, Leona, 2009: Stopnja jezikovne zmožnosti pri diplomiranih vzgo- jiteljicah/vzgojiteljih: diplomska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Pedagoška fakulteta. Križaj Ortar, Martina, 2006: Učenčeva sporazumevalna zmožnost v slo- venščini. Vzgoja in izobraževanje 37 (1). 69–71. Lovišček, Erika, 2003: Pravopisna zmožnost srednješolskih profesorjev, ki poučujejo nejezikovne predmete: diplomska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta. Medved, Tjaša, 2017: Stališča študentov Pedagoške fakultete UL do sloven- skega pravopisa: magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Peda- goška fakulteta. Dostopno na: http://pefprints.pef.uni-lj.si/4560/ (15. 1. 2019). Program osnovna šola. Slovenščina. Učni načrt, 2011. Ljubljana: Ministr- stvo Republike Slovenije za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Do- stopno na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/ podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_slovenscina_OS.pdf (16. 1. 2019). Skubic, Darija, 2016: Slovenščina v vzgoji in izobraževanju v očeh štu- dentk in študentov Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Kržišnik, Erika, Hladnik, Miran (ur.): Toporišičeva Obdobja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 513–521. Dostopno na: http://centerslo.si/ wp-content/uploads/2016/11/Skubic.pdf (20. 1. 2019). Šek Mertük, Polonca, 2011: Neupoštevanje pravopisnih pravil v učnih pripravah na nastope pri matematiki. V: Kranjc, Simona (ur.): Meddisci- plinarnost v slovenistiki. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakul- tete. 449–454. Iz digitalne bralnice ZRSŠ V digitalni bralnici lahko dve leti po izidu prelistate strokovne revije, ki so izšle pri Zavodu RS za šolstvo in so vam BREZPLAČNO dosegljive tudi v PDF obliki. Prijetno strokovno branje vam želimo. www.zrss.si/strokovne-resitve/digitalna-bralnica