SLOVENEC Političen list za slovenski narod. o Po poiti prejeman velja Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., ta jeden mesec 1 gld. 40 V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden meiec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja l gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inseratejJtvsprejemalupravnlStvo in ekspedlcija v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. O®. V Ljubljani, v torek 30. aprila 1895. Letnik XXIII Nasledki potresa. Poziv! Na Veliko noč opustošil je grozen potres naše cvetoče deželno glavno mesto Ljubljano in nje okolico na daleč okrog. Že prvi sunek, ki je bil malo pred polunočjo, bil je toli silen, da so se vse hiše zmajale, mnogo ljudi pa je bilo žrtva grozne katastrofe. Nadaljnji sunki so uničili še ostalo popolnoma. Milijone iznaša škoda, ki jo je provzročil potres na hišah ; preteča gospodarska bžda ne d& se preračuniti. Brez stanovališča jih je na tisoče ljudi, ki bivajo v šotorih in barakah; mej njimi je otrok v najnežnejši dobi in bolnikov. Prebivalstvo je vsled te najgroznejše vseh pri-rodnih sil upropsščeno. Zaupaje v Boga bode se povzdignilo in ojačilo, vendar mu morajo pomagati soljudje v obili meri, ako si hoče postaviti razdejane cerkve in šole, ako si hoče sezidati nova stanovališča ter si tako zagotoviti pogoje svojega gospodarskega vstajenja. Njega Veličanstvo naš milostivi, dobrotni cesar priskočil nam je prvi na pomoč, kakor navadno, tako tudi zdaj, z bogatim darom. Nas pa, stoječe še vedno na tresoči se zemlji, prešinja le jedna misel, kako svojemu nesrečnemu prebivalstvu pomagati in ga rešiti, in zategadelj apelujemo v teh težkih in tožnib časih na sočutje in ljubezen do bližnika po širnem svetu in prosimo pomoči. V Ljubljani aprila meseca 1895. Pomožni odbor za Ljubljanoinokolico: Viktor baron Hein, c. k. deželni predsednik — častni predsednik. Oton Detela, deželni glavar na Kranjskem — I. namestnik. Peter Grasselli, župan ljubljanski — II. namestnik. Dr. Jožef Račič, c. kr. dvorni svetnik — načelnik. Leon grof A u e r s p e r g, c. in kr. komornik, dež. poslanec, veleposestnik ; Otomar B a m b r g, šef tvrdke Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg, bukvama in tiskarna; Franc D o b e r 1 e t, tovarnar mebljev, načelnik gasilnega društva ; Dr. Sebastijan Elbert, knezoškofijski konzistorijalni svetnik in stolni kanonik ; Ivan F1 i s, stolni župnik in knezoškofijski konzistorijalni svetnik ; dr. Vinko O r e g o r i č, primarij ; Ivau Hribar, občinski odbornik in dež. poslanec; dr. Valentin K r i s p e r, odvetnik; Josip K r i s p e r, trgovec ; Matija Kune, člen trgovinske in obrtne komore, krojaški mojster ; Peter L a s s n i k, trgovec ; Leopold baron Liechtenberg, dež. posl. in veleposestnik; Josip Luckmann, predsednik kranjske hranilnice, šef bankovne hiše L. G. Luckmann ; Emerik M a y e r , šef tvrdke J. C. Mayer v Ljubljani in bankovne hiše E. Mayer & drug v Gradcu ; Ivan M a t h i a n, c. in kr. dvorni založnik; Ivan M u r n i k, ces. svetnik, deželni odbornik in občinski svetnik; Ivau Perdan, predsednik trgov, in obrtne zbornice ; Vaso P e t r i č i č, občinski odbornik in trgovec ; Kar. Pollak, trgovec ; dr. Ad. Schaffer, deželni odbornik; dr. Anton vitez pl. Schoeppl, odvetnik ; Ferd. S o u v a n, šef tvrdke Pr. Ks. Souvan. Tudi danes nocoj ob 1 uri 40 minut je bilo čuti močan sunek, ki je prišel od severovzhoda proti jugozapadu. Škode, kolikor vemo, ni napravil nobene, pač pa vsak močnejši stresljaj škoduje razdrapanim poslopjem, na katerih se razpoke kažejo vedno večje. Ker še ni zgrajenih dovolj barak, prebiva še mnogo družin izven svojih stanovanj; števila teh družin ni mogoče natančno dognati. Približno stanuje v gimnazijskem poslopju 30 družin (89 oseb), v prvi mestni šoli v Poljskih ulicah 18 družin (75 oseb), v jahalnici 35 družin (176 oseb), v drugi mestni šoli na Grabnu 17 družin (104 osebe), v re-dutnem poslopju 10 družin (59 oseb). V dveh barakah na cesarja Jožefa trgu 7 družin (34 oseb), v treh barakah v Parnih ulicah 5 družin (29 oseb), v dveh barakah na Tržaški cesti 3 družine (13 oseb), v dveh barakah pod Tivolijem 2 družini, v baraki na Nemškem trgu 2 družini, v štirih barakah na Grabnu 10 družin (42 oseb), v dveh barakah v Trnovem 5 družin (32 oseb) in v delavski baraki 23 oseb; v Krakovem v petih barakah 20 družin (48 oseb) v Zvezdi v petih barakah 8 družin (39 oseb), v petih šotorih v Parnih ulicah 20 družin (62 oseb), na Tržaški cesti v štirih šotorih 17 družin (56 oseb), pod Tivolijem v štirih šotorih 7 družin (33 oseb), na Nemškem trgu v jed-nem šotoru 6 družin (26 oseb), v Krakovem v jed-nem šotoru 2 družini (9 oseb), v Zvezdi in na Kongresnem trgu v 20 šotorih 43 družin (212 oseb). V železniških vozovih: Na južnem kolodvoru v 101 vozu 1000 oseb, pod Zelenim hribom v 15 vozovih 150 oseb, na državnem kolodvoru v 50 vozovih 500 oseb. Torej biva sedaj še 257 družin (2834 oseb) v 166 železniških vozovih, 27 barakah in 35 šotorih. Zdravstveno stanje je povoljno, ker med naštetimi je le 11 bolnikov. Ker je jedna stotnija pijonirjev dokončala varstvena dela pri javnih poslopjih, lotila se bode barak. Jutri prično graditi barako v Trnovem in drugo na Poljanah. Včeraj je kuhinja za silo v Trnovem razdelila jedil 2500 osebam, ljudska kuhinja na troške kranjske hranilnice 3000 osebam. Od 22. do 28. t. mes. je ljudska kuhinja razdelila jedil 11.752 osebam. Prav dobro je obiskana tudi kuhinja pri muzeju, kjer se dobi navadno a tečno kosilce za 15 kr. LISTEK Hetmanov ljubljenec. Iz ..Ukrajinskih dum" prel. E. I. Minul je čas radosti in vljudnega veselja v tihem zatišju ukrajinske vasice. Malgorata, plemenita gospa Nikolaja Meleskega, velikega hetmana — nekdaj vesela in srečna — vdala se je otožnim mislim, tudi ponosni hetman je pobešal glavo. Kar je blažilo nekdaj njihovo življenje — izgubilo se je, skrilo se je za temne oblake . . . Dete ljubljeno, otrok zgovoren in vesel, ki je vse oživljal, ni se več smejal in več ploskal z ročicami, ni več tešil hetmana in gospe s svojo živahnostjo. Zadnja mladika mogočnega rodu se je odvrnila in padla v odprti grob, predno se je razcvela v polno čarobo pomladnega življenja ; prst črne zemlje je objela belo telesce nadepolnega dediča hetmanske slave v svoje mrzlo naročje. Umrl je, umrl majhni Ičensky! Bog je drugače usodil; obiskal je hetmansko družino ; prenehala je njena blaženost in razsul se je cvet njenih lepih nad v brezdno neizrekljive žalosti. Niso doživeli veselja, da bi se jim spolnile najiskrenejše želje . . . Grad navadno gostolj ben in vesel se je hipoma spremenil v strahovit dom osamelosti, žalosti in praznote. Vse je utihnilo; vrata preje odprta vsakemu pevcu, so se zaprla, strune ljuboglasnih lir so umolknile. Vse, kakor bi na gradu zaspalo. Velikega hetmana je razvnelo še le geslo vzdvi-žene vojske ter razpodilo nakopičene megle z njegovega čela. Kralj Štefan Batory ga je poklical v boj in ga rešil iz zatišja, kojega vsaka ped ga je mučila z žalostnimi spomini na ljubljenega sinčka. Veselo je pozdravil kraljev poziv in hitel v vrste vrlih bojevnikov. Tresk bojnega orožja, ropotanje bobnov, zvok rogov bo morda boije pomiril njegovo žalostno srce, nego samota v očetovskem gnezdu in ženine solze. Hitel je veselo v bojni krik, kjer je iskal zdravila za svojo bolno dušo. Njegova žena je ostala doma spremljajoč z molitvijo vsak njegov korak . .. Ko je bil zapustil veliki hetman grad, ugnezdila se je še večja žalost v grajskem zidovju. Hlapci so dremali v lenobi, gospa brez jedinega tešitelja posedala je vedno bolj zamišljena. Tu ji je prinesel tolažila majhni sinček ukrajinske stepe — najdenec. Našli so ga nekje v trstju na bregu tihih vodi, blizu kozaške vasice, od katere je ostala po sovraž- nikovem plenu komaj kupica pepela. Takrat so prinesli ubogo, zapuščeno dete v grad in gospa je zoper hetmanovo voljo odločila, naj najdenca odgo-jijo za njeno službo. Dali so mu ime Jurij. Gospa je Jurija rada imela. Drugače pa hetman. Ta ni ljubil kozaške druhali in od smrti preljubega sinka ne samo, da ni ljubil tujih otrok, marveč sovražil jih je. Zato i Jurij ni videl na hetmanovem obrazu oblažujočega usmeva ; nekaj skrivnostnega ga je podilo od njegovega zamračenega, mrzlega pogleda. Nikoli, nikoli mu ni dal prijazne besede .. Jurij je bil izročen vratarju, sivemu poljskemu doslužencu in smel je priti k gospej le takrat, ko hetmana ni bilo doma. Pa zdaj, ko je odšel hetman v boj, se je vse spremenilo ; bil je vedno pri gospej. Ko so se pa začeli Jurjevi lasci kodrati, tu se je nehote spominjala, da je imel i njen Ičensky take kodre . . . Včasih je Jurij še spal, ko so zlatili njegovo otroško lice že jutranji žarki — pa ta čas je navaduo gledala gospa že na njegove kodre ... Tu je njeno oko porosila solza in iz prsih se ji je okral vzdih ... Oj I . . . vsaj jo je spominjal kozaček na sinka v hetmanovi zibeljki. Tudi po dnevu se je gospa rada igrala s svojim kozačkom. Jurij je bil zgovoren in prikupen ; za vse Četrta komisija (nadinžener Klose in inžener Haberland) je od Kongresnega trga do Trnovega doslej od 250 poslopij pregledala jih 45. Za stanovanje nepripravna so: Vladno poslopje posebno proti Salendrovi ulici, deželni dvorec izven pritličja; Auers-pergova palača; vsa nadstropja knežjega dvorca; v Gospodskih in Židovskih ulicah so vse hiše močno poškodovane; najmanj je poškodovana najstarejša hiša št. 9 v Gospodskih ulicah. Hiša banke »Slavije" je mnogo trpela, posebno pa Pongračeva na Turjaškem trgu. V Vegovih ulicah bodo podrli hišo št. 4, v Židovskih hišo št. 4, v Gradiških ulicah št. 8, v Krakovskih ulicah št. 21. V Trnovem komisija še ni končala dela. Peta sekcija (nadinžener Pompe in Sopuch) je na desnem bregu Ljubljaaice od 200 poslopij pregledala 50, od katerih 19 ni posebno poškodovanih. Stiški dvorec, v katerem je dež. sodišče, bodo podrli; redutno poslopje bodo popravili; transportna hiša na Žabjaku je popolnem razrušena. Poslopje za porotne obravnave, mestna hiša in cerkev sv. Florijana niso trpela. Hiše med Ljubljanico in Starim trgom so skoraj vse razpokane, manj so poškodovane hiše na mestnem trgu, Ljubljanskega gradu bodo nekaj delov na vsak način morali podreti, ako sploh ne bodo zidali nove kaznilnice. Tretja sekcija je določila, da bodo morali podreti Fišerjevo hišo na Kongresnem trgu in na Rimski cesti hišo nasproti poslopju dr. Munde. Močno sta poškodovani Koslerjeva hiša v Selenburgovih ulicah in Zeschkova vila na Tržaški cesti. Druge nove hiše na Tržaški cesti nemajo posebnih razpok. Tudi cerkev sv. Krištofa na pokopališču v Ljubljani je po potresu močno trpela. Zunaj ni razven ob fasadi in na zvoniku videti velicih razpok, tembolj pa se pozna uničujoča moč potresa v cerkvi. Fasada se je nagnila za več centimetrov ua cesto. Stranski zidovi imajo pri vseh oknih močne razpoke, istotako tudi povprečni zid na koru. Obok nad stopnjicami, ki drž6 na kor, je skozi in skozi počen. Najhuje je trpel debeli obok nad prižnico, ki loči presbiterij od ladije. Gotovo bi se bil popolnoma razrušil in padel na tla, da ga ni za silo še obdržala močna železna vez. Nad velikim oltarjem je obok jako razbit in od dne do dne se kažejo večje razpoke. Stranski oltar na listovi strani je tudi popolnoma odstopil od zidu. Zakristija ima več močnih razpok po dolgem in nekaj počez, da jo bode treba najbrž prezidati. Močno je trpel tudi zvonik. Zunaj ima razpoke le pri linah, znotraj je pa na jedni strani skoraj od vrha do tal počen in tudi pod tramovi, na katerih vis6 zvonovi, je vse mehko. Streha na zvoniku ni poškodovana, le križ je zasukan in proti severozahodu nagnjen, strelo-vodna ost pa nazaj proti jugovzhodu. Zid nad vhodnimi vrati na pokopališče je tudi hudo razbit, treba ga bode podreti in na novo sezidati. Na pokopališču ni napravil potres tolike škode, kakor se je že pisalo, ker je ostala večina grobnih spomenikov na svojih podstavah. Silna moč potresa se vidi le na tem, da so skoro vsi več ali manj premaknjeni in zasukani, a ne vsi dosledno na jedno stran, ampak je vpraševal — in tudi je dobil vselej laskav odgovor na svoja priprosta vprašanja. Jedenkrat sta bila zopet skupaj z gospo. Hetmanova žena je vezla z zlatom mašno obleko za novo cerkev v Zitomeru ; pri njunih nogah je «edel prikupljivi Jurij. Kozaček je stregel svoji gospej in jo kratkočasil s svojimi otroškimi vprašanji. Najedenkrat je pa umolknil in vprl otožno svoj pogled na gospejino lice, kakor bi hotel brati v njem neumljive uganke. Gospa je zapazila otrokovo zamišljenost, še le, ko je segla po novo zlato nitko. Začudila se je, zakaj bi bila i ta majhna glaviea v skrbeh. Dobrohotno ga torej vpraša: „Zakaj ne govoriš, Jurij?" Jurij je vzdihnil. Oprijel se je gospe še bolj in ji je potožil z rahlim glasom, polnim otožnega zaupanja tako-le: „Ti si meni tako dobra, tako laskava; gladiš me in ljubkaš ... pa stari hetman ... ta mi nikdar ne pogladi lica in ne poboža ... Povej mi, zakaj me ne ljubi?" Gospa se je britko zasmejala. Ni vedela, kako naj bi objasnila zapuščenemu otroku vzroke gospodove neuljudnosti. Rekla je toliko, da veliki hetman otrok sploh ne ljubi. (Konec jlodi.) na obe. Nekateri imajo obrnjeno lice proti severu, zopet drugi proti jugu. Da se jih je pa več podrlo, je nekoliko vzrok tudi mehka zemlja ob grobeh, kar se dogodi vsako spomlad. Valovito vzdigovanje zemlje se najbolje opazuje pri onih spomenikih, pri katerih so križi skočili iz kamenitih lukenj, v katere so bili vdelani, in padli na tla. Zidane kapelice ob zidu so se po večjem ohranile; največ pa je trpela na samem stoječa Baumgarten-ova kapelica na starem pokopališču, katerej je streha raztrgana in polomljena. C. kr. namestnik štajerski baron K ii b e c k je dne 25. t. m. izdal oklic, v katerem sklicevaje se na velike škode vsled potresa v Ljubljani, ljubljanski okolici, v kamniškem, litijskem in kranjskem okraju in oziraje s» na ukaz notranjega ministerstva poživlja vse štajerske deželane, naj bi za ponesrečene kranjske sosede nabirali mile darove. Darovi naj bi se pošiljali potom c. kr. okrajnih glavarstev in mestnih svetov v Gradcu, Mariboru, Celju in Ptuju ces. namestništvu, katero bode oddajalo došla darila na pristojno mesto. V Gradcu bode društvo nemških prijateljev lepih umetno6tij dne 6. maja ob 1/a8. uri zvečer v deželnem dvorcu priredilo koncert; sodelovanje so obljubili najodličnejši graški umetniki. Program je jako zanimiv in obsežen. Hrvatje za Slovence. Odbor, ki v Zagrebu nabira mile darove, je do včeraj nabral nad 6000 gld. — Petrinjčani so nabrali 112 kron. — G. dr. Vi dr ic v Zagrebu je nabral 180 gld. — Mestni zastop v Petrinju je dovolil 200 gld. — Koncert na korist Ljubljančanom v gostilni J. Schnei-derja v Zagrebu minolo soboto je imel 70 gld. čistega dohodka. ^___ Pobiranje milodarovzaLjubljano po Reki in Sušaku dobro napreduje. V odboru so sledeče osebe: pl. Ciotta, župan rečki, H. Bačič, župan sušački; — J. Bačič, Dr. Bakarčič, msg. dr. Bedini prošt, župnik, dr. Berghoffer, J. Bole, J. Korošac, dr. Dali' Asta, dr. Flichtinger, Gelletich, dr. Kiseljak, Fr. Kresnik, ravn. hrv. gim. v. Kuranda, dr. Zettis, E. Mohovic, Pancera, M. Polic, v. Poščic, I. Ružič, dr. Schwalba. — Svota do zdaj nabrana morebiti da je že okolo 5000 gld. 2e hitro po izdanem oglasu dne 23. t. m. imeli so 1800 gl. Mej dobročinitelji je se ve da tudi guverner se svoto 100 gld., župan Oiotta 50 gld., Msg. Bedini 50 gl., H. Bačič, župan suš. 50 gld., Jur. Ružič 50 gld., A. Kozulic 50 gld., vit. Poščič 30 gld., Smith-Mey-nier 100 gld., tovarna riža 100 gld., hotel Europa 40 gld., Osojnak 50 gld., in mnogo drugih po 50 in po 15, 10, 5 gld. in z manjimi svotami, čegar obilna imena donašajo vsaki dan novine. Ko je imela na Sušaku nova ustanovljena hranilnica — ki ni še začela delovati — pred nekaj dnevi sejo — priporočil je obč. bilježnik Ljubljano — katero je ravno pred par dnevi videl — čigar pogled pravi, da je res žalosten in presunljiv — vdeležencem pri seji in v tem hipu zložili so 300 gld. Spomnila se je Ljubljane hvalevredno tudi snšaška čitalnica, in kakor ste javili, tudi Tersat, in kakor čujemo po mogočnosti tudi druge bližnje občine. Res hvale vredna požrtovalnost in človekoljubje rečke in tudi sušaške občine, ki i mati tako dobročutne stanovnike. Bog povrni. — Današnje novine reške javljajo, da je v Reki Sušaku že nabranih čez 6000 gld. Slov. katol. delavsko društvo v Ljubljani je imelo 28. t. m. izredno sejo, pri katerej se je sklenilo naprositi mestni odbor, da se pri razdelitvi podpor ozira tudi na delavce, kterim je potres provzročil še večjo bedo, V to svrho odposlalo je v nedeljo omenjeno društvo deputacijo k gosp. županu, katera mu je predložila omenjeno prošnjo. Gospod župan je zagotovil pomoč ter se izjavil, da se bodo odbrali pri razdelitvi podpor tudi zastopniki delavstva pri posameznih podjetjih. Umestno bi bilo, da bi se v vsakej župniji odbral jeden zastopnik. Izkaz milih darov poslanih knezoškofijstvu ljubljanskemu povodom potresa v prosto razpolago za ponesrečence. Marijanska kongregacija gospej v Gradcu 100 kron ; Neimenovana gospa iste kongregacije 20 K.; Circolo S. Giustov Trstu, 110 K.; Uredništvo »Primorskega Lista" v Gorici, II. zbirka, 60 K.; Ured- ništvo lista „11 Popolo" v Trstu, 237-20 K.; Uredništvo lista „Eeo del Litorale* v Gorici, II. zbirka, 600 K.; Monsignor dr. Nagel, rektor nemškega zavoda S. Maria deli' Anima v Rimu 110 lir ; Andrej Marija Sterk, škof na Krku, 278 K ; Uredništvo „Pri-morskega Lista" v Gorici, III. zbirka, 50 K.; Mihael Tavčar, dekan v Žužemberku, 200 K.; Jakob Stariha, častni kanonik itd. v Črnomlju, 200 kron; Zbirka iz Begunj pri Cerknici 200 K.; Janez Podboj, župnik v Planini pri Cerknici, poslal dar planinskih faranov, 200 K.; Baroninja Ida Zschock v Voloski, 80 K. Iz Mekin pri Kamniku se nam dodatno poroča : Silna je škoda, ki jo je napravil potres v naši sicer mali fari. Skoda se ceni samo v vaseh Mekine, Zduš, Jeranovo čez 30.000 gld. Ubogo ljudstvo! Cerkev in župnišče sta zelo /azdrta; v župnišču se bodo morali v vseh sobah prvega nadstropja oboki doli vreči in s stropi nadomestiti. Udarec je občutljivejši, kakor smo mislili od začetka. Navdaje nas upanje, da nas vis. vlada in drugi dobrotniki ne bodo pozabili. ____ Darila vsled potresa. Nadalje so darovali: Gospa pl. Gariboldi, generalnega majorja vdova v Mariboru 10 gld., gosp. Jules Huguenin v Gorici 20 gld.; uredništvo »Katoliškega lista" v Zagrebu nabranih 88 gld.; gosp. dr. Lovro Vidrič, advokat v Zagrebu: za g. dr. Kraškoviča 100 gld., za g. dr. Cučkoviča 10 gld.; gospod Gustav Roller v Dunajskem Novem Mestu 5 gld.; gospod Ivan Pravda, c. kr. vrhovni inšpektor katastra v Pragi 25 gld.; strelska družba v Brežicah 7 gld. 25 kr.; gospod Pietro Rismondo v Pulju 40 gld.; gospod Ernest Fernau, glavni ravnatelj strojne tovarne „Vulcan" na Dunaju 50 gld.; gospod Karol Neureutter, c. in kr. vojaški intendant v Pragi 100 gld.; gospod Josip Pogatschnig, tovarnar v Koblencu 100 mark; gospa Eliza Bonn v Trstu 20 gld.; gospoda Josip Gross i brat, tiskarja na Dunaju 10 gld.; administracija časopisa »Reichs-post" na Dunaju 19 gld.; gospod dr. Nikolaj Tonkli, advokat v Gorici 30 gld.; gospod dr. Josip vitez Tonkli, advokat v Gorici 5 gld.; županstvo v Ajdov-ščini-Sturju nabranih 152 gld.; administracija »Narodnih listov" v Pragi nabranih 97 gld.; administracija »Politike" v Pragi vnovič 38 gld. 50 kr.; gospod Jakob Gomilšak, c. kr. profesor v Trstu 25 gld.; gospod V. Spirek, c. kr. rudniški inženir v Idriji (po g. Svobodi v Idriji) 8 gld.; gospod Adolf Moser v Gorici nabranih 30 gld.; c. kr. poštni urad v Boltenu na Moravskem 3 gld. 15 kr.; gospod I. Winterhalter v Mariboru 30 gld.; delniška družba za električne naprave v Norimbergu (po svojem zastopniku g. inženirju Fischerju na Dunaju, 200 gld. Znižana voznina za stavbeni materijal. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani obrnila se je do c. kr. glavnega ravnateljstva avst. drž. železnic in do glavnega ravnateljstva c. kr. priv. južne železnice na Dunaju s prošnjo za znižanje voznine za stavbene materi-jalije. Obe ste že 25. t. m. ^ telegrafično dovolili za 50°/0 znižano voznino. C. kr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic je z dopisom z dne 27. aprila 1895 št. 66.124 naznanilo dopis na mestni magistrat ljubljanski. V tem se določa, da velja do 31. decembra 1895 za vožnjo stavbenih materijalij vsake vrste, katere se potrebujejo za novo grajenje ali za popravljanje po potresu podrtih ali poškodovanih poslopij v Ljubljani, znižana voznina, ako je blago oddano na mestni magistrat v Ljubljani. To velja za pošiljatve stavbenih materijalij kot tovorno blago vsake teže po progah oddelka A v lokalni tovorni tarifi del II. snopič 1. Voznina se zniža za 50°/» od voznih postavkov, kateri so v omenjenem tarifnem oddelku pod št. VII. navedeni do tovornega ednostnega postavka 01 krajcarja za 100 kg. in vsak km., z daljno omejitvijo za najnižji tovorni postavek 4 kr. za 100 kg. Vse to znižanje se vrši potom kartiranja. Tarifa postranskih pristojbin se s tem ne spreminja. Glavno ravnateljstvo c. kr. priv. južne železnice je pa z dopisom z dne 27. aprila t. 1. št. 5425/CI sporočilo, da dovoli od dne 30. aprila 1895 za stavbene materijalije in živila naslednji znižani voznini: a) Za stavbene materijalije vsake vrste, ki so namenjeni za popravo ali za novo grajenje po potresu poškodovanih in podrtih poslopij, od vseh postaj južne železnice in po- staj Dunaj-Pottendorf-Dunajsko-No-vomeške (Wiener-Neustadt) železnice v Ljubljano j. ž. nadalje, toda najdlje do konca decembra 1895 izjemno tarifo XVII. lokalne tarife potom kartiranja; torej se spregledajo pogoji, določeni t točkah 3 do 8 te tarife. Pošiljatve se morajo oddajati z voznimi listi, naslovljenimi na c. kr. deželno vlado, mestni magistrat v Ljubljani ali na pomočni odbor v Ljubljani, b) Za živila vsake vrste, ki se imajo rabiti v olajšanje bede provzro-čene po potresu, če se pošiljajo kot tovorno ali brzo-vozno blago (v slednjem slučaju pa ne z brzo- in poštnimi vlaki) od vseh postaj južne železnice in vseh postaj Dunaj- Potten-dorf-Dunajsko-Novomeške (W i e n e r-Neustad t) železnice v Ljubljano j. ž. nadalje, najdlje pa do konca julija t. 1. potom kartiranja t. j. takoj pri oddaji 50°/0 popust od normalne tarife, pri čemur se bodo računale kot najmanjša voznina pristojbine, ki po lokalni tarifi pripadajo za 100 kg pasme od 1 do 9 km. Poši-ljatve se morajo oddajati z voznimi listi, naslovljenimi na c. kr. deželno vlado, mestni magistrat ali pa pomočni odbor v Ljubljani in jih morajo tudi organi omenjenih oblastnij ali pomočnega odbora vsprejeti. Ker se ta znatna znižanja vrše potom kartiranja, t. j. takoj pri oddaji, da so na ta način po potresu prizadetemu in v bedi se nahajajočemu prebivalstvu čim preje v korist, je bila v tem oziru primerna zagotovitev potrebna, da se dotične poši-ljatve porabijo zares v rečene namene. Iz Zagorja, dne 26. aprila. Dne 22. aprila je c. kr. okrajni inženir Valka pregledal našo po potresu zelo poškodovano cerkev. — Cerkev je sezidana na slabih, močvirnih tleh, tako da je pod tlakom kanal, po katerem se odtaka mokrota. Stavba sama na sebi tudi ni povsem solidna, zlasti obok je preširok za slabo podlago. Obok in kupola sta vsled tega zelo razrušena, stebrovje se je nagnilo, pas med ladijo in prezbiterijem je nevarno razpokan, in stranski ladiji ste se od glavnih obrokov ločili. Da se ne zgodi še večja škoda, ko bi se obok sam zrušil, ga bo treba kakor hitro mogoče odstraniti. Razpokana sta tudi več ali manj prezbiterij in apsida. Zvonika sta razun male razpoke pri zvoneh dobro ohranjena. — Vse poprave pri cerkvi so proračun-jene na 20.000 gld. D o 1 e p r i L i t i j i, dne 24. aprila. Res žalostni so bili letošnji velikonočni prazniki, da bodo vsakemu dolgo v spominu ostali. Ze zjutraj se je zaradi neugodnega vremena velikonočna procesija morala opustiti ter bilo zato celi dan nekako otožno in žalostno. Nepopisljiv strah pa je bil veliko nedeljo 14. aprila, zvečer ob 11. uri 20 minut ob potresu. Nasledki se poznajo povsod, tako, da je ni v župnišču le jedne sobe, da bi bila brez razpokline. Najhujši je bilo pa v kaplanski sobi, kjer je pod stropom okoli in okoli omet odstopil in deloma tudi odpadel ter zid pri dveh oknih zgoraj in spodaj razpočil. — Na farni cerkvi je najbolj poškodovano v pročelju okroglo z barvanimi šipami vdelano okno, da je zdaj ni ne jedne šipe, da bi ne bila nekoliko odkrhnjena. V cerkvi se tudi na vseh treh ščipalnikih poznajo razpokline, kakor da bi kdo s svinčnikom potegnil, vendar pa na stolpih, razven dveh malih razpoklin pri linah, ni najti druzih nasledkov. Šolsko poslopje je razven jedne razpokline v učiteljevi sobi ostalo popolnoma v prejšnjem stanu, med vsemi stanovanji najmanj poškodovano, dasi-ravno je bilo najhujših nasledkov pričakovati. Najbolj je pa trpela podružnica na Jelenjih, kjer je zid nad oknom na evangeljski strani zelo počil in tudi stolp ima od vrha do srede hudo razpoklino; tudi nekaj kipov je iz oltarjev pometalo. Pri druzih cerkvah ni poznati kakih nasledkov. Iz Police pri Višnji Gori. Časopis nam poročajo žalostne novice vsled potresa v noči od 14. do 15. t. m. Tudi naše fare se ni ognila ta podzemeljska sila in jej pustila kolikor toliko žalostne nasledke. Bila je to res grozna noč, kakoršne ne pomnijo najstarejši ljudje. Skoda je bila v primeri z drugimi kraji bolj neznatna. Znotraj farne cerkve se je pokazalo več razpoklin, osobito ščipov-nik pred velikim oltarjem je močno počil. Raz zvonika je padlo precej ometa in se splošno trdi, da se je nekoliko nagnil. Podružniške cerkve so več ali manj poškodovane, a ni posebne nevarnosti. Tudi župnišče je bilo vsled potresa hudo prizadeto, največ je pa trpelo šolsko poslopje. Stanovanje go- spoda učitelja je tako hudo poškodovano, da ni več varno v njem prebivati. Šolski pouk se je začasno ustavil. Kmetske hiše so večinoma dobro ohranjene, le nekaj jih je pozneje razpokalo vsled ponavljajočih se sunkov. Ljudje so še vedno vsi zbegani in si ne upajo v hišah prenočevati. S t. G o t h a r d, dne 27. aprila. V naši župniji je potres hudo poškodoval podružno cerkev Podzidom. Zvonik je tako odstopil od cerkve, da se skozi razpoko vidi, a vendar upamo, da ga ne bo treba podreti. Farna cerkev, župnišče in druge hiše po fari so dobile nekatere neznatne razpoke, katere ne povzroču-jejo nobene nevarnosti. Politični pregled. V Lj u bij an i, 30. aprila. Bosensko posojilo. Dvanajst milijonov goldinarjev po 4 odstotke obrestovanega dolga bo Bosno in Hercegovino dvignilo v vrsto novodobnega razvoja. Vse sta že dobili imenovani pokrajini; sedaj imata tudi dolg. — Po zakonovem načrtu se ima plačati v 60. letih. Porabilo se bo 4 9 milijonov gld. za popravo in zvečanje železničnih prog; 4 2 mil. gld. se bo plačalo dolga, ki sta ga posodili ogrska in avstrijska vlada za železniške proge: Doboj-Si-minhan, Mostar-Metkovi<5 in Zenica-Sarajevo. Dva milijona gld. bo pa šlo za vojašmice. Letnega vračila pri 60. letnem izplačevanju bo 531.000 gld. — Ta denar se upa dobiti tako-le: 229.000 gld. bodo plačevale obrestij železnice, 135.000 gld. bo plačevala vojna uprava, prebitek proge Sarajevo-Zenica : 160.000. Vse skupaj znaša torej 524.000 gld. Manjka še 7000 gld., ki se bodo pokrili iz deželnega proračuna, ki kaže za leto 1895 — 74.270 gld. prebitka. Švedlja in Norvegija. Nekako čudno je videti, kako so postali Norvežani najedenkrat tako vneti za deželno obrambo in so veliko svoto dovolili, da si priskrbe vojnih ladij. Nameravajo si napraviti trdnjave ter preskrbeti se dovolj z orožjem in strelivom. To postopanje Norvežanov pa nikakor ne ugaja Švedom in jako nemirno pričakujejo slabih nasledkov. Oni se namreč ne upajo izdatno braniti proti svojim nasprotnikom in to jih bode napotilo, da naglo uravnajo svoje zavezne razmere. Nicaragua in Anglija se še vedno ne moreta sporazumeti. Zadnji ultimatum, katerega ji je stavila Anglija, je pretetel 26. t. m. o polunoči. Sedaj vlada mej njima še večje nasprotje. Nicaragua nikakor ni voljna plačati vojne odškodnine, ki jo zahtevajo Angleži zaradi napadov na obrežju Mos-quito reke. Vsled tega nameravajo pa Angleži vzeti primorsko mesto Carintho, kar pa hoče Nicaragua z vso odločnostjo braniti. V Managus, glavnem mestu republike, pripravljena je vojaška posadka, da zabrani napad Angležev. Poveljnik angleškega par-nika postavil je ministru notranjih stvarij še tridnevni odlog, v katerem času se mora Nicaragua odločiti, sicer obkolijo Angleži Corintho. Severno-amerikanska zveza tudi precej zaupno pričakuje rešitve vzhoduo-azijskega vprašanja. Severno amerikanci menijo namreč svojo surovino in izdelke prav dobro prodajati na japonskih tleh. V to svrho zavezali so se že z mnogo trgovci in tudi z merodajuimi faktorji, kateri namesto njih nekako stransko posredujejo glede trgovine. Ravno vsled tega je pa cena skoro pri vseh izdelkih tako naglo poskočila, posebno pa pri žitu in kovinah. Ne ve se še sedaj, se li ne bodo Amerikanci v tem početju varali, vendar so evropske trgovske države nekoliko pripravljene, da se zavarujejo kolikor možno proti svojemu tekmecu. Iz vzhodne Azije. Ce bo le mogoče, nastane na vzhodu še jedenkrat vojska, ker so se jeli diplomatje mešati v japonske zadeve. Japonci skušajo izrabiti svojo zmago, čemu bi si sicer bili celo zimo? — in tu se vtihotapijo vmes Francozi, Nemci in Rusi in se ustavljajo temu, da bi se na trdini izven otokov Japonci kaj prilastili. Za Rusijo se prav za prav ni čuditi, da se za to briga, ker Rusija nujno potrebuje kakega toplega pristanišča na vzhodu, kjer bi ji ladije po zimi ne zamrznile in ker je za-njo vsaka sprememba v vzhodni Aziji sploh velikega pomena. Da se pa Francozi, vzlasti pa Nemci tudi vtikajo v to zadevo, je pa na vsak način zelo čudno. Nemški časopisi z večine obsojajo to postopanje in nekateri svetujejo, naj se spravi v državnem zboru v razgovor. Vzlasti poudarjajo, da če se Angleži ne mešajo mej Japonce in Ki- tajce, se tudi Nemcem ni treba. Angleški veliki listi cel6 trde, da bi bilo njihovi domovini všeč, če se povspne Japonska do vzhodno-azijske velevlasti. Dnevne novice. V Ljubljani, 30. aprila. (Presvetli cesar) se dne 7. maja ob 4. uri popoludne odpelje iz Hetzendorfa in pride 8. maja ob 7. uri zjutraj v Pulj, kjer ga bodo pričakovali navzoči nadvojvode, ces. namestnik tržaški, mornarski poveljnik, več kornih poveljnikov, zastopniki raznih oblastev in duhovščine. Takoj po cesarjevem prihodu bode vojaška parada na novem vežbališču, po paradi ogled mornarske cerkve Madonna del Mare, popoludne ob '/»3. uri mornarske vaje, ob 6. uri dvorni obed na ladiji »Miramare". Dne 9. maja ob V, 10. uri bode slovesen krst nove vojna ladije »Monarch", popoludne ogled vojnega brodovja, zvečer razsvetljava in veselica v mornarski kazini. Dne 10. in 11. maja mornarske vaje. Ob uri popoludne 11. maja se cesar odpelje iz Pulja in pride 12. maja ob 5. uri 35 minut v Hetzendorf. Po tem vsporedu je torej neutemeljena govorica, da se cesar na potu v Pulj ali na povratku ustavi v Ljubljani. (Parnega konkurznega izpita) se vdeležujejo te dni sledeči č. gospodje : Ivan B ar tel m e, župni upravitelj v Spodnjem Logu (Unterlag); Ignacij F r t i n, župni upravitelj v Beli Peči; Anton J e -m e c, ekspozit na Suhorju ; Ivan N e m a n j i č, župni upravitelj na Vrhu; Matija Novak, kaplan v Semiču; Martin Poljak, župni upravitelj v Ajdovcu ; Josip Seigerschmied, župni upravitelj na Zaplani; Konrad T e x t e r, kurat na Colu ; Ign. Zupanec, kaplan v Predoaljih. (Iz »Glasbene Matice".) Ker je .Glasbena Matica" dobila ukaz, da mora podreti svojo društveno hišo radi poškodb, nastalih vsled potresa, prične graditi novo hišo, ki bode do pričetka prihodnjega šolskega leta dogotovljena. Okna, dveri, peči, štedilna ognjišča itd. iz demolirane hiše proda pa »Glasbena Matica" iz proste roke, ter vabi s tem kupce na četrtek, dne 2. m a j a 1.1. ob 3. uri popoludne na lice mesta v Gosposkih ulicah Št 8. (Romanje s Trsata v Loreto) se mora preložiti zavoljo premnogih vdeležencev na pozneje. Pri vsi dobri volji ni bilo mogoče dobiti zadosti parobrodov. Edino tisti, ki so se oglasili tudi za v Rim — ker jih ni mnogo, odidejo o poprej določenem času. Tudi iz Gorice ni mogel iti vlak, ker je premalo udeležencev — a tukaj, ker jih je premnogo. — Dotični oglasi se razpošljejo jutri. (Isterske volitve.) V Dolini so bili soglasno izvoljeni slovanski volivni možje, v Miljah in Tinjanu z večino, v Kastvi soglasno. V Oprtlju so zmagali Italijani z 8 glasovi večine, ker je italijanska komisija zavrgla toliko slovanskih glasov, da so Italijani dobili večino. V Vižinadi je izvoljen volivnim možem nekdo, ki nima volivne pravice. V Dubašnici in na Vrhu je 25. in 26. t. m. zmagala narodna stranka navzlic hudemu pritisku. V Baški je zmagala hrvatska stranka soglasno. V Cresu je zmagala naša stranka s 70 proti 27 glasovom. Mnogokje so se Italijani posluževali raznih nezakonitih sredstev. (Slovenska porotna obravnava v Gorici.) Tržaški »Piccolo" poroča iz Gorice, da se je te dni ondi vršila prva obravnava pred porotniki v slovenskem jeziku. Izžrebanih je bilo namreč dvanajst slovenskih porotnikov in vsled tega je predlagal odvetnik doktor Stanič, naj se obravnava vrši slovenski, sodišče je pritrdilo predlogu. »Piceolo" zatrjuje, da je to jako vznemirilo Goričane. To je tudi umevno vsled tako »strašnega" dogodka. (Iz Krope.) Usojam Vam naznanjati, da imam v Kropi v hiši beneficijatovi prazno stanovanje (prvo nadstropje, brez hišue oprave). Hiša po potresu ni nič poškodovana. Ce bi kedo izmed gg. duhovnov hotel brezplačno se nastaniti v tej hiši, ga rad vsprejmem. F. Honigman. (Iz Podkraja) 27. aprila. Danes popoldne ob 2 '/, uri je udarila strela 1'/« kilm. nad Podkrajem v telegraf ter poškodovala 13 telegr. drogov. (Iz Zagorja), dnd 28. aprila. Tukaj smo imeli v ponedeljek 22. t. m. velikansko procesijo na sveto Planino, kamor nas je šlo več ko 2000. Gori je bila sv. maša, pridiga litanije M. B. in vseh svetnikov z drugimi molitvami. Pred nami je prišla manjša procesija iz Trbovelj. V torek zjutraj je šla od nas druga procesija z onimi, ki se je v ponedeljek niso mogli vdeležiti. Manjši sunki so se tudi pri nas pogosto ponavljali najbolj po noči, zadnjega smo čutili v petek okrog pol noči. Župnišče je pri spodnjih sobah popolno nepoškodovano, a zgornje imajo manjše razpoke, kjer je odpalo nekoliko ometa. (Ljubljanske čč. gg. Uršulinke v Gorici.) Kakor smo poročali morajo č. gg. Uršulinke prebivati na vrtu v baraki. Ker se je bilo bati, da ne bi vsled tega nekatere že itak bolehne nevarno zbolele, dovolili so mil. knezoškof da smejo sprejeti prijazuo povabilo 4. gg. Uršulink v Gorici, naj se vsaj nekatere začasno našel jo v goriškem samostanu. Temu vabilu se je odzvalo 8 tukajšnih Uršulink, katere so se včeraj dne 29. t. m. pod vodstvom č.g. spovednika Val. Eržen-a odpeljale v Gorico. Dal Bog, da bi jim bilo prav kmalo mogoče povrniti se v prenovljeni ljubljanski samostan 1 (Usmiljene sestre v Kamniku.) Iz Kamnika: Usmiljene sestre zagrebške provinciie bodo prišle v Kamnik. Tukajšni trgovec in posestnik g. Ivau Murnik, volil je velikodušno vse svoje nepremakljivo imetje, dve hiši in precejšno posestvo, temu blagemu namenu. V slučaju, da bi usmiljene sestrtiz kakoršnega-koli uzroka ne mogle uživati te ustanove, upravlja jo kamniški dekan s škofijstvom vred vprid vrednim revežem kamniške fare, dokler bi usmiljenke zopet ue mogle nastopiti. Gospodu Murniku bi se bila pri tem kmalu pripetila čudna neprilika, namreč, da bi se svojega daru skoro znebiti ne bil mogel. Oblastvo je namreč našlo nebroj pomislikov zoper to ustanovo. Nad jedno leto so se vlekle obravnave o tem. Konečno bo vendar šlo I Sestre imajo priti sem že 6ega ali 8. maja. Pečale se bodo s strežbo bolnikov in vzgojo ženske mladine. Njihov prihod je brez dvoma važen za Kamnik in njega intelektualni in moralni napredek. (Iz Tržiča,) 28. aprila. [V megli smol] Poročali ste že, da je bila tretja občinska volitev v našem trgu dne 17. t. m. razpisana na dan 26. t. m., da pa je tudi mej tem ta razpis dne 22. t. m. brzojavnim potem preklican bil. Kajne, kako čudno! »Es ist etwas faul im Staate Diinemark". Volitev, to je davčne izkaze in volilne imenike, je več pripravljal okrajni glavar kranjski, kakor pa v to poklicani tržiški župan, vsaj za petami je bil temu vedno g. dr. Gstettenhofer. »Stranka redu" je mnogo ugovorov in rekurzov vložila; ogovori, oziroma vzklici so bili rešeni in gospod okr. glavar je svoje rešitve označil kot definitivne za to volitev, kakor je rekurz zastran poglavitne točke zavrgel, češ, da zakon ne dopušča takega pravnega sredstva. Tedaj je bilo vse vsaj v formelnem redu? Vse — po mnenju g. dra. Gstettenhofarja. S hitrostjo kurir-nega vlaka se je določil dan volitve. Pa telegraf je bil še hitrejši in je dejal: „ne boš 1" Tedaj vendar ni bilo vse v redu pri pripravah te volitve! Kdo je torej pokazal svojo sposobnost in zmožnost ? — „Stranka redu" je mislila, da bo dne 26. t. m. zopet morala iti za „špasu volit. Sedaj je pa začela upati, da pride res nekaj tiste „popolne objektivnosti" do veljave, katero je za to volitev bil obljubil gospod deželni predsednik baron Hein v deželnem zboru. Bomo še vse dočakali. — Drugi dan potem, ko so bili zvečer vsled brzojavnega preklica nesli razpis volitev — bil je v zlatem okviru — Bad acta", videti je bilo po Tržiču muogo tekanja. Od Kranja sem se je bil pripeljal g. dr. Gstettenhcfer, od Svete Ane doli pa znani ravnatelj Rieger. Najedenkrat so bile vse „glave" vkupe. Kaj so iztuhtale? Nič se ne vd, ker pravi politikarji samo mej sabo „in ca-mera charitatis" govore. Tako nekako po zraku pa se je razširila novica, da je šlo pri konferenei zopet za neko davčno vsoto, in golo naključje je seveda bilo, da se je ta svota tikala ravno tistega volilca, zaradi katerega so tekli vsi ugovori in vsi vzklici proti volilnim imenikom. Vse pride na dan in tudi to se bo dalo konštatirati, kakšen najnovejši volilni manever naj reši življenje vladajoči stranki, katere rešiti ne more zakon. Sedaj pa „stranka miru" prav mirno čaka, kaj se pokaže iz megle, če bo zopet kaj rogatega, prijela bo to z obema rokama I Bomo že pisali o vsem iz — interesantnega Tržiča. (Iz celovške škofije). Župnijo Iršen je dobil č. g. Jan. Eder, župnik v Št. Petru pri Reichen-felsu. Le to župnijo bode oskrboval č. g. Vilj. Janku, doslej kaplan v Šmihelu ob Volšberku. — Izpraznjeno župnijo v St. Petru ob Grabstanju bode oskrboval č. g. Štefan Bajer, župnik v Medgorjah, župnijo Pod-grtd pa č. g. Jož. Vidovic, župnik ua Radišah. (Slovenski duhovniki v Ameriki) Slovenski duhovniki delujejo v 13 škofijah in 1 opatiji zveznih severno-amerikanskih držav. Med njimi sta dva škofa: Mil. g. dr. Jan. Ver ti n, škof Marquette-ski. Za škofa posvečen 14. septembra 1879. Mil. gospod dr. Ign. Mrak, posvtčen za škofa Marquette-skega 7. sveč. 1869; škofovski časti se je odpovedal 1878 ; sedaj opravlja službo gener. vikarja marquetske škofije. Slovenskih duhovnikov misijonarjev je 29. Izmed teh jih deluje skorej izključljivo med a mer i k an-skimi Slovenci 10 in sicer č. gg. F. Buh, M. Bilban, Ign. Tomazin, Jos. Zalokar, M. Pakiž, P. Sušteršič, V. Hribar, O.Zupan, P. Jeram, A.Podgoršek. Slovenskih bogoslovcevjepo6škofijah — 23. — Ta statistika nam kaže, da je za amerikanske Slovence dokaj dobro preskrbljeno glede službe božje. Želeti bi bilo samo še, da Montanain Washington prav kmalo dobita slovenske dušne pastirje. (Konkurz.) Iz slovenjegraškega okraja: Konkurz je napovedan na imetje velikoposestnika in tovarnarja Martina Pleschiutschnigg-a (Plešivčnik), ki je imel veliko posestvo ob uršelski gori. Pokupil je bil 16 kmetij, postavljal razne tovarne itd., dokler ga ni dosegel — polom ! Dolgov je menda okrog 500.000 gld. Mnogo trgovcev v našem okraju, med drugim notar Tomschegg, zgubi zelo velike svote. Neka nemška hranilnica na Češkem zgubi kar 70.000 gld. in neki trgovec v Smartnu tudi približno toliko. Dne 2. aprila je Plešivčnik zginil. Najzadnje je pisal z Nemškega. Plešivčnik bil je naš narodni nasprotnik in „odličenu pristaš nem-čursko-liberalne stranke. (Darovi.) Za popravo ljubljanskih cerkvd izročila je našemu uredništvu gospa Ana Hofbauer-j e v a 100 gld. kot dar njenega fabrikanta cerkve nih paramentov g. E. Krickl & Schweiger, dvornega založnika na Dunaju. G. Ivan Nemanjič, župni upravitelj na Vrhu pri Sv. Treh Kraljih za pogorelce na Toplicah 5 gld. — Bog plačuj v svoji obilnosti blagim dobrotnikom! (Vredništvo ..Cerkvenega Glasbenika") javlja njegovim čč. gg. čitateljem, da 4. številka (april) lista izide zaradi nepričakovanih zaprek skup s peto številko (maj) kot dvojen list z dvema prilogama. (V Opatiji) je v četrtek umrl znani nemški pisatelj, umirovljeni mornarski kapitan pl. Littrov. (Za pogorelce na Toplicah) je knez Karol Auersperg daroval 400 gld. in stavbenega gradiva. (Semnji po Slovenskem od 29. aprila do 4. maja.) Na Kranjskem: 1. maja v Železnikih, Svibnju, Tirni, Planini pri Črnomlju, na Travi, v Boh. Bistrici (za živino); 2. v Boštajna, v Banji Loki; 3. pri Fari; 4. na Jesenicah, v Srednji vasi (Bohinj), Poljanah, Sorici, Ložu, Kočevju, na Krškem, v Litiji, na Dobrnčah. Na Slov. Štajerskem: 1. maja na Ljubnem, pri St. Filipu v Selah, Lip-nici, Muti, Veleji, 3. v Podsredi, pri Št. Roku (pri Ptujem), v Trbovljah, Savinci, na Dravi pri sv. Mariji v Jarenini, v Loki; 4. v Bistrici, Šent Juriju ob juž. žel., St. Lorencu, Svičini, v Gorenjem gradu, pri Sv. Trojici. — Na Koroškem: 2. maja v Frižah, Kaplji, v Redendolu, Sahsenbergu; 3. v Št. Andreju, v Tergu, Lavamintu, Oberdrav-bergu. — Na Primorkem: 1. maja v Grobniku, na Bukovi; 3 v Sežani. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Dalje.) 5. Glede volitve v načelništvo, nadziralni odbor in razsodišče okrajnih bolniških blagajnic naj se ne določi, da izvoljenci morajo vsprejeti izvolitev, ker bi vsled prisiljenja ne bilo pričakovati koristnega delovanja za blagajnico. 6. Otročnicam, ki pripadajo kot prostovoljni člani okrrjnim bolniškim blagajnicam, dovoli naj se daljša doba za dobivanje podpore, kakor jo določa § 22. tega zakona in sicer 9 mesecev trajajoča, vendar le z polovičnimi prispevki. 7. Ustavna pravica § 24., št. 1 naj se na one zavarovanju podvržene člane, katere omenja § 13., št. 1 in 3, ki izven blagajničnega okoliša obole, zaradi težke kontrole pravnih zahtev ne raztegne. 8. Delodajalci so dolžni zavarovanju podvržene osebe pri okrajni bolniški blagajnici in, če delavec pripada drugi blagajnici, v 8 dneh zglasiti pri pristojni oblasti. 9. Sedaj dopuščene pravne posledice za simulacijo naj se poostre. 10. Ločitev zavez okrajnih bolniških blagajnic od zavarovalnic proti nezgodam se ne priporoča. 11. Razsodišča bolniških blagajnic naj se puste in naj se popolnijo z napravo prizivne instance po načinu razsodišč zavarovalnic proti nezgodam. O naj-daljnih prizivih naj razsojajo oblasti. 12. Priporoča se obvezen propis prispevkov delodajalcev društvenim bolniškim blagajnicam. 13. Izstop in vstop naj se zglasi v 8 dneh. 14. Prizivi glede plačevanja prispevkov naj nimajo odložne moči. 15. Rok, v katerem zastari pravice do podpore in zahteve za prispevke, naj se skrajša na 1 leto. 16. Pri uvedbi obveznega zavarovanja z določenimi plačilnimi razredi ni potrebno dvojno zavarovanje. 17. Sedanja določila glede oskrbe v bolnicah in glede dotičnih dolžnostij bolniških blagajnic zadoščajo. Nadalje svetuje poročevalec: a) Izloči naj se § 4. glede oproščenja zavarovalne dolžnosti, b) Premeni naj se §§ 33, 34 in 36 zakona o zavarovanju proti boleznim tako, da je delodajalce, ki ne odraj-tajo prispevkov, kaznovati zaradi poneverjenja. c) Za bolezni nastale vsled poškodbe, naj ne velja nobena določena doba, tako, da okrajne bolniške blagajnice podpirajo vsled nezgode obolele delavce od dne nezgode dalje na stroške in račun dotičnih zavarovalnic proti nezgodam. Poročevalec predlaga potem imenom odseka: Zbornica naj prilagaje 6 došlib poročil izreče svoje mnenje v navedenem smislu. Podpredsednik Anton Klein je proti temu, da bi se odgovorilo na 10. vprašanje tako, kakor odsek nasvetuje, ker je ločitev zavez okrajnih bolniških blagajnic od zavarovalnic proti nezgodam priporočljiva in bi v slučaju, če se sprejme dotični odsekov predlog, mali obrtniki preveč prizadeti bili. Razprave se vdeleže poročevalec in zbornični svetniki Skabernč, Klein in Pollak, kateri slednji podpira odsekov predlog. Po nekaterih pripomnjah zborničnega tajnika se odsekov predlog sprejme, ob jednem pa sklene 10. vprašanje odseka v zopetno poročilo vrniti. (Konec slždi.) Telegrami. Brežioe, 30. aprila. Župnik Josip Ko-čevar je danes umrl. Pogreb bode v četrtek dopoludne. Dunaj, 30. aprila. Dunajska prostovoljna rešilna družba je imenovala deželnega predsednika barona Heina in poveljnika prostovoljne požarne brambe Doberleta častnima članoma. Dunaj, 30. aprila. Pri sodnijski obravnavi zaradi umora in ropa je bil Jakoubek obsojen na 20, Mayer na tri leta. Dunaj, 30. aprila. Odsek za volilno preosnovo je imel danes sejo, da namesto iz-stopivšega barona Dipaulija voli novega člana. Načelnik volilnega pododseka Coronini izjavil je na vprašanje, da so razprave v pododseku precej napredovale in da bo pododseku kmalu mogoče poročati odseku za volilno preosnovo o svojem delovanju. Brzorad predlaga, volilni odsek naj sklene, da pododsek poprej poroča o svojem delovanju, predenj se vrši volitev novega člana. Ta predlog se odkloni. Pri vršivši se volitvi se je izmej 22 navzočih odsekovih članov umaknilo pet, tako da je bilo oddanih 17 glasov, od katerih je dobil Lupul 15. Ker pa znaša absolutna večina 19, zato se izid ni mogel naznaniti. Na to so sklenili odsekovo sejo. Dunaj, 30. aprila. V Krakovem napravijo 8. maja sijajno vrtno veselico s tombolo v korist Ljubljani. Dunaj, 30. aprila. (Zbornica poslancev.) Poslanec Pacak in tovariši so stavili nujni predlog zadevajoč nedotakljivost govorov v češkem jeziku govorjenih v državnem zboru. O predlogu se bo vršila razprava na koncu seje. Nato se je nadaljevala debata o davčni preosnovi. Trst, 30. aprila. Cesarica je prišla danes zjutraj v Miramar. Trat, 29. aprila. Černogorska kneginja Milena dospela je v Trst in se poda danes od tukaj v Karlove vare. G-radeo, 29. aprila. V premogovniku v Velenju je 300 delavcev ustavilo delo. Vzrok je odpuščenje jednega delavca in prenizka plača. Budimpeita, 29. aprila. (Zbornica.) Predsednik predloži spise o volitvi liberalnega kandidata Janitza. Posl. Bolgar izjavi, da se druga volitev ni vršila bolj postavno, kakor prva; vsled tega bode še treba o nji razpravljati. Pariz, 29. aprila. Časopisi poročajo, da se severoameriške zjedinjene države ne bodo udeležile pogajanja med Kino in Japanora. Draždane, 30. aprila. Župan Bendler je priobčil v listih oklic, podpisan od odličnih mestjanov, ki poživlja, da se pomaga ljubljanskim prebivalcem z milodari. Atene, 29. aprila. Ralli je bil izvoljen. Admiral Calaris je propadel / manjšino 94 glasov. Dragounis, Theothoki in vsi ministri Trikupijevega kabineta so istotako propali pri volitvah. Niš, 29. aprila. Po kratkej debati se je sprejel načrt spomenice, katero je skupščina ob 4. uri popoludne in corpore izročila kralju. Novi-Tork, 29. aprila. Kakor se poroča, so zahtevale vlade Guatalma, San Sal-vador in Costarica od Nicarague, da plača Angležem zahtevano svoto. Nicaragua se pa glede na sedanje razmere z Angleško odločno protivi, ustreči njihovim zahtevam. Novi Jork, 29. aprila. Iz Kube se brzojavno poroča, da se je vnel boj pri Qua-tanami med 200 Španci in močno četo upornikov. Vladne čete so bile popolnoma pobite, le 4 ali 5 mož je ušlo. Hongkong, 29. aprila. „Times" poročajo: Po vsej Formozi vladajo resni nemiri. Kitajski vojaki so usmrtili 22. t. m. svoje generale. Telesna straža guvernerjeva je napadla vstaše, 30 jih umorila in 50 težko ranila, ostale pa razkropila. Guvernerja dol-žijo, da jim zadržuje plačo. Kitajsko topništvo preti vsakemu inozemskemu brodovju, ki ne zapusti takoj obrežja Formoze. Položaj inozemcev je postal jako kritičen. Vlaknena obleka iz surove svile gld. 8*65 do 4275 blago za popolno obleko — tussor in in shantungs - Pongees — istotako orna, bela in barvena Hennebergova svila od 35 kr. do gld. 14 65 meter — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damast itd. (okolu 240 raznih kakovostij in 2000 raznih barv, vzorcev itd.), poštnine ia carine prosto na dom. Vzorci z obratno priliko. V Švico dvojna poštarina. (45 5—3 3) Tovarne za svilo G. Henneberg (e. in kr. dvorni založnik), Curlh. Umrli so: 26. aprila. Marija Kremžar, posestnikova hči, 16 let, Židovska steza 6, plučna tuberkuloza. — Ivan Eisenzopf, računskega podčastnika sin, 7 dni, Kurja Vas 21, čeljustni krč. — Jera Križaj, kuharica, 75 let, Poljanska cesta štev. 18, plučni emfizem. 27. aprila. Karolina Klemenčič, mestna uboga, 74 let, Karlovska cesta 7, ostarelost V bolniSnici: 26. aprila. Frančišek Merkožič, dninar, 36 let, plučna tuberkuloza. — Jakob Korošec, prosjak, 53 let, catarrhus in-tertinolis. V hiralnici: 27. aprila. Bernardo Ivana Foitschik, usmiljena sestra, plučna tuberkuloza. _ Vremensko sporočilo. s B Ca. Stanje Veter Vreme p- a S ■g« 8 S " a opazovanja Krfckomera t mm toplomer« po Celzija 29 7. n. zjnt. ž. n. pop. 9. a. sveč. 730-7 733 2 7342 6-2 111 95 si. sever m. svzh. si. svzh. oblačno n n 000 i. a. svee. 734Z vo si. svzn. „ Srednja temperatura 8-9\ za 2-2° pod normalom Primarij dr. E. Šla j mer ordinuje odslej od 12 do 1 ure v Vodmatu, v poslopju usmiljenih sester. Naročila oddajo naj se vsak dan do 4. ure vratarju stare bolnišnice. 273 (3-2) Vozni red avstrijskih državnih železnio, veljaven o posestniku v Spodnjih Pirničah hiš. št. 20. • 279 1-1 Stanovanje. Pri gospodu Ivanu Rihar-ju v Gor. Logatcu dobiti je prijazno pritlično stanovanje z dvema sobama in kuhinjo; nadalje dobiti je tudi jedno veliko in elegantno mobilovano sobo, — vse to po zelo nizki eeni. Vizitnice priporoča Katol. Tiskarna. Vezi za zidovje dobe se najhitrejše in po znižani ceni pri 272 6—1 J. Spreitzer-ju ki jučarju Kolodvorske ulice št. 22 v Ljubljani. 4De mmm eni 262 8-2 železniške šine, štorje za obivanje stropov, železo za vezi in traverze, železno, cinkasto in pocinkano ploščevino, kovanje za okna in vrata ter vse, kar se potrebuje za stavbe priporočata po jalio nizkih oenali Stupica & Mal trgovina z železnino in špecerijskim blagom v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. I. Jjf cRazlične rastline, Korenine ee u luBje in semena Kupuje ^Molf^Cauphnann cesta il. Trgovina z železnino ANDR. v Ljubljani, Glavni trn št. 10 priporoča po zelo znižanih cenah cement, Železniške šine, traverze, cinkasto in pocinkano ploščevino, železo za vezi, kovanja za okna in vrata, sploh vse, kar se pri stavbah potrebuje. 2.528-4 li > u d a j § k a borz Dn6 30. aprila. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. Skupni državni dolg v srebru.....101 , Avstrijska zlata renta 4%......123 „ Avstrijska kronska renta 200 kron . 101 „ Ogerska zlata renta 4%.......123 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1086 „ Kreditne delnice, 160 gld............397 „ London vista...........122 „ Nemški drž.bankovci zalOOm.nem.drž.velj. 59 „ 20 mark............11 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........46 „ C. kr. cekini......................5 „ 50 kr. 60 „ 70 „ 50 „ 25 „ 05 „ n 75 „ 25 „ 72'/,, 94 n 70 „ 05 „ 73 „ Dne 29. aprila. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 151 gld. 75 kr. 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 164 „ - „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....198 , - , 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 „ 50 „ Tišine srečke 4%, 100 gld.......149 „ 50 „ Dunavske vravnavne srečke 5% ... . 132 „ 75 „ Dunavsko vianavno posojilo 1. 1878 . . 108 „ 50 „ Posojilo goriškega mesta.......111 „ 26 „ 4% kranjsko deželno posojilo.....99 „ 26 „ Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 % 99 , % , Prijoritetne obveznice državne železnice . . 223 , 50 , „ „ južne železnice 3% . 169 „ 25 „ „ „ južne železnice 5% . 133 „ — „ „ „ dolenjskih železnic 4% 98 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld................203 gld. 4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......24 „ Salmove srečke, 40 gld........71 „ St. Gen6is srečke, 40 gld.......73 „ Waldsteinove srečke, 20 gld......54 „ Ljubljanske srečke.........23 „ Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 169 „ Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3635 „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 56!» „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 106 „ Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 80 „ Montanska družba avstr. plan.....86 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 174 „ Papirnih rubljev 100........131 „ — kr. n 25 „ 60 „ 60 „ 75 50 76 12 Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. • Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Monjarnična delniška družba „H EK€1J B« Wollzeile it. 10 Dnnaj, Mariahilferstrasse 74 B. JtJT PoJaanlla^SS v vseh gospodarskih in tnaninlh stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popoini varnosti naloženih glavnic. Ig Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.