Naj Teč j i ulovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA s? list; sIoTenskih.delavcevv Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—3878 The largest Slovenian Da the United States. Issued every day except Sundays Land legal Holidays. 75,000 Readers. BS NO. 7. — ŠTEV. 7. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 9, 1935. — SREDA, 9. JANUARJA 1935 VOLUME XLIII. — LETNIK TCT.TTT NAPETOST MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO POJEMA FRANC0SK0-LAŠKI PAKT JE V GLAVNEM NAPERJEN PROTI OBOROŽEVANJU NEMČIJE Pogodba je dobila ugoden odmev, ne samo v Avstriji, pač pa tudi v državah Male antante. — Pri francoskem zunanjem ministru so bili zastopniki Cehoslovaške, Romunske in Jugoslavije. — Evropskim državam bodo za dolgo časa zajamčene sedanje meje. RIM, Italija, 8. januarja. — Kar se je včeraj le domnevalo, je bilo danes uradno potrjeno: francoski zunanji minister Pierre Laval in italijanski ministrski predsednik Mussolini sta prišla do zaključka, da ne priznata Nemčiji pravice do oboroževanja. Uradna izjava je bila objavljena, ko se je nahajal Laval na poti proti Parizu. V izjavi sicer ni Nemčija po imenu imenovana, toda brez vsakega dvoma se tiče Nemčije odstavek, ki se glasi: — — Italijanska in francoska vlada se sklicujeta na svojo izjavo z dne 1 I. decembra 1932 ter pou darjata, da nima nobena država pravice na svojo lastno roko odločati glede oboroževanja. Ako bi se kaj takega zgodilo, bosta Italija in Francija nastopili proti nji. Zunanji minister Laval je odpotoval iz Italije v prepričanju, da so med Francijo in Italijo po dlo-gem ča3U zopet zavladali prijateljski odnošaji ter da bodo za dolgo časa ostale meje evropskih držav nespremenjene. Italijansko časopisje priznava, da se je posrečilo ljubeznivemu francoskemu diplomatu pridobiti Italijo na svojo stfan, navzlic temu, da je sprejela Italija v zameno le malenkostne koncesije. Pogodba med obema državama je sicer podpisana, toda odobriti jo bo moral še francoski parlament, kar pa ne bo šlo tako gladko od rok. Največje važnosti je, da je italijansko-francosko sodelovanje precej omililo napeto razmerje med Italijo in Jugoslavijo. Pakt ni našel ugodnega odmeva samo v Avstriji in na Madžarskem, pač pa tudi pri vseh treh članicah Male antante, to je pri Jugoslaviji, Cehoslo-vaški in Romunski. Poluradno italijansko glasilo "Giornale d'Italia" izjavlja danes v uvodnem članku, ki se bavi z uspehi štiri dni trajajočih posvetovanj med Mussolini jem in Lavalom, da bo ena najvažnejših posledic ravnokar podpisanega pakta zbližanje med Jugoslavijo in Italijo. — Pogodba dokazuje, da ni nobenega vzroka, čemu bi gojila Mala antanta umetno ustvarjeno sovraštvo napram Italiji. Svet mora slednjič spoznati, da nima Italija nobenih imperijalističnih teženj. Nji gre predvsem za to, da zajamči mir v podonav skih deželah. Med Jugoslavijo in Italijo bodo kmalu zavladali prijateljski odnošaji. Napetost, ki. jo je povzročila propaganda gotovih jugoslovanskih krogov, bo ponehala. Da bo imela pogodba na dežele Male antante res velik vpliv, je razvidno iz dejstva, da so včeraj obiskali Lavala jugoslovanski, čehoslovaški in romunski poslanik ter ž njim dolgo konferirali. Laval jim je zatrdil, da bo italijansko-francosko prijateljstvo dosti prispevalo k ohranitvi in^utrditvi evropskega miru. Evropski mir je že odnekdaj največja želja Francije. Soglasno s pogodbo bo dobila Italija del francoske Somali dežele v Afriki ter tri tisoč akcij železniške družbe, ki je zgradila železniško progo med Jitubi in Addis Adaba, Obnovitev razorožitvene konference PRIČEVANJE BETTY G0W Betty Gow je našla prazno zibko. — Pokliče otrokovo mater, nato Lindbergha. — Lindbergh je pograbil puško. Flemington, N. J., S. jan. — V naslednjem podajamo dramatični popis, katerega je Betty Gow podala kot priča o strašni nori v Lindberghovi hiši, ko je bil odveden otrok. Miss Bow je na vprašanja Hauptmaimovega zagovornika Edwarda J. Reillvj:« odgovarjala naslednje: "Pogledala sem na uro in videla, da je že skoro deset. Rečem si: 4 4 Moram iti k otroku". • V sobi nisem prižgala luči in sem pustila vrata odprta, da je mogla prihajati svetloba s hodnika. Otroka nisem hotela motiti. Grem k oknu in ga zaprem. Počakani nekoliko, da mr;'/ izgine iz sobe. PREGANJANJE KATOLIKOV V MEHIKI Kongresnik Higgins je predlagal, da Združene države prekinejo diplo-matične zveze. — Boj je prenesel v poslansko zbornico. Washington, D. C., 8. jan. Ker državni department ni naklonjen želji k on grešnika Hig-ginsa, da bi Zdr. države zaradi verskeg a preganjanja v Mehiki prekinile z Mehiko di-plomatične zveze, je kongres-nik zanesel boj v poslansko zbornico in je apeliral na javnost. Sestavil je resolucijo, v kateri biča mehiško vlado zaradi njenega stališča, katero je zavzela proti cerkvi, češ, da bije v obraz načelom krščanstva in človeštva. «. Higgins zahteva v svoji resoluciji, da kongres sklene, da od predsednika Združenih dr- Nato grem k zibki, se našlo- žav zallt('va' da prekine diplo-uim na rob, se sklonim, pa ne ™ti?ne zveze z Mehiko. Ame-slišim otrokovega dihanja. ri*kl V^hmik naj bo odpokli-Sklonim se nižje, tipljem vse-1 oan» <1<>kl<'r v Mehiki ne nasta-okrog, toda otroka ni bilo. Mi-Ine Položa-i' k(> bo mo8»- slila sem, da ga je imela Mrs. I V0' t,a Poslanik prevzame svo-Lindbergli. Grem iz sobe na hodnik in jo vidim, da prihaja' Hl^ins Je rekol> (la me-iz kopalne sobe. Vprašam jo, h,;ka vlacla Pr,('ela P"l»tiko, ako ima otroka. Začudena me,kl ima za svoJ e,1» iztrebljenje pogleda in pravi, da ne. jvsake verc- Skoro vsak llan so • "Tedaj pravim: "Kje je co-1umore.im ki se potegu- Ionel, mogoče ga ima on". Go-za vero* " spa pravi: "Spodaj v knjižni-i Hegginsova predloga bo naj-ci". Naglo se obrnem in tečem' Prc-i izro^na odboru za zuna- po stopnicah v knjižnico, kjer je colonel sedel pri svoji mizi in bral. Pravim mu: 44Colonel, ali imate vi otroka?'7 Colonel pravi: "Ne. Ali ni v zibki?" Jaz pravim: "Ne!" Mimo steče po stopnicah v o-trokovo sobo. Jaz mu sledim. Iz otrokove sobe gre v sobo Mrs. 1 ji n d bergli in ne reče ničesar. Nato teče k svoji omari, vzame puško in in vsi trije gremo v otrokovo sobo. Colonel je rekel: "Anne, otroka so nam ukradli!" Ko je šel Hauptmann iz sod-nijske dvorane in ga je nek poročevalec vprašal, kaj misli o lestvi, katero je po trditvi obtoži tel j a rabil pri odvedbi Lindberghovega otroka, je odvrnil Hauptmann: "Ako sem jaz napravil to lestvo, bi bil slab mizar". nje zadeve, ki pa že ima v rokah dve slični predlogi. Eno je vročil kongresnik Tinkham in zahteva, da se prekinejo vse zveze s sovjetsko Rusijo, drugo predlogo pa je stavil kongresnik Celler, ki zahteva, da Združene države ostro protestirajo pri nemški vladi zaradi preganjanja Židov. FRANCIJA ŽELI TURISTE Pariz, Francija, 7. januarja. Da privabi čim večje število turistov, namerava francoska vlada za turiste določiti posebno ceno franka. Medtem ko se sedaj dobi za en dolar 15 frankov, bodo turisti dobili za dolar 20 frankov. To razliko v vrednosti franka bo trpel vladni sklad za propagando in hoteli ter Vsa industrija, ki ima od turistov kak dobiček s tem, da jim bodo naloženi viški davki. LINČANJE MEHIŠKEGA ŽUPANA Mexico City, Mehika, 8. jan. List "E1 Nacional" poroča iz države Chihuahua, da je "dru-lial verskih fantikov" lineala župana Gregorio Chavez v Ca-richic. Množica je župana vlekla iz njegove hiše in ga na u-lici pobila do smrti. ŽELEZNIŠKA NESREČA V RUSIJI Moskva, Rusija, 7. januarja. Uradno poročilo pravi, da sta se trčila dva vlaka na progi Moskva-Ljeningrad in da je "mnogo mrtvih \ Natančno število žrtev ni bilo naznanjeno. Zgoreli so trije vozovi: voz s prtljago, poštni in osebni voz in več osebnih voz je bilo razbitih. Vlada prieskuje nesrečo. DELAVSKO ZAVAROVANJE V KONGRESU Predsed, Roosevelt pripravlja spomenico na kongres. — Priporočal bo zavarovanje za $ta-rost in za vdove. Washington, D. C., 8. jan. Program za 'gospodarsko varnost', ki bo vseboval delavsko zavarovalnino, oskrbo na starost in pokojnino za vdove, in ki bo prvo leto velajal vlado nič več kot $1CK),000,000 bo proti koncu tega tedna predložen kongresu. Tako j<> izjavil voditelj demokratov v senatu senator Robinson. Predsednik Roosevelt bo ta program še ta teden predložil kongresu v obliki poslanice. Konferenco z delavsko tajnico Miss Perkins je pa moral zaradi prehlada odpovedati. Republikanski senator Caliper je predložil načrt za starostno zavarovalnino. Po tem načrtu bi dobivale osebe nad GO let $360 na leto. Ako pa imajo kake majhne dohodke, tedaj naj bi vlada zvišala t<> dohodke na $3(>0. Po Capperjevem načrtu bi polodstotni splošni dohodninski davek zadostoval za plačilo starostne zavarovalnine, kajti ta davek bi morale plačevati vse osebe od 21. do 45. leta. BOMBE NA KUBI Havana, Kuba, 7. januarja. Teroristi, ki so nenadoma udarili na šestih krajih, so skušali umoriti carinskega administratorja tir. Alberto Belt. Bomba je deloma porušila njegovo hišo v predmestju Ilava-ne, Mariano. Pet bomb se je v kratkih presledkih razletelo na hodniku mestne hiše v Guanabacoa. Poslopje je bilo znatno poškodovano, toda n i kdo ni bil ranjen. Z bombo je bila poškodovana tudi cerkev v Manguita. OMOGOČIL JO JE FRANCOSKO - ITALIJANSKI SPORAZUM LONDON, Anglija, 8. januarja. — Angleška vlada pričakuje, d^ se bo v februarju obnovila raz-orožitvena konferenca. To domnevanje ima svojo zaslombo na rimskem sporazumu med Francijo in Italijo in na upanju, da se bo temu sporazumu tudi pridružila Nemčija, kar se tiče neodvisnosti Avstrije. Sicer iz Berlina še ni nika-ke#a tozadevnega zagotovila, toda iz verodostojnih virov je znano, da bo Hitler sodeloval -v tem smislu s Francijo in Italijo, ker bi drugače izgledalo, da ima kake posebne namene glede Avstrije. Ako bo Hitler skupno z.drugimi državami jamčil za neodvisnost Avstrije, je odvisno od koncesij glede nemške oborožitve. O tem bosta ministrski predsednik Pierrc-Etienne Flandin in zunanji minister Pierre Laval razpravljala z angleškimi državniki v Londonu, kamor bosta odpotovala po prihodnji seji sveta Lige narodov. Ker je francoska vlada tudi poslala v Washington slično obvestilo kot Japonska glede vojne mornarice, pomeni, da bosta Flandin in Laval v Londonu razpravljala o vojni mornarici. Prihodnja razorožit vena konferenca bo razpravljala o štirih poglavitnih točkah: 1. sporazum glede trgovine z milnici jo; 2. objava proračuna za obrambo dežele; X omejitev vojne s plini in 4. stalna razo-rožitvena komisija. LONG PROTI R00SEYELTU Ko je predsednik prebral svojo poslanico na kon-greš, je Long pričel kritizirati vlado. — Pod križ ne bo lezel. PRINCESA IZGUBILA DRAGULJE Pariz, Francija, 8. januarja. Neprecenljivi dragulji infante Eulalije, ki jir je podedovala po španski kraljici Izabeli, so neznanokam izginili. Ti dragulji sestoje iz krasno rezanih emeraldov, dijaman-tov, safirov, rubinov in biserov, ki so bili vdelani v dija-deme, tiare, ovratne verižice, zapestnice in uhane. Infanta Eulalija je vse te dragulje ob izbruhu svetovne vojne spravila v veliko skrinjo in kralj Alfonz jo je spravil v kleti kraljeve palače. Ko je moral Alfonz bežati iz dežele, je bila skrinja z dragulji izročena neki madridski banki, iz katere pa je sedaj skrinja neznanokam izginila. MEHIŠKI PREDSEDNIK PROTI PIJAČI Mexico City, Mehika., 7. januarja. — Da omeji uživanje opojnih pijač, namerava predsednik Lazaro Cardenas postaviti na pijačo tako visoke davke, da je delavci ne bodo mogli piti. Pri vsem tem pa, da je predsednik prepričan, da preobilno zavživanje opojnih pijač škoduje, ne bo posnemal Združenih držav, da bi vpeljal prolii-bicijo. Zaveda se namreč, da bi s tem zadel na velike gospodarske težkoče. Več stotisoč Mehikancev se namreč preživlja s tem, da goje makuey drevo, iz katerega se pridelujeta dve vrsti opojne pijače — pulque in tequila. Ta industrija je že cvetela, ko so se Spanci pred 400 leti polastili Mehike. Predno bi hotela vlada uničiti to industrijo, bi morala vpeljati dru-!go. ••• $3.50 •. t . Subscription Yearly »6.00 Advertisement od Agreement "Glas Naroda" iahaja vsakl dan IzvaemSl nedelj In praznikov. Dopisi bres podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poSUjatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se o am tod! prejšnje blvallgge naznani, da hitreje najdemo naalovnlka. *OLA8 NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Tsleebons: CHelsea Z—ZAI* PROTI MARSEJSKIM ZLOČINCEM Preiskava o niait-sejskem atenltiatu se približuje za~ ključitvi. Francija ni mogla izposlovati, da hi se ji izročili OKiuiiljc-ii<-i, ki so v zaporili ali pa na »svobodi izven franco-sJcega ozemlja, zaradi česar se bod-o morali zagovarjati v Franciji pred so kraljico Marijo zastopal kot privatno tožiteljico Panl Boneour, eden izmed najbolj slovitih francoskih odvetnikov, bivši preUised-liik vlade itier zunanji minister. Izvršene so bile že vse sodne formalnosti zaradi vložil ve tožbe in njenega zastopstva- Zastopnikom tiska je Paul Bonconr o prevzeti dolžnosti izjavil med /drugim: Častne dolžnosti, ki mi je bila poverjena, nisem sprejel samo kolif pravnik in človek zakona, temveč tudi 'kot prijatelj jugoslovanskega naroda in kot človek, ki je neposredno občutil, kolilka krivica in 'kolika bolest je bila povzročena kraljici, mlademu kralju ter jugoslovanskemu narodu. Proces Ibo izveden po normalni proceduri, kakor predpisujejo francoski zaikoni- Sodišče bo storilo vse, < a se ugotovi prava resnica in da se kaznujejo krivci, zase pa moram rtiči, da bom zastavil ves svoj trud in vse svoje znanje za upravičenje zaupanja, ki mi i. je bilo iz'ka zano. Ničesar ne bo zanemarjenega, kar bi moglo ulopri-nesti k resnici, in jugoslovanski nartil; naj bo prepričan, (•a 1h) pravici zadoščeno. Proces v Aixu se bo pričel morda že meseca aprile-7auj so se že pričele priprave, ker pričakujejo, da mu bo bojrielo prisostvovati zelo mnogo ljudi. Pred sodiščem se'bodo morali zagovarjati trije obdolženci, ki se. nahajajo v niarsejstke.ni zaporu- Zvonimir Po-spišil, Mijo Kralj in Ivan Rajič. Marsejski preiskovalni sodnik Duquin de Saint Paul je že v glavnem zaključil preiskavo, ki jo je vodil. Prijeti krivci so bili podrobno zaslišani v vseli zadevah ter so bili konfrontirani z vsemi pričami, s katerimi iso se sesli v raznih krajih Francije prdl atentatom. Razen 'tiega so bili izvršeni potrebni strokovni ogledi na licu mesta- Razen omenjenih treh je bilo v Franciji aretirano turi: gotovo število ljudi, za katere so sumili, da so bili v bližnji ali daljni zvezi s teroristi, vendar pa se ni mogla i.jihova liieležba ugotovi(ti. Eden izmed njih je tudi dr. Artukovič, ki 'bo izročen jugoslovanskim oblastem, ko bo prestal v Franciji kazen zaradi uporabe potvorjenih potnih listin- Francija je pristala na njegovo efkstradieijo in se bo, moral (dr. Arfthiikovič nagovarjat i v Jugoslaviji pred sodiščem zaradi udeležbe pri znanem tihotapstvu orožja in poizkusu vstaje v Liki. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v ttari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Tiled naie dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas ea vsa pojasnil*. Mi preskrbimo vse, bodiii prošnje ea povratna dovoljenja, potne liste, viseje in sploh vse, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno. ta najmanjše stroške. Nedria vljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi is Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pilite torej takoj sa bresptačna navodila in motavljamo Vam, da boste poceni in udobno potov aH. SLOVENIC PUBLISHING CO. [TRAVEL BUREAU 216 West lath Street New Yotfk, N. Y. New York, N. Y. Naša cerkvena občina na Osmi so pripravlja na izvan-redno slavnost, katera se vrši prihodnjo nedeljo 13. januarja ob 4. uri popoldne. Ta dan bodo namreč slovesno blagoslov-Jjene nove orgije. Program bo jako zanimiv, ker to bo .prvi cerkveni koiicret v naši naselbini. Povabljeni so razni umetniki na orgije, ki l»odo proizvajali krasne točke. Tudi posebni pevci bodo pripomogli k večjemu uspehu s sproniljova-lijem na gosli. Upamo, da se vsi zavedni f a rani udeleže te slavnosti, da se cerkev napolni I se mnogo Slovencev priglasilo, kateri žele ku-mova-ti. Priglasite se vsaj do sobote, da se bo vedelo, kdo želi imeti to čast. Zglasito se pri č. g. župniku, da vaš upiše v spominsko knjigo fare kot dobrotnike naše cerkve. Po cerkveni slavnosti pa se vrši v cerkveni < Ivo ran i zabavni večer, ko se zbere vsa fara, da se prav pristno in domače zabavamo. Kuharice bodo pripravile posebno večerjo, da so lahko vsakdo pokropča po jako nizki ceni. Cene bo pa tudi s pomočjo Zajčka skrbel, da no bo nikomur treba biti žejen. Vstopnina v dvorano je prosta za vse. Da bomo imeli godbo, domačo harmoniko, se razume in tako bodo lahko oni, ki jih veseli ples, svoje pete in podplate nabrusili. Odločite se, dragi rojaki, in pridite ta dan vsi brez izjeme v našo nam priljubljeno cerkvico in dvorano. Želeti je, da ste točni, ker se bo točno ob 4. uri popoldne pričelo s koncertom. Upamo, da nas nam tako priljubljeni Peter Zgaga počasti s svojo navzočnostjo. Oglas za to slavnost bo pri- občen v cenjenem listu v petkovi številki. Želeč listu veliko uspeha in mnogo naročnikov, vse naj-u 1 ju< 1 nejšo pozdravlja A. J. Ambridge, Pa. Naznanim vam, da je tukaj v nedeljo zjutraj (>. januarja 19M5 nanagloma umrl eden najbolj dobro znanih trgovcev in bivši councilman Louis Orosdeck. Bil jo dobro znan, ne samo med našim narodom, ampak tudi med drugorodci. Vse je cenilo njegovo uljnd-nost in prijaznost do bližnjega rojaka. Naselbina ga bo težko pogrešala. Zapušea ženo in hčerko, brata, dve sestri in več drugih sorodnikov. Prizadetim naše sožalje! Poročevalec. North Bergen, N. J. I pam, da objavite mojih par vrstic o naših lovskih pohodih. Zajcev in fazanov sicer ni dosti v naši okolici, zato je pa fazank toliko več. Velikega plena nismo nikdar dobili, ker če ima človek s seboj nekaj porkčapsov in par 'pristnih kranjskih klobas, ima od tega dosti več užitka kot pa od zajcev v Lebano. Prvi dan lova v Now Jersey smo se podali na lovsko ekspe-dicijo prijatelji: Vorbič študent Jože, Skvarč, Cerlenčič, Cvetkovič in jaz. Dospevši v gozd, stopimo v bojno vrsto, in že zagledam Ovetkoviča, kako strašansko hitro jo maha v hrib. Nato pa izgubi Vorbič izpred oči svojega psa in ga začne neusmiljeno klicati: Ja, ja, ja, Fan v! Tako smo se preganjali do dvanajstih. Opoldne so snidemo, seveda brez zajcev in fazanov. Le Cvetkovič privleče iz malhe zmečkanegr zajčka, o katerem pa ne vem, na kakšen način ga je dobil. Dasi nisem eden najboljših strelcev, sem dobil popoldne štiri zajce. Imam namreč silno hud pogled. Ko me zajec zagleda, se tako prestraši, da na mestu omedli in ga vsledtega poberem brez vsakega strela. Vorbič jo pa povsem drugačen lovec. Ko zagleda zajca, se začne pripravljati na strel. Najprej napne petelina, potem pa začne kiliati in kašljati. Pri tem tudi potepta park rat z nogami, da se prepriča, če stoji na trdnem. Medtem pa seveda zajec odnese svoje pete. No, sedaj bom pa zaključil. Vsem lovcem želim boljšo sreča v letu 1935. Pozdrav! Louis Kovicli. West Rumney, N. H. Cenjeno uredništvo Glas Naroda! Da ne bo kdo mislil, da smo vsi gozdarji v N. II., po- NAZNANILO in ZAHVALA V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znuwem žalostno vest, olžnoAt nas veže. da se lei»o zahvalimo vsem za pomoč in tolažbo oh časn velike žalosti. Hvala vsem tistim, ki so ranjkemu darovali lepe vence. Hvala tudi tistim, ki so ga priSli pokropit. Hvala vsem, ki so dali avtomobile na razjtolago Lil ga spremili na zndnji poti. Najlepša hvala tudi Mr in Mrs Jožef Champin pri katerih je ležal na mrtvaškem odru Ti pa, dragi brat, v miru poPivnj! Naj Ti Ik> lahka ameriška zemlja ! Žalujoči ostali: Brstje: MIKE, JAKOB in JANEZ. Družina. CVETAN Brat JOŽE v stari domovini. KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE za leto 1935 so dospele. — Onim, ki so jih naročil/ so bile. poslane po pošti. — "Glas Naroda " jih ima v zalogi ter prodaja n kni'-tje .za $1.50 KNJIGE KO SLEDEČE: — 1. Pratika \ 2. Skozi Sibirijo (Martin Muc) 3. Dejanje (Vladimir Levstik) 4. Solnčne pege {Vinko Bi t ene) KNJIGARNA GLAS NARODA L»l<; West ISth Street New York Citv mrli, ker se res nikdo ne oglasi s kakim dopisom, sem se namenil podati nekoliko podatkov o gozdarskih razmerah tukajšnje okoliee. Gozdnega dela je tukaj dosti, in zakaj ga jo dosti.' Zato, ker ni groša v njem. Lesna družba, za katero delam jaz, je bila z delavci po letu prekratka in pravih gozdarjev ji manjka tudi sedaj. Delavce dobavlja potom posolskili poslovalnic take, ki v svojemu življenju gozdarskega dola še videli niso. Danes jih pripeljejo in jim dajo delo, jutri pa že odhajajo s trebuhom za kruhom. Samo po sebi je umevno, da družbam, ki privoščijo tin I i delavcu košček kruha, ni tre-ba dobavljati delavcev potom agon tur, zlasti sedaj v tej hudi depresiji, ko jo 12 milijonov delavcev brez dela. Gozdarskih komp je tukaj dosti, podobnih bolj svinjaku kot človeškemu bivališču. Take kompe postavljajo job-barji, ki prevzamejo job brez nikla v žepu in si* hočejo okori stiti na račun delavskih žuljev. Kadar pa hočeš svoj zaslužek dvigniti, moraš krev-sati f>0 milj daleč v družbino pisarno, kjer te izplačajo. Julija meseca je pregledoval vso kernpe glede bilijone državni nadzornik in z njim tudi zdravnik. Y naši kempi so bili ravno takrat pod omili, da je zgledala navidez čedna. Ko sta prišla državna moža v kempo, sta izjavila, da jo naša kempa najbolj snažna. Jaz pa sem dvignil slamnjačo in jima pokazal, koliko je smeti pod posteljo, ki se jo jili ne da očistiti. ker so postelje postavlje- ne ena nad na dan, $1 ..'jO. Dotični trgovec je za nje zahteval, in to sedaj, ko gozdarji služimo komaj tretino mezde prejšnjih let. Kje je potem njihova trditev upravičena in kje jo resnica Vlada se bo morala posluži-ti drastičnih odredb in socijal-nih zakonov, če bo hotela omejiti izdatke, ki teko iz zvezno blagajne za podporo brezposelnim in se kouečno stekajo v žepe kapitalistaov. Naj za danes zadostuje. Pozdrav čitateljem, Narodu pa želim dosti novih naročnikov. Bane. LISTNICA UREDNIŠTVA. J. Z., Naylor, Mo. — Številka forme, s katero je treba napraviti prošnjo je 1541. Dobite jo pri okrajnem supervi-sorju Treasury Doparmenta. Zoper revmatične bolečine zahtevajte svetovnoslavni ANCHOR PAIN -EXPELLER Tain-Expeller vedno prežene bolečine ^ KILLS DENARNE POŠILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO Za $ 2.80 .......... Din. 10« I 5.35 .......... Din. 200 $ 7JS0 .......... Din. 300 $12.— ............... Din 500 $24.— ......... Din. 1000 $47.50 ......... Din. 2000 V ITALIJO Za $ 9.35 ....................Lir 100 $18J25 ......................................Lir 200 $44.60 ....................Lir 500 $88.20 ....................Lir 1000 $176.— ....................Lir 2000 $263.— ............................Lir 3000 KER 8E CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMRI GORI ALi DOLI trn temačno rečjih zneakor kot zgoraj navedeno, bodin t dinarjih ali lirah dovoljujemo fte bolje pogoje. (STLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za frflafllt 9 5.— marate padati $10.— $15.— $40.— $50.- ____$ 5.75 ..... $10.85 ... 916— ..... $21— .....$41.25 ,.... $51.50 Prejemnik dobi ▼ etarem kraju isplaCilo t dolarjih. pa Gable Letter za pristojbine $1— Nujna 3LOVEN1C PUBLISHING COMPXNY MGlt« Ntroda" fit WEST mk BflMl NEW vORK, N. I. Peter Zgaga Radio se je že povsod s pridom lulomaeil. Ne samo v ei-viliziraneni svetu, ]>ao p;i tn-
  • po-slodicnh in vzrokih depresije, toda skoro nihee pravega no zadene. I'o mojem mnen ju je najboljša s lede«* a razlaga: — Kadar > i I najbolj ponosen na nje. Sodila je o njem, da je raztresen, lahkomiseln, površen, nerazsoden in povsem nesposoben karkoli dobro napravit i.' Rada S>i ga bila imela kot uradnika brez ini eijative in odgovornosti. Oči-tal ji jo, da mu gre na živce; to je bil njun običajni konji ček. Navadno se je vračal Peron -t i n zvečer in pripovedoval je o mnogih načrtih in svojih velikih nadah; danes zvečer, ne premičen kakor še nikoli, je go-voril o vremenu. — No, kaj je, Edinoud — ga je ogovorila žena. — Nikar ne igraj te komedije miru! Kaj >e ti je danes zgodilo f (lovori hitro. — Saj ne igram komedije, draga Alice, — je odgovoril Perrentin počasi z glasom, ki se je malo tresel od zadržanega razburjenja. — Sem kakršen sem... Saj ne moreni postati tebi na ljubo splašen in divji. (Jospa Perrentinova je bila preveč radovedna, da bi se prepirala. — Nikar me ne muči, — je prosila. — Kaj je novega? — No, malenkost, —je odgovoril kakor odsoten. — Kupčija s Terrachom. Saj sem ti že pravil o tem.. . Xo torej, vse je šlo gladko. •— Res?... Kupčija se ti je posrečila? — je vzkliknila -Mice. — Ah, kako sem srečna! Padla mu je v naročje. — Vzpodbujen po njenem začudenju je Perrentin pripomnil: .— l)a, ta kupčija se mi je posrečila. To ni mnogo, ponavljam: samo osem tisoč provizije, toda nove ponudbe na mnogo širši podlagi.. . — I1«) bomo videli... Zaenkrat je tu resničen uspeli... Toda zakaj mi nisi povedal tega takoj, ko si prišel...? Zamahni! je z roko. — Saj res, s tem bi bil moral začeti... Toda kaj hočeš, Alice, če ima človek kupčije v* glavi... Kna stvar se posreči, druga se skazi... Preveč sem vajen te gugalnice, da bi se razburjal. Alice ni pokazala, da je to prva stvar, o kateri ve, da s" je posrečila. Vprašala je samo: — .J«- kupčija sklenjena? Si prepričan o tem? Nasmehnil s«' je. Žena je pa znova povzela besedo vsa srečna : — Končno bova imela nekaj denarja. Kolika sreča!... No, za kaj ga bova porabila? — O tem se bova pomenila po obedu, — je dejal Peron-tin. — In poiščeš mi tisto potrdilo o proviziji, ki sem ti g«i dal. Odneseni ga takoj jutri 1: Dursyju; od njega moram dobiti ta denar. — Kakšno potrdilo? — Tisto vendar, ki se tiče kupčije s Terrachom, tisto, ki mi jamči za osem tisoč frankov. . . — Saj mi ga nisi dal... — Kako, da' ti , ga nisem dal?... Kar spomni se, Alice, saj dobro veš, da sem ti ga dal, proseč te, da bi ga spravila v predalček z našimi papirji... — Kaj še. Spominjam se, da >i mi ga pokazal in spravil nazaj v žep. Le poglej, gotovo ga najdeš tam. Perrentin ni mislil več na to, da bi se delal brezbrižnega. — Roke so se mu tresle, ko je potegnil iz žepa denarnico, jo odprl in izpraznil. Potrdila v nji ni bilo. Evo, vidiš, — je dejal zeni. — Vidim, da si izgubil, — je vzkliknila. — Kaj se ti je zmešalo! Tebi sem ga dal. N' predalčku mora biti. — Pravim ti, da ga ni. Ni-i mi ga dal. Nisem ga spravila. Sicer pa, kar prepričaj se sam. Planila je v spalnico, mož pa za njo. Pogledala sta v preda-ček, prebrskala vse papirje, spravljene v njem, toda potrdila ni bilo v njem. — Vidiš torej, — je dejala Alice strogo, tu ni nobenega potrdila. Saj sem vedela, da ga ni. Vidim še, kako si ga spravil v žep, podala sem ti ga. — Ne govori tega, ne trdi tega, izgubila si ga, ne poskušaj obdolžiti me, mene, ki sploh ne morem nič za to... Saj se vendar potrdilo v žepu ne more izgubiti. — Pač, pač. Saj lahko pade iz žepa, ko jemlješ iz njega druge papirje; lahko se raztrga, ne da Iti to opazil, lahko se.. . kaj vem? Eno je gotovo, in sicer, da si spravil potrdilo v žep in da ga tam ni več.. . Potem pa še praviš, da nisi raztresen, površen in pozab-Ijiv... Ah, ah, imenitno znaš sklepati kupčije. Čestitam ti. Pa še misliš, da si sposoben za velike kupčije. (V se ti končn:) posreči, pa vendar Še dokažeš, da o«l tega nič nimaš. Kaj brez tega potrdila nimaš pravice Perretin je zamahnil z roko. N i si upal izraziti niti najmanjšega upanja, dobro vedoč, da mu Dnbrov brez potrdila ne bo plačal. Ves iz sebe je iskal v spominu, kam bi bil spravil potrdilo. Njegova prva misel je bila, da je zahteval potrdilo od svoje žene v prepričanju, da ji ga je izročil. Zdaj o tem ni bil več prepričan. Morda ga je pa res spravil nazaj v žep. Ni se spominjal. Glavo je imel polno zapeljivih sanj o bogastvu in zato ni čuda, da j-bil včasih raztresen, kar je pa skrbno prikrival. — Aha, se že zavedaš, — je dejala Alice, ki je sledila smeri misli svojega moža... Zdaj si se pa spomnil, da mi potrdi- (Nadaljevanju na 4. strani.) NEWYORŠKI PABERKI SLOVENSKO-AMERIKANSKI ZA LETO 1935 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. Pred par tedni sem sporočil, da smo skušnjo na radio dobro prestali in da smo bili sprejeti. Pričakovali smo, da bomo peli za božične praznike; ker pa nismo, so ljudje mislili, da je ta ideja zaspala in marsikateri mi je očital, čemu take reči pišem, ako nisem gotov uspeha. Him tudi ni bil v enem dnevu pozidan, New York pa tudi ne! Danes vam pa z veseljem sporočam, da bomo peli to soboto dne 12. januarja, od (i.45 do 7 zvečer na veliki radio postaji WLWIj (1100 K). IVI bo mešan zbor dvajsetih najboljših pevcev in pevk v Greater New Yorku, med temi dva »evea prol'esijonista. Mr. .John Ribič, tenorist, in Mr. Krnil Blaževič. dobro znani baritonist in uči-telj petja. Oba gospoda je slovenska javnost v Ameriki spoznala. ko sta pred par leti pela na radio postaji WKAF pod imenom "The Balkan Mountain Men*'. l)a bo oglaševanje razločno, ji* postaja dovolila, da oglaša pesmi, ki so na programu, eden izmed naših pevcev, Mr. Vinko Končan, ki je že dobil svoje ime kot dober oglaševalec na manjših postajah v New Yorku. Nastopili homo pom imenom Slovene (Yugoslav) Radio Chorus, katero ime- boste morebiti našli med drugimi radio programi za to soboto. Ker j«' to čisto slovenski program, ka-koršen se še s takim zborom ni nikdar proizvajal na tako veliki postaji, naj rojaki sirom Amerike sporočijo svoje vtise lia naslov: Slovene (Yugoslav) Radio ('horns, co Radio Station WIAVL, 41."> West 51). St., New York, N. Y. S tem boste pokazali zanimanje, ki ga bo -postaja zelo vpoštevala in nam lahko gre vsem Slovencem v Ameriki v marsičem na roko. Daste pa tudi pevcem in pevkam priznanje, ker so mnogo časa žrtvovali, da so se mogli udeleževati pevskih vaj. Društvo Najsvetejšega imena je praznovalo svoj glavni praznik to nedeljo, b. januarja. Pristopilo je mnogo novih članov, v teku zadnjih let največje število. Prosvetno društvo "Bled** je na svoji letni seji, (i. januarja, izvolilo za predsednika Mr. Antona Ovca, za podpredsednika Mr. Frank Keršmariea, za tajnika Mr. Frank Vojska, za blagajnika Mr. Vinko Ovca, ,Tr. Odbor in članstvo z novim predsednikom na čelu nam dajejo jamstvo, da bo društvo tudi v naprej naselbini v največjo korist in ponos. V priznanje velikih zaslug za župnijo in cerkev pa ga je gosp. župnik odlikoval s tem, da ga je imenoval za častnega botra ob priliki blagoslavlja n ja novih orgel (13. januarja). Jerry W. Koprivšek. DVE SIROTI Spisal A. D. ENNERY — Vražja strela! — je zagodrnjal poročnik, ki vpričo Marjane ni hotel pokazati, da se bo. ji. — Vsa pota vodijo v Virgin i jo.. . kakor v Rim. — S tem se ne bomo prav nič zadržali, — j-* dejal Indijanec smeje. Marjana niti za hip ni odvrnila pogleda od njega. Opazila je, kako se je skrivaj ozrl na torbo, privezano k poročnikovemu sedlu. In zopet je zadrhtela po vsem telesu. Vendar pa svojemu možu ni povedala, kaj je opazila. Sicer se je bil pa poročnik baš obrnil k Indijancu, rekoč: — Zaupava ti. Ti si najin vodnik in sledila ti bova, kamor naju povedeš. — Tja I — je pokazal Indijanec>z roko. Zapustili so prvolno pot in krenili v stepo, kjer so kmalu izginili v visoki travi. Ccz nekaj minut je Indijanec ustavil popot nika in ju pozval, naj razjašeta konja. Potem je pa na poseben način zašvižgal in konja sta takoj legla. — Storimo tudi mi tako, — ji' dejal Indijanec. Na poročnikov migljaj je tudi Marjana sedla v travo. Nalašč se je pa naslonila na hrbet konja, ki j«' nosil po ročni kovu torbo. Poročnik je prvi prekinil tišino. — Kako dolgo ostanemo tu.' — je vprašal ves v skrbeh. — Dokler bodo Siouxi pred nami. — Kaj jili vidiši" — Ne, pač pa slišim, — j< odgovoril Indijance. — Le pslušajte!. .. Poročnik je pritisnil uho na zemljo, kakor je bil storil Indijanec. In zaslišal je zaniolk'o bobnenje, ki je pa naenkrat utihnilo. — Dejal bi, — je zašepetal, — da je pred nami četa jezdecev, ki se ne morejo odločiti, kam bi krenili. — Da, — je prit Mil Indijance.. . Siouxi nekaj iščejo. Potem je pa prisluhnil in pripomnil: — Da.. . toda zdi se mi, da se topot od« j<». Siouxi so namenjeni k potoku. — Ah, torej potok je tu nekje.' Da!... In prepričan sem, da iščejo Indi — Žena, ki ima obraz bled kot luna nad Velikim jezerom, je vredna, da bi služila poglavarju. Poglavar jo bo imel. — Tvoj bo pa mož, če nam pride v roke, — je odgovoril poglavar. — Mož je pogimicm, ima orožje, moji bratje ne bodo tvegali Mojega življenja. Papav, — tu je Indijanec prvič izgovoril >voje ime, — počaka na ugoden trenutek in opravi vse sam. — Pojdi torej! — mu je zapovedal poglavar. -— Ker >e pa Papav ni ganil, ga je poglavar vprašal: — Ali bi mi rad še kaj povedal.' (tovori! Papav je stopil >e bližje k poglavarju. — Mož in žena, ki bi ju moral Papav privesti živa in zdrava na cilj, sta bogata. — Papav to ve — Videl je zlato. In ve, da ga je mnogo. Toliko ga je, da bi ga imej poglavar dovolj do dneva, ko se pie-elj k >vojim očetom. — Dobro, — je dejal poglavar. — Sprejemam darilo, ki -i ga namenil plemenu. Lahko odneseš zaklad v naiše taborišče v Savannah.. . Tam te bom pričakoval, ko vzide luna šestič.. . To je več, nego potrebuje-Pa pa v za pot. — Bom tam. — je odgovoril Indijanec. O-taiii še in povej mi, kako bo^ mogel prilastiti ^rancozovega zaklada. — Z zvijačo! - A če * umre. dokler n«* izpolni svoje dolžnosti. — Dobro, vrnem >e v Savane. Hočem biti janci kraj, kjer bi se mogli angleški jezdeci na! tsint pred njimi, da obvestim vs.- o tem. varnem utaboriti, da bi se odpočili in napojili konje. — Torej ne moremo nadaljevati po+i— je vprašal poročnik. — Takoj jo bomo lahko nadaljevali. Indijanec je zopet prisluhnil. Potem je naglo vstal, rekoč: — (irem pogledat, kje so. — A naju pustite sama tu? — je vprašala Marjana prestrašeno. — Ne dolgo, — j«* odgovoril Indijanec. — rim se prepričam, da bomo lahko brez nevarnosti nadaljevali pot,.se nemudoma vrnem. lil ne da bi čakal, kaj poreče na to poročnik i strah, ki jo je spreletaval vedno bolj. In Indijanec kor >oko!u. ki preži na plen nad Velikim jeze rom. Po teh besedah je Indijanec odsknčii ;n :z-gini! v vi-oki travi. Poročnik in Marjana >ta nestrpno pričakovala. kdaj se bo Indijance vrnil in kakšne vesti jima prinese. Mlada žena je komaj skrival i FRANCOSKA VLADA KUPILA NAPOLEONOVA PISMA 17. decembra so imeli v Londonu zanimivo dražbo Napoleonovih pisem. To so bila pisma ki jih je francoski cesar pisal svoji ženi Mariji Luizi. Francoska vlada je poslala v London k dražbi svoje agente, ki .so sklenili kupčijo za pisma ter plačali zanje 15,000 funtov. Pisma, ki so s tem prešla v last pariškega kabineta, so do danes povečini neobjavljena. Lted njimi je tudi znamenito pisanje, v katerem je Napoleon obrazložil svoji ženi vojaške načrte ob Mami. Pismo, ki je prišlo tedaj po skrivnostnem naključju *v roike vojskovodji Blueeherju, je bilo obenem n-vod v Napoleonov vojaški poraz, ki ga je oropal naposled še kraljeve krone. ali njegova žena, je izginil, plazeč se po vseh štirih. Marjana je takoj stopila k svojemu možu. — Bojim se, — je dejala. S prepričevalnimi besedami in laskanjem io je skušal poročnik prepričati, da ni nobenega povoda za strah, čeprav tudi sam m hi! ' iron. Cim je bil Indijanec dobrih sto metrov 1 obeli popotnikov tako, da ga nista mogla v.v videti, se je vzravnal in njegove oprezonsti je bilo mahoma konec. Kmalu je prispel do nekakšne poseke, poraščene z nizko travo. Sredi nje je sedelo deset divjakov; jedli so in kadili. Sredi kroga je sedel poglavar tolpe. Ko je prispel Huron na poseko, so se mu v krogu sedeči divjaki umak-nili. — Kaj je našel rdeči brat ? — je vprašal poglavar. — Našel je dva popotnika, ki jima služi ;:a vodnika, — je odgovoril Huron. — Kam pa potujeta — V Virginijo. — Vodnik ju zapelje s poti. — Poglavarjevo povelje bo izpolnjeno. Sovražim belokožce, kakor jih sovraži poglavar. — Dobro. Rdeči brat se napoti k jezeru svojih očetov. — Da, — je odgovoril Indijanec. — Kdo sta popotnika? — je vprašal poglavar. — Francoza. Mož in žena. Poglavar je vprašal s pogledom po podrobnostih. In Indijanec je nadaljeval: Zdaj se ji je zdel Indijance še bol j sumlji .*, čeprav sama ni dolgo vedela, kakkšnc občutk" ima pri pogledu na tega moža, ki sta mu bila zaupala vse, kar sta imela, tudi svoje življenj« . Ko je bil Indijanec odšel, je Marjana nehote stopila k svojemu možu. Toda prvi hip je molčala, ker ni hotela pokazati svojega strahu, ki morda sploh ni bil utemeljen. Toda Indijanca dolgo ni bilo nazaj in poročnik je končno sam izpregovoril o tem. — Najinemu vodniku sicer zaupam, — je dejal, — toda na tvojem obrazu vidim nemir, ki ga ne moreš skriti. Ni se ti treba bati. Ker pn Indijanca tako dolgo ni nazaj, te prosim, da počakaš tu... (Dalje prihodnji«.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne« Knjigarna Glas Naroda' n H OL A S NARODA" KEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 9, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in XT. S. A. GORA LEZE... ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Iz Slovenije. 05 I21 mati se — Kar tukaj bo ostal ? No poglej, poglej! nasmeje. — Ah, bežite! Oni tam zunaj me muči, sedaj pa me mučite se vi! — Vrona vzdiline in gre iz kuhinje; v veži pa vpraša čez ramo: — Mati, ali imate še kaj dobrega? — Da; tirolske cmoke imam. — Hvala Bogu! Ti mu morajo biti všeč! Vidno olajšana se vrne na klop. Žorž vjame njeno roko. Toda Vrona se mu izvije, stopi k oknu in pogleda v sobo. — Na, tukaj poglej! — mu pravi smeje. — Oče že počivajo. Na kopi pri peči ležijo in spe. — Beži; ali je res? — Tiho pride Žorž k oknu, poLožl roko okoli Vroninega vratu, pritisne svoja lica na njena in tako oba pogledata v sobo — Tako trdno in dobro že dolgo niso spali. — In tako jim moramo sedaj to spanje privoščiti in morava biti lepo tiho! — šepeče Žorž, medtem ko še tesneje ovije roko okoli njenega vratu. — Pojdiva, sediva zopet na klop! Drugače boš še potrkala na okno in boš očeta zbudila. — Imaš prav! — Z žarečimi očmi ga pogleda in gre voljno ž njim. Sedita na popoldanskem solncu s tesno sklenjenimi rokami. Sanjavo in pozabivši na vse,-poslušata šumenje potokov ter molče uživata prvo veselje svoje mlade sreče, s katero sta bila prej gotova, kot pa mati s tirolskimi cmoki. Žorž išče s smehljajočimi očmi v dolini streho svoje hiše. — Pckovka, ta bo gledala! — si misli. Ko hoče to izgovoriti, opazi ,da je Vrona, čije glava je počivala na njegovi rami, zatisnila oči. Boječe gladi s svojimi ustnicami njene razmršene lase. Globoko dihajo odpre Vrona oči, zmedeno pogleda okoli sebe in jeclja: — Malo preveč sem delala zadnje dneve in noči. In tako dobro mi de počitek. Zares, skoro bi bila zaspala! Ali si zato hud f — Bog obvaruj! — Ljubeznivo jo pritisne k sebi. — Popolnoma mirno so bom držal. Ne boj so in zapri zopet svoje v • OCL — O, ne! — Zakaj pa ne? — Njeno glavo hoče položiti na svojo ramo in se pri tem poslu žit i prve priložnosti, da ji da prvi poljub. Vrona pa se prestrašena brani ter gleda gori čez travnik. — Sedaj ne! Matej gleda tu-seni. In tega nočem, da bi kaj takega videl. Žorž ne razume tega strahu. — Beži, kaj pa ti je? Saj Matej že dolgo ve, kaj je mod nama In zaradi njega se ti mene ni treba sramovati. Nisem več Žorž, kakoršen sem bil. Ljubezen me je ozdravila vseli lumparij. Sedaj sem popolnoma drug! — Da, Žorž! Ves drug! — ln s ponosnim veseljem ga pogleda. — To sem že davno opazila. — Kaj ne? In tak ostanem! Ravno tako kot te-le tri bele praske. — Pokaže ji praske na roki. — Vedno jih je še mogoče videti. — Ko Vrona molči in ga tako čudno pogleda, se Žorž zasmeje. — Jaz bi na tvojem mestu ravno tako praskal! Saj vem: malo preveč neotesano sem se obnašal. Vrona široko odpre oči. — Žorž! Kdo pa te je razpraskal? Jaz? — Beži! — Žorž namrdne ustnice. — Nikar ne taji! — Toda, Žorž! — Pogleda njegovo roko, mu zopet pogleda v oči in zmaje z glavo. — Sedaj se zopet spomnim, ko si enkrat jeseni rekel: mucka, mucka! Vedno mucka! — No, to je pa že preveč! — Žorž se smeje. — Vrona! Ali še kdo ve? — Kaj? V — Takrat, ono noč — Žorž dvigne roko in napravi z upognjenimi prsti lahko razumljivo kretnjo. Vrona še vedno ne razume — Kdaj ponoči? — Ko sem bil drugič pod tvojim oknom. — Ti? Drugič? O tem ničesar ne vem. — Beži, beži! — Sedaj tudi Žorž zmaje z glavo. Da Zločin vpokojenega orožnika. 17. decembra dopoldne .je stopil pred mali kazenski sonat okrožnega sodišča v Mariboru 46-letni Gustav Novak, vpokojeni orožnik iz Drobtine, . .. _ i • • i • ve hrvatke stediomee z vlogo ki je obtožen, da je 20. marca lastno tiskarno v Zagrebu, če bi imel dovolj denarja in jo vprašal, če bi mu proti zanesljivi garanciji posodila nekaj denarja. Mimogrede je še omenil, da ima vložno knjižico Pr- v Graha h dvakrat ustrelil iz samokresa proti Alojzu Reku in ga z drugim strelom zadel v glavo. Tragično dejanje opisuje obtožnica, kat«io je zastopal državni pravumik Zorjau, takole: 37,()(M) Din. Lahko hi dobil za knjižico okrog 15,0(X) Din, a to so mu ne izplača. Naj mu raje ona posodi 3000 Din za garancijo si naj vzame knjižico, j j Dekle je verjelo in mu dalo * I zahtevano vsoto dnerja, a kma- jevi. Slednja je vzela k sebi . . V , - i i- le dala svoie brez gospodarjevega dovolje-j- nja poškodovanega Alojza Re-1 ka. Ta ji" 4>il zelo len in ni hotel obtožencu pomagati pri delu, vsled česar mu je gospodar že večkrait ukazal, da naj izgine iz hiše. Rok pa se za vse to ni prav nič zmenil in prepiri z gospodarjem so bili zelo pogosti. Usodnega 20. marca jo delal obtoženi Novak na svoji njivi v Grahali. Mimo je prišel Rek in se mu posmehoval. To pa je osumljenca tako razjezilo, da je stekel za njim v hišo ter mu zapovedal. naj se ta-kaj odstrani. Ker se jo objestni Lojze temu upiral, jo obtože ni Novak snel sobna vrata, ho-teč jih odnesti domov v Drob-tince. Radi tega je Rok pograbil kamenje in ga med psova-njem lučal v svojega gospodarja. V nagli jezi je nato obtoženec potegnil samokres ter ustrelil proti Reku. Toda ni fcadel. Slednji so mu je vsled tega posmehoval ter se udaril po zadnjici, češ, naj tja ustreli. Razburjeni Novak je tedaj odložil vfata, nabil samokres, pomeril in ustrelil na Reka. To pot je zadel in Rok se je po par korakih nezavesten zgrudil na tla. Poškodovani jo za-dobil strel v levo senčnico tako močno, da je štrlel iz rane kos možganske mase. Poškodba je bila smrtnonevarna in je Je srečno naključje, da je Rek ostal pri življenju. Strel v glavo je povzročil trajne posledice v obliki nečutmosti za bole- poslednje pri-j hranke okrog 3500 Din, a slo-| par v kompenzacijo dobro za-Ipečatene vložne knjižice z dozdevno vlogo 37,000 Din. Dekle je bilo prepričano, da govori čisto resnico in zato ni niti odprlo zapečatene kuverte s knjižico. Ko je imel mož denar v rokah, ga jo vzela noč. Ker ga le ni bilo blizu, je sobarica odprla zapečateno kuverto in vide- BLAZNIKOVE Pratike za leto 1935 IMAMO V ZALOGI Cena 25c s poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. SLOVENIC PUBLISHING CO. . TRAVEL BUREAU II« Will IStfa STREET NEW IORK, H. I. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE ■—■■■■■Min ...................mi......m 11. januarja: lirt-men v IlrcRi^n DA LE NJENA OBVELJA ^ < 12. januarja: Chiuiiplairi VulcJlnia v 16. januarja: Washington Nadaljevanje s 3. stram. la nisi dal... Bodi torej vsaj odkrit in priznaj to. Priznaj, da ne veš, kaj delaš in da ~e v važnih zadevah no moreš zanesti na samega sebe... < 'e se v Havre Trst v Havre 18. januarja: Olympic v Cherbourg 19. Januarja: lie <.!«• Fnmoe v llavre C«>nte «11 Savoia v Of noa 25. Januarja: Kur-»pa v Bremen Bert-ngaria v Cherbourg 26. januarja: I^ifayetle v Havre 30. januarja: Manhattan v Havre 2. februarja- Chiunplain v Havre liex v e mogla vži- veti v dogodek, ki je bil postal za njo težak polom. Na moža je gledala z drugačnimi očmi, zaničevala in prezirala ga je. Nekega jutra je bila Alice dečka. To dni je umrl v Spodnji Kokri Ivan Amež, sinček gozdnega delavca Petra Arneža. Obiskoval je osnovno šolo v do- mači vasi. 13. decembra mu ie l , ... - • ,,....., j sama doma. Okrog enajstih je mati Marija izročila prazno ■ steklenico, ki naj bi io izročil » - , V * sa s priporočenim pismom. — v soli sošolcu, ki mu bo potem "it 1 prinesel naslednjega dne pol zapel zvonec. Bil je pismoiio ša s Mlada žena je spoznala na ku- illl^Jl^llllllllHllllll^llllllllllllllllMlllllIlil DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-siovensko Berilo ENGLISH SLOVENE READER BTAVK SAMO $2 Naročite ga pri — KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 WEST 18th 8TRFE7 litra domačega žganja za očeta. Ros mu jo v petek prinesel sošolec steklenico z žganjem, | ki jo jo opazil tudi učitelj So-šič in vprašal, kaj je v steklenici. Ko je zvedel, da je v steklenici alkohol, mu io je vzel in mu jo je izročil šolo po končanem šolskem pouku. Pri tem je strogo zapretil otrokom, naj ne nosijo v šolo nikdar v bodoče alkohola, če tudi bi to zahtevali starši. Na poti proti domu pa so o-troci začeli piti še iz napol za-mašene steklenice žganja. Potem pa je Ivam zaostal; najbr-že jo odprl steklenico in izpil vse žganje. Kaka 2 km oil šole se je zgrudil pijan ob cesti in obležal v jarku. Domači' so ga našli nezavestnega; polog njega je ležala prazna steklenica. Odnesli so ga domov in poklicali banovinskega zdravnika dr Viktorja Valiča,-ki mu pa ni mogel pomagati. .V nekaj dneli je nastopila smrt radi zaradi zastrupljenja z alkoholom. GLAS NARODA" zopet pošiljamo ▼ domovino. Kdor gA hoc« naročili za svoje sorod* nike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista sil jamo« verti pisavo svoje omozene prijateljice s kmetov. V kuverti jo bil zložen papir in listek. Alice jo čitala na li-t-ku: — Draga moja, hvala ti za knjige, ki si mi jih oni dan poslala. Pazila bom na nje, kar brez skrbi bodi. Začela sem citati Max Didierovo 14 Strastno dete". To je zelo zanimivo in lepo pisano; toda med .-stranicami sem našla papir, ki je morda važen in ki -ga hitro vračam. Ne da bi čitala dalje jo Alice brž razgrnila papir. Malo i<» manjkalo, da se ni onesvestila. Bilo je potrdilo o proviziji. Kar se je spomnila vsega: kako se je mož vrnil domov, knke ji je izročil papir, kako jo odšla v spalnico in sedla s knjigo v roki, lioteč prečiiati zadnje poglavje, ki jo je držalo napetosti. Potrdilo je položila v knjigo, drugi dan je pa odnesla knjigo prijateljici, ki bi jo bila rada prečitala. Za hip je obstala nepremična in nema. .. Torej ona sama se je motila; torej ona je izgubila potrdilo, torej ona je bila neumna, raztresena in trmasta. Lahko si je mislila, kako bo njen mož triumfiral. M i-lila je na plohe očitkov, ki so letele dan za dnem nanj... Mislila je na to, v kakšni luči bo zdaj pred njim... Kar je zaslišala, da so se vrata v predsobi odprla. Vračal se je mož. Sram jo je bilo in kar tresla se je od strahu, ko kaže v pravem razmerju vodoyje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je prt Tokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 inčev. — Visok Je 10 inter. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PL A 0 ANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA — "GLAS NARODA" 75 je napravila dva koraka proti vratom, da bi mu stopila naproti in povedala vse po pravi-fi... Toda ustavila se je... To je prosegalo njene moči... Vrnila se je k peči, prižgala svečko, aežgaia hitro potrdilo o proviziji in zmečkala med prsti pepel. faročite se na "GLAS NARODA največji slovenski di> mvnik t Združenih državah. 21 DIRKALNIH KONJ ZGORELO. Iz Poronta poročajo, da je v šestih hlevih Thorncliffovega dirkališča te dni zgorelo 21 dirkalnih konj. Živali so bilo vredne 60,000 dolarjev. Požar je nastal nepričakovano in se je razširil z bliskovito naglico. Konjev se je polastila takšna zmešnjava, da so mnogi dirjali v smrt že potem, ko so jih spravili na varno. 1 ALI STE ŽE NAROČILI SL0VENSK0-AMERIKANSKI KOLEDAR ZA 1935? - STANE 50 CENTOV. - NAROČITE GA šE DANES ....... , , ,....... , —j.