Št. 304 (15.406) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST-Ul. Montecchl 6-Tel. 040/7796600______ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul, Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ lannilD postnna piačana v gotovini IOUU LIK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% ; ff-|ClSALPINA GESTIONI SjvA, BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA SOBOTA, 18. NOVEMBRA 1995 Desnica se po tihem muza Vomr Tavčar Silvio Berlusconi se najbrž Škodoželjno muza. Ko je bila njegova vlada pred skoraj enim letom prisiljena k odstopu, je levi sredini napovedal, da Umberto Bossi in njegova Severna liga nista zelo premočrtna zaveznika, ampak muhava sopotnika, ki se lahko premislita kar Cez noC. Čeprav Berlusconi včeraj ni hotel komentirati zadnje Bossijeve poteze v zvezi z odlokom o priseljencih, Massimu U’Alemi in Lambertu Di-niju po tihem najbrž privošči težave in sive lase, katere jima povzročajo »Lumbardi«. Bossi, ki je prejšnji teden »spustil z verige« svoje najbolj zadrte parlamentarce, kakršna sta tridentinski senator Umberto Boso in piemontski poslanec Mario Borghezio., je z izsiljevanjem že prisilil vlado, da sprejme odlok o priseljencih, levi sredini pa vsilil grenak grižljaj, saj je morala Pristati na odlok in tvegati hude razprtije v lastni sredi. To mu ni bilo dovolj. Ker je zasumil, da bi odlok lahko bil premil in bi se vsebinsko ne zgledoval povsem po dogovoru, ki sta ga podpisali Liga in leva fmdina, je že spet zagrozil z bojkotom finančnega zakona v prepričanju, da mu bo kot prejšnji teden igrica spet uspela in bosta vlada ter leva sredina tudi tokrat klonili. Bossi je zajezdil »konja« odloka o priseljencih, da bi nekoliko pomiril svoje nezadovoljne pristaše, predv-Sem pa je hotel desnici preprečiti, da bi na tem Vprašanju kopičila politični kapital. Skratka, Bossi je skušal na Severu, kjer je še Pomembna sila, zaščititi svoj zelnik. Morda je pri tem precenil namene desnice, ki jo Prav tako pogojujejo in sinjo k zmernosti katoliški kf°gi, ki so najbolj obCutlji-vi do pravic priseljencev. In yPmšanje je, ah bosta tudi tokrat vlada in leva sredina klonili izsiljevanju. Cena, ko bi Liga hotela zaostritev °dloka, bi bila najbrž za obe zelo visoka, saj bi nov dogo-v°r le s težavo prikazali kot nujni politični realizem Kakorkoli se bo zadeva končala, je Bossi zadal nržavi in parlamentu nov ndarec, saj skuša samozvanemu severnemu parlamentu, ki se bo sestal danes v Mantovi, vdahniti pristojnosti, ki jih nima in jih na lanovi ustave tudi ne more imeti. . Kot je )e lider stavil na vala, sa I Odobren program I Cecottijeve vlade TRST - Deželna skupščina Furlanije - Julijske krajine je včeraj po celodnevni razpravi odobrila program nove deželne vlade, ki jo vodi predstavnik Severne Lige Sergio Cecotti. Za program je glasovalo 35 svetovalcev, ki pripadajo strankam nove koalicije, se pravi SL, LS, DSL, Zeleni, SI in PRI, katerim se je pridružil še predstavnik LAF Pedronetto. Na Celo svetovalske skupine SL pa je bila na mesto Cecottija imenovana Anna Piccioni. Na 3. strani Pred 19. občnim I zborom SDGZ Jutri bo v kongresni dvorani Tržaškega velesejma 19. občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Predsednik SDGZ Boris Siega nam je orisal svoje gledanje na delovanje združenja, predvsem pa na splošnejše posledice negativne konjunkture in drugih težav, ki pestijo slovensko gospodarstvo. Iz tega razmišljanja izvira tudi geslo občnega zbora: »Lastno gospodarstvo jamstvo za obstoj«. Na 12. strani ■ V Nabrežini proti I terminalu SNAM Devinsko-nabrežinski občinski svet soglasno nasprotuje načrtovanemu plinskemu terminalu družbe SNAM. Ogromna plinska skladišča nameravajo zgraditi ob ustju reke Timave v tržiški občini, a ravno na meji z nabrežinsko občino na ekološko in krajinsko zelo občutljivem področju. Sicer pa je na včerajšnji seji župan Depangher tudi predstavil novega odbornika. SKP bo pismeno obrazložila svoje zadržanje do uprave. Na 7. strani PRISELJENCI / ZARADI DVOMOV O VLADNEM ODLOKU Bossi spet izsiljuje vlado in levosredinske zaveznike Če ni protiustaven, bo Scalfaro podpisal sporni odlok pP ALŽIRIJA / VOLITVE hj Zmagal je Uamin Zemal ALZIR - Četrtkove predsedniške volitve v Alžiriji so se končale s prepričljivo zmago nekdanjega generala Liamina Žerouala, saj je zanj glasovalo 61.34 odstotkov volicev. Iz ministrstva za notranje zadeve so sporočili, da se je volitev udeležilo 74.92 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Stranka Fronta islamske rešitve, ki je Alžirce pozvala, naj se volitev ne udeležijo, uradnim rezultatom volitev oporeka in zatrjuje, da je bila udeležba nekje med 30 in 33 odstotki. Na 21. strani RIM - Vsebina odloka o priseljencih, ki ga je včeraj sprejela vlada, ni še znana, a ukrep že povzroča hude napetosti. Severna liga je včeraj spet bojkotirala glasovanje o finančnem zakonu in zagrozila z odpoklicem vseh svojih parlamentarcev, Ce ji odlok o priseljencih ne bo ustrezal. Umberto Bossi je povedal, da želi Liga nekaj dni za premislek. Danes se bo v Mantovi sestal samozvani severni parlament, na katerem bodo »Lumbardi« ocenili stanje in odločali o morebitnih nadalnjih potezah. Leva sredina je ostro reagirala na zopetno izsiljevanje Severne lige. Bossija je obtožila razbijaštva, Ljudska stranka pa namignila celo, da je početje Lige kaznivo. Liga ni edina ZivCna zaradi odloka o priseljencih. Veliko nejevolje je tudi v levici in v katoliških krogih. Mreža je napovedala, da ne bo glasovala za odlok, medtem ko so SKP in Zeleni zahtevali, naj predsednik republike ukrepa ne podpiše. Z Malte, kjer je na obisku, pa je Scalfaro že odvrnil, da odlok lahko zavrne samo, če je protiustaven. Na 2. strani Jutri v Nedeljskih temah Primorskega dnevnika Volitve da, volitve ne... V Italiji vsi ugotavljajo, da volitve ne bi rešile sedanje krize, tako pa ni mogoCe več nadaljevati. O tem razmišlja Vojmir TavCar na naslovnici nedeljskih tem. O madžarski manjšini na Slovaškem pa piše Bojan Brezigar, ki je kot elan mednarodne misije ugotavljal, kakšna je pohtika Slovaške do manjšine. S svojo pripovedjo nas bo pripeljal do porušenega mostu v Esztergomu. O manjšinah piše tudi Peter Rusija, ki predstavlja novo knjigo o multikulturnosti, ki jo je izdal Svet Evrope. Tudi tokrat se nam oglašajo dijaki: oddelek za geometre zavoda 2. Zois je obiskal Plečnikovo Ljubljano. Dijaki so marsikaj narisali, napisali in tudi fotografirah. Ce se vrnemo v domače kraje, naj najprej povemo, da je Marjan Kemperle za nas obiskal novo ladjo Suh Princess v tržiški ladjedelnici. Marko VValtritsch pa piše o zgodovini Sovodenj ter nam razodeva nekaj zamnimivosti, ki jih bo v kratkem mogoče brati v novi knjigi. Za konec pa še intervju - tokrat izposojeni intervju. Iz sobotne priloge Dela ponatiskujemo intervju Staneta Ivanca z bivšim slovenskim veleposlanikom v Rimu Markom Kosinom, ki je vzbudil veliko zanimanja in nekaj polemik, tudi pri nas. V Doytonu kmalu sporazum DAYTON - Čeprav mirovna dogovarjanja o reševanju balkanske krize v še niso končana, je hrvaški predsednik Tuđman že napovedal, da bodo pogajalci celovit mirovni sporazum podpisali že prihodnji teden. Po njegovih besedah naj bi hrvaška delegacija v Daytonu »dosegla rezultate, ki so za hrvaški narod zgodovinskega pomena«. Tuđman je javnosti prek hrvaške televizije že v četrtek po- poldne posredoval informacije o izidih pogajanj. Izpostavil je sporazum o udejanjenju Federacije BiH in dogovore o povratku hrvaških in bosanskih pregnancev v posamezna mesta znotraj Federacije. Največji pomen pa je pripisal sporazumu o vzpostavitvi skupnega sveta za sodelovanje med Hrvaško in Federacijo BiH, ki so ga predstavniki obeh strani v Đakonu že parafirali, podpisali pa ga bodo ob zaključku pogajanj. Skupni svet naj bi imel deset članov. Predsednik sveta bo hrvaški predsednik, podpredsednik pa predsednik predsedstva BiH. Tuđman je tudi povedal, da je »sporazum o popolni normalizaciji odnosov med Hrvaško in Srbijo že pripravljen, podpisan pa bo po sporazumu o BiH in po dogovoru o ukinitvi sankcij.« Na 19. strani TRST / V NOVEM PRISTANIŠČU Na tovornjaku odkrili skoraj 77 kg »lo čistega heroina TRST - Agenti finančne straže so na nekem tovornjaku, ki je z ladjo prišel iz Turčije in je bil namenjen v Anglijo, odkrili dobrih 67, 8 kilograma zelo čistega heroina, na tržišču na drobno vrednega več kot sto milijard lir. Šoferja, 44-letnega angleškega državljana, so aretirali, na sled pa so prišli še nekaterim drugim osebam, ki so vpletene v prepovedano trgovino. Domnevajo, da gre za zelo močno organizacijo, saj so na tovornjaku istega podjetja lani na Madžarskem zaplenili 95 kg heroina, kar pa podjetja očitno ni spravilo na kolena. Na 6. strani Danes v Primorskem dnevniku Načrtovali atentat na Tatarello Organizirani kriminal iz Apulije je pred enim letom načrtoval atentat proti takratnemu podpredsedniku v Berlusconijevi vladi Giuseppeju Tatarelli. Stran 2 Chiraca ne bo v Italijo Francoska vlada je odpovedala srečanje na vrhu z Italijansko, ki je bilo v programu prihodnji teden v neaplju. Gre za povračilni ukrep, ker je Italija podprla v OZN resolucijo proti jedrskim poskusom. Stran 3 Stavka mestnih prevozov Včeraj so stavkali 4 ure uslužbenci javnih prevozov: v Trstu je krožilo 80 namesto običajnih 160 avtobusov. V torek, 28. tm. bo stavka v popoldanskih urah. Stran 6 Zanimivi razstavi v Gorici V Gorici so odprli dve zanimivi razstavi: v galeriji kina Vittoria razstavlja osem goriskih slikarjev, v Kulturnem domu pa je razstava podvodnih fotografij. Stran 10 Kosovelova pisma na TV Režiser Marko Sosič snema na Krasu televizijski film o Srečku Kosovelu, za izhodišče pa je vzel Kosovelovo korespondenco. ' Stran 13 MNENJE GLAVNEGA SVETA KZ PRISELJENCI / KER SUMI, DA ODLOK NI DOVOLJ STROG Nenadomestljiva vloga Primorskega dnevnika Glavni svet Kmečke zveze, ki se je sestal v četrtek, je med drugim razpravljal o kritičnem finančnem stanju Primorskega dnevnika in grozečim napovedim o redukciji uredniškega in tiskarskega osebja ter obsega časopisa, če ne pride so ustrezne rešitve. Zato sta se na željo Glavnega sveta seje udeležila tudi predsednik založniške družbe PRAE Klavdij Palčič in kot predstavnik uredništva Dušan Kalc. Po poročilih obeh predstavnikov Primorskega dnevnika in po zelo zavzeti razpravi je Glavni svet Kmečke zveze odobril stališče, ki ga bodo skupaj zavzele množične organizcije ZSKD, ZSSDI, SDGZ in KZ in z njim nastopile pri pristojnih dejavnikih v matični Sloveniji, saj je usoda Primorskega dnevnika odvisna predvsem od njene pomoči. Glavni svet je ugotavljal, da je vloga Primorskega dnevnika nenadomestljiva za množične organizacije, kakršna je tudi Kmečka zveza, saj časopis najizraziteje pu-blicizira njihovo dejav- nost in deluje tudi kot vezni člen med posameznimi člani. Nenadomestljiv je tudi narodni značaj Primorskega dnevnika, so ugotavljali člani Glavnega sveta, saj širi med Slovenci v Italiji slovensko pisano besedo. Ce bi bili prisiljeni brati vesti o lastnem delu v italijanskem tisku, bi to predstavljalo veliko škodo. Nadvse pomembna je tudi vloga časopisa v boju za pravice Slovencev v Italiji ter pri krepitvi narodne zavesti in te vloge mu ne morejo odreči različna politična in ideološka stališča. Skratka, tako Kmečka zveza kot druge množične organizacije potrebujejo časopis, ki bo čim bolj avtonomen, pluralističen in strokovno učinkovit. Vsi današnji politični spori okrog časopisa so zato škodljivi in napeti je treba vse sile, da bi Primorski dnevnik premostil sedanjo krizo in še naprej v najboljših pogojih nadaljeval svoje nenadomestljivo poslanstvo, ki ga je petdeset let, kot naslednik Partizanskega dnevnika, tako učinkovito opravljal. Gornjo rubriko urejuje sindikalni odbor novinarjev Primorskega dnevnika Liga grozi z odpoklicem vseh svojih pailamentarcev Ostro reakcija leve sredine, ki obtožuje Ligo rušenja države Scalfaro bo podpisal ukrep, če je v skladu z ustavo RIM - Odlok o priseljencih, ki ga je v četrtek sprejela Dinijeva vlada, ni bil še objavljen in njegova dokončna vsebina ni še znana. Kljub temu pa povzroča velike napetosti in trenja. Se posebej živčna je Severna liga, ki grozi z izstopom iz parlamenta, če odlok ne bo ustrezal dogovora, ki ga je sklenila z levo sredino. Senatorji Lige so včeraj množično zapustili sejo in preprečili nadaljevanje razprave o finančnem zakonu, ker ni bilo več sklepčnosti. Liga se bo zbrala danes na takoimenovanem severnem parlamentu v Mantovi, da odloči o morebitnih nadalnjih ukrepih. Predsednik senatorske skupine Severne lige Francesco Tabladini je dejal, da Liga zapušča sejo senata zaradi »dvoumnih signalov in nesprejemljivega vzdušja«. Jasnejši je bil nekoliko pozneje tajnik Umberto Bossi, ki je povedal, da je Liga zahtevala nekaj dni za premislek. Preden nadaljuje z analizo finančnega zakona, želi Liga videti in dodobra pretehtati odlok o priseljencih. Dodal je, da bodo »Lumbardi« danes v Mantovi razmislili, kaj naj naredijo. Sum je vzbudilo dejstvo, da kroži nekaj neuradnih besedil, kar je po mnenju Lige dokaz, da je z ukrepom nekaj narobe. Poteza Lige je presenetila vlado in sopotnike leve sredine, ki so prejšnji teden le s težavo pogoltnili »grenki grižljaj« Bos-sijevega izsiljevanja (Ali odlok o priseljencih ali bomo bojkotirali finančni zakon, je grozil Bossi). »Parlament ima sedež v Mantovi in ne v Rimu,« je vzrojil predsednik Progre-sistov Cesare Salvi, ki je dodal, da se bo večina posvetovala z vlado preden karkoli ukrene v zvezi s finančnim zakonom. Se ostrejši je bil predsednik senatorjev Ljudske stranke Nicola Mancino, po katerem je lahko Bos-sijevo početje celo kaznivo. Potožil je, da Liga prezira vsa pravila igre in dodal, da ni mogoče nadaljevati z rušenjem države samo, ker se bližajo predčasne volitve. »Upam, da se bo Liga premislila in da v ponedeljek ne bo težav na denarnih in finančnih trgih,« je pristavil svoj lonček finančni minister Fantozzi. Premier Lamberto Dini se tokrat ni oglasil. Po signalih iz palače Chigi pa ne kaže, da bi nameraval popustiti izsiljevanju. Baje so siglirani že vsi členi odloka, ki naj bi ga Dini osebno izročil predsedniku republike Scalfaru v podpis. Odlok o priseljencih ni razburil samo Lige. Krepko razburkane so vode tudi v levici, saj so nekatere sile (SKP, Zeleni in Meža) zahtevali, naj predsednik Scalfaro sploh ne podpiše odloka, nekateri drugi (na primer Bo-sellijevi socialisti) pa so očitali vladi nepotrebno naglico. DSL; ki podpira odlok, bo morala napeti vse sile, da bo pomirila duhove, čeprav ji bo v pomoč dejstvo, da je Karitas, ki je imela velike pomisleke o ukrepu, včeraj izjavila, da se ji zdi uravnovešen, dokončno pa ga bo ocenila, ko bo besedilo znano. LA VALLETTA -»Predsednik republike lahko zavrne podpis nekega vladnega odloka samo, če je v nasprotju z ustavo.« Tako je povedal včeraj v La Valletti, kjer je na uradnem obisku, predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro (na telefoto AP s hčerko v znani italijanski kavami glavnega mesta Malte). To je bil tudi odgovor vsem (zlasti Stranki komunistične prenove, Zelenim in solidarsnost-nim organizacijam), ki so pritiskali nanj, da ne bi podpisal odloka o priseljencih, ki ga je v četrtek sprejela vlada Lam-berta Dinija in katerega besedilo še ni znano. S tem je Scalfaro razblinil še zadnji dom. Ce ni v odloku določil, ki so v nasprotju z ustavo, bo podpisal ukrep, ki bo tako začel veljati komaj bo objavljen v uradnem listu. Predsednik republike se po Scalfaru ne sme spuščati v politične aspekte odlokov. Lahko ceni in spoštuje mnenja, ki so bila izražena v teh dneh, toda ta mnenja ga ne smejo pogojevati v ocenjevanju odloka, saj je za predsednika edino merilo ustavnost. Kaj pa protesti škofov, so silili novinarji. »Govoril sem o ustavnem pogledu odloka. Škofje so ugledni ljudje, so tolmači Božje besede, vendar niso ustavna telesa,« je dejal Scalfaro. Dodal je, da se vlada odloči za odlok, ko so nekateri nujni problemi, ki jih je treba rešiti. In vprašanje priseljencev sodi v ta okvir. Predsednik republike je skušal prispevati k omilitvi polemik, ki razdvajajo italijansko držubo. Dejal je, da ima Italija kot država tradicijo humanosti in odprtih vrat. »S humanostjo je treba obravnavati primer tistih, ki trkajo na vrata, a tudi položaj tistih, ki živijo v državi,« je dejal Scalfaro in dodal, da je potreben »velik občutek za ravnovesje«. NOVICE BARI / NA OSNOVI PRIČEVANJA SKESANCA ARETIRALI DVE OSEBI IN ZAPLENILI OROŽJE^ Ustica: drugih 20 oseb vpletenih RIM - Preiskava, ki jo v zvezi z nesrečo pri Ustici vodi sodnik Rosario Priore, je razkrila vpletenost nadaljnih dvajset oseb. Gre za letalske oficirje in visoke čine vojaške obveščevalne službe SISMI, katerim je sodnik namenil posebno pozornost po hišnih preiskavah in zasegih, ki jih je opravil v sodelovanju z beneškim kolegom Carlom Mastel-lonijem (slednji raziskuje nesrečo letala Argo 16). Med novimi osumljenci so general Fiorito Di Fal-co, ki šo ga pred kratkim odstavili s položaja ma-mestnika osgovomega za SISMI, upokojeni general Giampaolo Argiolas in sedanji odgovorni za podjetje Civilavia, ki nadzoruje civilne polete, general Francesco Pugliese. Osumljenci naj bi vedeli za dokazno gradivo o nesreči, vendar niso pokazati pripravljenosti za sodelovanje s preiskovalci. Istrski begunci zahtevajo vrnitev imovine RIM - Organizacije istrskih beguncev zahtevajo, naj jim Slovenija in Hrvaška vrneta premoženje, ki ga je po vojni zaplenila bivša Jugoslavija, obenem pa zahtevajo tudi večjo propustnost meje z bivšo Cono B. To je bil smisel srečanja, ki so ga ob 20-letnici osima priredili v Rimu in na katerem so sodelovali nekateri desničarski parlamentarci. Tržaška poslanka Marucci Vascon je obtožila Zagreb in Ljubljano, da kršita človekove pravice, ker nista zadostili zahtevi Evropske zveze, naj vrneta nepremičnine in to postavila kot pogoj za njuno pridruženo članstvo.Eden od diskutantov pa je menil, da Osimo ne veljaven, ker »krši črko helinskega dogovora o nedotakljivosti meja«. Načrtovali atentat proti Tatarelli Policist razkazuje orožje, s katerim naj bi izvedli atentat proti bivšemu podpredsedniku vlade Tatarelli (foto AP) BARI - Organizirani kriminal iz Apulije je decembra lani nameraval izvesti atentat proti takratnemu podpredsedniku vlade, predstavniku Nacionalnega zavezništva Giuseppeju Tatarelli. Vest je včeraj z velikim poudarkom objavil dnevnik iz Barija La Gazzetta del Mezzogior-no, nakar so jo potrdili tudi preiskovalci. Na poznejši tiskovni konferenci na kvesturi so povedali, da so v okviru preiskave o nameravanem atentatu aretirali dve osebi in zaplenili vojno orožje, med drugim tudi metalca granat sovjetske izdelave. Preiskava se je pravzaprav začela na osnovi pričevanja nekega mafijskega skesanca. Gre za človeka, ki je bil na hierarhični lestvici mafije dokaj visoko, že kakih petnajst let pa je bil na prisilnem bivališču v Apuliji, kjer se je povezal s krajevnim kriminalom. Prav iz kriminalnih krogov Barija so mafijcu naročili, naj izvede atentat. Potem pa so nastale težave, o katerih skesanec sicer ni veliko povedal, tako da je bil načrt atentata opuščen. Mafijski skesanec je preiskovalcem v potrditev svojega pričevanja pokazal kraj, kjer so skrivali orožje za atentat: garažo v kraju Altamura nedaleč od Barija. In res so tu preiskovalci našli skrivališče orožja: med drugim so našli sistem za metanje granat ter pet granat, od katerih je vsaka vsebovala skoraj dva kilograma plastičnega sksploziva. S takim orožjem, so povedali preiskovalci, bi lahko uničili tudi blindiran avtomobil. Aretirali so tudi dve osebi, ki sta se posluževali garaže: gre za Salvatoreja Loporcara, 27 let, ki je imel že opravka s pravico, in za 24-letne- ga Micheleja Facendola. Oba sta doslej obtožena samo nedovoljene posesti vojnega orožja. Zakaj pa naj bi bil Ta-tarella, ki je bil takrat tudi minister za pošto, tarča atentata navadnega kriminala? Preiskovalci, ki so že v prejšnjih dneh zaslišali parlamentarca Finijeve stranke, niso odgovorili na to vprašanje. Včeraj pa je javni tožilec iz Barija Leonardo Ri' nella zaslišal tudi novinarja Nicola Pepeja, ki je v krajevnem dnevniku prvi objavil vest o nameravanem atentatu. Ker novinar ni hotel povedati vira informacije, ampak se je skliceval na profesionalno tajnost, je sodnik proti njemu sprožil preiskavo zaradi širjenja vesti, ki s° predmet preiskovalne tajne. Proti pobudi sodnika so že nastopil® tako vsedržavne kot krajevne novinarske stanovske organizacije- ITALIJA - FJK Sobota, 18. novembra 1995 TRST / PO DOLGI RAZPRAVI Z GLASOVI STRANK NOVE KOALICIJE r IRRSAE / PROŠNJE V SLOVENŠČINI n Skupščina odobrila program Cecottijeve deželne vlade Novi predsednik zavrnil očitek, da je preveč »furlansko obarvan« TRST - Deželna skupščina Furlanije - Julijske krajine je včeraj s 35 glasovi proti 8 odobrile program novega odbora, ki ga vodi predstavnik Severne Lige Sergio Cecotti. Za program se glasovali predstavniki strank nove koalicije - se pravi SL, LS, DSL, Zelenih, SI in PRI - katerim se je pridružil še zastopnik LAF Pedronetto. Do odobritve programa, ki ga je bil Cecotti orisal v torek, je prišlo Po dolgi, vsekakor pa dokaj umirjeni razpravi, ki jo je uvedel voditelj novoustanovljene desnosredinske skupine "demokratičnih federalistov", nekdanji socialist Ferruccio Saro, z vrsto kritik na račun Cecottijevega odbora. Nekdanji podpredsednik Dežele iz vrst PSI je zahteval za svojo skupino mesto podpredsednika sveta, češ da gre ža funk-oljo, ki v vseh deželnih skupščinah drugod po Italiji pripada opoziciji. Izvolitev novega odbora, j® dejal Saro, žalostno spominja na demokri-stjanske čase. Odločno opozicijo novemu odboru je napovedal predstavnik Stranke komunistične prenove Roberto Antonaz. Cecot-tiju je očital, da se je premalo zavzel za deželno enotnost in da je skoraj popolnoma zanemarili problematičnost znanega in spornega zakona o preosnovi zdravstvenega sektorja. Predstavnik iste stranke Gianlui-gi Pegolo pa je izvolitev novega odbora ocenil kot operacijo za pogojevanje bodočih volilnih zavezništev. Svetovalec Furlanske avtonomistične lige (LAF) Giancarlo Pedro-netto, ki je podprl Cecot-tijevo izvolitev, se je, kot je povedal, do zadnjega osebno zavzemal za oblikovanje avtonomistične večine. Poskus je klavrno spodletel, Cecotti pa je v teh pogojih prava osebnost, ki lahko zajamči avtonomistično usmeritev nove deželne vlade. Svetovalci Nacionalnega zavezništva so vsi po vrsti kot glavni razlog za strogo opozicijo novemu odboru navedli pozornost, ki jo je novoiz- Predsednik deželne vlade Sergio Cecotti (f. KROMA) voljeni predsednik namenil zaščiti narodnih in jezikovnih manjšin v deželni stvarnosti. Odločno opozicijo je z Gianfrancom Gambassi-nijem napovedala tudi Lista za Trst. Melonarski veljak se, kot znano, zelo boji, da bo Cecotti s svojo politično usmeritvijo oškodoval Trst in privilegiral investicije za Furlanijo. Anna Piccioni nova načelnica Ugine svetovalske skupine TRST - Anna Piccioni (na sliki) je od včeraj načelnica svetovalske skupine Severne lige v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine. Piccionijeva, ki je doma iz Trsta, je bila v deželni svet izvoljena na zndnjih volitvah leta 1993, doslej pa je opravljala funkcijo podpredsednika svetovalske skupine Bos-djeve stranke, v bistvu je bila namestnica dosedanjega predsednika Sergia Cecottija. Piccionijeva le tudi predsednica tržaškega pokrajinskega odbora Severne lige. Pot opozicije sta ubrala tudi svetovalca Butti-glionejeve stranke CDU Alberto Tomat in Tiziane Chiarotto, ki sta formalno pristopila v skupino "demokratičnih federalistov". Izvolitev novega deželmega odbora pa je toplo pozdravil svetovalec DSL Sergio Cadorini, ki se je zavzel za ponovno odobritev deželnega zakona za zaščito in ovrednotenje furlanskega jezika in kulture. Kritična do Cecottija in njegovega upravnega programa je bila komunistka Elena Gobbi. Osporavala je odborovim stališčem o zaščiti okolja in o ustanavljanja novih parkov ter zaščitenih področij. S tem pa ne soglaša Paolo Ghersina (Zelena lista), ki upa in pričakuje, da je tudi v Furlaniji-Julijski krajini napočil čas politične stabilnosti in zaščite okolja po evropskih standardih. Zadovoljen z izvolitvijo nove uprave je tržaški ligaš Paolo Poli-dori, ki je pozdravil od-borova stališča glede razmaha deželnih pristanišč in znanega protokola za gospodarski razmah tržaške pokrajine. Republikanec Gianluigi D'Orlandi je pozval Cecottija, naj korenito posodi danes zastareli deželni birokratski aparat. Isidoro Gottardo, ki je deželni tajnik Ljudske stranke, je Cecottije-vo koalicijo označil za programsko večino, pri čemer pa ni izključil možnosti, da bo pred naravnim iztekom zakonodajne dobe Dežela dobila še eno vlado. A le v primer razhajanj v sedanji šeststrankarski večini, je dejal. Sledila je replika predsednika Cecottija, ki je učinkovito zavrnil kritike opozicije, med drugim tudi očitek, da je preveč »furlansko obarvan«. Glede zakona o furlanščini, ki ga vlada ni odobrila, je predsednik dejal, da bo novi odbor preučil vladne ugovore, da pa vsekakor namerava zagovarjati pristojnost Dežele na tem področju. Tudi glede kritike, da njegova večina obstaja le na papirju in da bi v primeru novih volitev ne obstajala več, je Cecotti navedel izide zadnjih upravnih volitev in pri tem poudaril, da »v tej deželi, kot tudi v vsej državi, ljudje še niso razumeli, kaj pravzaprav je ta desnica.« Budin opozoril Cecottija na novo kratenje pravic manjšine TRST - Kot smo včeraj poročali, je deželni zavod IRRSAE zavrnil tri prijavnice za program 044/1, ker so bile napisane v slovenščini in torej »nerazumljive«. Zadeva je odjeknila tudi v deželnem svetu, katerega podpredsednik Miloš Budin (na sliki) je v tej zvezi naslovil na novoizvoljenega predsednika deželne vlade Silvia Cecottija pismo, v katerem ga obvešča o dogodku in zahteva njegov poseg. V pismu Budin citira, da so bile prošnje vrnjene pošiljateljem, češ da so »napisane v slovenščini in torej nečitljive«, ter da je IRRSAE zahteval, naj bi prošnje napisali na posebnih uradnih obrazcih zavoda. Iz tega se da sklepati, piše podpredsednik deželnega sveta, da IRRSAE ne razpolaga s slovenskimi prijavnicami, sicer bi slovenski šolniki ne smatrali za potrebno, da se poslužijo drugačnih obrazcev. Budin sprašuje predsednika deželne vlade, naj preveri, ali je res tako, in naj po- seže, da bi slovenskim šolnikom in sploh osebju šol s slovenskim učnim jezikom zagotovili možnost uporabe materinščine v okviru njihovih institucionalnih odgovornosti. Budin na koncu poziva Cecottija, naj si v okviru svojih pristojnosti prizadeva za konkretno uveljavitev pravic jezikovnih manjšin, to pa tudi v skladu s stališči Evropske zveze, ki so bila izražena v številnih dokumentih. Cecottijeva zagotovila glede podpor slovenskim ustanovam TRST - Predsednik Dežele FJK Sergio Cecotti je v odgovoru na pismo predsednika SKGZ Klavdija Palčiča zagotovil, da bodo finančni prispevki, ki so namenjeni slovenskim ustanovam, izplačani v najkrajšem času, potem ko je Dežela že poskrbela za imenovanje ustrezne posvetovalne komisije. -pEPRSKI POSKUSI / ZAOSTRITEV- MED RIMOM IN PARIZOM Chirac odpovedal obisk v Neaplju Za Dinja je francoska odločitev nerazumljiva - Odmevi v rimskem parlamentu LIVORNO / NESREČA PRI DELU Dva mlada delavca umila v kotlu rafinerije Agipplas RIM - Dober mesec Preden Italija prevzame Predsedstvo Evropske unije, so se odnosi med Rimom in Parizom hudo zaostrili. Francoska vlada je včeraj odpovedala srečanje na vrhu, ki je bilo predvideno za konec prihodnjega ted-Jja v Neaplju. Vzrok francoske odločitve je dejstvo, da je v četrtek Italija v prvi komisiji Seneralne skupščine OZN podprla avstralsko resolucijo, ki je obsodila Francijo zaradi Jedrskih poskusov na atolu Mururoa. Resolu-cija je tudi zahtevala, naj Francija takoj preki-ne jedrske poskuse. Predstavnik franso-skega zunanjega mini-stra Jacques Rum-ttrelhardt je kritiziral stališče desetih članic kU (poleg Italije so resolucijo podprle Avstrija, Belgija, Danska, mska, Irska, Luksem-burg. Nizozemska, Por- tugalska in Švedska, Francija in Velika Britanija sta ji nasprotovali, Španija in Nemčija pa sta se vzdržali), ki so glasovale za avstralsko resolucijo. Po mnenju Pariza je tako stališče v nasprotju z evropsko solidarnostjo, predvsem pa je nerazumljivo za države, ki so članice atlantskega zavezništva Nato in Evropske zahodne unije (gre za evropsko ustanovo z obrambnimi pristojnostmi). Zaradi tega je Francija sklenila, da odpove srečanje na vrhu z Italijo, ker »okoliščine niso ugodne za tako srečanje«. Predsedstvo italijanske vlade je odgovorilo z daljšo in razčlenjeno noto, v kateri opozarja, da je Rim večkrat izrazil Parizu zaskrbljenost zaradi obnovitve jedrskih poskusov. To je storil tudi v skladu s številnimi resolucijami, ki jih je izglasoval italijanski parlament in ki so obsojale francosko jedrsko politiko. Palača Chigi je dodala tudi, da je Dini francoskega predsednika Jacquesa Chiraca korektno obvestil o stališču Italije še pred glasovanjem v OZN in mu napovedal podporo avstralskemu dokumentu, obenem pa je v pismu tudi podčrtal, da imata Italija in Francija preveč skupnih interesov, ki bi jih razhajanje o jedrski politiki ne smelo ogroziti. Francoski sklep je izzval takojšnje odmeve v italijanskem parlamentu. Premiera Lam-berta Dinija in zunanjo ministrico Susanno Agnelli so pohvalili predstavniki strank, ki podpirajo vlado, medtem ko so jo kritizirali predstavniki Kartela svoboščin. »Vprašujem se, zakaj mora Francija zaradi različnih stališč odrediti polemične povračilne ukrepe,« je dejal Piero Fassino, ki vodi zunanjepolitični resor pri DSL. Zaželel si je, da bi se Pariz premislil. Se bolj odločni so bili v podpori vlade Zeleni, ki so pozdravili pokončno držo predsednika vlade in zunanje ministrice, v skladu s stališči italiajn-skega parlamenta. Kritična pa sta bila predsednik poslaske zunanjepolitične komisije Mirko Tremaglia (Nacionalno zavezništvo) in bivši podtajnik v zunanjem ministrstvu Livio Caputo (FI). Po njunem mnenju je vlada popustila pritiskom Zelenih in se odločila za zgrešeno potezo v zunanji politiki, predvsem pa okrnila svoj ugled v času, ko bi se morala pripravljati, da prevzame predsedstvo Evropske unije. LIVORNO - Dva mlada delavca sta izgubila življenje, tretjega pa so v zelo resnem zdravstvenem stanju zaradi vdihovanja strupenih žveplenih hlapov v notranjosti reaktorja v rafineriji Agipplas odpeljali v bolnišnico. Do hude nesreče pri delu je prišlo včeraj okrog 9.30; delavci so bili uslužbenci podjetja Siticem iz Piše, ki je imelo v zakupu nekatera dela v notranjosti rafinerije. Po prvih podatkih o nesreči so se delavci spustili v kotel, kjer so se zastrupili. 23-letnega Ema-nueleja Bombagija iz Sira-cuse so v bolnišnico pripeljali že mrtvega, drugega, 46-letnega Pietra Prottija iz Pavie, pa so potegnili iz reaktorja že mrtvega. V od-deleku za oživljanje livom-ske bolnišnice pa so sprejeli tudi 30-letnega Lida Folija iz Cecine; tri kolege naj bi iz kotla potegnil neki drugi delavec, ki je nosil zaščitno masko. Kot so pozneje povedali odgovorni predstavniki rafinerije Agipplas so Protti, Bombagi in Lido opravljali vzdrževalna dela na napravi; imeli so točna navodila, da morajo vsa dela opraviti iz zunanjosti reaktorja in ne vstopiti v njegovo notranjost. Eden od dveh delavcev pa se je iz neznanih razlogov spustil vanj; zajela ga je slabost, zaradi česar mu je na pomoč priskočil še drugi in nato tudi tretji delavec, ki pa je imel zaščitno masko. Za prva dva ni bilo nobene pomoči, Poli, ki mu je na pomoč priskočil tehnik z zaščitno masko, pa se v livornski bolnišnici bori s smrtjo. Dosedanja preiskava še ni pokazala, ali sta delavca umrla zaradi pomanjkanja kisika, ali pa zaradi vdihovanja strupenih hlapov. Ob ponovni nesreči pri delu so se takoj oglasili naravovarstveniki, ki so moralno odgovornost za nezgodo pripisali parlamentu, ki še ni sprejel oddloka o varnosti pri delu. V torek bo v Rim prišel Erich Priebke RIM - Bivši ese-sovski oficir in krvnik Erich Priebke bo pripotoval v Italijo v torek. Vest je potrdil rimski vojaški pravdnih Antonino Inte-lisano, ki bo Priebkeja zaslišal. Vse ostale podrobnosti pa še niso povsem jasne, ve se, da bodo bivšega oficirja spremljali agenti italijanskega Interpola, ki ga bodo predali karabinjerjem, ne ve pa se, kje bo Erich Priebke za časa svojega bivanja v Rimu. Sedmega decembra naj bi bila znana tudi odločitev vojaškega sodnika za predhodne preiskave v zvezi z zahtevo vojaškega tožilstva o uvedbi sodnega postopka proti Priebkeju. Zvezda vodnica Ace Mermoua Vedno globlje sem prepričan, da je pri opazovanju bližnjega in daljnega sveta, svojega okolja in sebe nujno potrebna čim trdnejša izhodiščna točka. Potrebne so lestve, po katerih lahko zlezemo in opazujemo življenje čez strehe lastnega doma. Točke ni lahko najti,.kot ni lahko najti oporišča, vendar je bistvena "vsaj” težnja. Bistven je notranji nemir, ki nas sili v višino, v preseganje ozkega kroga, v katerem živimo. To ni mistika, ampak globinska potreba, ki je ob koncu stoletja in tisočletja krvavo otipljiva. V svojih Ogledalih dajem prednost politiki. Kakšen smisel ima sploh politika, če ni nabita z nekimi vrednotami, če ne ponuja ljudem nekega upanja in kančka utopije, brez katere se vse poplitvi v nerazumljivih oblastniških alki-mijah? Resnica politike je, da ne more brez ljudi in mimo ljudi. Politika ni oblast, saj oblast kot gola volja do moči ne potrebuje politike. Višek oblasti je diktator, ki ga podpirajo vojaški, gospodarski in drugi družbeni sloji, morda, in to večkrat, tudi "ljudstvo”. 2e sama beseda diktator pomeni, da nekdo diktira, narekuje drugim, kaj morajo in česar ne smejo delati. Zakaj bi oblast v svoji najčistejši obliki potrebovala politiko, ki je v svoji osnovi dialoška, se razgovarja, sporoča namene, jih preverja, skratka, potreb in konfliktov ne rešuje z rezi meča, ampak s soočanjem, tudi s konfrontacijo, ki pa ni in ne more biti krvava ali enosmerna. Diktatura nima in ne potrebuje politike, saj odloča, ne da bi koga kaj vprašala. Ge se politika razgovarja in sooča, je nujno, da nekaj sporoča. Kot človek in državljan potrebujem sporočilo, ki nima samo glasu, ampak tudi vsebino. Soočanje na televiziji, kjer nasprotnika računata predvsem na besedno spretnost, na mimiko, skratka, na lastno igralsko sposobnost, ne zmore sporočila. Ko gledam, ne razmišljam o politiki, ampak o igralski spretnosti, o retoriki, ki je lahko tudi prazna. In dalje. Kako naj se odločam za to ali drugo opcijo, če v njej ne razpoznam neše-sa, ki je "več” od specifičnega problema, na primer tega ali onega člena finančnega zakona. Ge mi politika ne ponudi širšega videnja na svet in življenje, če v njej ne prepoznam poti za upanje in volje k "boljšemu”, se lahko zadovoljim s tehničnimi vladami in birokracijo. Zame so danes tisto "boljše” pogoji, ki omogočajo materialno življenje in hkrati toplejše medčloveške odnose. Ne počutim se dobro v svetu, kjer stiska brusi meni in prijateljem volčje zobe, kjer je cena za življenje v tem, da pogrizem soseda. Počutim se v globoki stiski v okolju, kjer ni prostora niti za ljubezen, saj so življenski ritmi in razmere takšne, da je eno izmed najosnovnejših gonil življenja (tudi mene bi brez ljubezni ne bilo) le pritiklina, zadeva mladosti, nekaj česar si v zrelosti ne morem privoščiti. Sina, ženo, prijatelje lahko ljubim, vendar vedno bolj načelno. Ge želim biti, moram biti v toku, ki ne potrebuje ljubezni. Ge nimam tega hudournika, če nimam dela, so ljubezen in druge podobne traparije ponovno odveč, saj se moram okleniti najožje preživetvene tračnice. Je takšno življenje resnično vredno? Od politikov in politike ne zahtevam, da se ubadajo z mojimi čustvi, vendar lahko zahteva politika moj "glas”, če mi ne ponudi takšnega ah drugačnega izhoda in stiske? Pišem v prvi osebi, vendar kot član družbe ljudi, ki so iz mesa in krvi. Kako naj razumem, da je trenutno osrednji problem politike datum vohtev? Zakaj moram, na primer, sprejeti borzo kot najvišjega razsodnika; kot da na njej igra bog in ne ljudje, ki imajo moč za igro? Brez lestev, ki kažejo smer preko strehe moje hiše je zame politika igra, ki je nimam interesa igrati. Pa ne gre samo za politiko. Konkretno življenje nas sili, da zalepimo na nebo zvezde vodnice v osebnem življenju, v kulturi, v odnosu do drugih. Ne mislim na to. da bi ponovno izpostavili velike Ideje in ideologije iz preteklosti, skratka, da bi namazali in spravili v pogon stare stroje za akcijo in tolažbo. Prepričan pa sem, da moramo zidati stolp, ki nas bo napolnil z mislijo in duhom ter nam pomagal presegati trenutno razdrobljeno plitvino. Nietzschejev "bog je mrtev” ni le filozofska postavka, ampak oznaka resničnega sveta. V Auschvvitzu in drugih sodobnih moriščih sta umrla bog in človek. Umirata pa tudi v naši "normalni” sedanjosti, med sivimi kanali bivanja brez pogleda v višino in širino. Ne gre za to, da bi ustoličili starega boga, ne vidim pa možnosti za "napredek” in reševanje ostrih vprašanj brez zagona k višjemu, k neki resnici, ki je dlje od našega vsakodnevnega pehanja. Spregovoril sem o politiki. Danes beremo o krizi znanosti, ki se nam je še do včeraj zdela najučinkovitejša in najtrdnejša luč iskanja. Kriza znanosti ima svoje razloge v ekonomiji, ima jih pa tudi v vprašanju, če in koliko znanosti potrebujemo. Sama zgodovina znanosti nam jasno dokazuje, da je znanost doživljala najgloblje krize, ko se je celotna družba omejila na zgolj preživetvene potrebe in divje spore za hrano in ozemlja. Upihnila se je zvezda vodnica in Evropa (npr. zgodnji srednji vek) je utonila v mraku razuma. Spojil sem zelo različen zadeve, kot so politika, ljubezen, osebno zadovoljstvo ali nezadovoljstvo in znanost. Mešanica se danes zdi nesprejemljiva. To pa enostavno zato, ker v lastnem pojmovanju ožimo vse na posamezne "panoge” in specializirane tehnike. Povežemo jih lahko le v težnji k nečemu "višjemu”, ali celo samo v upanju, da lahko presegamo sedanjo danost. Brez takšne povezave, bodo vse te "panoge” (in seveda še druge) zašle v vedno globljo krizo: ljubezen in politika, kakovost življenja in znanost. Brez lestev čez hišo bomo zrli v vedno bolj sive stene. Prosek, 1961 Sv. Martin je pri nas prav gotovo med najbolj priljubljenimi svetniki. Pokušnja mladega vina, ki je pravkar dozorelo iz mošta, je pripomogla, da je praznovanje Martina še dandanes zelo občute- no. Martinovo na Proseku sovpada s praznovanjem patrona in vaškega zavetnika. Bogate stojnice, osmice s tipično jesensko hrano (klobasa in zelje, fanclji z dušo...) in, kot je raz- vidno iz fotografije, znani sejem pujskov, privabljajo domačine in goste iz bližnjih vasi in mesta, da si privoščijo trenutek veselja in zabave. (Foto M. Magajna, last OZE) D. in G. X Bralce naprošamo, da posredujejo objavljenim fotografijam Odseku fotografije za objavo ali sporočijo za zgodovino pri Narodni in študij-morebitne pripombe in dopolnila k ski knjižnici, tel. 632663. J Folklorna skupina Stu ledi jutri gost »Naših stezic« TRST - V nedeljo bo priljubljeno oddajo »Kam vodijo naše stezice« vodil Mario Šušteršič, v studiu pa bodo tudi člani folklorne skupine »Stu ledi«. Seveda bo govor o folklori, zamejski narodni pesmi in še čem. Gostje v studiu bodo predsednik dr. Marjan Spetič, pevka Anka Su-gan, vaditeljica Breda Pahor in Stojan Peta-ros. Govor seveda ne bo samo o tej skupini, ki že leta nastopa ne samo na zamejskih prireditvah, ampak si je utrla pot tudi po Sloveniji in nekaterih drugih deželah srednje Evrope. Poleg samega govo- ra o glasbenih tradicijah v zamejstvu, bo skupina prikazala, kako se oblači narodna noša, kar je postalo že nekak obred. Oddajo si lahko ogledate v živo v nedeljo, 19.11 ob 18. uri, ponovitev pa bo na TV Slovenija' 1 v petek, 24. 11. ob 14.45. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6. tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382. fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst. Ul. Valdirivo 36 / L nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran ha ^odiscu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zvezeiča§opisnih založnikov FIEG PISMO UREDNIŠTVU* Nepozabno doživetje v Gregorčičevi dvorani Številni gledalci, člani in prijatelji Planinskega društva v Trstu, ne bodo zlahka pozabili prizorov, ki jim jih je ponudil predsednik Planinskega društva iz Trsta gospod Lojze Abram, zvečer 16. novembra letos od 20.30 dalje. Prisotni smo se kar naprej čudili ob pogledu na veličastnost slik, ki jih je naredil v naravi jugozahodnega dela Združenih držav Amerike, ki ga je letos obiskal. Hvaležni smo mu, ker nam je dal možnost deliti z njim veselje in občudovanje ob pogledu na prizore, ki bi nam drugače ostah neznani! Imeli smo priliko videti čudovite aspekte narave, posledice propadanja zemeljskega površja in njenega oblikovanja po delovanju vode, dežja, vetrov in temperaturnih sprememb v teku milijonov let. Opazovah smo z zanimanjem prikazu razgledov, ki jih nobena domišlija bi ne zmogla. Čudili smo se množici orjaških stebrov, posejanih na ogromnih površinah, pisanih barv in odtenkov, ki so ti dali vtis draguljev, posejanih na tleh. Sledili so mostovi, slikoviti, mali in tudi zelo veliki, ostanki predpotopnega sveta, sveta vehkanov. Videli smo seqvoje, ogromna drevesa tisočletne starosti, visoka do sto metrov in čez, debela, da človek si ne more misliti. Pa tudi Mrtvi gozd, iz okamenelih debel posejano površino. Neverjetni, svojevrstni pogled! Občudovali smo svežnje bazaltnih kristalov, ostankov izbruhov vulkanov prvih dob življenja našega planeta. Videli smo kaktusov gozd, s kaktusi visokimi kot srednje visoke hiše. Nazadnje smo videli dolino spomenikov. To so prepereli ostanki gora, redko posejani na ogromni površini, najrazličnejših oblik in velikosti, ki jih pogostoma vidimo kot ozadje vestem filmov. Predavatelj ni pozabil na živalski svet: videli smo medvede, veverice, ptice raznih velikosti, prerijske zajce, tjulne. Kaj naj mish človek ob pogledu na tako pestrost in razkošje? Narava nam nudi prizore, pred katerimi človek onemi in razmišlja o svoji omejenosti, pred takimi pojavi. Pa tudi o človekovi danosti, da o vsem tem, kar vidi, razmišlja in sklepa, se zamisli in občuduje. Diapozitivi, ki smo jih videli in občudovali, bi lahko spadali v predavanja iz fizičnega zemljepisja ali tudi kamenoslovja katerekoli šole ali celo univerze. Zahvalujemo se predavatelju in Planinskemu društvu iz Trsta za izreden užitek! Želimo si tudi, da bi delo, ki smo ga videli in občudovali, dobilo ustrezno priznanje. Marcel Petkovšek PROTEST IN POZIV Benečani želijo videti slovenske TV programe ČEDAD - Predstavniki društev in organizacij Slovencev iz videmske pokrajine so pred meseci ustanovili odbor za razširitev oddaj slovenskih programov RAI tudi na videmsko pokrajino. S tem v zvezi so začeli zbirati podpise, da bi pristojne organizme pozvali, naj čimprej rešijo to vprašanje.V teh dneh so se s pismom obrnili do predsednika Sveta slovenske televizije, državnega sekretarja za Slovence po svetu Petra Venclja in do predsednika zunanjepolitičnega odbora slovenskega parlamenta. V dokumentu izražajo obžalovanje, da je prisotnost slovenskih medijev v zadnjem času doživela hud udar, saj sta z ekrana izginila tako signal prvega programa TV Slovenija, ki je bil doslej na dobrem delu beneškega območja do- segljiv, kot tudi signal koprske televizije. V pismu ugotavljajo, da pomeni tako stanje bistveno obubožanje slovenske komunikacije v tem prostoru in to prav na področju govorjene besede, ki naj-lajže najde dostop do ljudi, obenem po pomeni tudi manjši preliv informacij znotraj slovenskega jezikovnega prostora oziroma izključevanje tega najbolj izpostavljenega dela iz informacijskih tokov in posledično tudi iz skupne zavesti. Slovenci iz videmske pokrajine pozivajo pri stojne slovenske oblasti, naj te ugotovitve primemo upoštevajo in naj pripomorejo k temu, da bodo slovenske televizijske oddaje spet vidne na slovenskem zahodu in da bo v njih prostor tudi za dogajanja in probleme Slovencev v Furlaniji. (rp) HZ AVSTRIJA / DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE Zbor NSKS ni podprl Smollejeve kandidature Nesklepčnost in deljena mnenja CELOVEC - Kandidatura Karla Smolleja (51) na listi Liberalnega foruma (LF) pri državnozborskih volitvah 17. decembra je ostala - vsaj zaenkrat - brez podpore Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). Na izredni seji Zbora narodnih predstavnikov NSKS v četrtek zvečer v Celovcu ni bil sprejet volilni proglas za Smolleja, izkazalo se je namreč, da so mnenja o tej kandidaturi in tudi o postopku preveč kontroverzna. Poleg tega 60-elanski zbor ni bil sklepčen, saj se je seje udeležilo le malo več kot polovica zbornikov, ostali pa so - kot je namigoval eden od zbornikov - ostali doma iz protesta, saj so bili bili zborniki takorekoC postavljeni pred dejstvo, da odobrijo »odločitev, ki jo je spejela le majhna peščica ljudi v Celovcu«, ne da bi imeli dejansko še kaj odločati. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip zadeve ni tolmačil kot poraz za novo vodstvo NSKS in pri tem poudaril, da je seja zbora le še potrdila, da so mnenja o Smol-lejevi kandidaturi v taboru NSKS deljena - »od popolne zavrnitve do popolne podpore«. Predsedstvo je temu primerno imelo celo v načrtu Zboru narodnih predstavnikov NSKS predlagati, da se NSKS kot narodnostna organizacija v tem konkretnem primeru odpove vsakršnemu volilnemu proglasu. Nadaljnje postopanje v »zadevi Smolle« bo zdaj Se enkrat obravnavalo predsedstvo, je napovedal Olip in s tem v zvezi v Pogovoru za naš list poudaril: »Osebno še naprej podpiram Smollejevo kandidaturo, imam Pa kljub temu dovolj pomislekov in ti so zelo tehntni, ce samo mislim na kar malo dvomljivo odločitev Enotne liste.« »S tem hočem izrecno poudariti, da ni vse v najlepSem redu, kar je navsezdanje pokazala prav seja Zbora narodnih predstavnikov in deljen odmev na Predsednik NSKS Nanti Olip podeželju. Rezultat volitev bo znan 17. decembra, zanj pa bo moral nekdo prevzeti odgovornost. Ce bo Smolle izvoljen v državni zbor, bo to vsekakor pozitivno, ker bomo koroški Slovenci imeli poslanca v parlamentu, Ce pa bo rezultat negativen, potem je bila celotna zadeva politični hazard, in bo treba razmisliti o posledicah - tudi v naših lastnih vrstah. Kajti, Ce se pred volitvami odločimo za to ali ono opcijo, moramo opozoriti tudi na s tem povezane posledice,« je v pogovoru z našim listom poudaril predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev. V večurni razpravi je sodelovala najmanj polovica navzočih elanov zbora. Za podporo so se mdr. izrekli skoraj vsi tudi v EL zasidrani funkcionarji, medtem ko se je predvsem krščanski tabor izrekel proti kandidaturi Smolleja pri Liberalnem forumu. Bivši predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov Peter VValdhauser pa je demon- strativno izstopil iz Enotne liste in kandidaturo označil kot politični harakiri. Smolle, sam elan Zbora narodnih predstavnikov, je živahno in kontroverzno razpravo pozdravil in jo ocenil kot nadaljnji korak pri demokratizaciji slovenskih struktur. Glede svoje kandidature na listi Liberalnega foruma pa je poudaril, da kandidira na avtonomnem manjšinskem mandatu in da bo na tem področju odgovoren edinole manjšinam, ne pa stranki. Avtonomna kan-didatura pa da se ujema tudi s cilji NSKS, ki zali govarja samostojno zastopstvo manjšin v zako-nodajnih telesih. Jasno je medtem stališče Zveze slovenskih organizaciji na Koroškem, druge osrednje narodnopolitične organizacije koroških Slovencev. Predsednik organizacije Marjan Sturm v najnovejši številki Slovenskega vestnika,- glasila ZSO, poudarja, da je iz vidika ZSO jasno, »da v prvi vrsti podpiramo socialdemokrate in zelene, ker njihova programa v večji meri ustrezata socialni in družbeno napredni usmeritvi naše države, ki vključuje tudi konstruktivno reševanje sožitja.« Ostro je medtem kritizirala Smollejevo kandidaturo predsednica Delovne skupnosti »Avstrijske narodnostni v SPO« Ana Blatnik. Označila ga je za »politika brez hrbtenice« in pri tem opozorila, da je Smolle bil že skoraj pri vsaki avstrijski stranki: pri socialdemokratih, zelenih, ljudski stranki in zdaj pri Liberalnemu forumu. Smol-leju da gre pri kandidaturi izključno za osebne interese, ne pa za vsebinsko politiko, je še poudarila Blatnikova. Ivan Lukan POGOVOR S PREDSEDNIKOM GS NOACCOM V lipani bodo odprli prvo »uradno« šolo z dvojezičnim poukom CENTA - Gorska skupnost za Terske doline ter občinski upravi v Ti-pani in Bardu so pobudnice nadvse pomembne in razveseljive odločitve, ki zadeva dvojezično šolstvo. Potem ko je zaradi nizkega števila otrok obstajala celo možnost, da bi zaprli dve osnovni šoli oziroma da bi ju združili, so se odločili, da bodo v Vi-skorši, v Občini Tipana, odprli prvo »uradno« dvojezično osnovno šolo na Videmskem. Za zgled so vzeli diferenciran pouk na dvojezičnem šolskem centru v Spetru, »blagoslov« pa so že dobili od videmskega šolskega skrbnika, didaktičnega ravnateljstva, pokrajinske uprave in samih staršev, ki so pokazali največ zanimanja za takšno obliko pouka. O tem je tekla beseda med klepetom, ki smo ga imeli s predsednikom gorske skupnosti za Terske doline Armandom Noaccom, bivšim županom iz Tipane in predstavnikom Krščanske demokracije (danes je elan Ljudske stranke), ki je med prvimi spoznal napačnost določenih zaprtih pogledov te stranke v odnosu do slovenske skupnosti na Videmskem. »Z umestitvijo dvojezične osnovne šole v Vi-skorši želimo odpreti novo poglavje v naši stvarnosti in izpostaviti dejstvo, da predstavlja naše območje, naSi ljudje, ki poznajo več jezikov, predvsem bogastvo in boljšo perspektivo (tudi ekonomsko) za jutrišnji dan. Predsednik Gorske skupnosti za Terske doline Armando Noacco Projekt, kateremu neposredno sledi odbornik prof. Viljem Cerno, je inovativen in Ce izvzamemo primer zasebne šole v Spetru, prvi, za katerim stojijo javne uprave. Naša skrb je, da popravimo določene krivice iz preteklosti in da nudimo našim najmlajšim pogoje, da bodo spoznali in vzljubili svojo jezikovno specifiko, svoje korenine, svojo govorico in svojo zgodovino. Vem, da bo ta načrt lahko sprožil določene politične Spekulacije, katere pa bodo same sebi namen. Ni več Časa za morebitne nazadnjaške poglede. Naša bodočnost je v sodelovanju, gre v smer odpiranja do soseda, do Slovenije«. Predsednik Noacco je bil tudi mnenja, da je treba poiskati vse možne oblike sodelovanja ob meji, ki mora postati element za nadaljnje združevanje. Pri tem je negativno ocenil nerazumevanje, ki še vlada med Rimom in Ljubljano in ki zaustavlja ta proces. Kar zadeva gorske skupnosti je dodal, da so pred kratkim ustanovili permamentno konferenco predsednikov GS (je njen predsednik, op. ur.), ki bo morala navezati plodnejše dogovarjanje z deželno upravo. Predsednik Noacco, kako si razlagate dejstvo, da je Ljudska stranka (bivša KD) vložila zakonski predlog o zaščiti manjšine in v njem povsem priznala Slovence na Videmskem, do pred nekaj leti pa je ta stranka prav v Benečiji pomenila izraz zaprtosti in proti-slovenstva? »Že pred leti je pokrajinsko vodstvo KD izglasovalo dokument, v katerem so bile nakazane smernice, ki so danes prisotne v zakonskem predlogu LS. Ob tem pa bi dodal, da so bili nekateri predstavniki KD v Benečiji sinovi Časa, ko je na meji vladalo določeno zaprtje. Niso razumeli torej niti razmišljanj, ki so jih vztrajno in pogumno zagovarjali nekateri župniki v dolinah«. Rudi Pavšič ~r~ V TOREK IN SREDO h Prihodnji teden v Mariboru plenarno zasedanje A-J Maribor - v torek 21. in v sredo 22. bo v Mariboru prvo plenarno zasedanje predsednikov vlad članic Delovne skupnosti Alpe Jadran pod Predsedovanjem Republike Slovenije. Udeležence zasedanja bo v torek ob 19.30 v gradu Betnava sprejel predsednik vlade Republike Složnije dr. Janez Drnovšek, naslednjega dne °b 9. uri pa bo začetek plenarnega zasedanja Predsednikov vlad Članic DS v »Kazinski dvorani« Slovenskega narodnega gledališča na Slomškovem trgu. Plenarno zasedanje se bo začelo s himno DS ■Mpe Jadran, kateri bo sledil pozdravni nagovor Predsedujočega DS Al-Pe-Jadran Janka Deže-jka, podpredsednika vlade in ministra za ekonomske odnose in razvoj Republike Slovenije. Sle-~1 bo pozdravni govor žuPana Mestne občine Maribor dr. Alojza Križmana, nakar bodo udeleženci potrdih povzetek sklepov plenarnega zasedanja predsednikov vlad, ki je bilo 24. novembra lani v Kaposva-m. Dnevni red zasedanja v nadaljevanju predvideva poročilo o delu DS v letu 1995 in predloge programov dela ter razprave po poročilih, poročilo predsedujočega DS A-J Janka Deželaka o delu DS v letošnjem letu in potrditev dokumenta o zaključku strukturne reforme DS. Besedo bodo nato imeli predsedniki vlad Članic DS (oziroma njihovi pooblaščeni zastopniki) o delu komisij, ki jim predsedujejo njihove dežele. Delu zasedanja bo v sredo ob 13. uri v »Kazinski dvorani« sledila tiskovna konferenca, na kateri bodo tudi prvič predstavih novo publikacijo Delovne skupnosti Alpe Jadran. TRBIŽ - Zupan s Trbiža Carlo Toniutti nam je pred dnevi podčrtal, da je treba napeti vse sile, da bi se leta 2006 uresničil načrt zimskih olimpijskih iger, ki naj bi jih organizirali na tromeji. Povedati velja, da mednarodna komisija ni upoštevala kandidature tromeje za igre leta 2002. Med razlogi, da ni prižgala zelene luci, je navedla tudi "določeno” napetost v odnosih med Italijo in Slovenijo, kar bi lahko postavilo v dvom uspešno organizacijo tako odmevne športne prireditve. Na tromeji pa po tem negativnem odgovoru niso vrgli puške v koruzo, zavihah so si rokave in odločili, da bodo kandidaturo tromeje postavih za olimpijado leta 2006. V tehniCno-organizacij-skem odboru sedi tudi Slovenec iz Kanalske doline, Peter Gerdol, ki je zaposlen pri agenciji Promotur, ki je zadolžena za turistično promocijo zimsko-športne- ga območja na severno-vzhodnem območju naše dežele. »V odboru, ki šteje osem oseb, je vsakdo izmed nas odgovoren za določeno področje. Meni je bila dodeljena naloga, da skrbim za nastanitve, za sprejem tekmovalcev, spremljevalcev in novinarjev, skratka za vsa organizacijska in logistična vprašanja olimpijske vasi.« Kako se pripravljate, da bi bili kos tako zahtevni organizaciji? »Da smo lahko od blizu spoznah, kako so drugi organizirali tako pomembno športno prireditev, smo bili v Lillehamerju, ki je gostil zadnjo zimsko olimpijado. Z organizatorji tamkajšnje prireditve smo se pogovarjali o vseh aspektih, ki zadevajo organizacijo. Spoznali smo, s kakšnimi težavami so se soocah, kaj vse je treba štorih, da je olimpijada lahko nemoteno stekla in da ni prišlo do določenih zastojev, ki bi metali slabo Peter Gerdol luC na prireditelje in na sam kraj.« Kakšne kompetence ima vaš odbor? »Naš odbor je tehnične narave in skrbi bolj za ope-rahvo. "Politični” odbor pa je nekaj drugega, v njem so predstavniki vseh treh dežel, ki naj bi izpejale olimpijsko preizkušnjo.« Tromeji je spodletela or- ganizacija olimpijade za leto 2002. Meniš, da obstajajo za preizkušnjo leta 2006 večje možnosh? »Osebno sem relativno optimist, Čeravno se zavedam, da pred nami stojijo določene ovire, ki jih bomo lahko premagali le s skupnimi močmi. Deželna uprava bo morala v najkrajšem Času sprejeti zakon, s katerim bo sofinansirala mešano družbo, ki bo imela nalogo skrbeh za organizacijsko in tehnično plat zimske olimpijade.« Ob tem pa je pomembno, da boste "prepričali” svetovno olimpijsko komisijo, ki bo odločala o kandidaturi za leto 2006. »Na razpolago imamo dokumentacijo vseh mest, ki so kandidirala za olimpijado leta 2002. S tem razpolagamo s pomembnim materialom, ki bo služil tudi našemu odboru, da bo lahko bolje spoznal "konkurenco” in se temu primemo opremil. Delo, ki nas Caka, ni majhno. V naslednjih mesecih bomo morah spozna-h še marsikaj, ki zadeva organizacijo olimpijade. V podskupini, ki ji naCe-Ijujem, sta še dva sodelavca v predstavništvu Koroške in Slovenije. S strani Koroške bom za sodelavko imel Slovenko, ki je zaposlena na koroški turistični zvezi, sodelavec iz Slovenije pa bo po vsej verjetno-sh nekdo iz Kranjske gore, ki ima velike izkušnje z organizacijo svetovnih smučarskih pokalov. Moram reci, da se naloga, ki mi je bila dodeljena v tem odbom, veliko ne oddaljuje od mojega vsakdanjega dela pri Promo-turju, kjer sem zadolžen za marketing.« Iz pogovora s Petrom Gerdolom je razvidno, da si na tromeji maksimalno prizadevajo, da bi uresnici-h načrt o prvi zimski olimpijadi v organizaciji treh držav. Gez tri leta pa bomo izvedeli, Ce je bil njihov trud poplačan. RP. POGOVOR S ČLANOM TEHNIČNO-ORGANIZACIJSKEGA ODBORA PETROM GERDOLOM Kanalska dolina ni vrgla puške v koruzo USPEŠNA AKCIJA AGENTOV FINANČNE STRAŽE V NOVEM PRISTANIŠČU Zaplenjeni heroin bi na fižišču na drobno navrgel več kot sto milijard lir Mamilo (67,8 kg) je bilo skrito v dvojnem dnu tovornjaka, ki so ga z ladjo pripeljali iz Turpije Na tržišču na drobno bi tovor veljal več kot sto milijard lir, na debelo pa nekaj manj kot 70 milijard lir: toliko je vreden heroin, pod katerim se je skorajda šibila miza na sedežu finančne straže na pomolu Fratelli Bandiera. Mamilo so našli na nekem tovornjaku, ki je s trajektom prišel iz Turčije, že pred dobrim mesecem, 14. oktobra, vendar vest ni prodrla v javnost, saj bi si s tem pokvarili vso nadaljnjo preiskavo, v okviru katere so najprej aretirali šoferja tovornjaka, zatem pa so prišli na sled še nekaterim drugim osebam, proti katerim so izdali ustrezne sodne naloge. Podrobnosti celotne operacije so orisali na včerajšnji tiskovni konferenci, ki so se je udeležili komandant III. grupe, podpolkovnik Gaetano Ra-buazzo, podpolkovnik Mario Sarma, ki je nadomeščal komandanta 19. legije, polkovnika Umber-ta Picciafuochija, ter namestnik državnega pravd-nika Federico Frezza. Ker skozi Trst potujejo velike količine mamila (pa ne samo mamila), s katerim zalagajo tako Severno Italijo kot tudi Srednjo Evropo, so po svojih močeh še bolj okrepili kontrolo, kar pa ni enostavno, saj na primer vsak dan samo iz Turčije pripluje ladja z okrog 120-130 tovornjaki, ki jih morajo pregledati že do naslednjega jutra, tako da lahko spet krenejo na pot. Najprej jih pregledajo s posebej izurjenimi psi, okrog 40-50 pa zatem podvržejo še bolj natančni kontroli. Omenjeni tovornjak sicer ni bil sumljiv: imel je angleško registrsko tablico, šofer je bil Anglež, prevažal je stroje in oblačila, namenjen je bil v Anglijo. Skozi naše pristanišče tudi nikoh prej ni potoval. Pri pregledu dokumentov, ki so spremljali tovor, ter na podlagi podatkov, ki so jih imeli agenti finančne straže na razpolago, pa se je porodil sum, da morda ne gre za »nedolžen« tovor. Z izurjenimi psi so zatem vozilo obkrožili, bili so nemimi. In tako so v dvojnem dnu našli 67,8 kg zelo čistega heroina. Šofer je sicer trdil, da nič ne ve, kaj je bilo skrito v vozilu. Ugotovili pa so, da je v Turčijo odpotoval že deset dni pred odhodom ladje, kar je bilo takoj sumljivo, saj tam dejansko ni imel kaj početi, ker so vozilo v Trst pripeljali z ladjo. Sam šofer, 44-letni Albert Patrick Ballanger, se je zatem vkrcal na letalo do Ljubljane, od koder je v naše mesto dopotoval z avtobusom, kar sicer ni nič neobičaj- Eden od psov je še včeraj zavohal, kje je bilo mamilo skrito v tovornjaku (F, KROMA) nega, tako počnejo tudi drugi šoferji. Sprva vsekakor ni bil sumljiv, saj doslej ni nikoli imel o-pravka s policijo, tudi službo je nastopil le nekaj dni prej, bil je namreč brezposeln. Preiskava se je razširila tudi v tujino, šofer je običajno zadnje kolesce organizacije, iskali so tiste, ki jim je bil tovor namenjen, in tiste, ki so ga poslali. Tovornjak je bil namreč last angleško-turškega prevoznega podjetja Memtrans, ki ga vodi neki turški državljan. Na tovornjaku istega podjetja so lani na Madžarskem zaplenili kar 95 kg heroina. To pomeni, da gre za močno organizacijo, če si v tako kratkem času lahko privošči nov, velik tovor. Izdali so nekaj sodnih nalogov, Frezza pa se je obrnil do angleških oblasti za sodelovanje pri preiskavi. Cilj so seveda organizatorji prepovedane trgovine. Na tiskovni konferenci so tudi omenih težave, ki jih imajo v tujini, saj so na primer turške oblasti na zahtevo italijanskih organov pripravljene aretirati tuje državljane na svojem ozemlju, svoje pa zaprejo le v primem, če same ugotovijo, da kršijo zakone. Na tiskovni konferenci so spet tudi poudarili, da je Trst eno od osrednjih mest, skozi katerega potuje mamilo in orožje v države Evropske unije. Gre za promet tako velikega obsega (v zadnjih letih so zaplenili 668 kg heroina in 268 kg hašiša, a v eni sami akciji 80 kg heroina in 210 kg hašiša), da bi nujno terjal okrepitve, tako pri osebju kot pri sredstvih. Zasplenjeno mamilo je bilo zapakirano v 90 najlonskih vrečkah (foto KROMA) __________V PROMETNI NESREČI___________ Tržačana izgubila življenje Peljala sta se s taksijem, ki se je zaletel v drevesi ob cesti V prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj zjutraj na pokrajinski cesti 42 blizu San Giorgia, v občini Caorle, sta izgubila življenje 69-letni Ital o Sartori ter 59-letna Lida Renzi iz Trsta. Peljala sta se s taksijem, ki ga je upravljal 57-letni Guerri-no Dud iz San Micheleja al Tagliamento. Dud je bil namenjen proti Lugu-gnani-Eracleii, ko je na nekem desnem ovinku izgubil nadzor nad svojim mercedesom, ki ga je zaneslo na levo stran, kjer je nadaljeval svojo vožnjo, nakar je končal v drevo, od katerega se je odbil v drugo drevo in dokončno ustavil. Šofer taksija je imel srečo, le lažje se je poškodoval in se zdravi v bolnišnici v _________TZ / ZASEDANJE_____________ Confcommercio za pravo reformo davčnega sistem Ob 50. obletnici ustanovitve tržaškega združenja Confcommercio je skupina mladih podjetnikov, ki deluje pod njenim okriljem, včeraj v konferenčni dvorani TZ priredila konferenco pod naslovom »Preko masovnega konkordata, v smeri resničnega davčnega sistema«. 2e v pozdravnem nagovoru je predsednik TZ Adalberto Donaggio poudaril, da je Confcommercio že večkrat izrazila svoje nasprotovanje in nezadovoljstvo glede omenjenega ukrepa; tako je potrdil tudi referendum, ki ga je združenje Confcommercio priredilo, da bi spoznalo mnenje članov, ki so ga nato tudi soglasno zavrnili. Po besedah predsednika Donaggia je povsem nesprejemljivo, da bi podjetja terciarnega sektorja, predvsem mala in srednja, prevzela dodatna bremena za davke in pristojbine, ki še povečujejo nevzdržni davčni pritisk in da ista podjetja nimajo pravice do potrebnih ukrepov za njihov razvoj. Predsednik Donaggio je nadalje ugotavljal, da je tudi parlamentarni postopek o masovnem konkordatu dokazal, kako so ta določila povsem nezadostna, da bi davkoplačevalcem nudila jasne in dokončne odgovore; slednji, ki nimajo odprtih računov z državno blagajno, morajo sedaj zravnati primanjklaje javnega proračuna. S podobnimi ukrepi - je dodal Donaggio -država le podpihuje davčne krivice in nezaupanje v institucije. V bistvu je predsednik TZ potrdil, da obstaja veliko nasprotovanje masovnemu konkordatu. Na zasedanju so še spregovorili in poglobili posamezne aspekte vprašanja predsednik skupine mladih podjetnikov dr. Manlio Romanelli, predsednik skupine pekov F-JK Edvino Jerian in dr. Antonio Vento, ki je pri vsedržavnem) sodstvu Confesercenti odgovoren za davčna vprašanja. _______JAVNI PREVOZI / 4-URNA STAVKA_ Okrnjen avtobusni promet Včeraj zjutraj so se uslužbenci javnih prevozov vzdržali od dela štiri ure v okviru vsedržavne stavke, ki so jo napovedale sindikalne organizacije Cgil, Cisl in Uil za dosego novih delovnih pogojev in plače ter proti črtanju sklada za uslužbence javnih prevozov iz vladnega predloga finančnega zakona. V Trstu stavka uslužbencev podjetja ACT sicer niso popolnoma ohromila javnih prevozov, vendar je od 9. do 13. ure krožila samo polovica od običajnih 160 avtobusov. V našem mestu sta se stavki konfederalnih sindikatov pridružila tudi avtonomni sindikat Cisal in desničarski Ci-snal, vendar se je vzdržala od dela samo polovica uslužbencev. Kljub temu ni manjkalo težav za potnike, ker je na redkih avtobusih nastala velika gneča in prerivanje. Sindikati Cgil, Cisl in Uil so že napovedali novo štiriurno stavko, ki bo v torek, 28. novembra. Tokrat bo stavka v popoldanskih urhah, da bi čim manj prizadela pot- nike, sporočajo sindikalne organizacije. V Trstu protestirajo še posebej proti vodstu ACT, ker je v zadnjih letih skrčilo število uslužbencev, no- če pa se pogajati o tem s predstavniki uslužbencev, trdijo sindikati, ki napovedujejo skupnih 24 m stavke do prihodnjega 16. decembra. Dopolnilna blagajna za 70 delavcev papirnice Po daljšem obdobju večjega povpraševanja po papirju, je trg že spet v krizi in so zaradi tega v težavah vse italijanske papirnice. Med temi je seveda tudi štivanska papirnica, ki spada v grupo Burgo. Kot so že storili v drugih papirnicah te grupe, bodo tudi v Stivanski posegli po dopolnilni blagajni: pri' bližno 70 uslužbencev, ki delajo na prvi proizvajalni liniji, bo v dopolnilni blagajni za dva tedna. Zaradi splošne krize pri prodaji papirja in predvsem patiniranoga papirja bodo verjetno v prihodnji« mesecih morali v dopolnilno blagajno še številni drugi delavci-Sindikalne organizacije sporočajo, da bodo budno sledile d m gajanju, tudi zato, da bi zagotovile spoštovanj6 sporazuma, ki so g® podpisale z delodajalci septembra letos. Plenarno zasedanje nove gospodarske konzulte V ponedeljek bo v palači na Borznem tgu ob 17. uri prvo plenarno zasedanje prenovljene pokrajinske gospodarske konzulte, najvišjega posvetovalnega organa Trgovinske zbornice. Konzulta ima več kot 200 članov, ki so porazdeljeni v osem sekcij, in sicer v sekcijo za kmetijstvo (predsednik je Boris Mihalič), obrtništvo in zadružništvo (Ret), trgovino na drobno (Dorligo), trgovino na debelo in izvoz (Masetti), industrijo (Romano), prevoze in špedicijo (Costa), turizem, hotelirstvo in gostinstvo (Giorgi), zavarovalništvo in bančništvo (predsednika še niso imenovali). Na zasedanju bo imel uvodno poročilo predsednik Trgovinske zbornice Donaggio. Stavka v zdravstveni ustanovi V ponedeljek bodo stavkali lekarnarji, anestezisti, živinozdravniki, biologi, kemiki in fiziki zaposleni pri zdravstveni ustanovi. Stavka bo trajala ves dan in bodo lahko nastale težave, čeprav zdravstvena ustanova zagotavlja, da ne bodo odpadle nujne službe. Kongresne skupščine DSL Danes bosta kongresni skupščini škedenjskih in rocolskih članov DSL, na kateri so vabljeni tudi nečlani. V Skednju se bodo sestali s Ste-liom Spadarom in Marinom Voc-cijem ob 16. uri na sedežu v Ul. S. Lorenzo in Selva 4, ob 16.30 pa na Rocolski cesti 79 z Albertom Ga-gliardijem in Ulricom Bianchijem. rf NABREŽINA / SEJA OBČINSKEGA SVETA V Nabrežini nasprotujejo plinskemu terminalu SNAM Zamenjave v odboru niso povzročile velikih pretresov Devinsko-nabrežinski občin- nijeva vlada že formalno prista-ski svet soglasno nasprotuje la, uzvažala plin iz Afrike (po-naCrtovanemu plinskemu ter- sebno iz Nigerje) in ga potem minalu družbe SNAM. Ogromna plinska skladišča nameravajo zgraditi ob ustju reke Timave v tržiški občini, a ravno na meji z nabrežinsko občino na ekološko in krajinsko zelo občutljivem področju. S tem v zvezi so na sinočnji občinski seji v Nabrežini odobrili poseben politični dokument, pred tem pa je občinska skupščina brez večjih pretresov in polemik sprejela na znanje napovedane zamenjave v Depan-gherjevem občinskem odboru. Plinska skladišča bi postavili manj kot kilometer zračne črte od Ribiškega naselja, visoka bi bila kot petnajst-nadstropne stavbe in bi zaposlovala le nekaj nad sto visoko specializiranih uslužbencev in tehnikov. Italija bi preko tega plinskega terminala, na katerega je Di- preko Tržiča in preko novega plinovoda prodajala predvsem v Nemčijo. Devinsko-nabrežinski svetovalci so bili soglasnega mnenja, da bi načrt SNAM povzročil ogromno ekološko škodo tudi občini Devin-Nabrežina. Od tod poziv vsem pristojnim telesom, da se premislijo o tem mega naCrtu, ki ne bi prinesel krajevni stvarnosti nobenih koristi, a le veliko škodo. Apel je namenjen predvsem deželni upravi, ki se o tem nacrtu še ni izrekla, ter istočasno občini Tržič, ki je v bistvu že pristala na to zelo sporno pobudo. V razpravi so se oglasili predstavniki vseh strank, ki so obžalovali, da je krajevno prebivalstvo še vedno premalo informirano o tej zadevi. Plinski terminal družbe SNAM bi namreC povzročil ogromno škodo tudi domačemu ribištvu in turizmu. Zupan Giorgio Depangher je pred tem najavil odstop odbornikov Antona Gaspe-rija in Giuliana Goata ter predstavil njuna namestnika Danila Verzegnassija in Mi-cheleja Zanettija. Zahvalil se je odbornikoma, ki sta odstopila, ter tudi novima upraviteljema, ki sta pristopila v občinski odbor v dokaj težkih Časih in razmerah. Stranka komunistične prenove je, kot znano, precej kritična do imenovanja odbornika Zanettija, ker je mnenja, da je pri tem šlo pravzaprav za razširitev večinske koalicije na Ljudsko stranko, kateri pripada novi upravitelj. Občinska svetovalca SKP Goat in Klena Le-giša bosta te kritike in pomisleke pismeno posredovala županu Depangherju in načel- niku večinske svetovalske skupine Danilu Antoniu. To pa še ne pomeni, sta dejala, da bo Komunistična prenova ubrala pot opozicije. To pomeni le ugotovitev, da je v Nabrežini prišlo do nenadejanega političnega premika in da bodo komunisti odslej naprej ocenjevali občinski odbor po njegovih dejanjih ter ne več na osnovi njegovih političnih smernic. Devinsko-nabrežinski občinski svet se je na sinočnji seji ukvarjal tudi z vprašanjem znane razsodbe ustavnega sveta v zvezi z porazdelitvijo volilnih okrožij za izvolitev tržaškega pokrajinskega sveta. Tozadevno politično resolucijo je v imenu večinske svetovalske skupine »Skupaj-Insieme« predložil načelnik skupine Danilo Antoni. Resolucija se zavzema za čimprejšnji razpis pokrajinskih volitev. NOVICE Sedem delegatov iz Trsta na cerkvenem zasedanju Na 3. vsedržavnem cerkvenem zasedanju, ki se bo začelo v ponedeljek popoldne v Palermu, bo tržaško Cerkev poleg škofa msgr. Bellomija zastopalo še sedem delegatov. Tema zasedanja bo»Evan-gelij usmiljenja za novo družbo v Italiji«. Delo bo osredotočeno na pet velikih vprašanj, ki so: kultura in socialne komunikacije, družbeno in politično delo, preferenčne izbire revnih, družina in mladi. Še danes razstava o slovenski sodobni umetnosti Razstava o slovenski sodobni umetnosti, ki je na ogled v dvorani Franco na Trgu Liberta, bo odprta še danes od 10. do 13. me. Odložitev konference Konferenca prof. Jaroslava Anđela o »Zapletenosti avantgarde: Češkoslovaška 1918-1938, ki naj bi bila v ponedeljek, je bila iz tehničnih razlogov odložena na petek 24. oh 18. uri v konferenčni dvorani TZ. Roberto Morelli v Minervi Mladi tržaški novinar Roberto Morelli bo drevi ob 18. uri v čitalnici knjigarne Minerva v Ul. San Ni-colo 20 predstavil svojo prvo knjigo »La via di Trie-ste«, ki je izšla pred kratkim pri založbi Spirali/Vel. Srečanje z Morelhjem bosta vodila Roberto Damia-ni in Valerio Fiandra. Morska želva bo zaplavala V ponedeljek bo morska želva, ki je bila doslej v občinskem akvariju, lahko prosto zaplavala v vodah Tržaškega zaliva. V akvarij so jo namreC prinesli ribiči, v mreže katerih se je pred nedavnim ujela. SEMINAR / NA SOLI I. GRUDNA SLOVENSKA SKUPNOST / SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Didaktično načrtovanje pouka slovenskega jezika Dvajset profesorjev slovenščine je včeraj na srednji šoli I. Grudna v Nabrežini sledilo prvemu •uie seminarja o didaktic-rrein načrtovanju pouka slovenskega jezika in književnosti, ki ga prireja Deželni šolski zavod IRR-Najprej sta jima Predavateljici dr. Marja “ester in mag. Martina križaj Ort ar podali smernice tečaja in nov pristop " snovi, zatem se je začelo delo v dveh skupinah. Poudarek je bil predvsem na vlogi komunikacije pri Podajanju snovi; preda-Vateljici sta udeležencem ^kazali pragmatično- funkcijsko-pomenski pouk slovenskega jezika. Nov pristop in delo v takoimenovanih pedagoških delavnicah sta izzvala zanimanje profesorjev, ki so pozitivno ocenili prvi dan seminarja. Danes se bo delo nadaljevalo v treh skupinah, ki jih bodo vodili koordinatorji prof. Ljudmila Russi, prof. Sonja Starc in prof. Silvo Fatur. Udeleženci se bodo zau-stavilipredvsem ob vprašanjih jezika, sporočanja in knjicevnosti. Pred tem bo prof. Lucija Abram poročala o rezultatih o-pravljene ankete. 0 napetosti med komponentami V petek zvečer je pod predsedstvom dr. Skerka zasedal pokrajinski svet stranke SSk. Po podrobnejši analizi odnosov v upravni koaliciji liste Skupaj-Insieme v občini Devin-Nabrežina je prišlo do izraza »prepričanje, da pri zadnjih dogodkih ne gre zgolj za henutne zapletljaje, temveč za težave, ki kažejo tudi na strateške težnje, da bi se čimbolj emargi-niralo domače slovensko prebivalstvo«. O nastalem položaju in zaostrenem ozračju bo razpravljala in sklepala krajevna sekcija SSk na širšem srečanju v Sempolaju 23. novembra. »Tržaški pokrajinski svet, je reCe-no v tiskovnem poročilu SSk, je razpravljal tudi o napetih odnosih med manjšinskimi komponentami. Potem ko je potrdil stališče stranke, da se morajo ustanove vsemanjšinskega pomena pluralizirati na enakopravnih osnovah in njene napore za ustvaritev pogojev za organizirano enotno nastopanje manjšine tako do Slovenije kot Italije, ni mogel mimo brezglave napadalnosti ene od krovnih organizacij civilne družbe (SKGZ) do edine narodnoobrambne politične stranke slovenske manjšine v Italiji (SSk). S tem ko omenjena organizacija neutemeljeno napada Slovensko skupnost, napada pravzaprav tudi tiste ljudi v svojih vrstah in vodstvenih organih, ki se drugače opredeljujejo za samostojno politično nastopanje v oviru slovenske shanke. SSK upa, da bodo v krogih SKGZ vendarle prevladala razumnejša stališča«. Ob koncu seje je bil pokrajinski svet seznanjen s pripravami na dva pomembna dogodka: poimenovanje dvorane v prostorih sedeža SSk v Ul. Gallina po znamenitem primorskem politiku in poslancu v rimskem parlamentu po prvi svetovni vojni in vodilnem predstavniku takratnega Političnega društva Edinost v Trstu dr. Josipu VVilfanu, in slovesna proslava ob 20-letnici organiziranega delovanja Slovenske skupnosti na deželni ravni, ki bo v nedeljo, 3. decembra, v Kulturnem domu v Gorici. Ob tej priložnosti bo SSk objavila svoje predloge za bodočo politično strategijo slovenske manjšine v Italiji. Predlogi bodo ponujeni v razpravo celotni slovenski javnosti v Italiji, hkrati pa bodo tudi programska osnova, na katero se bodo spomladi prihodnjega leta odvijali strankini kongresi. Danes na Proseku srečanje o regulacijskem načrtu Jusarska odbora za Prosek in Kontovel organizirata skupaj s Kmečko zvezo ogled map nove variante k tržaškemu regulacijskemu načrtu in izmenjavo mnenj oziroma tolmačenj za morebitno vložitev pripomb in ugovorov k predlagani varianti. Kot že objavljeno, zapade rok za vložitev pripomb in ugovorov prihodnji petek, 24. novembra. Srečanje bo danes od 16. do 18. ure v zgornjih prostorih Kulturnega doma na Proseku. ^nabiralna akcijaH SKD SKALA DOLINA / NA POBUDO VAŠKIH ORGANIZACIJ Nova pomoč za Stadion 1. maja Odbor za ohranitev Stadjona 1. Vija po krajšem premoru spet objavlja seznam darovalcev, obenem sporoča, da se nabiralna akcija nadaljuje na t/mihTKB 7873/09, ZKB 12314. Ob tej priložnosti se Odbor opra-viCuje, ker se je v predstavljeni obračun opravljenih del vrinila neljuba napaka pri navedbi stroškov za bar-vanje male dvorane, ki je znašala 6-500.000.- in ne 8.925.000.- lir, kar je globalni strošek za barvanje tudi osta-oh prostorov. V zadnjem obdobju so prispevali: družina Kukanja 100.000 lir, N.N. 200.000, N.N. 1.000.000, Marko in Ivan Perčič 300.000, družina KovaC O! Mrak 100.000, Franko in Susanna Križmančic 400.000, Ivanka Adam 30.000, Lidija Godina 25.000, Jasna jn Nataša Rauber 100.000, Pini, Ložo in Marta z družinama 50.000, družina Lozei 200.000, Barbara z družino 300.000, družina Furlan 30.000, Vera Sardoč 50.000, Iztok in Mika z družino 100.000, Nadja 10.000, Sonja in Stana 20.000, Pina Dodnic 10.000, uslužbenci SDGZ in servisa 205.000, InCi in Doro PeCar 30.000, Roža Cesar 40.000. Odbor se obenem zahvaljuje podjetju Angelo Krmec in inž. MoC-n ku za izdaten popust V Gropadi bodo nastopile Križanke Gropada se pripravlja na slovesno počastitev dveh pomembnih obletnic, 110-letnice ustanovitve domačega društva in 10-letnice delovanja mešanega pevskega zbora »Skala«, ki ga že od začetka vodi Anastazija PuriC. Glavna proslava bo v Kulturnem in zadružnem domu v Gropadi 2. decembra. Se prej pa bodo stekle druge prireditve, ki bodo smiselno povezovale ti dve pomembni obletnici. Nocoj bo v Gropadi nastopil dekliški pevski zbor »Vesna« iz Križa, ki ga vodi prof. Bogdan Kralj. Predstavil se bo s celovečernim koncertom slovenskih narodnih in umetnih pesmi ter drugih pesmi iz svojega bogatega repertoarja. 2e prihodnjo soboto bo v Gropadi nastopila dramska skupina KD Igo Gruden iz Nabrežine z veseloigro »Sumljiva oseba«, s katero je z uspehom nastopila na letošnjem prvem festivalu amaterskih gledaliških skupin v Mavhinjah. SKD »Skala« je vložilo v priprave na to proslavo veliko dela in truda. Zbor »Skala« je imel v okviru priprav že uspešen nastop pri Hrvatinih, kjer je imel celovečerni koncert. Tudi za svoj jubilejni nastop pripravlja zbor bogat program slovenskih, pa tudi pesmi drugih narodov. Neva Lukeš 2e prve dni septembra so vaščani Doline in Krogelj posvetili dva dni svojega prostega Časa za temeljito čiščenje vaškega okolja. Tedanja akcija, ki so jo spodbudile same domače organizacije, je bila sicer zelo tesno povezana s prireditvami ob 50-letnici ZSKD, nedvomno pa je imela še dodatni namen, da vaščane združi ob redni skrbi za lastno življenjsko okolje. Od vaškega jedra - ulic in cest, ki peljejo v Dolino - se je pred dvema tednoma delovna pobuda »preselila« v naravo. Vas obdaja širna zelena površina, ki gre od Brda do vrha Melaga Krasa (na sliki - foto KROMA): to je področje, ki zgodovinsko pripada dolinski srenji in predstavlja skupno naravno bogastvo celotne vaške skupnosti. Na pobudo vseh organizacij, ki delujejo na območju Doline in Krogelj, je že prvi konec tedna v novembru stekla pobuda množičnega čiščenja Brda. Vabilu Srenje Dolina, Mladinskega krožka, KD Valentin Vodnik, Majence, zadrug Dolga Krona in Dolina, odzvala skupina kar številna skupina. Doslej se je namreč obeh dvodnevnih čiščenj udeležilo nad šestdeset vaščanov Do- line in Krogelj. V dobri družbi mlajših in starejših je delo potekalo pac prijetneje, predvsem pa je bilo narejenega tudi precej koristnega. Čiščenje Brda se nadaljuje tudi v tem tednu, prav tako danes in jutri. Zbirališče je oba dni določeno ob 8. uri na pol poti, ki pelje v zadružni hlev. V Brdo so toplo va- bljeni prav tako vsi vaščani in tudi vaščanke, saj gre za prostovoljno delo v korist naše širše sku-pnoti. Potrebna je seveda primerna oprema za čiščenje grmiCevnja in sekanje dreves, tudi dobro orokavičene roke so sicer dovolj, predvsem pa bo spodbudna vsaka nova prisotnost! (dam) RAI / NOV NIZ ODDAJ Pri nas doma od julri po slovenski televiziji Oddajo vodi Ivan Peterlin - »Kaj hudiča hočejo ti Slovenci« Lahko bi ga primerjali slavnemu Costanzu Show, a bi odkrili, da gre le za nekaj drugačnega: namen je sličen, pristop zelo podoben, vsebine pa Cisto naše, vsekakor zanimive, duhovite, a tudi »odčarane«. Z nizom Pri nas doma se v nedeljo začenja novo srečanje ob nedeljskih večerih, ki se bo (ob pregledu slovenskega filma, aktualnostih TV Mozaika in Alpe-Ja-drana) mesečno pojavljal na TV zaslonih po nedeljskem večernem dnevniku. »Pri nas doma« je naslov celotnega niza novih enournih oddaj, vsakič pa bo srečanje imelo še podnaslov: o tem, »kaj hudiča hočejo ti Slovenci«, bodo tokrat v novo opremljenem studiu A spregovorili prof. Samo Pahor, župan in kulturnik Boris Pangerc, psiholog Danilo Sedmak in pa Branko Sain, glasnik mlajšega rodu. Pogovor, ki ga bo vodil avtor niza Ivan Peterlin, bodo dopolnjevali zunanji prispevki: za krstno srečanje je Boris Devetak, organizator TV niza, zbral izja- Koncert godbe Refolo na Borznem trgu Danes ob 17. uri bo na Borznem trgu koncert godbe Refolo, ki ga prirejajo kulturno združenje Mitteleuropa, študijski center Tommaseo in kavarna Tommaseo. Pobuda želi seznaniti publiko s prenovljeno dejavnostjo kavarne, ki namerava postati pravo kulturno središče. SREČANJA Z ZNANOSTJO IN FANTASTIKO Potovanje preko obzorja razuma Letošnja prireditev se bo začela v ponedeljek v gledališču Mlela Tako bo zglodala prva oddaja Pri nas doma po slovenski televiziji (foto KROMA) ve predsednikov obeh krovnih organizacij Klavdija Palčiča in Marije Perle tič, mož, kot sta Sardos Albertini in Sergio Giacomelli, predsednika »tretje lorovne« Borisa Gombača, tržaškega župana Riccar-da Illyja in koprskega župana Aurelia Jurija. Poleg mnenj znanih osebnosti bodo še mnenja navadnih smrtnikov. Važno vlogo bo imel tudi pianist Aleksander Vodopivec: spremljal bo dogajanje in odmerjal čas gostom. Nepogrešljivi bo delež mlade Eve Ciuk, ki bo s svojo prisotnostjo olepšala TV podobo. Režiser oddaje je Sergej Verč, nedeljskemu pa bosta sledili že napovedani srečanji 3. decembra, na vprašanje Koliko vogalov drži Slovenka? in 26. decembra z geslom: Marka, tolar, lira ali dialog strpnost-sožitje. (dam) GOSTOVANJE DRAMSKE SKUPINE GRUDEN Sumljiva oseba prihaja v Salež Na prvem zamejskem festivalu je bila proglašena za najboljšo uprizoritev Jutri bo v Saležu gostovala dramska skupina Igo Gruden iz Nabrežine z veseloigro "Sumljiva oseba”. Pobuda je prišla s strani domačega kulturnega društva Rdeča zvezda, predstava pa se bo odvijala v prostorih občinske knjižnice z začetkom ob 17.30. Komedijo je napisal Branislav Nušič, dogajanje pa je nekako prineseno v stvarnost naše zamejske manjšine. Igro je režirala Maja Lapornik, nastopajo pa Martina Pertot v vlogi Marije, Valentina Vizentin -tajnica, Marjana Gole-mac - Anja, Matejka Gruden - tajnica kulturnega društva, Edvin Bogateč - predsednik, Niko Pertot in Aljoša Terčon - dva tajnika, Joško Okretič - detektiv, Joško Sirca - karabinjer, Niko Pertot -Mario. Obenem pa pomagajo še Saška Albreht za kostume, Cirila Kralj - maske ter Ivan Stanissa - luči. Dramska skupina dejansko deluje v Nabrežini že vrsto let, se pravi nekje od konca druge svetovne vojne. Ta igralski ansambel pa nastopa sedaj peto leto, čeprav so nekateri člani skupine sodelovali že v prejšnjih sestavah. Premiera komedije Sumljiva oseba je bila v Križu, v Nabrežini je namreč niso mogli uprizoriti, ker žal nimajo kulturnega doma. Nato je skupina uspešno sodelovala na letošnjem prvem zamejskem festivalu za dramske amaterske skupine v Mavhinjah. Tu je prejela nagrado za najboljšo uprizoritev, član Edvin Bogateč pa je bil nagrajen za najboljšo moško vlogo. Skupina je nadaljevala svoja gostovanja v Brezovici pri Ljubljani, v Mačkoljah in na Opčinah. V programu pa so poleg nedeljske predstave v Saležu, še druga gostovanja čez celo sezono onstran in tostran meje. Vse člane skupine gre nedvomno pohvaliti za njihovo požrtvovalnost, njihov trud pa je poplačan s pravičnim uspehom, ki ga žanjejo med občinstvom ter z nagradami, katerih so bili deležni. (bis) Hamaterski oder jaka štokaH »Možgani, potovanje preko obzorja razuma«: pod tem naslovom se bodo od ponedeljka, 20. do 26. t.m. v gledališču Miela odvijala letošnja »Srečanja z znanostjo in z znanstveno fantastiko«; to bo pomembna mednarodna multimedialna manifestacija, ki je nastala iz želje po raziskovanju in primerjanju povezav med znanostjo, umetnostjo in imagi-narijem. Manifestacijo (istočasno bodo podobne pobude tudi v Parizu, Gradcu, Ljubljani in Pragi) prireja Tržaška občina v sodelovanju z Laboratorijem znanstvenega imaginarija (LIS), mastrom za znanstvene komunikacije večdi-sciplinskega laboratorija SISSA in s Kinematografskim centrom La Cappella Underground. Pri njej bodo sodelovah tudi številni evropski partnerji, med katerimi CNRS Image/Me-dia, Italijanski center za kulturo iz Pariza, Nacionalni muzej tehnike, Akademija znanosti iz Prage in Muzej kinematografije iz Ljubljane. Glavna tema letošnjih Srečanj so možgani; zvrstila se bodo srečanja, javnosti odprte okrogle mize in seminarji za šolo znanstve- nega novinarstva. Na ogled bodo tudi filmi fantastike in znanstveni dokumentarci. V prostorih gledališča Miela bo razstava o znanstvenem razširjanju »Alter ego - Mamila in možgani«, ki jo prireja Center za razširjanje znanstvene kulture z Univerze iz Cassina. V okviru manifestacije bo tekla razprava o številnih argumentih: strokovnjaki bodo govorili o zgradbi možganov in kako le-ti delujejo, o njihovi anatomiji in fiziologiji, o zaznavanju in spominu ter o učinkih mamil na možganski sistem. Danes in jutri seminar »Gledališče za najmlajše« Amaterski oder Jaka Stoka prireja v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev seminar z naslovom Gledališče za najmlajše, ki je namenjen osnovnošolskim otrokom. Seminar se prične danes ob 15. uri in se nadaljuje jutri v dopoldanskem času. Vodili ga bodo študentje Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani Barbara Cerar, Marko Mandič in Tadej Toš. Otroci bodo na seminarju uprizorili pravo otroško mesto in se igraje seznanili z gledališko umetnostjo. Ker je še nekaj razpoložljivih mest, se lahko interesenti javijo ob 14.45 v telovadnici na Kontove-lu (obvezna oprema: udobna obleka). V soboto, 25. in v nedeljo, 26. novembra bo na sporedu drugi seminar, namenjen mladim od 16. do 35. leta, ki ga bosta vodila Brane Završan in Lučka Počkaj, oba uveljavljena in priznana gledališka umetnika. Za informacije in prijave lahko telefonirate na ZSKD - tel.: 635-626, od ponedeljka do petka ob uradnih urah. r OPČINE / GODALNI KVARTET GM DANES V MIELI / NASTOP DUA MATTIOTTO-SCANO Glasbeno srečanje Jutri 19.t.m., ob 17. uri bo Slovensko kulturno društvo Tabor predstavilo drugo "Glasbeno srečanje na Opčinah" iz letošje-ga jesenskega niza. Koncert bo oblikoval Godalni kvartet Glasbene matice, s katerim bo sodeloval tudi slovenski pianist Aljoša Starc. Godalni kvartet, ki deluje pod pokroviteljstvom Glasbene matice, slavi letos okroglo deseto obletnico, saj je nastal ob koncu leta 1985. V tem desetletju delovanja je godalna skupina koncertirala po Italiji, Sloveniji, Avstriji in bivši Sovjetski zvezi ter snemala za različne radijske in televizijske postaje. V teh letih je Godalni kvartet, katerega zasedba se je večkrat spremenila, sodeloval tudi z mladimi obetavnimi solisti, kot npr. Miran Devetak, Marko Feri itd. V zadnjem letu je kvartet doživel svojo zadnjo spremembo, saj je namesto Marka Bitežnika vstopil koprski violist Bogomir Petrač; ob Petraču so člani kvarteta še violinista Žarko Hrvatič in Stefano lob ter violinčelist Peter Filipčič. Z obfl%J^no zasedbo se bo torej kvartet prefistdvil na "jubilejnem" koncertu na Opčinah. Na sporedu bo najprej Kvartet v f-molu op.95 Ludvviga van Beethovna iz leta 1810. To delo sodi v tisto obdobje, ki ga lahko v velikih obrisih označimo kot drugo časovno in stilno razdobje Beethovnovega življenja. Iz dunajske klasike pa bo spored nato zašel v t.i."romanticizem" s Klavirskim kvintetom v Es-duru op.44 Roberta Schumanna. To delo, ki je nastalo 1.1842, je skladatelj posvetil priznani pianistki in svoji ženi Klari. Z Godalnim kvartetom Glasbene matice bo tu sodeloval Aljoša Starc. Starc je mladi glasbenik, ki je pred leti z odliko zaključil študij na konservatoriju "Tartini" pod mentorstvom Ravla Kodiča in nato prejel tudi nagrado "A.Sancin" za najboljšo klavirsko diplomo v šolskem letu 1992-1993. Od tega leta dalje redno sodeluje na koncertnih sezonah Glasbene matice bodisi v komornih zasedbah bodisi kot solist. Openski koncert bo, kot običajno, v dvorani Prosvetnega doma v nedejo 19. t.m. ob 17,uri. r v: ob siisosi ,v-. Luisa Antoni Drugi koncert Sonore Danes ob 21. uri bo glasbena ustanova Sonora, pri kateri sodelujejo italijanski in slovenski glasbeniki, predstavila v Mieli drugi koncert iz letošnjega glasbenega niza; na prvem glasbenem srečanju je uspešno nastopil trio, ki ga sestavljajo flavtist Marcossi, klarinetist Urdan in fagotist Cesar. Glasbena ustanova Sonora posveča vsekakor veliko pozornosti bodisi tistim poustvarjalcem, Id so vezani na tržaško stvarnost, bodisi posebnim oziroma neobičajnim sporedom in skladbam. Sobotni koncert bo ugodil obema zahtevama, saj bo predstavil klavirski duo, ki ga sestavljata Clau-dia Mattiotto in Gnido Scano; v tej komorni zasedbi pa bosta pianista odigrala take skladbe, ki bodo v prvi izvedbi na tržaški in na deželni ravni. Scano sodi v tržaško glasbeno življenje, ker je že vrsto let docent klavirja na tržaškem konservatoriju "Tartini", Claudia Mattiotto, ki je sicer njegova žena, pa se ukvarja z otroško didaktično metodo Dalcroze, iz katere je diplomirala na ame- riški Manhattan School of Musič. Pianista sta pričela svoje sodelovanje 1.1984 z namenom, da predstavita repertoar za štiri-ročni klavir in da odkrivata nepoznane skladbe iz prejšnjih obdobij in iz sodobnosti. Koncertirata po Italiji, Franciji, Av- striji, Egiptu, Sloveniji, Romuniji, Danski, Nemčiji, Indiji in Grčiji. Kot klavirski duo sta se tudi izpopolnjevala na mednarodni klavirski šoli v Lozani in na salzburškem Mozarteumu pri Alfonsu Kontarskemu. Spored sobotnega koncerta bo ponudil tržaškemu občinstvu najprej skladbo 'La Radieu-se" ameriškega skladatelja Luci-sa M.Gottschalka. V ameriški glasbeni svet sodi tudi Charles E. Ives s svojimi orgelskimi variacijami na znano temo "America"; te variacije je iz orgelskega originala prepisal za štiriroč-ni klavir italijanski mladi gla( sbenik Mauro Castellano. Tej skladbi pa bo sledilo šest del lahkotnejšega značaja, ki so sad skladateljskega truda nekega Marksa, tj. pseudonim, pod katerim se skriva mladi še nepoznani Johannes Brahms. V ta spored sodita še dve imeni znanih sodobnih skladateljev, h1 sicer Hindemith in Berio. Na koncertu bomo tako lahko prisluhnili šestim valčkom iz leta 1916 Paula Hindemitha, s katerimi se bo klavirski duo spomnil stoletnice skladateljevega rojstva. Večer pa bo zaključila skladba 'Maria Isabella", ki je m uglasbil Luciano, priznani sodobni skladatelj, temveč njegov ded Adolfo v prvi polovici našega stoletja. I>A NAVADE Dolinski 6(Hetniki so skupaj praznovali Pred tednom dni so se zbrali dolinski šestdese-tietniki, da bi skupaj, kot je v navadi, praznovali Življenjski jubilej. Ob- vezna etapa je bil seveda vaški spomenik padlim v NOB (na sliki), kjer so položili venec in z zbranostjo počastili njihov spomin, nakar se je praznovanje nadaljevalo ob založeni mizi in veseli družabnosti. (Tekst in foto M. Magajna) VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 18. novembra 1995 ROMAN Sonce vzide ob 7.08 in zatone ob 16.32 - Dolžina dneva 9.24 - Luna vzide ob 1.58 in zatone ob 14.07. Jutri, NEDELJA, 19. novembra 1995 NARSEJ VREME VČERAJ OB 12. temperatura zraka l7>2 stopinje, zračni tlak 999,4 mb pada, veter 3 km na uro jugovzhodnik, vlaga ®5-odstotna, nebo oblačno, ^orje skoraj mirno, tempe-tatura morja 15,5 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Christian onati, Matilde Bergamini, Oiulia Chicco, Nathalie Naier, Kathrjn Stocco, In-Sid in Vlenia Vascotto. UMRLI SO: 76-letna Osnima Debelli,"51-letna rdaria Grazia Zugna, 83-let-Melitta Coretti, 58-letni ~Ulgi Mirilli, 45-letni Mat-e° Virdis, 65-letni France-Sco Štolfa, 83-letni Giovan-111 Battista Valline. OKLICI: zidar Emanuele p.a^ato in trgovka Laura Di 'uto, operni pevec Massi-1110 Giordano in v pričako-vanju zaposlitve Alexandri-aa lachina, šofer Alessan-aro Sancin in delavka So-ma Bjekar. • I LEKARNE Od PONEDELJKA, 13. NEDELJE, 19. novembra 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Unite 4 (tel. 365840), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Milje - Lungomare Venezia 3 (tel. 274998). OPČINE, Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Unita 4, Ul. Mascagni 2, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3. OPČINE, ProseSka ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 3 (tel. 767391). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Qualcosa di cui ...sparlare«, r. Lasse Hallstrom, i. Julia Roberts, Dennis Quaid, Robert Du- TEA RENAR Vas vljudno vabi danes, ob 18. uri na otvoritev nove trgovine z ženskimi oblačili TVoR^o MODE na Opčinah Ulica della Vena 3/A (pri openskem tramvaju) vali. EKCELSIOR - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »II pro-fumo del mosto selvatico«, i. Keanu Reeves. EXCELSIOR AZZURRA-17.40, 19.50, 22.00 »II bulo nella mente«, i. Sandrine Bonnaire. AMBASCIATORI 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, 24.00 »Mortal Kombat«, i. Christopher Lambert. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, 24.00 »Johhny Mnemonic«, i. Keanu Reeves. NAZIONALE 2 - 15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15, 24.00 »lo no špik inglish«, i. Paolo Villaggio. NAZIONALE 3 15.30»Mowgli - II libro della giungla«, i. Jason Scott Lee; 17.30, 19.45, 22.00, 0.15 »Die Hard - Duri a morite«, i. Bruce Willis, Je-remy Irons. NAZIONALE 4-16.15, 18.15, 20.15, 22.15, 24.00 »Amiche« i. Chris O’Don-nell, Minnie Driver. MIGNON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »II primo cava-liere«, i. Sean Connery, Richard Gere. CAPITOL - 17.00, 19.30, 22.00 »Apollo 13«, i. Tom Hanks. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Al di la delle nuvo-le«, r. Michelangelo Anto-nioni, i. John Malkovich, Sophie Marceau, Kirn Rossi Stuart. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »L’odio«, prepovedan mladini pod 14. letom. PRIREDITVE KD LONJER - KATINA- RA prireja danes, 18. t. m., ob 15. uri v društvenih prostorih v Lonjerju SLIKARSKI EX TEMPORE. Vabljeni osnovnošolci, srednješolci in otroci otroškega vrtca. SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3 vabi danes, 18. t. m. na predavanje z naslovom MOJA AFRIKA. Tereza Srebrnic bo s pomočjo diapozitivov prikazala svoje vtise in spoznavnja o Zambiji in Maliju, kjer je kot prostovoljna delavka preživela dve leti. Začetek ob 18.30. PD MACKOLJE vabi na večer z aktualno tematiko: ŽIDJE - VČERAJ IN DANES danes, 18. t. m., ob 20. uri v SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Gostovanje Prešernovega gledališča - Kranj F.G. Lorca DOM BERNARDE ALBA Rezija Bojan Jablanovec danes, 18. t. m., ob 20.30 ABONMA RED B, E in F jutri, 19. t. m., ob 16. uri ABONMA RED C SLOVENSKO STALNO ©LEDALIŠCE Sergej S. Prokofjev PETER IN VOLK režija Sergej Verč Jutri, 19. t. m., ob 11. uri SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da sta se sprostili dve mesti na tečaju za operaterja za poslovna oz. turistična srečanja in potovanja (500 ur) Tečaj je namenjen brezposelnim s kvalifikacijo ali diplomo višjo srednje šole. Vpis je možen najkasneje do 22. t. m. na sedežu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. št. 566360. Srenjski hiši v Mačkoljah. Gost večera bo Filip Fischer. KD SKALA iz Gropade gostuje danes, 18. t. m. DEKLIŠKI ZBOR iz Križa pod vodstvom Bogdana Kralja s celovečernim koncertom. Vabljeni! KD RDEČA ZVEZDA va- bi na ogled Nušičeve drame SUMLJIVA OSEBA v režiji Maje Lapornik in v izvedbi amaterskega odra I. Gruden, ki bo jutri, 19. t. m., ob 17.30 v društvenih prostorih v Saležu. SKD TABOR - Openska glasbena srečanja - jutri, 19. t. m. v Prosvetnem domu na Opčinah s pričetkom ob 17. uri koncert GODALNEGA KVARTETA GLASBENE MATICE, ki ga sestavlajo Žarko Hrvatič in Stefan lob - violini, Bogomir Petrač -viola, Peter Filipčič - čelo. Priložnostno bo z znano zasedbo sodeloval tudi pianist Aloša Starc. Na sporedu L. van Beethoven in Schumann. Prisrčno vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 20. t. m. na srečanje z Alojzom Zidarjem, avtorjem knjige “TI-GR v boju za domovino". Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30. Predstavil ga bo prof. Jože Hoče- V MLADINSKEM DOMU BOLJUNEC bo v torek, 21. t. m., ob 20. uri prof. Sonja Gregori imela predavanje z diapozitivi INDONEZIJA - DEŽELA TISOČERIH OTOKOV. KNJIŽNICA P. Tomažič in tovariši - V torek, 21. t. m., ob 20. uri srečanje na temo KAKO IN KAJ S TRŽAŠKO POKRAJINO. Sodelovali bodo Miloš Budin, Peter Močnik in Nives Košuta ter Jože Peterlin, izvoljena na zadnjih pokrajinskih volitvah. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja v sredo, 22. t. m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20 ZABAVNI POPOLDAN. Nastopil bo znani trebenski humorist Atilij Kralj s svojimi humorističnimi pesmimi in šalami. Vljudno vabljeni! SKD BARKOVLJE in TPK SIRENA prirejata srečanje z Lojzetom Abramom. Prikazal nam bo NARAVNE ZNAMENITOSTI AMERIŠKEGA JUGOZAHODA v četrtek, 23. t. m., ob 20. uri na sedežu TPK Sirena na barkovljan-skem nasipu. V Četrtek, 16. t. m., je na visoki soli za zdravstvo v Ljubljani z odliko diplomirala iz fizioterapije Karin Vitez Iz srca ji Čestitajo vsi njeni □ OBVESTILA JUSARSKA odbora s Proseka in Kontovela prirejata v sodelovanju s Kmečko zvezo za vaščane omenjenih vasi ogled elaboratov nove variante k tržaškemu regulacijskemu načrtu. Srečanje bo danes, 18. t. m. od 16. do 18. ure v zgornjih prostorih kulturnega doma na Proseku. SRENJA DOLINA in KD V. Vodnik, Mladinski krožek, Majenca, Zadruga Dolina in Zadruga Dolga Korona vabijo vse vaSCane, da se udeležijo sečnje na Brdu v okviru projekta Dolina 2000. Zbirališče danes, 18. t. m. in jutri, 19. t. m., ob 8. uri na pol poti, ki pelje v zadružni hlev. VSI BIVŠI pevci KD Rdeča zvezda ste vabljeni na skupno vajo za nastop ob 50-letnici, ki bo v ponedeljek, 20. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih. Računamo na Vas. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo javni sestanek v srenjski hiši v Borštu v torek, 21. t. m., ob 20. uri. ROJENI na Krasu leta 1960 se zberemo v torek, 21. t. m., ob 20.30 v Pizze-riji 9 sester na Proseku, da se dogovorimo o organizaciji družabnega srečanja. SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo danes, 18. t. m. od 18. do 21. ure ter jutri, 19. t. m. od 10. do 12. ter od 16. do 20. ure v Domu Brdina na Opčinah. SKLAD MITJA CUK obvešča, da vsak ponedeljek od 11.30 do 12.30 je po telefonu na razpolago logopedinja, ki se bo z vami pogovarjala o težavah v govoru, branju in pisanju, jecljanju, itd. Tel. št. 212289. SKLAD MITJA CUK -vsak torek je na razpolago vzgojna svetovalnica in psiholog na Narodni ul. 126/1. nadstr. Informacije v dopoldanskem času ( ponedeljek - petek) na tel. št. 212289. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu razpisuje letos svojo študijsko štipendijo iz sklada “Mihael Flajban". Stipendija bo znašala 2.000.000 lir letno in bo trajala za vso redno študijsko dobo, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Stipendija je namenjena slovenskim zamejskim visokošol-cem, ki se bodo vpisali v tržaško ali videmsko unive-zo v akademskem letu 1995/1996. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, Ul. Mazzini 46/1.nadstr,, tel. št. 631203 ob četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. novembra. ESPERANTO - KLUBO Ul. Cunicoli 11 (blizu “ II Giulia") obvešča, da so se pričela vpisovanja za začetni tečaj esperanta. Za informacije vsak ponedeljek po 20.30 na sedežu ali po tel. na št. 829234. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL - Zaradi podaljšanja božičnih počitnic se bo zimovanje v Kranjski gori začelo in končalo en dan kasneje kot napovedno in sicer od 27. decembra 1995 do 3. januarja 1996. Po pregledu vpisov sporočamo, da se zamudniki lahko še vpišejo do zasedbe prostih mest. Informacije na tel. št. 573141. MALI OGLASI tel. 040-361888 PRAVA priložnost! Ugodno prodam Discovery 2.500 dizel, ekološki, letnik 1992, prevoženih 70.000 km z vsemi pripomočki. Tel. na S. 368633 ( od 9. do 13. ure), 0335/284806. PRODAM štiriključni bariton znamke Anborg v odličnem stanju po zelo ugodni ceni. Tel. št. 214527 po 14. uri. PRODAM pralni stroj Zanussi inox 10 kg, 220 in 380 V ter dve peči na drva za centralno kurjavo. Tel.št. 228547. PRODAM Clio 1400 RT, zelene barve, 65.000 km, letnik 1991, cena po dogovoru 9.500.000 lir. Tel. na št. 040/51370 ura obedov. VOLVO 460, _ letnik avgust 92 v dobrem stanju prodam za 16.000.000 lir, edini gospodar. Tel. na št. 0481/530407. PRODAM delno zazidljivo zemljišče, 712 kv. m v Logu. Tel. št. 040/822884 po 18.30. PRODAM hišo z dvoriščem v Dolini. Tel. št. 228390. SAMOJEDO mladiče z rodovnikom prodam. Tel. v večernih urah na št. 040/229213. TRGOVINA oblačil išče sposobno prodajalko z znanjem slovenščine. Tel. ob urah obedov na št. 040/273835. ISCEM delo v Trstu ali okolici enkrat ali dvakrat tedensko kot gospodinjska pomočnica, likanje in pospravljanje. Tel. št. 0038666/81386 popoldne. ISCEM delo v Trstu ali okolici v gospodinjstvu, varstvo otrok ali starejših oseb. Tel. št. 0038667/89311. UREJENA gospa (40 let) išče delo v gospodinjstvu ob sobotah. Tel. št. 0038667/72100 v večernih urah. MLADA gospa z veliko voljo do dela išče službo kot čistilka pri družini v jutranjih urah. Tel. št. 828251. KMEČKI turizem je odprl Just Škerlj, Salež 44. Ob sredah zaprto. OSMICO je odprl Franko Strain, Mačkolje - Križpot št. 84. V BORŠTU ima osmico Igor Baiut. PRISPEVKI V spomin na Andreja Sosiča darujeta Ema in Edi 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk, 100.000 lir za SD Polet, 100.000 lir za SKD Tabor, 100.000 lir za VZPI-ANPI in 100.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah. V spomin na dragega Franca Rebula darujejo družine Terčič 150.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Ob priliki rojstnega dne (19.11.) nepozabnega nečaka Davida Battigellija DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. darujeta teta Marica in stric Giovanni 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na drago mamo in babico Frančiško Vidah Rovatti daruje družina 100.000 lir za opensko cerkev, 100.000 lir za cerkev v Banih, 100.000 lir za banovski cerkveni pevski zbor, 100.000 lir za Zadrugo Ban in 100.000 lir za SKD Grad. SKD Grad. V spomin na nonota Albina Danieli darujeta David in Melita 50.000 lir za SKD Rovte Kolonkovec, 50.000 lir za pevski zbor Višava iz Ferlugov in 50.000 lir za CPZ sv. Florjan Bani. V počastitev spomina Andreja Sosiča darujeta Nada in Lidija Kapun 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. Namesto cvetja na grob Milke Grgič vd. Batič darujeta Francko in Matilda Carli 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Ob 20. obletnici smrti Igorja Grudna daruje žena Janka in družina 100.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost in 200.000 lir za obnovo Stadiona 1. ma. V počastitev spomina inž. Andreja Čoka darujejo Pini, Marta in Boži z družinama 60.000 lir za svetoi-vanski cerkveni pevski zbor. V počastitev spomina inž. Andreja Čoka daruje Minka Pahor 50.000 lir za gradnjo Kulturnega doma Lonjer-Katinara. Ob 2. obletnici smrti drage hčerke Tanje Stocca darujeta oče in mama 100.000 lir za Skupnost Družina Opčine in 100.000 lir za Za-dručni center za socialno dejavnost. Ob 16. obletnici smrti nepozabnega Mundija Košuta darujejo hči Marica, Ude in Bogdan 50.000 lir za dekliški zbor Vesna. Namesto cvetja na grob Viktorja Petelina darujejo uslužbenci Infordate S.r.l. 200.000 lir za Stadion 1. maj. V spomin na Frančiško Viđali Rovatti daruje g. Marija Škabar 20.000 lir za Ob prerani izgubi dragega očeta izrekava Darju in družini iskreno sožalje Sandi in Eda Ob izgubi dragega očeta izreka Darju Štolfi in svojcem islcreno sožalje delovni kolektiv Adria Auto Nova Gorica Ob težki izgubi dragega očeta Darju in družini nase občuteno sožalje Niko, Neva in Sara Ob bridki izgubi dragega očeta izrekajo Dariu Štolfi in družini občuteno sožalje Adriano, Norma, Jan in Niko. Ob prerani izgubi očeta Franca Štolfe izreka občuteno sožalje odborniku Darju in svojcem SK Devin SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax040 - 768697 ob soljotah, nedeljah in praznikih redakciji Primorskega dnevnika 'Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 RAZSTAVA / V GALERIJI KINA VITTORIA PUBLIKACIJE / NOVA ŠTEVILKA REVIJE H3 OBVESTILA Krajine osmerice goriških slikarjev Likovni krožek Exit zbral dela nekaterih med najboljšimi umetniki iz goriškega prostora V galeriji ob kinodvorani Vittoria so predsinoči odprli skupinsko razstavo osmih goriških umetnikov, med katerimi zasledimo imena dokaj znanih in uveljavljenih osebnosti krajevnega in ne samo krajevnega likovnega prizorišča. Gre za drugo razstavo sezone likovnega združenja Exit, ki so jo letos poimenovali z nekoliko provokativnim naslovom “Perche la pittura fa MENJALNICA CAMBIO i ISONTINO 1 Gorica - Korzo Verdi 58 menjalnica in prodaja tujih valut, slovenskega tolarja, hrvaške kune, madžarskega florinta, češke krone. URNIK: od torka do sobote 8.30-13.00 in 14.30-18.00 Tel. 0481/536322 - fax 0481/531210 tanta p aura? ” (Zakaj tolikšen strah pred slikarstvom?). Prva razstava je ponudila ogled del treh mladih slikarjev Alessandre Bernardis, Micheleja Dra-scka in Hermana Kosiča, ker je pravzaprav značilno za krožek Exit, ki skuša predstavljati nove ali vsekakor manj poznane ustvarjalce. Za drugo razstavo pa so naredili izjemo in se usmerili ne le na že znane slikarje, temveč tudi na klasično tematiko, upodabljanje krajin. To je namreč rdeča nit, ki povezuje dela osmih umetnikov. Sergio Altieri, Ignazio Do-liach, Franco Dugo, Luciane de Gironcoli, Alfredo de Locatelli, Mauro Mauri, Cesare Mocchiutti in Clau-dio Mrakic so se tokrat po daljšem času spet zbrali na skupni razstavi in predstavili slike, ki jih mimo izraznih značilnosti vsakega umetnika povezuje pogled na krajino širših razsežnosti ali pa na skrite kotičke. Umetnikova značilnost je, da zna pogledati globlje kot kdorkoli drug, pa tudi, kot je ob odprtju razstave ugotovila likovna kritičarka Emanuela Uccello (na sliki - Fotostudio Re-portage), da preseže zgolj opis sveta okrog sebe in da s pomočjo umetnosti ponudi poetično interpretacijo sveta, pa naj bo to izsek realnega sveta, ki nas obdaja, ali pa fantastična kreacija slikarjeve domišljije. Razstava osmih slikarjev bo v galeriji kina Vittoria na ogled do 10. decembra po umiku filmskih predstav. Pretoki odpirajo zanimiva vprašanja Med goriškimi temami tudi študija Mirana Komaca Levo in desno med goriškimi Slovenci Po daljšem premom je pred dnevi spet izšla dvojna številka kulturne revije Pretoki (št. 1/2 - 95) z zgovornim in aktualnim podnaslovom “Zgodovinski premiki”. Revijo izdaja Kulturna zadruga Maja, v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice in odborom za kulturo pri SKGZ. Revija zaobjema vrsto zanimivih in sodobnih tem, ki jih je vredno poglobiti. Tu bi posebej opozorili na prispevke, ki obravnavajo goriško stvarnost. Uvodoma se Miran Komac v razpravi Levo in desno med goriškimi Slovenci loteva ključnih trenutkov, ki so v prvih povojnih letih označevali življenje goriških Slovencev in njihovih organizacij. Razprava osvetljuje stališča, spore, krize in predloge, ki so zaznamo-vali življenje Slovencev v Italiji nasploh. Vrednost prispevka je tudi v tem, da prinaša zanimive arhivske podatke in spoznanja in nam omogoča boljše razumevanje obdobja, ki je na svoj način komaj za nami in hkrati daleč. Razprava dokazuje, da potrebuje tudi spomin ljudi, ki so tiste čase osebno doživljali, jasnejšo dokumentarno podlago, če želi osvetliti burne čase z distanco, ki jo zgodovina kot stroka nujno potrebuje. Vsekakor pa je zanimiv prikaz naše goriške stvarnosti, ki ga ne gre prezreti. V drugem delu revije Marko Jarc iz Doberdoba odkriva v članku Prevajalstvo Mateja Trnovca v go-riški Soči kulturnega posrednika, ki je skušal Slovencem odpirati obzorja v evropsko literatmo. Tudi za delo tega neutrudnega prevajalca, ki je redno objavljal v goriškem tedniku Soča velja težava, ki je bila značilna za Budala. Ob poznavanju tujih jezikov in književnosti je Trnovcu odmanjkalo bogastvo domače slovenske besede. To se še danes vije kot svojevrstno prekletstvo med primorskimi, predvsem zamejskimi ljudmi in tudi samimi pi- sci. Tudi prispevek Petra Furlana, ki objavlja razpravo o topologiji kraške hiše, čeprav iz perspektive zgoniške občine, se približuje stvarnosti goriškega Krasa in njegovih vasi. Ravno s tega vidika so zanimiva Furlanova zaznavanja razlik med dejanskimi značilnostmi stare kraške arhitekture ter folkloriziranem pojmovanju. Za likovno opremo te številke je poskrbel goriški slikar Silvan Bevčar z vrsto svojih najnovejših del. Revijo Pretoki lahko nabavite v Katoliški knjigarni ali v uradu Kulturnega doma. SKD KREMENJAK iz Jamelj prireja plesne vaje za otroke in odrasle. Prijave pri Milki Pahor teh 419993 ali pri odbornikih društva. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV NA GORIŠKEM obvešča, da bosta avtobusa za Ga-liano jutriodpeljala kot sledi: 1. avtobus ob 15. uri iz Sovodenj v Standrež, 2. avtobus ob 15. uri s Travnika mimo gostilne Pri-možiž, skozi Podgoro v Standrež. KNJIŽNICA DAMIR KKIUKI. deluje vsak delavnik od 10. do 12. ure in od 13. do 17. ure razen ob četrtkih, ko so v dopoldanskem času zaprti. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU deluje od ponedeljka do četrtka od 15. do 17. ure, ob petkih pa od 11. do 13-ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. do 18-ure, ob torkih in četrtkih pa od 10. do 12. ure. SKD HRAST-Sportni odsek organizira rekreacijsko in predsmučarsko telovadbo. Za informacije kličite na številko 78130 ali 419957. H ŠOLSKE VESTI SDZPI obvešča, da je še nekaj prostih mest za naslednje tečaje: vodenje knjigovodstva v podjetju (80 ur), windows office (100 ur), tehnike prodaje (30 ur), marketing za obrate v vinogradništvu (20 ur). Vpisovanje v tajništvu zavoda, Ul. della Croce 3, tel. 81826. gg ČRPALKE Danes popoldne in jutri so na Goriškem dežurne bencinske črpalke GORICA IP - Ul. Crispi, 14 ESSO - Ul. L. Isonzo, 77 Slovensko Stalno (Sledališce Gostovanje Prešernovega gledališča - Kranj F.G. Lorca DOM BERNARDE ALBA Režija Bojan fablanovec V ponedeljek, 20. (Red A) in v torek, 21. novembra (Red B) ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I. Brass 20). Vozni red avtobusa: 19.45 Poljane, 19.50 Doberdob, 19.55 Jamlje (Gostilna Pahor), 20. Dol (Gostilna Devetak), 20.05 Gabrje, 20.10 Sovodnje (Kulturni dom), 20.12 Sovodnje (pri Ušarju) in 20.15 Standrež. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA Cecilijanka 95 37. revija goriških pevskih zborov. Sodelujejo tudi zbori iz Tržaške, videmske pokrajine, Koroške in Slovenije. Letošnja revija je posvečena skladatelju Emilu Komelu ob 120-letnici rojstva. GORICA - Kulturni dom Danes, 18. novembra, ob 20.30 Jutri, 19. novembrih, ob 16. uri. RAZSTAVA / V KULTURNEM DOMU Pisani svet iz morskih globin Na ogled so posnetki foto-potopljočo Smiljano Zavrtanika V sredo zvečer so v galeriji Kulturnega varja s podvodno fotografijo. Mladi foto-doma v Gorici odprli zanimivo in priv- graf namreč vešče obvlada pravila foto-lačno razstavo podvodne fotografije foto- grafskega komponiranja in pri tem nas potapljača Smiljana Zavrtanika iz Nove preseneča z bližinskimi posnetki, ki jih Gorice. Otvoritvene slovesnosti se je obvlada le malo podvodnih fotografov. V udeležilo precejšnje število ljudi z obeh italijanščini je avtorja predstavila Damja-strani meje. Na slovesnosti morda doslej na Ceščut, nato pa se je še Zavrtanik zah-edine take razstave v galeriji Kulturnega valil vsem, ki so mu pomagali in omo-doma je najprej v imenu prirediteljev, gočili postavitev razstave. Kulturnega doma in Združenja sloven- Razstava je zanimiva za vsakega obiskih športnih društev v Italiji, pozdravil skovalca in ne le za strokovno javnost, ravnatelj doma Igor Komel, nato pa je saj prikazuje pisani morski svet najraz-spregovoril fotografski kritik Rafael Po- ličnejših globin. Odprta bo do 30. no-dobnik, ki je podrobneje orisal dela mla- vembra ob delavnikih od 9. do 13. ure in dega novogoriškega fotografa. Podobnik med raznimi kulturnimi prireditvami, je poudaril, da je Smiljan Zavrtanik eden Na sliki (Fotostudio Reportage) Rafael izmed redkih v slovenskem prostoru, ki Podobnik predstavlja Smiljana Zavrtaše na kvaliteten in privlačlen način uk- nika (ob njem na levi) _______________KINO GORICA VITTORIA 16.00 »Pa-gemaster«. Igrani, risani in animirani film za otroke. 18.00-20.00-22.00 »Nine months - Imprevisti d’amore«. Rež Chris Co-lumbus. Igrajo Hugh Grant, Julianne Moore, Jeff Goldblum, Robin Wil-liams. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Mortal kombat«. Igra Christopher Lambert. TRŽIČ COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Da morire«. ^ RAZSTAVE V POKRAJINSKEM MUZEJU NA GRADU in V CORONINIJEVEM DVORCU je odprta razstava “Ottocento di frontie-ra”. Umik: na gradu - vsak dan razen ponedeljka od 10.00 do 18.00, v Coroni-nijevem dvorcu pa od torka do petka od 9.00 do 14.00 in ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. V GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE na Travniku razstavlja tržaški slikar Boris Zulian. Ogled do 5. decembra po umiku knjigarne. MONTESHELL - UL Aquileia, 20 ERG - Ul. sv. Mihaela, 35 AGIP - Ul. Trieste, 174 TRŽIČ MONTESHELL - Ul-Boito, 43 EP - Ul. Matteotti AGEP - Ul. Cosulich ROMKE AGIP - Ul. Redipuglia KRMIN AGIP - Drev. V. Giuha GRADIŠČE MONTESHELL - UL Trieste ŠKOCJAN AGIP - Pieris MARJAN AGIP - Ul. Manzoni STARANCAN AGEP - Ul. Trieste, 33 n lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Itaha 89, tel. 531443 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, UL MaD' lio 14/b, tel. 480405. POGREBI Danes: 10.15, EleiJ3 Cozzarolo vd. Faidutti, lZ splošne bolnišnice v Za graj; 11.30, Alba Mancini por. Cosolo, na glavnen1 pokopališču; 12.45, Pierl_ na Ulian, iz bolnišnice Ja neza od Boga v Rudo. RASIZEM / POBUDA-NADŠKOFIJSKEGA CARITASA GLASBA / SEZONA L1P1ZER NOVICE Na Macuti odpirajo sprejemni center Tajnik SKP Offavio Romano pa vabi stranke naj dejansko dokažejo stopnjo strpnosti Bogata sezona bo ponudila kar 27 koncertov Glavni bodo v Kulturnem domu Sprejemanje različnega, pripravljanje vseh oblik izkoriščanja, prepreCe-Vanje kriminala, zagotavljanje osnovnih človekovih pravic, urejanje Priseljevanja. To so vprašanja, okrog katerih se že nekaj mesecev krešejo ptalisca političnih strank in gibanj, po svoje pa Skusa zadevo urejevati vlada, ki je sprejela paket norm, katerega vsebina pa bo, kakor napovedujejo, znana Sele v ponedeljek. S pojavom rasne nestrpnosti smo pred kratkim imeli opravka tudi v našem mestu, ko je skupina pobalinov brutalno napadla temnopoltega občana. Na dogodek smo v mestu dokaj različno reagirali. Veliko je bilo takih, ki so menili, da dogodka ne gre Posploševati. Zelo odločno so nastopili dijaki višjih srednjih sol, ki so konec Prejšnjega tedna priredili Protestno manifestacijo Proti pojavom rasizma. O Pojavih nestrpnosti (raz-nka med rasizmom in nestrpnostjo je minimalna, ali pa je sploh ni) v spo-rocilu za tisk razmišlja občinski tajnik krožka SKP v Gorici, Ottavio Romano. Med drugim ugotavlja, da So napadi na tuje priseljen-Ce posledica gonje, ki se že nalj časa izvaja preko Časopisov in drugih medijev. V takem ozračju postane razmišljanje o uporabi gumijastih nabojev ali takojšnjem izgonu nezaže-'enih, nekaj povsem normalnega, vlada pa namerava celokupno problema-bko razrešiti z dekretom. Kako so na dogodek reagi-rale politične stranke v Gobci? Vse so se med volilnim bojem sklicevale na tolerantnost in na omikano sožitje. Kaj je ostalo razen praznih besed? Romano zastavlja tudi vprašanje, kakor ravnajo na goriski kvesturi v odnosu do tujcev, zlasti z območja nekdanje Jugoslavije, ki želijo v Italiji najti začasno zatočišče? Jih pravilno in celostno informirajo o možnostih, ali pa jih smatrajo kot "turiste”, ki po zapadlosti določenega roka izgubijo sleherno možnost podaljšanja bivanja in se torej, po sili razmer, smatrajo kot ilegalno priseljeni? Ce SKP opozarja na politični aspekt vprašanja, je goriška nadškofijska Cari-tas na tem področju ukrepala zelo stvarno in prvi sadovi so že vidni. Danes bodo namreč na Placuti, v poslopju nekdanjega župnišča odprli prvi center za sprejem izgnancev in beguncev in nasploh vseh, ki iSCejo pomoč in nujno potrebujejo streho nad glavo ter nekaj zavetja. Pobudo, ki se je porodila koncem osemdesetih let in v začetku devetdesetih let so uresničili s finančno podporo italijanske škofovske konference, nadškofije in humanitarne ustanove Ca-ritas. Podprla jo je tudi deželna uprava. Novi objekt bo odprl in blagoslovil nadškof Bom-marco. Slovesnost bo ob 9. uri. Po blagoslovu in uradni slovesnosti ob odprtju bo srečanje sodelavcev nadškofijske humanitarne organizacije Caritas o danes aktualnih vprašanjih sprejemanja različnih in nudenja pomoči, kot odgovor vse bolj napadalnim ali pa tudi prikritim oblikam rasizma. Na županstvu so vCeraj predstavili letošnjo bogato koncertno sezono, ki jo pod pokroviteljstvom Goriške občine, predsedstva vlade in Dežele FJK prireja glasbeno združenje Rodolfo Lipizer. Sezona se bo zaCela že v soboto, 25. novembra, ko bo v veliki dvorani Kulturnega doma recital znanega pianista Massima Gona. Koncerti se bodo nato vrstili z intenzivnim programom vse do konca maja. Skupno se bo v sezoni zvrstilo kar 22 večernih koncertov in pet nedeljskih srečanj z mlajšimi izvajalci. Novost nedeljskih koncertov je v novem popoldanskem urniku (ob 17.30), s čemer upajo v veCji priliv gledalcev, ki je bil v prejšnjih letih na nedeljskih matinejah skromen. Po uvodnih besedah občinskega odbornika za kulturo Antonia Devetaga je spored sezone podrobneje predstavil prof. Lorenze Qualli, ki je prava gonilna sila bogatega delovanja društva Lipizer. Povedal je, da bodo koncerti delno v Kulturnem domu in delno v Fogarje-vi dvorani na Verdijvem korzu. Kulturni dom bo gostil najpomembnejše koncerte, med temi vse nastope orkestrov, ki potrebujejo prostornejši oder, pa tudi koncerte pomembnejših izjavalcev, ki bi v neakusticni Fogarjevi dvorani bih preveč žrtvovani. Ob že omenjenem uvodnem nastopu Massima Gona bodo pred koncem leta Se trije koncerti, vsi v Kulturnem domu. Cvet v gumbnici sezone bo 1. decembra nastop slavne violinistke Ide Haendel ob spremljavi pianista Jeffreya Cohena. Haendlova je letos predsedovala žiriji violinskega natečaja Lipizer, vzljubila Gorico in sklenila, da bo poklonila nastop mestu. Organizatorji se ji zato toplo zahvaljujejo, saj bi si sicer z razpoložljivimi sredstvi ne mogli zagotoviti gostovanja vrhunske izvajalke. Naslednja na vrsti bosta 6. decembra koncert Verdijevega orkestra iz Trsta, 30. decembra pa bo tradicionalni novoletni koncert, na katerem bo nastopil mladi violinski talent in zmagovalec prve nagrade na letošnjem natečaju Lipizer, 16-letni Krištof Barati ob spremljavi romunskega orkestra P. Co-stantinescu. V teku sezone se bodo nato zvrstili še drugi znani in manj znani solisti ter komorne skupine in orkestri. Precej prostora bodo prireditelji namenili mladim glasbenim poustvarjalcem zlasti iz nase dežele. Glede na bogat spored sezone so cene abonmajev povsem konkurenčne. Abonma za 22 večernih koncertov stane 165 tisoC lir (za mlade 132, za elane in podjetja 110), posamezne vstopnice pa bodo stale 15 tisoC lit (mladi 12, elani 10). Poseben abonma za pet nedeljskih koncertov velja 18 tisoC lir (znižani 13 oz. 15 tisoč), posebno promocijsko ponudbo pa namenjajo mladim in študentom do 26. leta: za borih 30 tisoC lir bodo dobili abonma za 10 večernih koncertov, ki jih bodo lahko prosto izbrali iz sporeda sezone. r ZDRAVSTVO / ZAOSTRITEV n Kje so obljube? Zaskrbljenost glede Usmiljenih bratov Do nove zaostritve prihaja v odnosih med elani tretje deželne komisije, deželnim odbornikom Fasolo in sindikalnimi zveza CGIL/CI-SL/UIL na Goriškem. Razlog je v dejstvu, da omenjena deželna komisija, ki se je sestala 9. t.m. sploh ni vzela v pretres številna vprašanja povezana z obstojem in možnostmi preureditve bolnišnice Janeza od Boga. V pismu, ki so ga tajniki omenjenih treh sindikalnih zvez vCeraj naslovili goriškemu županu Valentiju izražajo za-prepaSCenost in začudenje spričo takega ravnanja. Člani komisije so se 9. oktobra odzvali vabilu goriškega župana in bili na ogledu bolnišnice ter se tudi udeležili konference županov. Vsi elani komisije so se izrekli za tako rešitev, ki naj ohrani dejavnost bolnišnice in zaposlitveno raven. Tretji razlog začudenja je molk nad odločitvami komisije. Kaj je z obljubami? Sindikati predlagajo Zupanu naj takoj spet sklice vse udeležence srečanja 9. oktobra, da se preverijo Stališča in izrečene obljube. Koncert partizanskih pesmi v Kulturnem domu v Sovodnjah V Kulturnem domu v Sovodnjah bo ob 20. uri koncert partizanskih pesmi. Izvajala ga bosta zbora Skala iz Gabrij in O. Zupančič iz Standreža. Prireditev sodi v niz pobud, ki jih je ob 50-letnici osvoboditve in 30-letnici odkritja spomenika v Sovodnjah pripravila občinska uprava v sodelovanju z društvi. Naslednje in zadnje srečanje bo 24. novembra, ko bo akademik Ciril Zlobec govoril o Vrednotah narodnoosvobodilnega boja v današnjih časih. Nocoj solidarnostna prireditev Združeni za UNICEF V veliki dvorani UGG bo drevi ob 20. uri kulturno in družabno srečanje predstavnikov različnih skupnosti, ki živijo v Gorici. Pod geslom "Združeni za UNICEF” bodo nastopile gledališke skupine, ljudski godci, folklorne skupine iz Campanie, Sicilije, Apulije, Gorico bodo z lepljenko Pesmi miru in prijateljstva zastopati dijaki nižje srednje Sole Loc-chi. Napovedovala bosta Damjana GešCut in Giuseppe Lo Medico. Med organizatorji prireditve je tudi letos Zveza slovenskih kulturnih društev. Prispevke s prireditve bodo namenili za pomoč otrokom, v okviru dejavnosti UNICEF. KD O. Župančič prireja jutri prvo prireditev ob 50-letnici Med društvi, ki so bila ustanovljena leta 1945 je tudi KD Oton Zupančič v Standrežu. Ob jubileju pripravljajo niz prireditev. Prva bo že jutri ob 11. uri, ko se bodo zbrali pred stavbo v utici sv. Mihaela, pred hišo, kjer je bila Standreska Čitalnica in kjer so pred leti postaviti spominsko obeležje. Na slovesnosti bo govoril Ace Mermolja, predsednik ZSKD, pela bosta mešani in otroški pevski zbor O. Zupančič. Prireditev se bo sklenila z recitalom. Sejem smučarske opreme Smučarski odsek pri Slovenskem planinskem društvu se skrbno pripravlja na bližnjo sezono, ko bodo priredili zimovanje v Cerknem in tradicionalni smučarski teCaj. V okvir priprav sodi tudi sejem rabljene smučarske opreme, ki bo danes od 15. do 18. ure na društvenem sedežu v ulici Malta 2. Člani društva, ki bi radi oddali rabljeno opremo in elan, ki iščejo kaj primernega zase ati za otroke, naj se zglasijo na društvu. Mirko Bijuklič v baru Torino V bam Torino na Korzu Italia bodo danes ob 19. uri odprti razstavo fotografij Mirka Bijuktida iz Nove Gorice. Avtor, ki je elan novogoriškega foto-kino kluba, je doslej sodeloval že na kakih dvajsetih razstavah. Posebno pozornost posveča stikanju narave. Mladi SKP prirejajo koncert proti jedrskim poskusom Mladinska sekcija SKP prireja drevi, ob 20.30 v dvorani Italia v Krminu, koncert "No nuke con-cert”. Nastopile bodo Štiri glasbene skupine in sicer Mosquito heads, Siva, Strani Diskorsi in Ciompi. Glasbena pobuda sodi v okvir dejavnosti proti nadaljevanju jedrskih poskusov in posebej francoskih jedrskih poskusov. J>ETJE / V KULTURNEM DOMU Dvajset zborov na Cecilijanki Revija posvečena E. Komel V Kulturnem domu bo aanes in jutri 37. revija go-tiškili pevskih zborov, Ceci-ajanka 95, ki je posvečena Ranemu goriškemu skladatelju in zborovodji Emilu Komelu, ob 120-letnici roj-®tva. Na reviji, ki jo prireja KSKP, bo nastopilo dvajset zborov z Goriškega, 1 baškega, Slovenije in Ko-r°ske. Drevi ob 20.30 bodo Nastopiti; Mešani zbor Loj-Ze Bratuž - Gorica (zboro-/odja Stanko Jericijo), p zbor C.A. Seghizzi -°rica (Giancarlo Bini), Nesani zbor Rakitna -akitna pri Ljubljani (Jelka pvacic), Dekliški zbor De-T1*1 (Herman Antonie), okalna skupina Lipa - Ve-•kovec (Sonja Poljanšek), °ski zbor Fantje izpod Rriade (Ivo Kralj), Vokal-a skupina Rože majave -ezi)a (Katia Quaglia), Moški zbor Jezero - Doberdob (Marij Pavtica), Mešani zbor Ciril Silič - Vrtojba (Barbara Šinigoj), Moški zbor Provox - Nova Gorica (Pavel Pahor). Na jutrišnjem koncertu, ob 16. uri v Kulturnem domu, bodo peli: Mešani zbor Podgora (Mirko Špacapan), Dekliški zbor Jezero - Doberdob (Patricija Rutar-Valic), Mešani zbor F.B. Sedej - Steverjan (Bogdan Kralj), Mešani zbor Bilje-Orehovlje-Miren (Andrej Budin), Moški zbor Mirko Filej - Gorica (Zdravko Klanjšček), Mešani zbor Standrež (Tiziana Zavadlav), Mešani zbor Dobrna 1995 - Trst (Humbert Mamolo), Moška skupina Akord - Podgora (Mirko Špacapan), Mešani zbor Ru-pa-PeC (Zdravko Klanjšček), Mešani zbor Hrast - Doberdob (Hilarij Lavrenčič). ____ŠOLE / PROF. BONAMORE PREDAVAL V ŠOLSKEM SREDISCU_ Šola naj ne izvaja selekcije ampak naj vzgaja mladino Dijaki in profesorji slovenskih višjih srednjih šol v Gorici so včeraj imeli priložnost prisluhniti zelo zanimivemu predavanju prof. Danieleja Bonamo-reja, univerzitetni docent v Trstu, ki je posvetil posebno pozornost slovenskemu šolstvu v Italiji in postal izredno dober poznavalec njegovih problemov. To je prišlo do izraza tudi na včerajšnjem predavanju, ko je prof. Bonamore dal popolnejšo sliko problemov naše šole, ki je še Slovenci sami pogosto nismo sposobni izostriti. Predavatelj je predstavil svojo knjigo “Di scuola si muore”. V njej trdi, da šola ne sme izvajati selekcije med dijaki pac pa jih mora formirati in vzgajati. Naša družba je že sama selektivna in že družinsko okolje pogojuje možnosti uspeha, ki jih bo imel dijak. Sola bi morala zmanjševati razlike, pomagati šibkejšim, ne pa obratno, kot se dogaja v Italiji, kjer tudi zato 71% državljanov ni dokončalo srednje Sole. Ce to velja za vsako šolo, je za manjšinsko selektivnost naravnost samomorilska, saj ima manjšinska šola še po- membnejšo vzgojno vlogo. Prof. Bonamore je osvojil pozornost dijakov in dobil topel aplavz, ko je svoj pogled strnil v geslo, da ni dijak, ki se mora zanimati za solo, pac pa se mora šola zanimati za dijaka. Na slikah (Fotostudio Reportage) prof. Daniele Bonamore in dijaki med predavanjem LIRA PON TOR SRE ČET PET 1595,5 1592,3 1592,2 15873 1589^ 11323 11?43 11:53 1129/4 1133,7 Pred občnim zborom SDGZ Jutri, v nedeljo, 19. novembra, bo v kongresni dvorani Tržaškega velesejma 19. občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Slovenski gospodarstveniki v Furlaniji - Julijski krajini bodo napravili obračun dela od zadnjega občnega zbora, ki je bil 19. aprila 1993 in pod geslom »Lastno gospodarstvo jamstvo za obstoj« začrtali smernice za razvoj svoje oi^anizacije. Jutrišnja skupščina naših podjetnikov bo še posebno pomembna, saj je ob rednem predviden tudi izredni občni zbor, v okviru katerega je predvidena sprememba dosedanjega statuta SDGZ-ja. Člani Združenja se bodo zato zbrali že ob 8.30, da bodo razpravljali in se izrekli o tem pomembnem vprašanju. Ob desetih bo na vrsti redni občni zbor s prisotnostjo gostov v predstavništvu politične, gospodarske in kulturne stvarnosti iz zamejstva in iz Matice. V tem delu nameravajo slovenski gospodarstveniki ob statutarnih obveznostih -izvolitvi novega predstavništva - izraziti jasen glas v zvezi s sedanjem gospodarkso-političnim trenutkom. Člani Združenja nameravajo namreč poudariti dejstvo, da sta obstoj in razvoj celotne slovenske manjšine v prvi vrsti odvisna prav od ohranitve samostojnega gospodarstva. Zato je pričakovati, da se bodo jutrišnje skupščine udeležiti vsi, ki jim je to vprašanje pri srcu, kot je tudi priporočljivo, da bodo prispevali svoj doprinos in da bodo tvorno posegli v razpravo. Veliko se v tem smislu pričakuje zlasti od mladih sil, saj gre povedati, da so bili odbori na občnih zborih posameznih sekcij - zunanja trgovina, trgovina na drobno, obrtništvo in gostinstvo - močno pomlajeni z vključitvijo vrste mladih in perspektivnih gospodarstvenikov. Prav tako je bila pravkar ustanovljena tudi nova sekcija prostih poklicev, v kateri bodo glavni nosilci dejavnosti mladi profesionalci. Jutrišnji občni zbor pa bo navsezadnje tudi priložnost, da se slovenski zamejski gospodarstveniki srečajo in se pogovorijo o vsakodnevnih težavah, kakor tudi pričakovanjih za prihodnost. Andrej Sik SDGZ / PRED 19. OBČNIM ZBOROM Predsednik Boris Sega: gospodarstvo je jamstvo za obstoj naše skupnosti Kljub negativni konjunkturi v slovenskem gospodarstvu nove pobude in uspehi Na jutrišnjem 19. občnem zboru Slovenskega deželnega gospodarskega združenja bo uvodno poročilo podal Boris Siega, ki bo tako zaključil svoj drugi predsedniški mandat. Kakšnen je obračun zadnjega obdobja? V zadnjih dveh letih je gospodarska konjuktura bila težka na splošno in za naše področje še toliko bolj, ker še ni rešitve trajnega značaja glede na spremembe trgov, ki so nastopile v tem času. Tako so brez dvoma obmejno gospodarstvo in torej naši člani zelo občutili negativni gospodarski moment, ki je pa sprožil istočasno veliko novih razmišljanj in pobud. Naši člani so začeli obnavljati svoje delovanje, se obračajo na nove trge, bilo je precej novih investicij. V tem času smo tudi realizirati večjo skupno investicijo, obrtno cono v Dolini z 200 novih delovnih mest. Kljub negativnem momentu je torej bilo več pozitivnih pobud. Kaj pa delovanje znotraj samega SDGZ? Servisna služba je bila na nivoju tudi glede na zakonodajne, davčne in druge spremembe in mislim, da so člani zadovoljni z našim servisem, ki zaposluje 30 oseb, deluje kakovostno, se je razvil na teritoriju s temi novimi fi-lialkami v Nabrežini, na Opčinah in v dolinski obrtni coni. Tudi predstavniško delovanje je bilo uspešno, ker smo se vključili v širši, tudi italijanski krog, kjer bi rekel, da so nas sprejeli, tako da smo prisotni v določenih predstavništvih in nas upoštevajo kot enakopravno organizacijo. Geslo letošnjega občnega zbora bo »lastno gospodarstvo, jamstvo za obstoj«. Zakaj taka smernica delovanja SDGZ? Medtem ko je pred dvema letoma bilo podjetništvo solidna osnova za razvoj naše skupnosti, se danes uveljavljajo novi pogoji in predvsem novi problemi: naj omenim samo težave naših bančnih zavodov in nekaterih večjih podjetij predvsem v Benečiji. Teda pogoji se odražajo tudi na vsej struk- turi naše skupnosti, od šole do delovnih mest. To nam daje misliti, da se moramo še bolj opreti na lastne sile, biti še bolj aktivni in ohraniti pozicije, ki so pomembne ne CELOVEC / PROBLEM IPH Morda je še možno rešiti koroško podjetje pred stečajem NOVA IDEJA -iZ" iKB-iaS CELOVEC - Bo v zadnjem trenutku le še uspelo rešiti pred stečajnim postopkom mešano podjetje IPH v Žitari vasi na Koroškem? Generalni konzul R Slovenije Jože Jeraj je včeraj na novinarski konferenci v Celovcu napovedal, da je Slovenija na sestanku vseh pristojnih za reševanje hudo ogroženega podjetja pretekli torek v Ljubljani ponudila pomoč v obliki šest do sedem milijonov šilingov pod pogojem, da se bodo z GORICA / KONEC MESECA Vrte in Roma ’95 GORICA - Cez dva tedna bodo na gospodarskem razstavišču v Gorici priredili dva sočasna sejma: »Vite ’95« in »Poma ’95«. V primeru prvega gre za že mednarodno uveljavljen sejem, ki smo ga v prejšnjih letih imenovali »Eu-rovite«. V drugem primeru gre za širšo izvedbo lanskega poskusa sejma o sadjarstvu; letos mu dajejo širšo zasnovo. Na sejmu »Vite ’95« bomo tudi letos videli bogat prikaz trsnih sadik za vinogradnike. V naši deželi, v okolici Pordenona, so obsežni nasadi, kjer gojijo trsne sadike. Z njimi ne zalagajo le italijansko tržišče, marveč vso Evropo, saj jih v teh krajih pridelajo kar 3 četrtine tega kar Evropa, potrebuje. Ravnatelju zadružne kleti v Krminu Soiniju se moramo zahvaliti, da je pred leti dal pobudo za ta sejem v Gorici. Goriški sejem se je takoj uveljavil, postal je drugi po pomembnosti v Evropi. V go-riških hotelih, kot tudi v tistih tja do Vidma, je v sejemskih dneh vse polno gostov iz vse Evrope. V to mesto pridejo, da se na sejmišču seznanijo s pridelovalci, s trgovci in z vsem novim, kar se na tem področju dogaja. Na tem sejmu, ki bo trajal štiri dni, od 30. novembra do 3. decembra, bodo letos priredili tudi nekaj posvetov. Znan svetovni kemični koncern Du Pont bo 30. novembra prikazal najnovejše raziskave na tem področju, 2. decembra bo posvet o trtoreji, istega dne še en posvet o perspektivah vinogradništva in vinarstva ob obratu tisočletja. Na teh posvetih bodo sodelovale razne ustanove in združenja. Že lani so sadjarstvu namenili en del razstavnega prostora. Letos so ta prostor povečali, saj iz sejma »Poma« hočejo narediti nekaj podobnega kot je sejem »Vite« in mu seveda dati širši značaj. Na tem sejmu bo seveda govora o gojenju sadik za vse vrste sadja, pa čeprav bi se iz naslova komu zdelo, da gre le za jabolka. Goriška sejma nadaljujeta tradicijo kmečkih sejmov, ki so jih v tem mestu prirejali v tem letnem času v prejšnjih desetletjih. Zaradi tega bodo zadnji dan sejma, 3. decembra, na sejmišče povabljeni tudi čebelarji, da bi poslušali izvedence na tem področju. M.W. isto vsoto udeležili tudi koroški partnerji, konkretno Zveza-Bank in Slovenska gospodarska zveza. Denar je Slovenija pripravljena dati iz Sklada za razvoj. Za ponovni zagon podjetja je takoj potrebnih približno 14 milijonov šilingov, za nadaljnjo sanacijo podjetja pa je Slovenska gospodarska zveza na Koroškem že izde-lela obsežen načrt. Koroški partnerji bodo načrt preverili že v naslednjih dneh, kajti rok za izvedbo stečajnega postopka poteka prav te dni. Pričakovati je pozitivno odločitev, kajti s ponovnim zagonom podjetja bi glavna upnika Zveza-Bank v Celovcu z 22 milijoni in Posojilni-ca-Bank v Železni Kapli z desetimi milijoni šilingov rešili vsaj del svojih terjatev napram podjetju, katerega dejanski lastnik je slovensko podjetje Al-ples. Kot znano, je nazadnje bilo zaposlenih v podjetju nekaj nad 30 sodelavcev, ki pa so od jeseni naprej brezposelni. Večina njih je koroških Slovencev. Ivan Lukan >*in l0° r Varčevanje bo prava igra. Prihrani določen znesek in nagrada bo tvoja! Obišči TKB, spoznal boš novega prijatelja! samo za razvoj ampak celo za sam obstoj gospodarskih osnov naše skupnosti. S tega vidika je danes težje kot pred dvema letoma, ker se problemi naših bančnih zavodov prenašajo neposredno na naša podjetja in jih občutijo cele stroke. Prej sem omenil Benečijo, ampak tudi zunanja trgovina je seveda zelo vezana na razvoj našega bančništva. Kaj torej predlagate? Glede na naše idejno širino bi radi v nedeljo tudi poslali naši politiki opozorilo o resnosti položaja: okoli določenih osnovnih zadev moramo pač strniti vrste, moramo tudi čimprej pristopiti do votitev, da rešimo problem predstavništva, da bomo imeli močnejšo politično oporo, brez katere bomo težko obdržali osnovo našega gospodarstva in torej tudi celotne skupnosti, ki je s tem povezana. Pogovor zapisal S.P- ...__________________________________________s _________________________________________________________ ■___________________________________________________ _____________________________________________________________________ INTERVJU / »STATIST« SE POGOVARJA Z REŽISERJEM SOSIČEM GLEDALIŠČE / SEZONA SSG Kosovelova pisma v televizijskem filmu Na pusti kraški gmajni smo v skupini hodili pred snemalno kariero. Podobnih golicav je na zaraščenem Krasu še malo, znajo pa bili prekleto mrzle. V svetlem jesenskem dnevu smo ponavljali prizor Pod udarci burje. Doživljali smo Kras, ki je navdihoval pesmi Srečka Kosovela. Hodili smo pred kamero prav zaradi njega. V njego-yem imenu sem postal statist, kako m zakaj bom zapisal v naslednjih vrsticah. Najprej je bila monodrama »V. meni prevrat«, ki jo je na podlagi pisem Srečka Kosovela rmpisal AleS Berger. Predstavo je omogočil Kulturni center S. Kosovela v Sežani. Po uspeli gledališki izvedbi se je utelesila ideja, da bi predstava doživela televizijsko priredbo. Projekt je prevzela RTV Slovenija v koprodukciji s centrom S. Kosovela. Priredbo bodo Predvajali maja prihodnjega leta ob 70-letni-ci smrti velikega kra-Skega pesnika. Delo režira Marko Sosič (na sliki), Kosovela pa igra Alojz Svete. Kot statisti Uastopajo elani pevske-8a zbora iz Divače, med nje pa je Sosič »pomešal« tudi skupi-Uo živečih slovenskih Pesnikov (Peršolja, Komac, Mila KaCiC, Zajc, Košuta, Kravos, Žerjal, Jmk, Kuntner, Mermo-Ija). »v koloni ljudi stopajo slovenski pe-suiki kot simbol kontinuitete, skratka, kot ljudje, Id najbližje slu-djo Kosovelovo sporočilo«, mi je v mtervjuju dejal režiser. »Kosovelovo doživljanje odpirajo v brezčasnost in ga obenem aktualizirajo.« Po pojasnilu, zakaj sem tudi jaz Postal statist, sva s Sosičem nada-‘jevala razgovor o kratkem filmu. Kbsli sem takole zabeležil: Marko, katera je vezna nit tvoje televizijske priredbe? . »Kosovelova korespondenca se mlusci v izpoved pesnikovega življenja. Izstopajo njegove življenjske vizije. Čutenja, predvidevanja, bolečina. Kosovel spoznava svojo bit znotraj zgodovinske danosti.« Omenil si vizije in predvidevanja. Kaj je Kosovel predvideval? »V televizijski priredbi sem skušal približati izpoved v pismih izrazitejšemu vizionarstvu, ki je značilno za Kosovelove pesmi. Želel sem ustvariti globalno metaforo. Pesnika sem »iztrgal« iz zgodovinskega obdobja in uprizoril potovanje evropskega Človeka, ki se iz preteklosti premika v sedanjost in bodočnost. V bistvu gre za notranje potovanje, ki sprejema in odseva svet. Zato nastopajo tudi sodobni pesniki, ki so vezni člen poti, ki spaja različne Čase.« Hrepenenje, slutnje. V »kraških« pesmih je Kosovel pesnik samote in smrti. Kras je Cas bolečine in minevanja. V Integralih se njegov položaj spremeni. Postane izrazit avantgardist, ki želi spremeniti svet. »Hrepenenje je hrepenenje do življenja. Hrepenenja nisem razbiral kot nostalgijo, ampak kot ostrino in voljo po moči za življenje.« Kolikšno vlogo ima v Kosovelu volja do moči? »Ko jo pesnik v sebi začuti, se mu že izničuje. V njem se bijeta moč in nemoč. Pesnik je v svojem kratkem življenju strnil nenavadno življensko izkušnjo. Zdi se, da je vsako njegovo spoznanje pomnoženo na stoto potenco.« Ni morda Kosovel konkreten simbol modernega časa, ki ga pretresajo nenavadni pospeški? »V njem čutim dvojnost. Njegovo umiranje je obenem nadaljevanje življenja. Ne zanima me muCe-nistvo. Vabi me neka nadzemeljska moč, ki nosi v sebi skrivnostno mistiko.« V tako izrazito telesnem in neusmiljeno »praktičnem« času, kot je naš, je tudi ta razsežnost pomenljiva. »V svetu, kjer je propadlo toliko vrednot, je pomembno, da gojimo neko notranje bogastvo. To ne pomeni, da se moramo oklepati samote. V meni se vendarle lahko posveti žarek in ta luč se lahko odseva v odnosu do drugega. Biti sam sabo je lahko v tem smislu začetek nove renesanse.« Kosovelovo hrepenenje in njegove vizije so usmerjene k nečemu višjemu. »Njegovo potovanje Čutim kot smer, ki gre »onkraj« in hkrati kot globoko Čutenje zemlje in zemeljskega človeka. Kosovel je zapisal: »Danes je jesen. Jesen ropa lepoto in odgrinja resnico.« Resnica je tu konkretna in kruta.« Po ugotavljanju dvojnosti in zareze, ki deli in spaja dva svetova, sva se s Sosičem razgovarjala o preprostejših zadevah. V kavarni so počasi utihnili odmevi pisem in pesmi in tudi mraz gmajne naju je zapustil ob kozarčku. Ace Mermolja Lorcova drama o zatrtih strasteh V ansamblu je prišlo do zamenjave Sinoči je začelo svoje petdnevno gostovanje v Trstu in Gorici Prešernovo gledališče z Lorcovo dramo »Dom Bernarde Alba«. V naslovni vlogi nastopa nekdanja članica ansambla SSG Štefka Drolčeva (na sliki levo), zaradi bolezni ene od članic gostujočega uigranega ansambla pa je vlogo Marie Josefe »prevzela« Mira Sardočeva. _________KNJIŽEVNOST / SEŽANA__________ »Ranjeni papir« Maje Razboršek Pesniško zbirko - gre za prvenec - so predstavili 14. novembra V torek, 14. novembra, je založba Žbrinca iz Sežane v Kosovelovi sobi v Sežani predstavila svojo novo knjigo, dvojezično pesniško zbirko, prvenec Maje Razboršek iz Sežane z naslovom Ranjeni papir (v italijanščini La c ar ta ferita). Predstavitev, ki se je je udeležilo 50 ljubiteljev dobre knjige, je vodil urednik založbe David Terčon, ki se je pogovarjal s pesnico; o njej in njenem delu je spregovorila Jolka Milič, ki je pesmi prevedla v italijanščino; ustvarjalkina besedila sta brala Ksenija Švara in Bojan Podgoršek, na kitaro pa je igral Marko Cepak - Maki. Ranjeni papir je prva knjiga iz knjižne zbirke Moj črni tin-tnik, v kateri bodo pri založbi Žbrinca izhajala izvirna leposlovna dela piscev s Krasa. V novi pesniški zbirki najdemo 56 pesmi, ki so izbor iz dosedanjega 15-letnega ustvarjanja pesnice, ki je sicer veliko objavljala po revijah, razvrščene pa so v sedem tematskih ciklov. Izpovedi Ra-zborškove so izredno osebne, včasih že tako intimne, da so popolno razkritje njenih doživljanj. Knjiga, ki ima 88 strani, je opremljena tudi z vinjetami, ki so prav tako delo pesnice, o njej in njeni poeziji pa na koncu knjige v spremnem eseju piše Jolka Milič, ki med drugim pravi, da ”je njen slog čist, brez odvečnih dodatkov in okraskov”, da "branje teh pesmi bralca vsekakor silno prevzame, ko da bi zadevale njega osebno” in da ”gre za zanimivo pesiTico, ki jo kaže brati in vzljubiti”. D.T. LAHKA GLASBA / TREVISO Stari in novi hiti Antoneila Vendittija Na začetku tedna je v Trevi-su gostoval znani rimski kan-tavtor Antonello Venditti (foto AWS). Športna palaca Palaver-de je s težavo sprejela veC kot pettisočglavo množico, ki se je zbrala v Trevisu iz vseh sosednjih pokrajin. Antonello Venditti jim je podaril pravi show. Na ogromnem odru, kakršnega smo le s težavo videli v kakem zaprtem prostoru, se je ob deveti uri zvečer pojavil morda najbolj rimski vseh kantavtorjev. V prvi pol uri, po našem mnenju najlepSi, je sam na klavir zaigral stare uspešnice Roma Capoccia, Sotto il segno dei pešci, Sara, Compagno di scu-ola, Ci vorrebbe un amico in Notte prima degli esami. Vzdušje med publiko, v kateri smo opazili veliko štiridesetle-tnikov, je bilo že precej »segre-to«o, ko so se reflektorji prižgali tudi nad piramidno stru- kturo, na kateri so bili elani uigranega benda. Venditti, ki je v zadnjih delih ubral enostavnejšo in bolj donosno pot pop glasbe, je v naslednjih dveh urah koncerta podal v glavnem skladbe zadnjih osmih let. Zadnjemu albumu, Prendilo tu questo frutto amaro, je seveda odmeril precej pozornosti, tudi glede na dejstvo, da so nekatere skladbe te plošCe naravno nadaljevanje pred leti zapetih skladb. In questo mondo di ladri, ki jo je napisal leta 1992, je logično izhodišče za novi Tutti all’infer-no in Prendilo tu questo frutto amaro, katerima nedvomno lahko sledi starejši hit Benvenuti in Paradiso (in krog je baje zaključen). Publika je z velikim navdušenjem sledila koncertu, ki se je zaključil z mirnejšimi Alta Marea, Ricordati di me, Ogni volta in zaključno Grazie Roma. Aleš VValtritsch Men goriškega Kulturnega doma Pred dnevi je izšla v Gorici nova letošnja številka (8/95) dvojezičnega Informativnega biltena Kulturnega doma - Gorica, tokrat v bogatejši in privlačnejši obliki. Za to priložnost je namreč izdajatelj biltena, Upravni odbor doma, želel predstaviti s "fotografskimi flashi” pester in raznolik pregled delovanja sezone 1994/95. Fotografski pregled na svojevrsten in zanimiv način prikazuje odvijanje kulturnih in ostalih dogodkov v domu, istočasno pa popestri celovito podobo biltena. Uvod nove številke zaobjema razmišljanje z naslovom "Pred novo sezono...”, takoj za tem pa sledi zgovorna sh-ka poletne akcije "Sonca miru” narisanega sredi goriškega mesta. V nadaljevanju najdemo vrsto fotografskih posnetkov najrazličnejših prireditev, ki so se zvrstile v domu. Pregled podrobneje zajema vse kulturne zvrsti delovanja doma: glasbo, teater, hkovno umetnost, srečanja z avtorji, šport, itd. Sredi biltena pa je prostor namenjen solidarnostnemu benutku, oziroma pomembni vlogi Solidarnostnega odbora v Gorici. V minuli sezoni se je v goriškem Kulturnem domu zvrstilo okrog 300 kulturnih prireditev. Ce k temu prištejemo Se bogato telesnokultumo dejavnost, ki se redno odvija v telovadnici Kulturnega doma, zabeležimo prav gotovo še ugodnejši obračun. V zaključku naj še dodamo, da so objavljene fotografije izbrane iz arliiva Kulhimega doma v Gorici in časopisa "Primorski dnevnik”. NOVICE Priznanja ob jubileju SEVNICA - Danes bodo na priložnostnem srečanju v sevniski Lisci delavke za desetletno, dvajsetletno in tridesetletno delo podelili priznanja. Direktor delniške družbe Vib Glas bo 52 zaposlenim izročil plakete za desetletno delo, zlati obesek in plaketo za dvajsetletno delo bo prejelo 44 delavk, 36 delavk pa je zvestih sevniški Lisci že 30 let. Te bodo prejele kristalno vazo Lisce in grafiko. Ta posavski delovni kolektiv letos uspešno posluje, zadovoljni so tudi s prodajo izdelkov na Češkem trgu, kamor izvažajo že dvajset let. Lisca, d.d. - modna oblačila, je največji posavski izvoznik in spoznanje, da so promocijske akcije nujno potrebne, se jim bogato obrestuje. (Z. K.) Tretji bencinski servis v Posavju SENOVO - Družba OMV - Istra v Posavju je te dni odprla tretji bencinski servis v Senovem. Servis stoji v središču mesta ob Titovi cesti. Na šest tisoč kvadratnih metrih površin so postavljeni čr-palni stolpici z neosvinčenim eurosuper 95 in 91, osvinčenim super 98 in dizel bencinom. Vsi otoki so opremljeni z agregati Wayne-Dresser. Na bencinskem servisu kupcem ponujajo tudi vulka-nizerske in avtomehanične storitve, pod streho bencinskega servisa sta tudi samopostrežna trgovina in okrepčevalnica. Na bencinskem servisu prodajajo tudi gospodinjski plin. Servis je odprt vsak dan od 6. do 22. ure. Najemnik bencinskega servise je podjetje Logis, d.o.o., katerega direktor je Roman Sanda. Nova bencinska črpalka v Senovem pomeni za kraj veliko pridobitev. Naložbo je financirala družba OMV - Istra Koper, ki ima skupaj z novim servisom v Senovem v Sloveniji že 67 prodajnih mest, na Hrvaškem pa sedem. OMV Istra je finančno najmočnejša in najvecja družba v skupini Istrabenz. Družba je ob ustanovitvi prevzela osnovno dejavnost delniške družbe Istrabenz, to je trgovanje z nafto in naftnimi derivati na debelo in drobno. (2. K.) Brezposelnost nad slovenskim povprečjem ILIRSKA BISTRICA - V tej občini se z brezposelnostjo srečujejo že nekaj let. Najnovejši podatki bistriške enote zavoda za zaposlovanje kažejo, da se je brezposelnost povzpela na osemnajst odstotkov. Podatek je zaskrbljujoč, Ce vemo, da relativna brezposelnost v Sloveniji znaša štirinajst odstotkov, v koprski regiji, kamor sodi tudi bistriška občina, pa je dvanajstodstotna. Podatki veljajo za obdobje od januarja do avgusta, žal pa se razmere v zadnjih dveh mesecih niso izboljšale. Nasprotno, pretijo nova odpuščanja delavcev, saj imajo nekatera podjetja velike težave v poslovanju. Med 985 brezposelnimi v ilirskobistriški občini je 61 odstotkov žensk, 36 odstotkov je mladih, dobra polovica prijavljenih pa čaka na zaposlitev več kot leto dni. Temu se ne gre Čuditi, Ce vemo, da kar 45 odstotkov od vseh brezposlenih nima nobene izobrazbe, nadaljnjih 40 odstotkov pa je dokončalo le srednjo šolo. Skorajšnjega odpiranja večjega števila novih delovnih mest ni pričakovati. Težave nekoliko blaži samozaposlovanje in organizacija javnih del, kar pa ne zagotavlja dolgoročnih rešitev. (M. G.) Zapleti z gradnjo solidarnostnih stanovanj se nadaljujejo IDRIJA - Na izredni seji, ki jo je predsednik idrijskega občinskega sveta Franci Jereb sklical z namenom, da bi poiskati rešitev za nadaljevanje gradnje solidarnostnih stanovanj v tako imenovanem objektu VIS v Kosovelovi ulici, ni prinesla rezultatov. Na novo imenovano komisijo, ki jo vodi eden najbolj glasnih nasprotnikov dodatnih plačil podjetju SGI Rasto Reven, so razširiti na osem članov. Komisijo so zadolžili, naj do konca meseca predloži rešitev, kako nadaljevati gradnjo oziroma zagotoviti denar za gradnjo, ki se bo ob vnovični ustavitvi še bolj podražila, saj ugotavljajo, da so z dosedanjo analizo preteklih »grehov« narediti več škode kot koristi. Na zadnji seji so skleniti, da bodo odgovorili tudi na pisanje novinarja Primorskih novic. (R. B.) Sindikalna pisarna v Portorožu PORTOROŽ - Piranska sindikalna pisarna Obalne sindikalne organizacije se je iz Pirana preselila v Portorož. Zdaj imajo piranski sindikalisti pisarno v stavbi krajevne skupnosti na Obali 16 v Portorožu, telefonska številka pa je nespremenjena, in sicer 73-546. Tu imajo novi sedež tudi obalni in republiški sindikat dejavnosti gostinstva in turizma, sindikat trgovine, sindikat pomorščakov (kopno) ter sindikat agroživilstva. Vsi ti sindikati so vključeni v Konfederacijo sindikatov 90 Slovenije. Euro Brožič, ki vodi portoroško pisarno, je dejal, da so se za preselitev odločiti zato, da bi se bolj približali članstvu. Prav v Portorožu je namreC večina njihovega članstva - delavci hotelov in drugih turističnih podjetij, tu imata sedež Splošna plovba in Droga. »Izogniti smo se temu, kar danes žal Piran predstavlja s svojo infrastrukturo, predvsem problemom prometne dostopnosti in parkiranja,« pravi Brožič. Trenutno so v Obalnih sindikatih najbolj zaposleni s postopki in pogajanji ob podpisovanju kolektivnih pogodb za dejavnosti. Tarifni del pogodbe za gostinstvo in turizem je bil podpisan v ponedeljek. (B. V.) IZOLA / OBIRANJE OLJK Oljke so letos dobro obrodile Obiranje kot del turistične ponudbe Podobno kot lani je tudi letos Društvo oljkarjev slovenske Istre organiziralo slavnostni začetek obiranja oljk. Župani treh obalnih mest - Mario Gasparini iz Izole, Franko Fičur z Pirana in Aurelio Juri iz Kopra -so se z bisagami čez ramena prvi podali v sedemletni oljčni nasad nad Strunjanom, ki je last Danila Markočiča, predsednika upravnega odbora društva. Župani so nabrali devet kilogramov temnovijoličnih plodov, iz katerih bo iztisnjenega nekaj več kot liter olja. Prireditve, ki bo zanesljivo postala tradicionalna in bo že v prihodnjem letu vključena v obalno turistično ponudbo, se je udeležilo veliko število oljkarjev - dobra desetina jih je prišla tudi iz Goriških brd in zamejstva - ter strokovnjakov iz ustanov in služb, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. »Oljka postaja po skupni površini nasadov druga najbolj razširjena sadna vrsta v Sloveniji,« je dejal Andrej Babnik, predsednik Slovenskega sadjarskega društva. V zadnjem obdobju se oljčniki v slovenski Istri res hitro širijo, skupne površine se vsako leto povečajo za 20 do 50 hektarjev in jih je zdaj skupno že veC kot osemsto hektarjev, od tega petsto hektarjev novih nasadov. Koprska Agra-rija zagotavlja zadostne količine kakovostnih sadik, obalne občine pa zagotavljajo namenska sredstva za regresiranje njihovega nakupa. Večji problem predstavlja zakupnina zemljišč, zlasti zdaj, ko je bila večina kmetijskih površin v slovenski Istri podržavljena. Se večjo teža- Fičur: »Aurelio, ali mi boš pomagal, da Piran postane mestna občina?« Juri: »Franko, ti le pridno obiraj oljke. Če ne bo mestna, bo pa vsaj mastna...« (Foto: Z. Primožič /FPA) vo za oljkarstvo pa predstavlja oblikovanje lastne blagovne znamke, ker je to povezano z velikimi stroški. Slovenski oljkarji vsekakor ne morejo konkurirati tujim proizvajalcem s količino, lahko pa jim s kakovostjo. Za projekt izoblikovanja znamke domačega oljčnega olja je bila s pomočjo Znanstvenoraziskovalnega središča RS Koper opravljena raziskava o značilnostih oljčnih olj slo- venske Istre. Pokazalo se je, da se kakovost iz leta v leto izboljšuje. V sodelovanju z Uradom za standardizacijo in meroslovje je v pripravi tudi novi pravilnik o kakovosti oljenega olja, ki bo usklajen z evropskimi normativi. Vse to je mogoče strniti v naslednjo za potrošm-ka uporabno ugotovitev: ne kupujte tako imenovanega mešanega oljčnega olja, prav tako ne rafiniranega. Z rafi- niranjem se namreč iz olja izgubita ravno tista dva odstotka snovi, ki dajeta temu olju posebno odličnost. Letošnja sezona je po mnenju strokovnjakov najboljša po letu 1985, ko je oljčne nasade prizadela pozeba. Nekaj škode je sicer naredila toča, kljub temu pa bo skupni pridelek presegel tisoč ton oliv m tudi kakovost olja bo zelo dobra. Boris Vuk AJDOVŠČINA / ŠOLA IN BEGUNCI IDRIJA / VISOKI JUBILEJ Končno začetek pouka »Ne drži, da je bila ajdovska občina proti vključitvi begunskih otrok v redne šole, pač pa je opozarjala na potreben dogovor z vipavsko občino, saj 81 otrok ni bi bilo mogoče razporediti le v ajdovske šole, če bi želeli upoštevati tudi merila o organiziranosti in oblikovanju oddelkov ter o strokovno sprejemljivem številu begunskih šolarjev v razredih. Občina ne more financirati obveznosti države, saj ima velike prostorske težave v vseh šolah, zlasti v dobraveljski in ajdovski. Zato je predlagala organiziranje pouka za begunce v popoldanskem času, sočasno z ureditvijo finančnih in materialnih vprašanj,« je dejal ajdovski župan Kazimir Bavec na novinarski konferenci. Zdi se, da je prihajalo do kratkih stikov med občino in ministrstvom za šolstvo in šport, ki na nekatere predloge niti ni odgovorilo. Občina je bila previdna, ker velike težave pri šolanju v dveh občinah, prevozih in drugem prinašajo finančne obveznosti, pa tudi nekatere obveznosti ministrstva za nazaj še niso poravnane. Devetega novembra je ministrstvo za šolstvo in šport posredovalo sklep o formalni ukinitvi šole za begunce v begunskem centru in o vključitvi otrok v slovenske šole. Dosedanja šola za begunce nima usposobljenega kadra, pa tudi ne ustreznih prostorov. Begunski šolarji - največ dva v razredu - bodo zaceli obiskovati pouk v ponedeljek, in sicer v ajdovski, dobraveljski in eolski osnovni šoli ter v osnovni šoli v sosednji vipavski občini. Tako bo pouk v ajdovski šoli obiskovalo 46 otrok, preostalih 35 pa bo znanje pridobivalo v matičnih in podružničnih šolah v Skriljah (3), Črničah (7), Dobravljah (14), Vipavi (8), Podnanosu (4) in na Colu (1). Največje težave bodo pri organiziranju prevozov, ki se ne pokrivajo s siceršnjimi šolskimi progami, kar utegne biti težavno predvsem za učence nižjih razredov. Ravnateljica ajdovske osnovne šole Ivana Slamič je menila, da vključitev beguncev ne bi smela biti pretežka, saj so se begunski otroci že doslej učili slovenščine, po potrebi pa bodo zanje organizirali dopolnilni pouk. Artur Lipovž Ocenjena vrednost naložbe v matično šolo v Dobravljah znaša po ocenah ministrstva za šolstvo in šport 308 milijonov tolarjev. Vendar vanjo še ni vključena vrednost potrebne komunalne infrastrukture, kar naj bi ceno dvignilo na približno 400 milijonov tolarjev, so izjavili na novinarski konferenci, ki jo je sklical ajdovski župan. Z lastnikoma se občina dogovarja za ceno odkupa zemljišča; zanj in za izdelavo projektov je zagotovljenih 30 milijonov tolarjev. Gradnjo bi v Dobravljah lahko začeti v prvi polovici prihodnjega leta, po dokončanju podružnične šole v Vipavskem Križu. Občina se srečuje s težavami pri financiranju obeh šol, saj naj bi letos prejela le tri milijone tolarjev, preostala sredstva do skupne višine 221 milijonov tolarjev, ki jih bo zagotovila država, pa naj bi dobila v letih 1996 in 1997. Gorenjski sejem gostitelj razstave Narava - divjad - lov '96 KRANJ - Župan občine Kranj Vito- ga grba in prevzela sopokroviteljstvo mir Gros je sprejel delegacijo Lovske razstave. Poleg občine Kranj je pokro-zveze Slovenije, ki ga je seznanila s vitelj razstave tudi Mednarodni svet pripravami na slovensko razstavo Na- za lovstvo in ohranitev divjadi - CIC. rava - divjad - lov ’96, ki bo na razsta- Danes bo v hotelu Kokra na Brdu višCu Gorenjskega sejma med 9. in pri Kranju delovni sestanek elanov 18. februarjem. slovenske delegacije s predstavniki Po petnajstih letih bo to prva tovr- CIC, ki jih vodi Nicholas Franco. To stna razstava, ki bo hkrati tudi pred- bo eno od prvih srečanj te vrste v Slo-premiera za slovensko predstavitev veniji. Ob tej priložnosti bodo Nicho-na svetovni razstavi septembra v Bu- lasu Francu podeliti tudi lovsko pri-dimpešti. Občina Kranj je organizato- znanje - red za zasluge 1. stopnje, rju podelila pravico uporabe mestne- (M. F.) Sloves idrijskega lovstva Lov naj ne postane zgolj privilegij bogatih Ob 90-letnici organiziranega lovstva na Idrijskem je bila včeraj v idrijski mestni galeriji slovesna prireditev, ki so se je udeležili številni člani lovskih družin in ljubitelji narave na Idrijskem in Cerkljanskem. Navzoče je pozdravil predsednik lovske zveze Slovenije, mag. Franc Avberšek. O začetkih delavskega lovskega društva, ki je bilo v rudarski Idriji ustanovljeno že novembra leta 1895, in delovanju tamkajšnje lovske zveze je spregovoril predsednik Jože Rupnik. Ob slovesnem dogodku so odprli tudi razstavo slikarja Jurija Mikuletiča in pripravili kulturni program v katerem so nastopiti Idrijski rogisti in oktet Prifarci. Predsednik slovenske lovske organizacije Franc Avberšek je opozoril, da je slovensko lovstvo pred pomembnimi spremembami, ki jih bo opredelil novi zakon o lovstvu. Pogledi na to, kako v prihodnje gospodariti z naravo in divjadjo, so zelo nasprotujoči: »Lovci smo prepričani, da je naravno bogastvo, ki ga moramo ohraniti, last vseh Slovencev, in ne more postati lastnina posameznikov. Organizirali smo se zato, da bi naredili več za varstvo narave in skrb za divjad, ki je dobrina nas vseh. Zato v lovski organizaciji nasprotujemo temu, da bi lov postal samo privilegij bogatih.« V slovensko lovsko organizacijo je vključenih 23 tisoC članov, pomembno pa bo, komu in kako bo država v prihodnje podeljevala koncesije za upravljanje lovišč. Med ključna vprašanja, s katerimi se ukvarja lovska organizacija, je vprašanje škode, ki jo divjad povzroča na kmetijskih nasadih in poljih. Toda po mnenju predsednika Avberška tudi tu obstajajo razumne meje, s pomočjo katerih je mogoče uskladiti interes za ohranitev divjadi in interes oškodovanih kmetov. Predsednik idrijske lovske zveze Jože Rupnik je v slovesnem govoru povedal, da je bila ustanovitev idrijskega delavskega lovskega društva pred 90 leti politično in domoljubno dejanje, saj si je pravico do lova takrat lastila gospoda, zato so imeti lovci pri registraciji društva pri avstrijskem cesarstvu precejšnje težave. Društvo so voditi rudarji, ki so po težkem delu v rudniku iskati sprostitev v naravi. Zanimivo je, da večina pravil tedanjega lovskega društva velja še danes, sa] so že takrat voditi lovsko statistiko, določati odstrel in skrbeti za divjad. Lovci na Idrijskem in Cerkljanskem so leta 1967 ustanovili samostojno lovsko zvezo, v katero je vključenih sedem lovskih družin. Skoraj petsto tamkajšnjih lovcev upravlja s 11.717 hektarji lovišč, v katerih so skoraj vse vrste divjadh največ pa je gamsov in srnjadi, v zadnjih letih pa se povečuje tudi število jelenjadi, divjih prašičev, risov in medvedov. Tako kot drugod v svetu je zavest o varovanju narave in človekovega okolja tudi v njihovih vrstah prispeval k drugačnim pogledom na pomen živalskih vrst, rastlinstva, voda, zraka in zemlje ter ohranjanja ravnovesja v naravi. Ob 90-letnici lovstva na Idrijskem so v mestni galeriji pripravili temat" sko razstavo, ki jo je pri" pravil slikar Jurij Miku!®' tič. Razstava, ki so j° sponzorirali idrijski Kole' ktor, Zidgrad in zavarovalnica Triglav, bo na ogled do konca meseca. _ Roman Boc -> ki bo privedel do Parlamentarnih volitev«. Francoska vlada je Ze-r°ualu Čestitala za doše-ž®n uspeh in mu sporo-mia, da si bo Francija Prizadevala za dobre tuedrzavne odnose, ki odo temeljili na prijateljstvu in sodelovanju. Potem ko je leta 1992 V ^žiriji posredovala vojska in so volitve razveljavili, se je nasilje alžirskih skrajnežev razraslo tudi v Franciji. Od junija so alžirski islamski skrajneži izvedli osem bombnih napadov, v katerih je življenje izgubilo sedem ljudi, več kot 170 pa je bilo ranjenih. Francoska vlada je vCeraj zagotovila, da bodo poostrene varnostne ukrepe izvajali tudi po volitvah. Francoski notranji minister Jean-Luis Debre je dejal, da bo Francija, Čeprav so v zadnjem Času aretirali več osumljenih skrajnežev, še naprej izvajala varnostni nacrt, ki se imenuje Vigipirate. »NaCrta Vigipirate ne bomo prenehali uresničevati, dokler obstajajo grožnje teroristov,« je Debre povedal za Časopis Le Figaro in dodal, da se začenja težavno obdobje. Zadnjic so v skladu z nacrtom delovali med zalivsko vojno, ko so na ceste, železniške postaje, letališča in meje namestili na tisoče vojakov in dodatnih policistov. Debre je dejal, da so bile volitve za Francijo kočljiv trenutek, in dodal, da med napadi oziroma poskusi napadov v Franciji in alžirskimi volitvami ni povezav. Francija je bila še posebej pazljiva po tem, ko je pretekli mesec Zeroual v ZN odpovedal napovedano srečanje s francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom. To je storil predvsem zaradi francoskega pritiska, naj alžirska vlada zaCne dialog z opozicijo. Pri tem pa je bil še najbolj v zadregi Chirac, ki so ga kritizirali zato, ker je v srečanje sploh privolil. Zeroualovi privrženci so v alžirski prestolnici bučno proslavili prepričljivo volilno zmago svojega izbranca (Telefoto: AP) PORTRET Profesionalec tako na bojnem kot na političnem polju AL2IR (Reuter) - Liamine Zeroual, zmagovalec prvih večstrankarskih predsedniških volitev v Alžiriji, je sodržavljane prepričal, da je »stari vojak« na predsedniškem stolčku zagotovilo za konec Štiriletnega nasilja in prelivanja krvi v državi. Za nasprotnike je predsednik predstavnik stare garde revolucionarjev, ki so nabrali 30 milijard dolarjev dolgov ter potisnili 28 milijonov prebivalcev v revščino. Predstavljal se je kot kandidat, ki je neodvisen od sistema - poklicni vojak, ki naj bi končal spopad z islamskimi skrajneži in zaCel boj proti revščini, brezposelnosti ter stanovanjski stiski Alžircev. Preden ga je vojaški svet januarja 1994 imenoval za predsednika države, je predstavil nacrt za ustavitev nasilja - politiko palice in korenčka. »Vojska je že velikokrat dokazala svojo dobro voljo in pripravljenost za iskanje rešitev, ki bi pomenile konec trenutne politične krize v državi,« je dejal. »Toda umik vojske iz političnega življenja ne pomeni, da bo mimo opazovala nevarne izbruhe, ki ogrožajo prihodnost naše domovine.« Stirinpetdesetletnega predsednika njegovi nekdanji kolegi spoštujejo zaradi profesionalnosti in načelnosti. Medtem ko je vojska sistematično preganjala oborožene upornike, se je dvakrat neuspešno poskušal pogajati z voditelji Fronte islamske rešitve (FIS). Nato je zaradi političnih razlogov javnosti predstavil podrobnosti pogovorov in tako dokazal, da so propadli zaradi nepopustljivosti FIS. Po mnenju opazovalcev so Alžirci z izvolitvijo novega starega predsednika pokazali svoje zaupanje, da mu bo uspelo vzpostaviti demokracijo in zagotoviti boljšo prihodnost. Svoj pogum je dokazal tudi s tem, da se je sploh odpravil na tvegane volitve, za katere so številni menili, da zaradi nasilja v državi ne bodo izvedene. Liamine Zeroual se je rodil 3. julija 1941. S 16 leti se je pridružil gverilcem v vojni za neodvisnost. Leta 1965 je odšel na vojaško šolanje v Sovjetsko zvezo, devet let kasneje pa se je kot stotnik izpopolnjeval na vojaški akademiji v Franciji. Leto pozneje je kot major prevzel poveljstvo vojaške Sole v Batni in nato vojaške akademije v Cher-chellu, kjer je napredoval v polkovnika. Leta 1988 je postal poveljnik kopenske vojske in se Cez eno leto, po sporu s takratnim predsednikom Bendže-didom, upokojil ter postal veleposlanik v Romuniji. Štiri leta pozneje se je vrnil v domovino in postal obrambni minister. Na tej funkciji je ostal eno leto, do imenovanja za predsednika države. _______________ANALIZA______________________ Alžirskim volilcem je dovolj življenja v strahu ALŽIR - Novoizvoljenemu alžirskemu predsedniku Liaminu Zeroualu je uspelo zmagati v izjemno tvegani politični bitki, v kateri si je prizadeval spremeniti politični obraz Alžirije, hkrati pa spodkopati verodostojnost svojih nasprotnikov. Z zmago na volitvah si je Zeroual po trditvah diplomatov izboril tudi veliko večji manevrski prostor v odnosih s skrajneži v alžirski vojski - ti so ga pred dvema letoma imenovah na predsedniški položaj - in pogajanjih z vse bolj osamljenimi islamskimi skrajneži. Kljub temu pa se je demokratično izvoljeni Zeroual znašel pred številnimi vprašanji, ki bodo njegovo pozornost zahtevala pred dialogom z vojaškimi oblastmi in skrajneži; pred omejevanjem krvavega nasilja, ki je razdejalo to severnoafriško državo, se bo moral novoizvoljeni predsednik namreč posvetiti tudi izjemnemu nezadovoljstvu ljudi zaradi revščine v državi, katere zunanji dolg znaša 29 milijard dolarjev. Med težave, ki bodo zahtevale takojšnjo pozornost, sodita tudi izjemno visoka stopnja brezposelnosti in veliko število brezdomcev. Pohticni anahtiki in Zeroualovi privrženci trdijo, da so volilci, ki so se kljub grožnjam skrajnežev v izjemno velikem številu udeležili volitev, jasno dokazali, da hočejo obrniti hrbet muslimanskim upornikom in strankam, ki so pozivale k bojkotu vohtev. Izidi volitev so dokazati, da je tisti del Alžirije, ki klice k ustavitvi krvavih obračunov, svojo usodo zaupal nekdanjemu generalu, ki je državo brez privoljenja ljudstva vodil od januarja 1994. Petinsedemdeset odstotkov volilnih upravičenčev je z izvolitvijo Zerouala tudi dokazalo, da so naveličani nasilja, ki je v minulih štirih letih zahtevalo 50 tisoC življenj. »Izid volitev predstavlja jasno izhodišče za rešitev krize in hkrati na predsednikova ramena polaga težko breme,« je izjavil ugledni alžirski novinar Ezzedctine Mayhoubi. »Ljudje so zato, da so lahko v volilne skrinjice vigli svoj glas, stali v dolgih vrstah, na moC podobnim tistim, v katerih vsak dan Čakajo na kruh; to pa pomeni, da varnost potrebujejo tako kot kruh. Zdaj bodo zahtevali oboje,« še dodaja Mayhoubi. Zeroualovi nasprotniki pa kljub prepričljivim volilnim izidom še niso utihniti. Dan po uradni razglasitvi izidov namreč kričijo, da so volitve neveljavne in da so ljudje na volišča prišli le zaradi navzočnosti več deset tisoC vojakov. Omenjeni nasprotniki, združeni v sicer prepovedano Fronto islamske rešitve, so na volitvah pred dvema letoma dobili večino glasov volilcev, a so oblasti v Alžiru izide splošnih volitev razveljavile. To skrajnežev ni preveC vznemirilo, saj trdijo, da »njihovo pesem poje vsaka mati in otrok v Alžiriji«. Čeprav uradni podatki omenjenim trditvam nasprotujejo, pa je v Alžiriji vsem jasno, da nasilja ne bo konec Cez noC. To še najzgovorneje potrjuje dejstvo, da so oblasti za vami potek volitev okrepile varnostne sile z 200 tisoč dodatnimi vojaki. Kljub grožnjam, da bo nasilne akcije izvajala že med volitvami, pa razvpita Oborožena islamska skupina še ni »udarila«. Strah pred novim prelivanjem krvi je med Alžirci okrepila tudi izjava Anoua-rja Haddama, voditelja poslancev Fronte islamske rešitve, ki je novoizvoljeno vodstvo v domovini označil za nezakonito, pri tem pa izrazil svojo nepripravljenost za sklepanje kompromisov, dokler bo Alžiriji vladal »vojaški režim«. Kljub »trdi« retoriki alžirskih skrajnežev doma in v tujini pa so Zeroualovo zmago pozdraviti celo predstavniki vladne opozicije. »Moralno smo s terorizmom opravili 16. novembra, na področju varnosti pa nas Caka še ogromno dela. Pri tem ne kaže spregledati sporočila ljudi, ki so se jasno odločili, da nočejo več živeti v strahu.« Nadim Ladki / Reuter 17. november 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 87,00 87,70 12,23 12,47 7,58 8,04 A banka Koper 86,85 87,70 12,21 12,47 7,50 7,94 A banka Nova Gorica 87,10 87,70 12,24 12,47 7,61 7,91 Banka Celje d.d., t: 063/431-000 87,05 87,90 12,25 12,55 7,60 8,10 Banka Noricum d.d., t: 133-40-55 86,80 87,50 12,25 12,45 7,55 7,95 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 87,17 87,79 12,30 12,39 7,70 7,75 Come 2 us 87,25 87,50 12,32 12,39 7,60 7,85 Tel: 061/ 1&-92-635, od 8-15, sob od 9-12 Creditanstalt d. d. 86,90 87,70 12,20 12,40 7,50 8,00 Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095 - - - - - - Kompas Hertz Celje 87,10 87,50 12,25 12,35 7,60 7,80 Tel: 063/26-515, od 7-19, sob od 7-13 Kompas Hertz Velenje 87,10 87,50 12,25 12,35 7,60 7,80 Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Idrija 87,10 87,50 12,25 12,35 7,60 7,80 Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Tolmin 87,10 87,50 12,25 12,35 7,60 7,80 Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Bled 87,10 87,50 12,25 12,35 7,60 7,80 Tel: 064/ 741-519, od 7-19, sob od 7-13 Kompas Hertz Nova Gorica 87,10 87,50 12,25 12,35 7,60 7,80 Tel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13 Kompas Hertz Maribor 87,10 87,50 12,25 12,35 7,60 7,80 Tel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13 Nova kreditna banka Maribor d.d. 86,50 87,60 12,25 12,55 7,50 7,95 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 87,35 87,80 12,35 12,50 7,55 7,85 M.B. Gustinčič - Lucija, t: 066/ 70-603 Poštna banka Slovenije 85,70 87,40 11,40 12,40 7,20 7,85 Publikum Ljubljana, t: 312-570 87,35 87,65 12,39 12,42 7,68 7,79 Publikum Piran, t: 066/ 747-370 87,35 87,59 12,34 12,39 *7,69 7,76 Publikum Celje, t: 063/ 441-485 87,45 87,70 12,35 12,40 7,60 7,80 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 87,35 87,55 12,38 12,40 7,65 7,90 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 86,50 87,60 12,20 12,46 7,40 7,90 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 87,30 87,69 12,30 12,37 7,70 7,72 Publikum NM, t: 068/ 322-490 87,30 87,47 12,28 12,38 7,77 7,85 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 87,30 87,50 12,30 12,49 *7,60 7,85 Publikum Portorož, t: 066/747-240 87,33 87,60 12,34 12,40 7,67 7,75 Publikum Ljubljana Miklošičeva - - - - - - Tel: 061/ 318-788 * SKB d.d.,*** 85,95 87,65 12,16 12,53 7,50 8,10 SHP Kranj, t: 064/331-741 87,40 87,70 12,30 12,40 7,70 7,80 SZKB d.d. Ljubljana, t: 1263320 86,95 87,42 12,23 12,43 7,60 7,87 UBK Ljubljana, t: 061/444-358 86,90 87,60 12,20 12,43 7,50 7,99 Upimo Ljubljana, t: 061/214-388, 1 >-64-292 I Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni: Včerajšnji tečaji' Bralce opozarjamo da so tečaji okvirni! Menjalnice lahko sproti spreminjajo tečaje po dnevni ponudbi m povpraševanju! * BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA SedeZ: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 17. NOVEMBER 1995 V LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1558,00 1622,00 nemška marka 1109,00 1155,00 francoski frank 321,00 335,00 holandski gulden 990,00 1030,00 belgijski frank 53,90 56,20 funt šterling 2425,00 2524,00 irski šterling 2500,00 2602,00 danska krona 286,00 298,00 grška drahma 6,60 7,10 kanadski dolar 1149,00 1196,00 japonski jen 15,30 15,90 švicarski frank 1369,00 1425,00 avstrijski šiling 157,50 164,00 norveška krona 251,00 261,00 švedska krona 237,00 246,00 portugalski escudo 10,60 11,00 španska pezeta 12,90 13,50 avstralski dolar 1154,00 1201,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 12,80 13,50 hrvaška kuna 280,00 310,00 17. NOVEMBER 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1563,00 1613,00 nemška marka 1120,00 1155,00 francoski frank 322,00 333.00 holandski gulden 993,00 1023,00 belgijski frank 54,10 55,90 funt šterling 2432,00 2522,00 irski šterling 2508,00 2603,00 danska krona 287,00 297,00 grška drahma 6,60 7,20 kanadski dolar 1153,00 1193,00 švicarski frank 1380,00 1415,00 avstrijski šiling 158,00 163,00 slovenski tolar 12,80 13,50 -Ul .Gl 15. NOVEMBER 1995 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,00 8,50 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,20 8,60 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,00 8,60 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,20 8,70 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,10 8,60 17. NOVEMBER 1995 V DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.3976 1.4016 1.4056 funt šterling 2.1775 2.1845 2.1915 irski funt 2.247 2.254 2.261 kanadski dolar 1.0295 1.0335 1.0375 nizozemski gulden 89.188 89.296 89.408 švicarski frank 123.51 123.61 123.71 belgijski frank 4.8521 4.8621 4.8721 francoski frank 28.879 28.939 28.999 danska krona 25.728 25.788 25.848 norveška krona 22.57 22.63 22.69 švedska krona 21.267 21.327 21.387 italijanska lira 0.8786 0.8826 0.8866 avstrijski šiling 14.19 14.21 14.23 španska peseta 1.1574 1.1614 1.1654 portugalski escudo 0.9488 0.9518 0.9548 japonski jen 1.3756 1.3771 1.3786 finska marka 33.43 33.51 33.59 Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 20.11.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI tečaj za DEM 87.06 87.5! 2. Banka nudi podjetjem tuš možnost TERMINSKEGA nakupa deviz za tolarje. . Podrobnejše informacije: tel 17-18-452,302-326 in 302-315 MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-33$ BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 221 z dne 17. 11. 1995-Tečaji veljajo od 18. 11. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 191 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 88,6453 1215,9358 416,0451 88,4356 2206,6540 2867,4180 2476,2820 8556,9024 7,5523 117,8371 7641,1428 1936,4270 81,4446 1824,9306 10577,1872 186,9255 119,9335 156,5485 99,3799 88,9120 1219,5946 417,2970 88,7017 2213,2939 2876,0461 2483,7332 8582,6504 51,7705 193,4529 7,5750 2308,4240 118,1917 7664,1352 1942,2538 81,6897 1830,4219 10609,0142 187,4880 120,2944 157,0196 99,6789 89,1787 1223,2534 418,5489 88,9678 2219,9338 2884,6742 2491,1844 8608,3984 51,9258 194,0333 7,5977 118,5463 7687,1276 1948,0806 81,9348 1835,9132 10640,8412 188,0505 120,6553 157,4907 99,9779 Opomba: Tečaj KRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 18.11.1995 dospelost blag, zapisa Število dni do dospelosti tečaj za vpis v % (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN tekoča nominalna vrednost (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 20.3.96 123 99.7840% 99.7296% 99.7568% 1,700,000 170,000 848,164 84,816 847,702 84,770 1,695,866 169,587 fffffffffTT Tečajnica borznega trga št.: 218 Datum: 17. 11. 1995 UteUANA SIOCT UCHANCC INC. Vrednost. papir obr. ex kupon m.div. štda[(3) enotni tečaj % sprem datum povprai [mufa Max. Min. imbsrr 3HE B3BE1 LEKC 800 (11.5.95) 12.450 4,23- 17.11. 12.700 13.490 12.450 12.450 125 >RB 665 13.6.95) 18.440 ,18 17.11. 18.300 18.490 18.500 18.160 3.909 SAL 500 (2){ll.9.95) 17.597* 8,70- 17.11. 17.600 17.640 19.320 17.350 48.041 SKBR 1000 124.2.95.) 36.985 ,25- 17.11. 36.910 37.170 37.400 36.880 24.965 2Q£ m i r.w.« B3EB iCEl 10,0 2.(1.10.951 106,0 ,09 17.11. 105,7 106,0 106,0 470 1S01 8,0 5.(30.6.95) 102,9 ,iz- 17.11. 102,8 103,0 103,1 102,8 50,380 1S02 9,5 10.(1.10.95) 114,4 je 17.11. 114,3 114,9 11V 113,8 39.523 iS08 5,0 4.(31.5,95) 94,0 15.11. 94,0 USU 7,0 5.(15.7.95) 102,9 15.11. 97,5 tSLID 8,0 5.(30.6.95) 101,7 15.11. 101,6 103,0 1SL2D 9,5 10.(1.10.95) 113,2 ,15 17.11. 113,0 113,5 113,5 113,0 295 SKB1 10,0 6.(1.11.95) 104,1A ,85- 17.11. 104,1 104,9 104,1 104,1 481 SKB2 10,5 4.(15.9.95) 110,4 ,37 17.11. 110,1 111,0 110,5 109,5 2.505 SKR1 5,0 3.(30.6,95) 82,1A 2,54- 17.11. 83,0 85,0 02,1 82,1 72 3SS »HM« !TBR 300 (2)(28.7.95.) 14.500A 343- 17.11. 11310 15406 . 14.500 14.500 290 ]AD 10.000 (1.6.94. 170.453 2,56- 17.11. 169.100 170.900 173.700 169.100 67.499 M) 1715 (24.5,95.) 26.799* 8,59 17.11. 27.140 27.140 25.000 121.373 M (1) 24.821 1,69 17.11. 22.500 25.000 24.950 24.500 869 MER (D 17.305 16.11. 17.060 17.700 ffiZ 218 (30.3,93.) 16.131 ,14 17.11. 16.100 16.210 16.390 16.020 4.565 «R 21 (26.6.95.) 5.032 1,08- 17.11. 4.10 5.050 5.090 4.976 2.103 im (5) 1.109 1,72- 17.11. 1.100 1,124 1.135 1.082 4.325 OBEH 5BTP im (22.6.95) 40.917 2,35 17.11. 38.520 39.900 41.450 38.500 737 >FNP (D 60.677* 8,99- 17.11. 43.200 61,450 62.300 60.050 52.243 JBKP 720 (25.5.95.1 16.999 14.11. 15.300 16.990 npp (D 44.40« 13.11. 42.020 44,100 MIRT« 2231 3ZG 11,0 4,(1.1.95) 104,0 17.11. ■103,5 105,0 104,0 104,0 244 m 10,0 2.(1.10.95) 106,9 ,23 17.11. 106,5 107,5 107,0 106,9 325 =CE 12,0 7,(1.6.95) 101,5 16.10. 98,0 =m 10,0 2.(l.6.95j 101,6 ,38- 17.11. 101,1 102,0 101,6 2.844 iZBl 10,0 2.(15.9.95) 107,0 2.11. 103,0 SZB2 10,0 1.(1.10.95) 107,8 14.11 107,0 111,0 Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 218/95- 17.11.1995 Vrednost, papir exhi| šti kupon enotni % P™J .dat(3) tečaj sprem datum povpiai pmim Max. Min. 3.500 14.11. 3.330 4.400 2tD0 200 (7)(30.6.95.) 5.220 4.9. 2.500 5.300 BBR0 55 (1.6.95) 4.259 28,70 17.11. 3.307 4.000 rat 1.900 26,36- 17.11. 1.851 2.250 RDR0 (15.6.95) 10.000 14.11. 10.000 11.000 RGSR 462,2 16.11. 450,0 470,0 ismrr HBP0 320 (1.6.95) 3.080 16.11. 2.713 3.500 KEPI 26.200 KBPP 36.957A 3,53 17.11. 33.330 35.990 SGP0 (6) 900,0 16.11. 800,0 1.100 IfflKC 360 (25.5.95) 12.539 16.11. 11.000 14.500 jl*I*i ujrrason LOK 10,0 6.(1.10.95) 102,9 17.11. 102,4 103,0 MLjO 10,0 6.(1.4.95) 102,7 ,22 17.11. 102,1 3SM0 10,0 4.11.9.95) 103,8 16.11. 99,6 DLS0 10.0 5,(1.10,95) 102,9A ,60- 17.11. 101,0 Mi 11,0 3,(1.9.95) 104,7 16,11. 103,0 3P0 10,0 7.11.8.95) 103,0 2,49 17.10. 98,1 UTO 8,50 3.(15.10.95) 100,0 14.9. 83,0 108,0 mo 10,0 4,(1.10,95) 105,0 16.11. 101,0 4.260 1.900 39.300 102,9 102,8 102,9 103,0 31,100 102,9 102,5 102,9 103,0 165.120 95 2.587 2.386 167 1.649 329 KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI Blagajniški BS v DEM 98.0 5.000 3.889 60 dnevni (v SIT) 90 dnevni (v SiT) 120 dnevni (v Stij Tolarski blag. zapisi BS BSB3breznak.bona(l. 12.95) delnak.bona(vSn]NBS2 delnalbona vSIT)NBS3 Dvodelni prenosljivi blagajniški MB BMD6 BM6 BVT6 BVD6 BV6 BS12 19.4. nakupnim bonom 94,1 14.11. 14.11. 17.11. zapisi BS - peta emisija 9.11. 9.11. 19.4 97,7 1,0 3.851 5.940 3.900 4.000 17.11.95 prejšnji d T d% 1.496,88 1 .bzO.bU -23,bb -1 ,bb 17.11.95 prejšnji d T d% 108,70 1U8,6U U,1U 0,09 3.840 140 SBI BIO Vse praviš pridiiam Op (lA'^kcma m Ua^ kodrajo v odsdcmAa je nap^ncninadpldeinicekDtiqo v STT; okt. ktiiap bez pisanih obesd; enM teq p izračunan m podlag tdte aiM szedine M - izkcnSCaB d^. ol^a; A - qdikac^ tEC^ borni pcsednik je hkrati in praM isti p^ za stranki; S-stipendiram Z-zadr2anotigA-j‘-dc6E5mll}cdstctna dnevna spremanbe tečaja; *' - dosti SOodstotna anejitekMigjvanje je zatem Obveznice z anuitetnim odpladkm glavnice: RSCfl, RS08,RSll,mOZG1PGE;P(»,RJ,RGSbVSBIsovk^delnkB:mFRBlSAkWDAD.FXD,MKZ,TOvQOso zapadel 16.95, ni bil izplačan; (5}cd 12.494 delnica kotira tez kupna za 193; (Gjuvedba postopka prisilne poavnave dne23.41995; (Tj din izpladla dividende; (SjdhidEinda se nanaša na neddjemd(ji^(10}odhija]di to olla^skupscdehkarjev; dr. m.-obrestna mera (d^znicek div.-dKidaia (ddnice) v OT, Ce ni navedeno dingače: nmjBiMć^ cz na^ te^ dokč \rainostn£^ p^iija; VREDNOST DOLARJA V SVETU 17. H. 1995 ob 17. uri valuta tekoči najvišji najnižji nakupni prodajni NEMČIJA marka 1.4028 1.4038 1.4066 1.3994 JAPONSKA jen 102.10 102.20 102.22 101.65 V. BRITANIJA funt 1.5510 1.5517 1.5591 1.5500 ŠVICA frank 1.1363 1.1370 1.1377 1.1324 FRANCIJA frank 4.8455 4.8470 4.8510 4.8373 NIZOZEMSKA gulden 1.5726 1.5736 1.5743 1.5667 ITALIJA lira 1590.00 1592.00 1591.65 1586.50 BELGIJA frank 28.870 28.879 28.885 28.810 AVSTRIJA šiling 9.8520 9.8570 9.8880 9.8520 ŠPANIJA pezeia 120.76 120.81 120.9 SVEDSKA krona 6.5546 6.5521 6.615 6.5205 NORVEŠKA krona 6.1984 6.1904 6.1875 6.1875 DANSKA krona 5.4406 5.4426 5.445 5.4305 FINSKA marka 4.1845 4.1845 4.199 4.1744 PORTUGALSKA eskudo 147.26 147.36 147.4 146.4 IRSKA funt 1.6000 1.6020 1.6080 1.5985 GRČIJA drahma 232.53 232.32 232.95 231.94 KANADA dolar 1.3524 1.3529 1.3570 1.3524 AVSTRALIJA dolar 0.7411 0.7416 0.7426 0.7385 EVROPA ECU 1.3024 1.3034 1.3069 1.3018 zlato 386.40 386.90 srebro 5.34 5.3 17. NOVEMBER 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1589,150 — ECU — 2073,840 — nemška marka — 1133,730 — francoski frank — 327,930 — funt Šterling — 2475,580 — holandski gulden 1012,390 — belgijski frank — 55,126 — španska pezeta — 13,164 — danska krona — 292,340 — irski funt — 2553,610 — grška drahma — 6,842 — portugalski escudo — 10,794 — kanadski dolar — 1171,770 — japonski jen — 15,592 — švicarski frank — 1401,610 — avstrijski Šiling — 161,110 — norveška krona — 256,520 — švedska krona — 242,270 — finska marka — 379,730 — avstralski dolar — 1174,700 — 16. november 1995 v ŠILINGIH J valuta nakupni prodajni ameriški dolar 9,7000 10,2000 kanadski dolar 7,1500 7,5500 funt šterling 15,1000 15,9000 švicarski frank 851,0000 883,0000 belgijski frank 33,6000 34,9000 francoski frank 200,5000 208,5000 holandski gulden 616,5000 640,5000 nemška marka 690,9000 716,9000 italijanska lira 0,6080 0,6420 danska krona 176,5000 184,5000 norveška krona 155,0000 162,0000 švedska krona 145,2000 151,8000 finska marka 229,0000 239,0000 portugalski escudo 6,5800 6,9200 španska peseta 8,0300 8,4700 japonski jen 9,4500 9,9500 slovenski tolar 8,10 8,60 hrvaška kuna 180,0000 215,0000 Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. ® RAI 1 Otroški variete La Banda dello Zecchind, risanke Oddaja za najmlajše Nabožna oddaja: Cerkev in družba v Italiji Film: Tutta colpa della SIP (kom., It. ’88) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Izžrebanje lota, vreme Dnevnik Aktualna odd. o morju Linea Blu 7 dni v Parlamentu Otroški variete Disney Club, vmes risanke Risanke: Pippo in VVilbur Izžrebanje lota Dnevnik Aktualna odd.: Sviste -D,D. Bridgevvuter Nan.: Pazza famiglia -Vesele praznike (i. P. Pa-nelli, A. Casella) Nedeljski evangelij Vreme, dnevnik, šport Variete: Scommettiamo che..,? (vodita Fabrizio Frizzi, Milly Carlucci) Dnevnik, 23.10 Posebnosti TG 1 Dnevnik 1, zapisnik, horoskop in vreme Filmske novosti Film: II coiore dei suoi occhi (dram., It. ’91, i. J. Davis, M. Ferguson) F RAI 2 6.55 ' 10.05 12.00 13.00 14.00 14.50 15.45 15.50 16.20 18.05 18.45 19.35 19.50 20.30 20.50 22.30 0.50 Jutranja oddaja Mattina in famiglia, vmes (7.00,7.30,8.00,8.30,9.00, 9.30,10.00) dnevnik TG2 Aktualni odd.: Evropski dnevi, 11.05 Potrebujem te Variete: In famiglia Dnevnik, športna odd. Dribbling in vreme Glasba: Mio Capitano Variete: II fantacalcio Izžrebanje lota Tvoj bližnji - Kamenček Film: Pensando a te (kom., It. ’69, i. R. Povver) Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile, 18.40 vreme Nan.: Hunter Sport in dnevnik Variete: Go-Cart Dnevnik ob 20.30 Film: Colpo a tradimento (dram., ZDA ’90, i. J. Bro-lin, D. Berryman) Proza: Tre sull’altalena (i. G. Pambieri, E. Beru-schi, Lia Tanzi), vmes (23.35) dnevnik in vreme Film: Intrighi e piaceri a Baton Rouge (krim., šp. '88, i. V. Abril, C. Mama) ^ RAI 3 Pregled tiska, Drobci Film: I vigliacchi non pregano (vestern, It. ’67) Film: Dali’ altro lato della strada (kom., ZDA ’88) Oddaja o kmetijstvu Dnevnik Dok.: Dolina Draa Rubrika o morju Dok.: Tilment Deželne vesti, dnevnik TGR - Okolje Italija Sport: gimnastika, odbojka, košarka, 17.55 SP v smučanju, slalom (Z) Vreme in dnevnik Deželne vesti Aktualno: Caro Lubrano Film: Un’ agenda che vale un tesoro (kom., ZDA 91. i. J. Belushi) Sketch: Fotograf Dnevnik, deželne vesti Aktualni odd.: Harem Dnevnik in vreme SP v smučanju, 0.25 boks, Ciarlante-Manca Variete: Fuori orario §3 RETE 4 7.25 11.40 13.30 14.00 16.00 17.00 20.30 0.15 2.40 2.50 Nad.: Piccolo amore, 8.00 II disprezzo, 9.00 Cuore ferito, 10.15 Felicita, 10.45 II prezzo di una vita, vmes (11.30) dnevnik TG 4' Nan.: Colombo Dnevnik Medicine a confronto (vodi Daniela Rosati) Variete: Stelle della moda Nan.: A cuore aperto, 18.00 Colombo - Un de-litto perfetto, vmes (19.00) dnevnik Film: Ben Hur (zgod., ZDA '59, r. W. Wyler, i. Charlton Heston, S. Boyd, H. Harareet) Film: Frances (dram., ZDA '82, i. J. Lange, A. Huston, K. Stanley) Pregled tiska Medicine a confronto @ CANALE 5 6.00 9.00 9.30 10.30 11.00 13.00 13.25 13.40 Na prvi strani Nan.: Časa dolce časa Aktualno: Nonsolomoda, 10.00 Affare fatto Una bionda per pap& Aktualno: Anteprima, 11.30 Televizijsko sodišče - Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Arniči 15.30 16.00 18.00 18.05 20.00 20.40 23.00 23.40 Nan.: Simpsonovi Otroški variete Bim bum bam, vmes risanke TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Variete: La corrida Dnevnik Nan.: New York Police Department, vmes (0.30) dnevnik, 0.45 Dream On ITALIA 1 I Risanka: Popaj gjKjl TV dnevnik TV mozaik Ponovitev 1 odd BORIS S. popravila TV - VCR antene - SAT Ul. Biancospino 22/2 OPČINE Jelefon: (040) 214867 - 214871^ SLOVENIJA 1 08.25 08.40 08.55 09.05 09.55 10.20 11.05 11.40 13.00 13.05 14.20 14.35 15.20 17.00 17.10 17.45 18.00 18.50 19.10 19.30 19.50 20.10 21.05 21.30 21.45 22.00 Radovedni TaCek: Steber Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 46. oddaja, pon. O. J.: Terezka, slovaški film Pod klobukom Oglejmo si!, angleška dokumentarna oddaja Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike Zgodbe iz školjke Kobilček Jaka in žabica Žogica, risani film Poročila Večerni gost: Soozi Hol-beche, pon. Malo angleščine, prosim Tednik Poglej in zadeni TV dnevnik 1 Junaki petega razreda, mladinski film, 2. del Večne pravljice: Pepelka Boj za obstanek, 8., zadnji del angleške dok. oddaje Hugo, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Utrip Hipnotični svet Paula McKenne, angleški show Skrivnostni svet Arthurja Clarka, 4. del angleške dok. oddaje Za TV kamero Ozare Dnevnik 3 22.25 22.50 00.30 Grace na udaru, 11. del Nečedni stric, ital. film Tiček vražiček, 12. del serije Otroški variete Nanizanke Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti, 12.50 Sport studio Otroški variete Glasba: Jammin’ Variete: Colpo di fulmine Nan.: Classe di ferro Aktualno: 8 mm Odprti studio, vreme, 18.45 Sport studio Nan.: Baywatch, 20.00 II principe di Bel Air Film:Ancora 48 ore (krim., ZDA '90, i. Eddie Murphy, Nick Nolte) Film: Action Jackson (pust., ZDA '88, r. C. Baxley, i. C. VVeathers), vmes (23.30) Fatti e misfatti Italia 1 šport Glasba: Jammin’ Nan.: Supercar IT SLOVENIJA 2 y Euronevvs Q Shlomo Mintz igra Bacha IM Kdo bo koga, 1. del serije IMiIii Turistična oddaja Sorodne duše, 10. del Sova: Frasier, 11. del serije Hobotnica, 13. del serije Videošpon Športna sobota: Tenis, finale ATP, prenos Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (Z) Alpe-Donava-Jadran Karaoke Zagreb: Osmina finala evropskih pokalov v rokometu (M): Croatia banka Zagreb - Pivovarna Laško Celje, prenos Resnični zahod, 4. del Slalom (Z), 2. tek, posn. Sobotna noC 6.30 9.30 12.25 13.00 15.00 16.00 16.30 17.50 18.30 19.00 20.30 22.30 0.40 1.50 2.50 10.15 10.45 11.15 12.15 13.00 17.55 18.30 19.00 20.10 21.45 22.30 22.55 S TELE 4 A KANALA 17.45, 19.30, 22.10, 0.15 Dogodki in odmevi Film: Young Nurses in Love (kom., ’87) ($) MONTECARLO 18.45, 20.25, 22.30, 1.00 Dnevnik 21.00 SP v smučanju Dok.: Strega o madonna Aktualno:... e moda Nan.: Monsters Španski nogomet Kalicopko, pon. otroške oddaje Notredamski zvonar Večni krog, pon. Spot tedna, A-Shop Spot tedna Splošna praksa, pon. 47. dela avstral, nanizanke Vreme Generacija transformerjev O, 31. del risane serije Vpliv televizije, pon. Splošna praksa, 48. del avstralske serije Velika bolečina, film Spopad v globinah, pon. filma Erotični film 09.05 10.05 11.35 12.05 16.40 17.05 19.00 19.05 19.30 20.05 21.00 22.45 00.45 13.30 20.40 14.00 18.00 19.30 20.30 22.00 23.00 IB Koper 13.00 16.00 18.00 18.45 18.55 19.00 19.30 19.40 20.00 20.30 21.40 22.00 22.15 23.50 Tenis: Frankfurt - Ma-sters ATP, polfinale, neposredni prenos Euronevvs Slovenski program: Sportel - oddaja o zamejskem športu in športnikih Primorska kronika Nikar TV dnevnik Jutri je nedelja, verska oddaja Globusov tik tak Četrtkova športna oddaja, ponovitev Gosposki poklic, 1. del TV nanizanke Režija: Edouard Molinaro V ospredju - avtor Bruno Agrimi Vsedanes - TV dnevnik Tenis: Frankfurt - Ma-sters ATP, polfinale Achtung Baby! - oddaja o kulturi, avtor: Robert Fer-racci ram?0 Avstrija 1 09.40 11.15 11.45 12.15 12.45 14.10 14.35 15.00 15.45 16.30 17.15 18.00 19.00 19.30 19.53 20.00 20.15 21.50 23.00 23.50 23.55 02.25 03.10 04.10 Tao, tao, zadnji del Duck Tales Garfield in prijatelji Harry in Hendersonovi Klic na pomoč Kalifornija Blossom: Mami z ljubeznijo Princ z Bel-Aira, nadaljevanka Baywatch: Gentleman ali gangster Superman - Lois in Clark: Feniks Beverly Hills 90210: Zabava Melrose Place: BoleCe odkritje Nogomet Korak za korakom Cas v sliki, kultura Vreme Sport Skrita kamera - april, april Sport Alfred Dorfer: Vse najboljše, kabaretni magazin Cas v sliki Svveetheart, francoska kriminalka, 1992 Melrose Place, pon. Beverly Hills 90210, ponovitev Svveetheart, ponovitev filma tniMFAvstrija 2 09.05 12.30 13.00 13.10 14.50 16.15 17.00 17.05 17.35 18.00 18.25 19.00 19.30 20.15 22.00 22.05 23.35 01.05 01.10 Odhod ob 16.50 s postaje Paddington, britanska kriminalka, 1961 Hello Austria, Hello Vierma Cas v sliki Cordula, avstrijski film, 1950 Režija: Gustav Ucicky Vse je v redu, komedija, 1982 Alpe-Donava-Jadran Cas v sliki Stoletje akvarela Svetovne religije Milijonsko kolo Sporni primeri Avstrija danes Cas v sliki, kultura Brandner Kaspar in večno življenje Cas v sliki Pod mavrico, ameriški film, 1991 Režija: Charlers Jarrott Smrt v rdečem jaguarju, nemško-italijanska kriminalka, 1968 Pogledi od strani Sport r mmm v- ■ ■ •j tl . Slovenija 1 4.00. 5.00.6.00.6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna raglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Koncert iz naših krajev; 22.30 Kratka . igra; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30,17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11.00 Moped Show; 13.00 Danes do 13-!h; 14.00 Glasbene želje; 16.05 Popevki tedna; 17.50 Šport; 19.00 Sobotni večer z J. VVebrom. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 22.00,Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 10.05 Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues...; 13.05 Izbrali smo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Komorni zbor RTVS; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Roman; 18.25 H. Purcell; 19.30 Tosca; 22.30 Znamenite partiture. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98.1 - 100,3- 100.6- 104,3 - 107,6 MHz) 8.30, 9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7,40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Sobotni teren; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Servisne informacije; 9.30 Hit dneva; 9,45 Du jesl. zabavno in humorno; 10.45 Primorski zaliv - Sobotna terenska akcija; 11.30 Turistična poročila; 11.50 S terena; 12.30 Opoldnevnik; 12.55 Terenska akcija; 13.45 Okno v svet; 14.00 Glasba po željah; 14.45 Zanimivost; 15.00 Povver play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 20 Modrih; 17,30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK; 0.00 Nočni pr Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, • 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturne aktualnosti; 11.45 Dorothy ed Ali- če; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Narečna odd.; 14.50 Single tedna; 15.00 Redazione teen; 16.00 Modri val; 18.45 Rigatoni; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 7.00-11.00 Dej nehi no; 8.00 Horoskop; 9.30 Kam danes; 10.15 Novice; 11.05 Notranjsko-kraški mozaik; 12,00 BBC Novice; 13.55 Pasji radio; 14.00 13 ožigosanih; 15.00 Popoldanski vodeni program; 16.30 O kulturi; 17.30 Angleščina, 19.15 Novice; 19.25 Vreme; 20.00 Stampeedo; 22.00 DJ Jernej in hot mix. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro;7.40 Pregled tiska; 10.40 Inform-maclje, zaposlovanje; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki In odmevi; 16.20 Pesmi tedna; 19.30 Večerni program Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6,45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 10.05 Otroški studio; 10.30 Top 17; 12.05 Sestanek starejših; 13.00 Slovensko-bistriška panorama; 14.10 Od Ptuja do Ormoža; 15.00 iz Slovenskih gioric; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Radio express; 19.30 Športna sobota; 21.00 Lestvica zabavnih melodij; 22.00 Zrcalo dneva; 23.15 Nočni. Radio Študent 11.00 Curriculum vi-tae;14.30 RO: Klezmer Conservatory Band; 17.45 Come Togetherl; 19.00 TB; 20.30 Spominjamo začetkov Banda. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; ; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Ob zlatem jubileju našega Radia; 9.40 Slov. glasba; 10.10 Koncert; 11.20 Orkestri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Orkestri; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Evergreen; 15.00 May way ali zelo oseben pogled na lahko glasbo; 15.40 Ma-de in ltaly; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Mala scena: Kralj Matjaž (r. A. Rustja, 1.); 18.45 Soft Musič; ■ 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12,15, 18.15 Krajevn-ba poročila;! 1.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10,00 Foyer; 17,00 Morski val (vsakih 14 dni); 20.30 Prenos jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. SLOVENIJA SNG LJUBLJANA Erjavčeva ^ Veliki oder Danes, 18. novembra, ob 19. uri: W. Shakespeare: HAMLET. IZVEN (KONTO). 50. PONOVITEV! Ivan Cankar: HLAPCI. Torek, 21. novembra, ob 19.30. Abonma DIJAŠKI 4 VEČERNI in IZVEN (KONTO). RAZPRODANO! Sreda, 22. novembra, ob 19.30. Abonma DIJAŠKI 5 VEČERNI in IZVEN (KONTO). RAZPRODANO! Levi oder Ponedeljek, 20. novembra, ob 22. uri: E. Ionesco: INSTRUKCIJA. IZVEN (KONTO). CANKARJEV DOM Prešernova 10. Liubliana J. R. R. Tolkien: HOBIT. Spektakularna lutkovna predstava Praškega lutkovnega gledališča MINOR. Danes, 18. novembra, ob 11. uri. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 Veliki oder Danes, 18. novembra, ob 11.30 in 17. uri: M. Leaf - M. Dekleva: ZGODBA O FERDINANDU. IZVEN. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopova 14 Danes, 18. novembra, ob 19.30: M. Camo-letti: PRIDI GOLA NA VEČERJO, za-IZVEN in KONTO. Mala scena MGL Jutri, 19. novembra, ob 20. uri: P. Turrini: KRČMARICA. Gledališče Zato, Ptuj. Za-IZVEN. J. Bricaire: DOHODNINA. Torek, 21. novembra, ob 19.30. Predpremiera, abonma RED U in IZVEN. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Miro Gavran: PACIENT DOKTORJA FREUDA. Režiser Jaša Jamnik. Danes, 18. novembra, ob 20. uri, za ABONMA PETEK. Danes, 18. novembra, ob 20. 30: T. M. Flavt: KAZINA. Gostovanje v Avditoriju Portorož. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov trg 5 Z. HoCevar: SMEJCI. Režiser Franci Križaj. Danes, 18. novembra, ob 19.30, za IZVEN. SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA. Župančičeva 1 PRVA IZVEDBA V SLOVENIJI Gian Carlo Menotti: KONZUL. Ponovitve: 23. novembra - red Četrtek, 25. novembra - red sobota, 5. decembra - red torek, 13. decembra - red sreda (vse ob 19.30). Sreda, 22. novembra, ob 19.30: G. Verdi: NABUCCO. KUD FRANCE PREŠEREN Kamnova 14. Ljubljana GLEDALIŠČE ANE MONRO: DIVADIVANOVA Danes, 18. novembra, ob 21. uri. Danes, 18. novembra, ob 17. mi: TRNKOVA SOBOTA2A. Lutkovno gledališče Kranj: DVA ZMERJALCA, za otroke od 4. leta naprej. LUTKOVNO GlfDAUŠČE MARIBOR. Rotovški Irg 2 Jutri, 19. novembra, ob 11. uri: Svetlana Makarovič: TAKE ŽIVALSKE, za otroke od 3. leta naprej. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE. Vilharjevo 11, Liubliana PSIHA. Režija Vito Taufer. Sreda, 22. novembra, ob 17.30, za IZVEN. Četrtek, 23. novembra, ob 19.30, za IZVEN. V tržaški galeriji Tommaseo (Ul. del Monte 2/1) so na ogled izdelki udeležencev prvega mednarodnega natečaja v designu, namenjenega malim uporabnim predmetom, ki so ga razpisali v okviru Dialogov z umetnostjo srednje in vzhodne Evrope (foto KROMA). Razstava bo odprta vsak dan (razen ob ponedeljkih) do konca meseca. CAFE TEATER Kavarna Grand hotela Union Miklošičeva 1. Liubliana Danes, 18. novembra, ob 22. uri: DIEGO BARRIOS ROSS. Igralec in pevec, ki prihaja iz Caracasa, njegov repertoar je sestavljen predvsem iz venezuelskih narodnih pesmi, latinsko-ameriških bolerov in balad ter pesmi iz Španije. CANKARJEV DOM. Prešernova 10 Ponedeljek, 20. novembra, ob 19.30: SREBRNI ABONMA - MIHAJL PETU-HOV, klavir. Na programu: J. S. Bach, W. A. Mozart, L. van Beethoven, S. Rahmaninov, F. Liszt. Sreda, 22. novembra, ob 19.30: SLEZIJ-SKI GODALNI KVARTET. Na programu: W. A. Mozart, Z. Krauze, F. Schubert, K. Penderecki. ' Torek, 28., in sreda, 29. novembra, ob 19.30: Prišli so muzikanti. VLADO KRESLIN z gosti. Istrski muzikanti, Beltinska banda, Mali bogovi. RAZPRODANO! KUD FRANCE PREŠEREN. Korunova 14, Ljubljana Torek, 21. novembra, ob 20.30: Koncert skupine ACID JAZZ TRIO Mother-fuckers of Invention. Skupino sestavljajo Glauco Venier na klavirju, Bruno Marini na bariton saksofonu ter Zlatko KavCiC na bobnih. Sobota, 25. novembra, ob 23. uri: OTTO LEHNER, harmonika. KULTURNI DOM NOVA GORICA Torek, 21. novembra, ob 19. uri v fran- čiškanskem samostanu na Kostanjevici: GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA. GODALNI KVARTET SLOVENSKE FILHARMONIJE. Program: B. Ipavec, J. Brahms, A. Dvoržak. KLUB K4 Kersnikova 4. Liubliana Torek, 21. novembra, ob 21. uri: Kaj se da videti u tvojim očima? Nastop skupine DEMOLITION GROUP. Ponedeljek, 27. novembra, ob 21. uri: ADI SMOLAR. Ena žena in dvajset ljubic. ILIRSKA BISTRICA. Klub MKNŽ. Bazoviška 26 Danes, 18. novembra: OVERFLOVV iz Koprivnice. CLUB MAONA Arze S Fiesa. Piran Danes, 18. novembra, ob 21. uri:- PHIL SHACKLETON. Srečanje z- njim bo zlasti navdušilo ljubitelje akustične kitare. SLOVENIJA FJK FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Danes, 18. tm„ ob 20.30 (red B, E in F) gostuje Prešernovo gledališče iz Kranja z dramo F.G. Lorce »Dom Bernarde Alba». Ponovitev jutri, 19. tm., ob 16.00 (red C). Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona 1995 Jutri, 19. tm., ob 18.00 (red B) - Koncert pod vodstvom Hansa Grafe. Solist David Golup. Na programu Ljadov, Rahmaninov, Čajkovski. Pri blagajni dvorane Tripcovich lahko do 2.12. podpišete novi abonma Gledališče Rossetti V sredo, 22. t. m., ob 20.30 bo Stalno gledališče FjK uprizorilo Svevovo »L’avventura di Maria«. Režija Nan-ni Garella Nastopata Gabriele Ferzetti in Patrizia Zappa Mulas. Predstava v abonmaju: odrezek 1. Gledališče Cristallo - La Contrada V soboto, 25. t m, ob 20.30 »Corpse! Commedia con cadaveri«. Režija Augusto Zucchi. Gledališče pri Sv. Ivanu (Ul S. Glino 101) Danes, 18. t m., ob 20.30 in jutri, 19. t m, ob 17.30 gostovanje gledališke skupine G. Totola iz Verone s komedijo »L’avventura del signor Bonaventura: la regina in berlina«. MILJE Gledališče Verdi Danes, 18. tm., ob 20.30 in jutri, 19. tm., ob 16.30 bo Bel. Teatra uprizoril delo R Innocente »Diario, cronaca di una crescita«. Režija R Innocente. GORICA Kulturni dom (UL L Brass 20) V ponedeljek 20. (red A) inv torek 21. tm., (red B) ob 20.30 -gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja z delom F. Garcie Lorca »Dom Bernarde Alba». Režija Bojan jablanovec. KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče: danes, 18. tm., ob 19.30 A. Cehov »Tri sestre«. Slomškov dom: V ponedeljek, 20. t.m., ob 20.00 - Podelitev letošnje Einspielerjeve nagrade dr. Hubertu Frasnelliju. ŠENTJANŽ V ROŽU V k+k centru SPZ: danes, 18. t. m., ob 17. uri redni občni zbor Slovenske prosvetne zveze; ob 20. uri glasbena komedija »Pokojna gospeji-na mama«. Ponovitev jutri, 19. t. m., ob 14. uri. BELJAK Studijski oder. danes, 18. t.m., ob 20.00 »Acts» - plesni teater. Ponovitev v sredo, 22. t.m.,20.00. SKOCIJAN V dvorani pod cerkvijo bo jutri, 19. t. m., ob 19. uri »Staro in mlado prepeva rado«. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM V farni dvorani bo jutri, 19. t.m., ob 17.00 -Predstava lutkarjev »Kapljica Mavrinka«. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA Torek, 21. novembra, ob 17. uri: Otvoritev podružnične knjižnice v Domu društvenih dejavnosti dejavna i Izlakah, Izlake 3. Proslava 125-letnice organiziranega gasilstva in delovanja Gasilskega Društva Ljubljana Danes, 18. novembra, ob 19.30 v Kulturnem domu Španskih borcev. A summmsroooEmKi ttNCftwiiotoeatieco- rouTHčsomro KUD FRANCE PREŠEREN, Karunova 14, Ljubljana. Jutri, 19. novembra, ob 20. uri: IMPROUGA Ekipa Piloti se bo pomerila z ekipo Dramske šole Bariče DOBROMKOfOT NjeoiiB»gaeW«j* Sobote, 18. itooembrs 1'^S ob IO0 OTROCI JOFOTRtSOJmO Blenkuš, ekipa Cadolfius pa z ekipo GILS Jasa poglej. msmuTi m evujeh notni: 6E»«kEc91ltiStil«R Sni, FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA L-vr j KD Škamperle (Vrdelska cesta 7) V petek, 24. t. m., ob 20.30 večer ob 50. obletnici osvoboditve z naslovom »Obudimo spomin«. Predavala bo prof. prof. Marta Ivašič na temo »Od ukinitve do obnove šolstva na Primorskem«. CANKARJEV DOM. Prešernova 10 V galeriji CD poteka 2. SLOVENSKI BIENALE ILUSTRACIJE. MODERNA GALERIJA. Tomšičevo 14 V galeriji je na ogled retrospektivna razstava enega najizvirnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev tega stoletja Franceta Kralja. Razstava bo na ogled do 3. decembra. V spodnjih prostorih Moderne galerije razstavlja ANTONA CARO, Kaskade. GALERIJA MEDUZA KOPER. Čevliarska34 V galeriji je na ogled razstava grafik Bogdana BerCiCa. GALERIJA KRKA Dunajska 65. Ljubljana V galeriji je na ogled razstava slik akademske slikarke Vide Fakin (foto). GALERIJA COMMERCE. Einspielerjeva 6 V galeriji je do 8. decembra na ogled razstava Franceta Slane Šopki in akti. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Celovška 23. Liubliana V muzeju je do 14. januarja na ogled mednarodna razstava VSE O SRCU. JAKOPIČEVA GALERIJA. Slovenska 7, Ljubljana V galeriji je do 6. decembra na ogled razstava Oddelka za oblikovanje ALU v Ljubljani. GALERIJA ŠOU, KAPELICA. Kersnikova 4. Ljubljana V galeriji je do 16. decembra na ogled razstava Damijana Kracine z naslovom TV. GALERIJA EGURNA. Gregorčičeva 3 V galeriji je do 21. novembra na ogled razstava slik Marjana Gumilarja. VISCONTI FINE ART KOLIZEJ Gosposvetska 13 V galeriji je na ogled razstava GRAFIČNA MAPA TORONTA skupine IRVVIN. KUD FRANCE PREŠEREN. Korunova 14. Liubliana V galeriji je do 28. novembra na ogled razstava Silvana Omerzuja ANGELI. MALA GALERIJA. Slovenska 35 Na ogled je razstava iz cikla Velika imena svetovne umetnosti avtorja Jeana Marca Bu-stamanteja. Razstava bo odprta do 26. novembra. GALERIJA SKUC. Stari trg 21 ■ Liubliana V galeriji je do 28. novembra na ogled razstava slik bene Romih. TRST Koncertna sezona Glasbene Matice 1995/66 12. decembra bo v Kulturnem domu nastopil Godalni kvartet Glasbene matice, Gledališče Miela Jutri, 19. t m, ob 11. uri koncert posvečen Ludvvigu van Beethovnu. Nastopil bo Filippo Faes. Gledališče Rossetti Tržaško kfflKertno društvo V ponedeljek, 4. decembra, ob 20.30 -Koncert čelista M Maisky in pianista D. Hovora. Na programu Schubert, Schumann, Rachmaninov, Šostakovič. Oficirski krožek V ponedeljek, 20. t m., ob 17,30 koncert pianista Giulia De Luca. Koncert organizirajo Mestni gledališki muzej G Schmidi, Knjižnica A Hortis in Oficirski krožek Vstop prost DiscobarMacald V torek, 21. t. m., ob 22. uri drugi večer Promomusic, na katerem bodo nastopili solisti, kantavtoiji in ansambli Naslednje srečanje bo v torek, 28. t m, zaključni večer pa 5. decembra. OPGNE-Prosvetni dom SKD Tabor - Openska glasbena srečanja: jutri, 19. t m., ob 17. uri koncert Godalnega kvarteta Glasbene matice (Žarko Hrvatic in Stefen lob -violina, Bogomir Petrač - viola, Peter Filipčič - Celo) s katerim bo sodeloval tudi pianist Aljoša Starc. Na programu van Beethoven in Schumann. GROPADA-Ki) Skala Danes, 18. t m, ob 20.30 oelovecemi koncert dekliškega zbora in Križa TRŽIČ Občinsko gledališče V Četrtek 7.12., ob 20.30 koncert pianistke Irine Plotnikove. Na programu Skrjabin in Prokofijev. FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA TRST Galerija Cartesius: na ogled je razstava Lojzeta Spacala. Galerija Torbandena: Se danes, 18. t. m., je na ogled skupinska razstava z naslovom »Italijanske pokrajine«. Studio PHI (Ul. S. Michele 8/19) Do 26. t. m. je na ogled razstava slikarja Giacoma Cirami »Čudoviti Kras«. Galerija Art Light Hall: do 3.12. razstavlja tržaška slikarka Serena Bellini. Galerija Rettori Tribbio 2: na ogled je razstava Irenea Ravalica. Miramarski park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. Poštna palaca (Trg Vittorio Veneto): do 7.12 bo na ogled razstava »Trst, mesto v kinu: 1896-1929«. Salon pohištva KorsiC (Sv. Ivan): do 24. t. m. razstavlja fotograf Ennio Demarin. GORICA V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«. Katoliška knjigarna: Do 5.12. je na ogled razstava slikarja Borisa Zuliana. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (ra- zen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19. SEŽANA V Kosovelovi knjižnici je na ogled razstava Franka Vecchieta. KOROŠKA J CELOVEC Galerija Freund: razstavlja bige Vevre. Deželna galerija: Se jutri, 19. t. m., razstavlja Španski umetnik Morquillas »Protocolos Europeos«. Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kraljica in Elizabeta Gross. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Girocolli. TINJE Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga in razstava Milana Springerja iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU K+K center: do 30.12 bo na ogled razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever«. SPITAL OB DRAVI Galeria Porcia: Do 19. t.m. je na ogled razstava risb in radirank Markuša Vallazze. POGOVOR Z NEKDANJIM ODBOJKARSKIM REPREZENTANTOM ANDREO LUCCHETTO »Ob sami igri mora športnik nuditi še kaj pozitivnega« V svoji karieri je Luccheffa osvojil skoraj vse, kar se je osvojiti dalo, razen olimpijske kolajne - Z Alpitourjem letos cilja precej visoko TREVISO - Najboljši igralec in svetovni prvak iz Ria de Janeira 1990, evropski prvak iz Stockholma 1989, večkratni zmagovalec italijanskega prvenstva s Paninijem iz Mo-dene, odbojkar, ki je za reprezentanco svoje države igral vec kot deset let. To je popularni Andrea Luc-chetta, se ne triintridesetletni (Kristusova leta bo dopolnil 25. novembra) Trevižan, ki že drugo sezono zapored zastopa barve Alpitourja Trača iz Cunea (mestece z bogato odbojkarsko zgodovino blizu Torina). igg centimetrov visok bloker, ki ga vsi poznajo z imenom Lucky, je takoj po tekmi s Sisleyem z veseljem pristal na pogovor za naš Časopis. Alpitour Cuneo namerava letos brez vsakršnih zadržkov priti do ene od pomembnih lovorik. Z nakupom Spanca Rafaela Pascuala in Srba Vladimirja Grbića ima vaše moštvo velike možnosti za uresničitev zastavljenih ciljev. Se strinjate? »Naša ekipa je iz tekme v tekmo boljša, glavni cilj sezone pa je vsekakor finale italijanskega prvenstva, v katerega nam lani ni uspelo Priti. Poleg tega pa si želimo uspešno zastopati Italijo v evropskem Pokalu CEV, v katerem bomo letos igrali in ga, upam, tudi osvojili.« V italijanski ligi Al igrate že od teta 1981. Kaj se je v teh štirinajstih letih spremenilo po tehnični in organizacijski plati? »Tehnika je v teh letih popolnoma spremenila odbojko. Danes se v tem športu igra in razmišlja drugače kot pred leti. Novosti, kot so igranje z nogami, vse večje približevanje odbojki na mivki in s tem k spektakularnosti, pa meni osebno ne J^gajajo preveč. Pri teh stvareh sem bolj tradicionalistično usmerjen, saj menim, da vsak šport s pretiravanjem v spektakularnosti izgubi na svoji lepoti. Določene spremembe so velikokrat koristne za odbojko, vendar bodo organizacije kot FIPAV in »Lega« morale dobro paziti, da novosti, ki jih bodo sprejele, ne bodo nerazumljive za občinstvo, ki spremlja ta šport.« Devet let ste igrali za Modeno, kjer ste poleg zmag prikazali zelo lepo in privlačno igro. Niste nikoli razmišljali o vrnitvi, da bi na primer tam končali vašo športno pot? »Da. V Modeno se mislim preseliti po koncu kariere, tako da bi bila vsaka ponudba Las Daytone zame dobrodošla. Kdo pa ve?« Kako to, da v klubu nosite majico s številko 11, v reprezentanci pa ste igrali vedno s številko 12? To vprašanje sem postavil že Andrei Zorziju. »To zato, ker je bila ob mojem prihodu v reprezentanco davnega leta 1982 prosta le Številka 12. Ker mi je všeC dvojna enica, sem se odločil, da bom v klubu nosil dres s številko 11, in tako je prišlo do te zamenjave. Z Zorrom sva si nato v Milanu, kjer sva igrala skupaj štiri leta, zamenjala majice v klubu in reprezentanci, kar se mi je zdelo zelo zanimivo.« Pred olimpijskimi igrami leta 1988 v Seulu ste se na pripravljalni tekmi poškodovali. Takratni trener Carmelo Pittera vas je vseeno vzel s seboj kot kapetana, čeprav niste igrali. Ste kljub poškodbi občutili olimpijsko vzdušje, ki je tako značilno za to prireditev? »Da, čeprav je bila moja vloga drugačna. Kot kapetan sem moral takrat povezati celotno moštvo, saj je prišlo v italijanski reprezentanci do zamenjave generacij. Pittera me je razumel in me kljub mavcu na desni nogi poklical v državno ekipo, jaz pa sem skušal s svojimi izkušnjami Cim bolj pomagati.« Po koncu Četrtfinalne tekme na olimpijskih igrah leta 1992 v Barceloni, ko je Italija izgubila v tie- breaku proti Nizozemski, ste se v intervjuju za italijansko televizijo opravičili vsem, ki so verjeli v vas. Takšnih besed nismo vajeni od športnikov. Ste takrat res tako mislili? »ToCno tako. Čutili smo, da smo imeli veliko priložnost, da osvojimo naslov najboljšega, saj so nas takrat enačili z ameriškim košarkarskim Dream Teamom. Vedeli smo, da smo s tistim porazom uničili upanje vseh naših navijačev. Moje opravičilo je bilo toliko bolj spontano, saj smo se zavedali, da je bilo za nami ogromno dečkov in deklic, ki so se ukvarjali z odbojko, in za katere smo se morali še bolj boriti. Le sami- smo vedeli, kakšne težave smo imeli in katerih se nismo znali takrat rešiti.« Predstavljajte si (Lucky ne igra v reprezentanci od Barcelone 1992, ker ga selektor Julio Velasco zaradi tehničnih razlogov veC ne poklice) neverjeten trenutek - zmagoviti blok Lucchette - Italija je olimpijski prvak 1996. So to lahko samo sanje? »Mislim, da je tako. V športu včasih ne moremo odločati sami o svoji usodi, čeprav si vsak od nas vedno želi izboljšanje in napredovanje. Sanje nam tako lahko izpolni samo nekdo, ki je podoben bogu. Ali pa je to sam bog.« In kdo bi bil ta bog v vašem primeru? Velasco? »To ste rekli vi, jaz ga ne smem imenovati.« Ena od vaših mnogih oboževalk vas je opisala: tako je zmešan kot jaz, hoče videti vse ljudi nasmejane, kadar zabija, uniči vse. Ste res tak? »Da. Najbolj pomembna stvar na svetu je ta, da smo pozitivni in da to pozitivnost oddajamo vsem okoli nas. Tudi mi, ki smo še bolj izpostavljeni občinstvu, moramo z našim obnašanjem na igrišču in v normalnem življenju pokazati vsem, da smo Čustveni. Tudi sam sem po- vezan z mnogimi dobrodelnimi organizacijami, ki se borijo proti raku, aidsu in drugim problemom, ki so kruta realnost današnjega sveta.« Kako to, da ste se odločili za tako ekstravagantno pričesko? »Vse skupaj se je začelo kot igra. Ker so mi všeč kratki lasje in je bil moj prvi idol Carl Levvis, sem se odločil za tako originalno pričesko. Ker imam reklamne pogodbe z Lot-tom in Spaldingom, ki zahtevata take lase, in ker sem s tem »lookom« kot kapetan osvojil vse, sem ga obdržal še danes kot kapetan Alpitoura.« Pred šestimi meseci, ko sem govoril z vami, sem vas vprašal, kdaj si boste naredili pričesko s tremi stopničkami, ki ste jo imeli pred leti. Odgovorili ste mi, da se bo to zgodilo, ko boste odšli na Japonsko. In zdaj? »Zal se je moja epizoda z reprezentanco končala, tako da bom verjetno obdržal pričesko, ki jo imam sedaj. MogoCe pa bom odšel na Japonsko igrat za kakšen njihov klub, tam pa se bom najprej ostrigel do golega, nato si bom naredil pričesko na tri stopničke, potem spremenil »look« v Batmana in tako naprej.« Sport je stična točka med telesom in možgani, med močjo in inteligenco. Življenje je isto: v njem uživa in ga reši tisti, ki zna združiti instinkt z razumom. Ta pesem... (Lucky me prekine in zaCne prepevati:... Sem Lucchetta in sem se vrnil...).. Ta pesem je posvečena vsem, ki tega še niso razumeli. »Da, to je rap, ki je posvečen vsem mladim, ki so danes v velikih težavah. Pesem govori o aidsu in o pomembnosti boja proti njemu. Pred kratkim sem pel tudi z Jova-nottijem in upam, da sem nasmejal veliko ljudi, saj mora športnik poleg igre v dvoranah dati ostalim neko pozitivno mišljenje.« Iz Česa izhaja vaša velika odprtost z ostalimi? »Iz moje velike zaprtosti in sramežljivosti. Tako se skušam proti njej boriti na edini možni način: z veliko odprtostjo in agresivnostjo.« Na neki fotografiji sem vas videl, kako ste nekega novinarja prijeli za trebuh. Mislite tudi meni narediti kaj podobnega? »Lahko vas primem za vrat, ker si v deželi (Treviso z okolico, op. p.) dobrega vina in odlične hrane lahko to tudi dovolim.« Za konec vas ne bom vprašal ničesar. Si lahko postavite vprašanje in na njega tudi odgovorite? »Vprašal bi se, katera je najlepša stvar, ki se mi je zgodila v življenju. Vsekakor je ta, da imam sina z imenom Lorenzo, in da imam veliko prostega Časa zanj, saj je to najlepša stvar na svetu.« Tomi Benčič APRILIA DANES SODI MED VODILNE SVETOVNE PROIZVAJALCE TEKMOVALNIH MOTOCIKLOV mm Nekoč je bila majhna kolesarska delavnica. Prehojeno trda pot do uspeha - V svojih vrstah ima danes Aprilia svetovne motociklistične šampione NekoC je bila kolesarska delavnica. •• Nekako tako bi Andersen začel Pravljico o Aprilii. Kajti še pred manj kot tridesetimi leti po vsej Evropi uveljavljena in po vsem svetu znana tovarna ni bila nič več kot majhna obrtniška kolesarska delavnica. Leta 1968 je Ivano Beggio podedoval družinski atelje in bržkone Pomislil, da so minili časi, ko je kolo Bianchi prešlo v legendo. Campio-nissima ni bilo vec in napredek je spreminjal zahteve trga. Tako ali drugače, Ivano Beggio je postopoma zanemarjal kolesa. Najprej se je predal majhnim terenskim vozilom in nato leta 1975 cestnim motornim kolesom. Kljub temu je bila Aprilia še vedno le za stopničko višje od nekdanje delavnice: spremenil se je končni izdelek, način dela pa je v marsičem ostal enak. Sele leta 1980 se je Aprilia spremenila v družbo, ki je svoje delo usmerjala ne samo v proizvodnjo, paC pa tudi raziskovanje in tehnološki napredek. Prvi preizkusni kamen na športnem področju je bil kros, leta 1984 pa je prišlo do odločitve, da bodo skušali znamko uveljaviti tudi na hitrostnih preizkušnjah. Prvič so uradno nastopili leta 1985 v razredu do 250 ccm. Istega leta je Loris Reggiani prvič stopil na zmagovalni oder, ko je na VN Jugoslavije na Grobniku osvojil tretje me- sto. Dve leti pozneje je Aprilia prvič zmagala na VN San Marina v Misa-nu, ko je Reggiani ugnal Cadaloro. Sledili sta sezoni, v katerih je bilo več razočaranj kot veselja: neznatnim dosežkom na stezi je treba prišteti tudi smrtno nesrečo Ivana Palaz-zeseja. Na novo zmago je bilo treba čakati do leta 1991, zato pa je bila tem bolj uspešna sezona 1992. V razredu 125 ccm je Alessandro Gramigni dosegel svetovni naslov, v četrtlitrskem razredu pa Reggiani, Chili in Biaggi drugo, tretje oziroma peto končno mesto. To ni bilo vse: kar dvakrat so na zmagovalni oder stopili vsi trije dirkalci Aprilie, svojo prvo zmago pa je na zadnji dirki sezone v Južni Afriki osvojil Massimiliano Biaggi. Neuspešno leto 1993 in izredna sezona 1994: Sakata prvak v razredu 125 ccm, Biaggi prvak v razredu 250 ccm in obenem več kot dostojen prvi nastop v kraljevskem razredu. Nedvomno zlato leto v mladi zgodovini Aprilie. Letošnje zmage še ne spadajo med spomine. So realnost, ki je v odločilni meri pripomogla, da so se napori na tekmovalnem področju obrestovali na trgu. Od leta 1991 do 1994 je proizvodnja poskočila od 47.200 na 110 tisoC motorjev, letos pa v Noaleju pričakujejo nadaljnjo rast. Od začetne poldruge milijarde je fatturato dosegel več kot 350 milijard in ... obrtniška delavnica se je spremenila v tovarno s 480 uslužbenci. Bliskovita pot do uspeha tovarne iz Noaleja, majhnega kraja v bližini Benetk, in drugo zaporedno zmagoslavje Maxa Biaggija v razredu 250 ccm (na sliki) sta toliko bolj zanimivi, ker se izneverjata tradicionalnemu žarišču italijanske »avto-mo-to kulture«. Rodovitna emilijanska zemlja je rodila slovite avtomobilske hiše: Lamborghini, Ferrari, Mašerah. Čeprav so bile v Modeni tako ugledne vabe takorekoč pred vrati, je Luca Cadalora izdal »štiri kolesa« in se predal užitku motorjev. A ne samo Cadalora, temveč tudi Luchi-nelli in Capirossi, najmlajši svetovni prvak motociklizma, sta iz Emilije. Uspešno sožitje med dirkalcem iz Rima in tovarno motorjev iz krajev, ki so bolj znani po trtah, je vsaj nenavadno, če že ne Čudežno. Pa vendar... Ko je Ivano Beggio razmišljal, da bi družinsko delavnico razširil in v ta namen tvegal vse svoje premoženje, je na prašnih ulicah rimskega predmestja Max Biaggi z izposojenim motorjem spoznal strast »dveh koles«. Pred štirimi leti sta se poti združili: Biaggi in Aprilia sta spoznala, da sta ustvarjena drug za drugega - Biaggo je dosegel zmage, Aprilia pa neverjetno rasti prodaje. Ce so zmage vsekakor potrebne, je k velikemu zanimanju za dvojico »Made in Italy« v veliki meri jDji- speval lik Maxa Biaggija. Pred leti sta Cadalora in Capirossi osvojila svetovne naslove (resda na japonskih motorjih), vendar izjemnega navdušenja ni bilo niti v Emiliji, kjer je ljubezen za vse, kar brni, manjša samo od ljubezni do liscia in tortelinov. Toda Biaggi je Biaggi, »črni gusar« na črni Aprilii (sprva je bila zelena, bela in rdeča), nepreko-sljiv na dirkalni stezi in shovvman zunaj nje. Dvakrat zapored je postal svetovni prvak, letos je dosegel kar osem zmag, odlikuje pa ga predvsem napadalna vožnja, ki se je nekajkrat zaključila z neslavnim odstopom, večinoma pa navduševala gledalce velikih nagrad. Ni prehrano reci, da je Biaggi trenutno prva zvezda motociklizma. Kaj pa naprej? Med sezono se je veliko govorilo o domnevnem sporu z Aprilio zaradi obnovitve pogodbe. Slednjič sta strani prišli do zaključka, da je ena potrebna drugi. Kraljevski razred, kjer je Capirossi pogorel, Cadalora pa že tretje leto zaman išče pot do slavja, ki bi najprestižnejši naslov spet prineslo v Italijo, bo moral počakati še vsaj eno leto. Tvegana izbira, boleča za Aprilio, ki bi tako izgubila svoje najučinkovitejše reklamno sredstvo... razen Ce ne bo Ivano Beggio zaCel sanjati o tem, da bi Japoncem tudi v razredu 500 ccm vjcgel rokavico.. □irfleldb .Ofi d. Dimitrij Križman DOMAĆI ŠPORT Danes SOBOTA, 18. NOVEMBRA 1995 ODBOJKA MOŠKA B2 LIGA 20.30 v Bussolengu: Boomerang Bussolengo - Imsa MOŠKA Cl UGA 20.00 v Motti di Livenza: Eurolivenza Cessalto - Soča Sobema; 20.30 na Opčinah: Koimpex - Ideal Santa Giustina ŽENSKA Gl UGA 18.00 na Opčinah: Kohnpex - Fontane; 20.30 v Co-stasissari: Ctroleader Cavazzale - Bor Mercantile MOŠKA C2 UGA 17.30 v Vidmu, Ul. Marangom: VBU Videm - 01ym-pia CDR; 20.30 v Moši, Ul. dello Sport: Mossa - Bor Fortrade ŽENSKA C2 UGA 20.30 v Nabrežini: Sokol - Delser Martignacco; 20.30 v Gorici, Slovenski Športni center: 01ympia K2 sport - Danone Rivignano POKRAJINSKI POKAL ZA MOŠKE 20.00 v Krminu: VBL Cormons - Nas prapor MLADINCI 15.00 v Trstu, 1. maj: Korting - Virtus DEKUCE 15.30 v Trstu, Dom Milani: Altura - Kontovel NARASCAJNICE 15.30 v Gorici, Kulturni dom: Val Dom - Farra NAMIZNI TENIS ZENSKA Al UGA 18.00 v Zgoniku: Kras - Tennistavolo Angera KOŠARKA BUGA 21.00 v Cassanu d’ Adda: Cassano - Jadran TKB C2UGA 20.30 v Trstu, »1. maj«: Bor Radenska - Barcolana DUGA 20.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom Agorest - Kontovel; 18.15 v Trstu, »1. maj«: Cicibona Helvetius PROMOCIJSKA UGA 17.30 v Dolini: Breg - Virtus Basket; 20.30 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Omnia Costruzioni - Polet Metra KADETI 17.30 v Brisekih, dom Ervatti: Jadran - Libertas; 19.30 v Briških, dom Ervatti: Kontovel - Servolana DEČKI 15.30 v Trstu, »1. maj«: Bor A Ediauto - Kontovel ROKOMET MOŠKA C UGA 16.00 v Zogniku: Kras Trimac - Conegliano NOGOMET MLADINCI 16.00 v Ronkah: Ronchi - Juventina; 17.00 v Čedadu: Ovidalese - Sovodnje; 15.00 v Križu: Vesna - Chiar-bola; 15.00 v Zavijah: Zaule - Primorje NAJMLAJSI 15.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Sanrocchese CICIBANI 14.30 v Gradežu: Gradese A - Mladost A; 14.30 v Sta-rancanu: Staranzano B - Mladost B; 14.30 v Moši: Mossa - Juventina; 15.00 na Proseku: Primorje Tehtal - Fani Olimpia A; 15.00 v Trstu, Costalunga: Costa-lunga - Breg Grmada Jutri NEDELJA, 19. NOVEMBRA 1995 NOGOMET PROMOCIJSKA UGA 14.30 v Standrežu: Juventina - Aiello; 14.30 v Rudi: Ruda- Sovodnje 1. AMATERSKA UGA 14.30 v Križu: Vesna - Aurora; 14.30 v Medeuzzi: Medeuzza - Primorje; 14.30 v Reani Roiale: Reanese -Zarja 2. AMATERSKA UGA 14.30 v Gorici, v Strazcah: Azzurra - Primorec 3. AMATERSKA UGA 10.30 v Dolini: Dolina - Union; 14,30 v Repnu: Kras -Breg; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Pieris NARAŠČAJNIKI 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Real Isonzo; 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex - Opicina NAJMLAJSI 9.00 v Bazovici: Gaja - Domio ZAČETNIKI 10.30 na Proseku: Primorje Tehtal - Costalunga; 10.30 v Vižovljah: Sistiana - Mladost MLAJŠI aCIB ANI 10.30 v Dolini: Breg - S. Andrea B ODBOJKA POKRAJINSKI POKAL ZA ŽENSKE 11.00 v Gradežu, športna palača: Grado - Val MLADINO 10.00 v Trstu, 1. maj: Koimpex - Volley club MLADINKE 11.00 na Opčinah: Koimpex - Nuova Pallavolo DEKUCE 11.00 v Trstu, Ul. Ginnastica: Sgt - Bor Friulexport NARASCAJNICE 9.30 v Gorici, Trg Culiat: Ubertas Gorizia - Soča NAMIZNI TENIS ZENSKA BUGA 15.30 v Forliju: Edera Forli - Kras MOŠKA C1 UGA 10.00 v Trstu: Pelhcana Ts - kras MOŠKA C2 UGA 10.00 v Trstu, šola D’ Orlandi : Rangers - Kras KOŠARKA NARAŠČAJNIKI 11.30 v Briščkih, dom Ervatti: Kontovel - Brescialat Gorica; 10.00 v Trstu, Ul. Gretta: Ferroviario - Bor Radenska; Pojutrišnjem PONEDELJEK, 20. NOVEMBRA 1995 KOŠARKA MLADINCI 19.30 v Trstu, Ul. della Valle: Inter 1904 - Jadran TKB; 20.00 v Trstu, Ul. Zugnano: Santos - Bor Radenska ODBOJKA DEKUCE 16.45 v Dolini: Breg - Koimpex KOŠARKA / 10 KOLO V B LIGI ■ p Z Janom Budinom Jadran po novi točki Po dogovoru s Stefanelom Budin leto dni pri Jadranu TKB - Zaigral bo že danes v Cassanu Jadranovi košarkarji bodo v nocojšnjem 10. kolu prvenstva B lige zaposleni v gosteh v Cassanu z jasnim namenom, da zabeležijo še četrto zaporedno zmago in se tako še bolj približajo zgornjemu delu lestvice. Glavna vest pa je včeraj prišla z Jadranovega sedeža, od koder je predsednik Pavel Vidoni z zadovoljstvom najavil, da so se pogajanja z milanskim Stefanelom pozitivno iztekla in da je Jan Budin okrepil našo združeno ekipo. Bivši Kontovelov košarkar, ki se je v zadnjih treh sezonah preizkusil v A ligi, se torej vrača v naše okolje in bo že danes na spisku igralcev, ki bodo odpotovali v Cassano. Z 20-letnim Janom Budinom smo se na kratko pogovorili, da bi zvedeli zadnje novosti v zvezi z njegovim prihodom k Jadranu. »Po dolgih in številnih telefonskih stikih z Renzom Crosatom, ki se je v četrtek srečal še z Banom in Vidonijem, smo se le domenili, da bom letos igral pri Jadranu v obliki enoletnega posojila,« je povedal. Kaj pa je moral Jadran dati v zameno? Kar je meni znano prav nič, saj je bil tudi to eden izmed predpogojev, ki smo jih večkrat podčrtali. Tako mi kot oni ne bi imeli nič od tega, če bi miroval še več mesecev, sam pa sem ponovil, da nisem pripravljen sprejeti durgih rešitev. Kaj pa po koncu letošnje sezone? V glavnem bo odvisno od tega, kako se bom obnesel pri Jadranu, podrobnejše pa se bomo pogovorili junija. Možnosti je sicer več, Crosa-to pa pravi, da naj bi odšel v Milan. Danes boš torej že na igrišču... Tako je, kar čudno se mi zdi, saj ne igram uradne tekme že dolgo časa in sem prav radoveden, kako se bom obnesel. Ne moremo skrivati dejstva, da sem pravi novinec, saj se ne strinjam s tistimi, ki me imajo za bivšega igralca A lige, ker sem vsega skupaj igral le nekaj peščic minut in nimam torej nobenih pravih izkušenj v članski konkurenci. ^ di Jan Budin predstavlja pomembno okrepitev (F. Kroma) NAMIZNI TENIS / ZENSKA A LIGA Proti Angeri tudi boj za vstop v play-off Tudi pomoč s tribun bo nujno potrebna ■ Po dolgem času bomo spet lahko spodbujali prvo Krasovo žensko ekipo z domačih tribun. Danes, ob 18. uri, se bodo kra-sovke v Zgoniku pomerile v petem krogu namiznoteniške A lige z gostjami iz Angere. Tekma bo verjetno zelo izenačena, če sodimo po več ali manj izenačenem stanju obeh ekip na prvenstveni lestvici (Kras je trenutno četrti, Angera peta) in moči igralk na papirju. Seveda se računa na dve točki Krasove Kitajke, ki se bo srečala z Angerino tujko Gordano Perkučin. Vprašanje pa je ali bo Ana Bersan (št. 10) premagala novo igralko Angere Sabrino Moretti (št. 8) in seveda ali bo mlajšima Krasovima igralkama Vanji (št. 21) in Katji Milič (št. 26, na sliki) uspelo najti pravo orožje za obrambno igro Alessandre Busnardo (št. 12). Nemajhna ovira za drugo jakostno postavo je tudi starejša od sester Crespi, Chiara (št. 11). H končnemu rezultatu dre-višnjega srečanja bi morala doprinesli igra dvojic, ki pa v dosedanjih treh variantah (VVang/Bersan, Milič/Milič, Wang/V. Milič) ni imela uspeha. V Krasovih vrstah pred tekmo vlada zdrav optimizem še zlasti zato, ker so se v prejšnjem krogu kra-sovke vrnile iz Verone z visoko zmago (2:6), kar utrjuje upanje na povečano možnost obstanka v ligi, omogoča pa tudi nekoliko drznejše spogledovanje z vstopom v play-off, če Kras seveda obdrži četrto mesto. Čeprav bo v tej skupini glavna borba osredotočena med Castel-goffredom in Al. Ar. Mes- sino oz. Coccagliom. V tem ambicioznem projektu pa varovanke trenerke Sonje Milič nujno potrebujejo tudi pomoč gledalcev. S prisotnostjo na tribunah bodo ti ovrednotili velike napore naših igralk, ki z uspehom zastopajo ugled in barve zgoniškega društva v italijanskem namiznem tenisu. Zenska B liga Jutri ob 15.30 čaka Krasove drugoligašice gostovanje v Forliju pri postavi Edera. Po odstopu Lane je v tej skupini ostalo 6 ekip. Kras (Ivana Stubelj, Nina Milič, Daša Bresciani) je doslej doživel en sam spodrsljaj proti San Marinu. Krasove drugoligašice kujejo velike načrte - napredovanje v A2. Za izpolnitev teh upov je zmaga v šestem krogu nujna. C-l liga Krasovo moško moštvo bi moralo v pokrajinskem derbiju s Pellicano končno doseči zmago in se tako obdržati na gladini C-l lige. Bertolotti, Radini in Santini bodo morali dati vse od sebe jutri ob 10. uri proti predzadnje uvrščeni tržaški ekipi. Zenska ekipa v C-l (Ru-stja, M. Milič, Kralj) je že zaključila prvi del prvenstva kot prvouvrščeria in bo nadaljevala s tekmami sredi januarja prihodnjega leta. V okviru promocijske C-2 moške lige se bo Kras v zadnji tekmi prvega dela prvenstva pomeril danes ob 17.30 z videmskim Rangersom. Vzporedno z moško tekmuje tudi ekipa »under 14«. Slednja je na tretjem mestu, moška pa zaseda zadnje mesto med šestimi ekipami. J.J. Kaj pa s tehničnega vidika? Jadran je v zadnjih tednih prikazal zelo dobro igro in upam, da ne bom celo negativno vplival. Mislim, da ima sedaj najtežjo nalogo trener Vremec, saj se število igralcev širi, čez nekaj tednov pa bo nared še Kristjan Rebula. V kakšni vlogi boš sploh igral? Mislim, da bom lahko Oberdanu pomagal v vlogi playmakerja, lahko pa nastopam tudi v vlogi branilca ali krila. Jadranovci se bodo torej danes odpravili na pot s še večjo mero samozavesti, saj se pozitivno obdobje nadaljuje in res škoda bi bilo, da bi tega ne izkoristili v celoti. Nocojšnjo tekmo lahko uvrstimo med tiste, kjer bi morali jadranovci računati na uspeh tudi v gosteh. Cassano, ki je sicer v zadnjem kolu kar v gosteh premagal Varese, spada v skupino moštev, ki se borijo pred izpadom, saj je doslej zbral le tri zmage in že šestkrat ostal praznih ROKOMET / MOŠKA C LIGA Krašovci se bodo danes proti Coneglianu (ob 16.uri) prvič predstavili svojim navijačem Krasovi rokometaši se bodo danes popoldne prvič predstavili svojim gledalcem. S pričetkom ob 16. uri se bodo v okviru drugega kola C lige v Zgoniku pomerili s Coneglia-nom. Nasprotnika poznajo že iz prejšnje sezone, v kateri so ga obakrat premagati. Doma jim Conegliano ni delal posebnih preglavic, v gosteh pa so krasovci zmagati z enimi samim golom razlike. Ekipo Conegliana sestavljajo starejši in prekaljeni igralci, ki predvajajo grob rokomet. V prvem kolu so bili drevišnji gostje krasovcev uspešni. Naši rokometaši vsekakor računajo danes na celoten izkupiček. Predvidoma bodo nastopili v popolni zasedbi. V začetni postavi bo svoje mesto spet prevzel pivot Marko Pertot, »točo golov« pa obljublja Mitja Cebulec, ki je že v prvem kolu pokazal, da je v dobri formi. Skratka, v Zgoniku se danes obeta zanimiva tekma, upati je, da jo ekipama in sodniku ne bo zagodlo vreme, kajti z mokro žogo na spolzkem asfaltu vsekakor ni mogoče igrati tako kot bi bilo treba, takšna razmere pa bi bržkone bolj oškodovale mlajše in hitrejše krasovce kot pa agresivne, a bolj počasne goste. Pomembna zmaga v Campoformidu je vsekakor vlila Krasovim igralcem veliko samozavesti in prepričani smo, da bodo Mahničevi igralci svojim navijačem dokazali, da njihove letošnje ambicije niso iz trte izvite. rok. Milančani so sezono pričeli še slabše od Jadrana, saj so prvo zmago zabeležili šele v 5. kolu, preseneča pa predvsem to, da so v dosedanjih 5 domačih tekmah slavili le enkrat. CASSANO: Lombardsko društvo že tretje leto zapored nastopa v B ligi, v lanski sezoni pa ji je celo uspela uvrstitev med boljšo šesterico. Cassano nastopa v skoraj nespremenjeni zasedbi, saj se je moštvu pridružil le ml-adi play-maker Talenti. Postava - playrnakcrji: S.Colombo (76 letnik, 180 cm), Talenti (76, 180); branilci: R.Bram-bffla (73, 188), Gatti (61, 186); krila: Cappato (72, 200), Cedro (75, 195), Paravella (66, 198), La-ricchiuta (68, 194); centri: L.Brambilla (67, 201), Leoni (68, 205); trener Giampietro Colombo. NAPOVEDI OSTALIH TEKEM 10. KOLA: SS Giovanni - Riva del Garda -11, Oderzo - Scame Bg +9, Orobica Bg - Civi-dale +2, Collegno - Ro-bur Va -4, Monza - Biella +6. (VJ) i com H Nagrade tudi trem našim društvom V ponedeljek bo deželni odbor Conija v Gorici (ob 18. uri v dvorani za posvete na sejmišču) podelil tradicionalne nagrade društvom za leto 1995. V poštev so prišla društva, katerih tekmovalci so v letošnjem letu osvojili mednarodne ali vsedržavne naslove, organizirali velike športne prireditve oziroma so se izkazali s svojo dejavnostjo. Denarne nagrade v višini 2 ati 3 milijone lir je dobilo 152 društev, od katerih jih je 54 z Videmskega, 44 s Tržaškega, 28 s Por-denonskega in 26 z Goriškega. Os slovenskih društev bodo nagrado prejeli, Yacht club Cupa, SZ Soča in SZ 01ympia. Z Sobota, 18. novembra 1995 2 "Jj ' r MOŠKA B2 LIGA / PO ZMAGI S CONCESIOM - n MOŠKA C1 LIGA / DERBI KOLA NA OPČINAH Nova težka ovira na Imsovi poti Okrepljeni Bussolengo meri visoko - Tekma s Kanalom potrdila dobro formo Goričanov Tajno orožje Boome-ranga iz Bussolenga, drevišnjega gostitelja našega goriškega dru-goligaša Imse, je 24-let-ni Mirko Castagnoli, tolkač in sprejemalec, ki ima za sabo pet sezon poštenega dela med prvoligaškimi zvezdniki. Dve leti je branil barve mantov-skega Gabbiana (v A2 in Al ligi), potem je bil dve leti v Bratu v Al ligi, lani pa je spet igral v A2 ligi v Vicenzi. Kot mnoge druge igralce je tudi njega neusmiljeno prizadelo klestenje proračunov večine prvoligaških klubov in znašel se je pred izbiro: slabo plačana rezerva v A ligi, ali pa slabo plačan »junak« v B ligi. Izbral je drugo možnost in osrečil Bussolengo, ki si z njegovim doprinosom nadeja izboljšati lansko končno 4. mesto, kar z,drugimi besedami pomeni, da Verončani ne skrivajo svoje želje, da bi posegli v boj za Bapredovanje. »Stvar ne bo lahka. Po mojem mnenju bo prvenstvo zelo izenačeno. Vidim najmanj pet močnih konkurentov. To so Marconi, Cavria-go, Sassuolo, Concesio in tudi Goričani,« pravi tajnik veronskega kluba Roberto Bernori. Rezultati prvih treh kol o moči Bussolenga ne povedo veliko. Za uvod je izgubil v Bellu-nu proti Sedicu, potem ko je že vodil z 2:0. V drugem kolu je Bussolengo gladko odpravil šibki Collecchio, po- tem pa zmagal tudi v Carpiju, ki so ga valov-ci v prvem kolu premagali v Standrežu. V prvih dveh kolih Castagnoli ni igral, danes pa naj bi Bussolengo nastopil v popolni postavi, se pravi tudi z bivšima mladincema Maxicona Cacicijem in Melottijem in še nekaterimi dobrimi posamezniki. Udarna še-sterka je ista kot lanska, zaradi finančnih teržav pa je bilo društvo prisiljeno »skrajšati klop« za rezerve, ki je bila ena lanskih močnih točk moštva, proti kateremu je Imsa v gosteh izgubila s 3:1, doma pa zmagala s 3:2. Po lepi zmagi proti Concesiu je razpoloženje v Valovem taboru zelo dobro, še do- datno inijekcijo samozavesti pa je za ekipo pomenil dober nastop na četrtkovi prijateljski tekmi v Novi Gorici proti Kanalu. Slovenski prvak z Rusom Ge-nadijem Sladnevom na čelu je, kajpak, premagal Imso (15:7, 17:16, 15:8), vendar so se mu goriški igralci solidno upirali in si z dobrim nastopom priborili »bonus« za igranje še dveh trening tekem s Kanalci. V Bussolengo bo ekipa odpotovala v popolni zasedbi. Trener Zamo bo lahko računal tudi na rahlo poškodovanega Igorja Florenina, sicer pa so prvi nastopi že pokazali, da razpolaga letos trener Goričanov s širšim izborom igralcev kot lani. Koimpex - S. Giuslina odloča o vrhu lestvice Edini še nepremagani - Soča Sobema proti Cessaltu Na Opčinah se danes znova obeta izredno zanimivo in izenačeno srečanje, saj se bosta srečali edini dve nepremagani ekipi v letošnjem prvenstvu moške Gl lige, Koimpex in Santa Giu-stina. Tekma torej odloča o primatu v ligi. Santa Giustina spada med glavne favorite za prestop v višjo ligo. Ze več let se ta ekipa uvršča na lestvici tik za vodilnimi, lani pa je končala prvenstvo na petem mestu. Letos pa društvo odločno cilja na prva mesta, saj je obdržalo vse lanske igralce, obenem pa sta prišla dva igralca Se-dica, ki nastopa v B2 ligi, eden pa je prišel iz Belluna od ekipe Ponte nelle Alpi. Cilj društva je bil, da sestavi kompletno ekipo, ki ima dovolj kvalitetnih igralcev tudi na klopi, da bo lažje kos prvenstvenim naporom. Do sedaj je ekipa izpolnila načrte, saj je trikrat zmagala, nekaj težav pa je imela le v prejšnjem kolu proti Cessaltu, ko je slavila šele po tie-breaku. Koimpex se je na tekmo dobro pripravil, danes pa bi moral nastopiti v popolni postavi. Kljub vojaškemu roku bo prisoten tudi Riolino, ki je med tednom izpustil le en trening. Slogaši bodo zagotovo dali vse od sebe, tako da bo predstava zadovoljila tudi gledalce. Soča Sobema bo poskusila osvojiti svoj prvi par točk v Motti di Li-venza proti Cessaltu. Ta ekipa je lani izpadla iz B2 lige, v letošnjem začetku prvenstva pa je zmagala samo proti Vivi- »Vojak« Riolino v napadu lu. Treba pa je tudi upoštevati, da sta bila ostala dva nasprotnika močni ekipi - Mogliano in S. Giustina, tako da sta bila poraza pričakovana. V prejšnjem kolu pa je Ces-salto dobro upiral S. Giu-stini. Soča in Cessalto sta se dvakrat srečali že v tekmovanju za zvezni pokal, vsaka ekipa je dosegla eno zmago, obakrat pa je zmagala domača ekipa. Takrat se je Cessalto izkazal kot dobra ekipa, pokazal pa je izredno dober napad z vseh pozicij. Za zmago v Sovodnjah pa so morali sočani dati vse od sebe in so odigrali zares dobro tekmo. Sočani so se med tednom dobro pripravili, danes pa bi morali nastopiti v popolni postavi. Vsekakor pa morajo igralci zaigrati koncentrirano in z izredno željo po zmagi, saj samo tako lahko danes prebijejo led in mirnejše gledajo na nadaljevanje prvenstva. (A.M.) ŽENSKA C1 LIGA / KOIMPEX S servisom nad Fontanami Bor Mercantile v Cavazzaleju Se nepremaganim slogašicam se v 4. kolu ženske Gl lige ponuja nova priložnost, da ohranijo svoj položaj na vrhu lestvice. Na Opčinah bodo namreč danes popoldne gostile Sesterko Fontane iz Villorbe pri Tre visu, ki je doslej dosegla samo eno zmago, ko je v 2. kolu v gosteh premagala Codogne. Doma so Fontane odigrale dve tekmi in obakrat potegnile krajši konec: z 2:3 proti Dolu (zadnja »žrtev« Koim-pexa) in z 1:3 proti tržaškemu Volley ’93. Ti rezultati naj bi torej potrdili predprvenst-veno napoved, da je tradicionalno neugodna šesterka iz Tre visa letos šibkejša kot v prejšnjih letih, ko je redno dosegla uvrstitev v zgornji polovici končnega vrstnega reda, vendar pa Koim-pexov trener Sain svari pred pretiranim optimizmom: »Fontane ima dva zelo visoka centra-blokerja in dokaj prodorni krilni napadalki. Na mreži je torej zelo nevarna ekipa, slabša pa se zdi v polju. Zato pa moramo čimbolje servirati, da onemogočimo njihov napad. Pričakujem, da bodo moje igralke maksimalno zbrane.« Bor Mercantile bo v gosteh preizkusil, kaj velja novinec Cavazza-le. Nasprotnik je pravzaprav dokajšnja neznanka. Ekipo sestavljajo dokaj visoke igralke (povprečna starost nekaj čez dvajset let), ki so v treh sezonah napredovale iz D lige. Podajačica je zelo hitra in dinamična, zelo učinkovit je protinapad. Doslej je Cavazza-le postregel s protislovnimi rezultati. Po uvodni zmagi proti Codogneju jeo v gosteh presenetil menda celo močnejši Conegliano, ki naj bi veljal za enega od favoritov v boju za napredovanje, prejšnji teden pa so igralke Cavazzaleja nekoliko nepričakovano izgubile v Bagnarii Arsi proti novincu Volley 2000, ki pa bo na domačih tleh trd oreh za vsakogar. Za-Sesterko iz Veneta je bil to šele tretji prven-' stveni poraz v zadnjih treh letih. Skratka, bo-rovke čaka bržkone težka naloga, zato pa bi morebitna zmaga odtehtala za poraza v prvih dveh kolih. Sobotna napoved: Hadrijana Corsi MOŠKA IN ŽENSKA C2 LIGA / NA DOMAČIH TLEH SAMO ZENSKI ŽESTERKI Hadrijana Corsi (letnik 1974) je začela igrati odbojko z devetimi leti pri 01ympii. Z isto ekipo je potem nastopala v vseh mladinskih kategorijah, od mini-volleya dalje. S člansko ekipo je v zadnjih dveh letih napredovala iz 1. divizije v C2 ligo. Najboljši igralec na sve-hi: Samuele Papi Najlepši igralec na sve-ht: Samuele Papi V A ligi navijam za: Haytona Las Modena Najboljši igralec pri nas: Matej Cemic Najboljša igralka pri nas: Viviana Zotti Moja najboljša tekma: lani Paluzza - 01ympia 2:3 Moja najslabša tekma: Paluzza - 01ympia 3:2 v sezoni ’92/’93, ko smo si zapravili napredovanje v D ligo Se koliko zaporednih zmag za 01ympio? Ena gotovo, potem bomo videli Top-scorerji 4. kola: Damjan Lutman in Maxi Sri-chia Današnja napoved: Bussolengo - Imsa 2:3 Koimpex-S. Giustina 3:1 Cessalto - Soča Sobema 2:3 Koimpex - Fontane Tv 3:1 Cavazzale - Bor Mercantile 1:3 VBU - 01ympia CDR 1:3 Mossa . Bor Fortrade 1:3 Sokol - Martignacco 3:2 Clympia K2 šport- Rivignano 3:0 Še zadnji lažji nastop Olympie K2 sport? Sokol bo skušal ustaviti močni Martignacco Moški: Olympia CDR v Vidmu končuje serijo težkih tekem - Bor v Moši računa na zmago V moški C2 ligi ima danes 01ympia CDR spet težko tekmo, saj gostuje v Vidmu proti doslej nepremaganermu VBU. Videmska ekipa je prejšnji teden proti Boru dokazala, da je izredno solidna, z močnim napadom in dobro obrambo in da se bo potegovala za prva mesta. Goričani nimajo sreče z razporedom tekem, saj so v prvih štirih kolih igrali s tremi favoriti: Natisonio, Buio in zdaj z VBU. V prvih dveh obračunih je 01ympia potegnila krajši konec, tudi danes v gosteh pa ji ne bo lahko. Trener Goričanov Dorni ima danes tudi nekaj težav s poškodbami, saj imata nekaj fizičnih problemov Kristjan Graunar in Andrej Ferfoglia, vendar bosta verjetno vseeno danes na igrišču, čeprav ne bosta v najboljši formi. Med tednom se je ekipa dobro pripravila, odigrala je tudi prijateljsko tekmo z Gradežem, da bi se bolje uigrala. Trener Dorni je o tekmi dejal: »Tekma bo zagotovo težka. Mi smo na slabšem, saj moramo priti do rezultata. Upam, da ne bomo zaradi tega preveč nervozni.« Bor Fortrade gre danes po nov par točk v Mošo. Mossa namreč ne bi smela biti enakovredna borovcem. Doslej je dosegla le dve točki, ki jih je osvojila proti skromnemu Mani agu. V ostalih dveh kolih je Mussa izgubila proti Buii in Porcii. Borovci so v prejšnjem kolu dokazali, da spada med boljše ekipe v ligi, posebno z vključitvijo Rossettija, ki pomeni za Bor veliko pridobitev predvsem v napadu. S Cello tvori napadalski par, ki je prav gotovo med najboljšimi v ligi. V ženski C2 ligi igrata obe naši ekipi na domačih tleh. Vodeča 01ympia K2 sport igra s skromnim Rivignanom, ki je še brez točke. Dekleta 01ympie imajo s koledarjem precej več sreče od fantov, saj igrajo na začetku z bolj skromnimi nasprotniki. Danes je zadnja taka tekma, ko Goričanke ne bi smele imeti večjih težav, da ohranijo svojo nepremaganost. Kristančičeva bo danes zelo verjetno imela na razpolago vse igralke, čeprav je bila ekipa na začetku tedna na treningih nepopolna. Sokol se bo v nabrežinski telovadnici srečal z Martignac-com, ki je doslej dosegel prav tako kot Nabrežinke dve zmagi. Furlanska ekipa se je baje poleti okrepila, saj ima med drugim tudi trenerja Plazzotta, ki prihaja iz Gemone, verjetno pa je pripeljal s sabo tudi kakšno igralko. Sokolovke so še naprej brez trenerja, vseeno pa so ta teden normalno trenirale v popolni postavi in bodo tudi danes na tekmi vse prisotne. Tekma vsekakor ne bo lahka, toda sokolovke lahko s takim servisom, kot so ga pokazale prejšnji teden v Vidmu, spravijo v težave vsakega nasprotnika. (A.M.) NOVICE Visoka zmaga Nemčije FRANKFURT - Nemška košarkarska reprezentanca je v zadnjem srečanju 4. kroga kvalifikacij za evropsko prvenstvo 1997 v skupini B premagala Estonijo s 85:66 (33:41). Vrstni red skupine B: 1. Rusija 8, 2. Nemčija 7, 3. Estonija 6, 4. Latvija 6, 5. Anglija 5, 6. Portugalska 4. Učinkovita vrnitev Lindrosa NEW YORK - Erič Lindros je vrnitev v ekipo Philadelphia Flyers kronal z dvema zadetkoma, njegov klub pa je v severnoameriški pokUcni hokejski ligi NHL premagal Ottavvo Senators s 5:3. Flyersi so tri gole zadeli v zadnjih treh minutah in prišh do nove zmage. Njihov kapetan Lindros na zadnjih sedmih tekmah zaradi poškodbe kolena ni igral, kolena pa Se ni povsem pozdravil. V prvih dvanajstih tekmah sezone so igralci Philadelphije dosegli sedem zmag, njihov kapetan pa je nanizal 11 točk in 11 podaj. Najbolj zanimiva tekma v sredo je bila v Hartfordu med domačim moštvom in Ottavvo. Odločil jo je češki reprezentant František Kučera minuto in šest sekund pred iztekom. To je bil prvi letošnji zadetek v NHL tega odličnega češkega hokejista. Izidi - sreda: Hartford - Ottavva 3:2, Buffa-lo - Dallas 2:1, Montreal - Edmonton 4:1, Anaheim - Colorado 7:3; četrtek: Boston Bruins - New Jersey Devils 2:2 po podaljšku, Florida Panthers - Vancouver Canucks 2:2 po podaljšku, Philadelphia Flyers - Ottavva Senators 5:3; Tampa Bay Lightning - Toronto Maple Leafs 4:5 po podaljšku, Chicago Blackhavvks - New York Rangers 3:1, St. Louis Blues - San Jose Sharks 3:1, Los Angeles Kings -New York Islanders 9:2. Znani nominiranci IAAF MONTE CARLO - Mednarodna atletska zveza (IAAF) je sporočila seznam desetih atletov, kandidatov za atleta leta, ki jih je določilo približno dva tisoč trenerjev, novinarjev, funkcionarjev in organizatorjev mitingov. Zenski seznam bo dokončno znan v naslednjih dneh, razglasitev atleta in atletinje leta pa bo 9. decembra na veliki prireditvi v Monte Carlu. Vsi alteti, ki so kandidati za laskavo priznanje, so letos na SP osvojiti zlata odličja. Nominirani so dvakratni svetovni prvak Američan Michael Johnson, letošnji svetovni rekorderji Alži-rec Nouredine Morceti (1500 in 2000 m), Etiopijec Haile Gebreselassie (5000 in 10.000 m), Kenijec Moses Kiptanui (3000 m prepreke in 5000 m) in Britanec Jonathan Edvards (troskok). Ostalo peterico sestavljajo Kanadčan Donovan Bailey (100 m), Ukrajinec Sergej Bubka (skok s palico), Ceh Jan Že-lezny (kopje), Američan Dan 0‘Brein (desetoroboj) in Kubanec Ivan Pedroso, ki je v italijanskem Se-streru preskočil svetovni rekord Mika Powella, dosežek pa zaradi težav pri merjenju vetra in dvomov v pravilno izmero Se ni bil potrjen. Sin Daniela Passarelle izgubil življenje BUENOS AIRES - Osemnajstletni Sebastian Passa-rella, sin nekdanjega znanega argentinskega nogometnega asa Daniela Passarelle, je včeraj ob 14. uri po našem času izgubil življenje v prometni nesreči, ki jo je sam zakrivil. Mladenič je kljub spuščenim Železniškim zapornicam speljal svoj avtomobil, v katerega je silovito trčil vlak. SMUČANJE / MOŠKI VELESLALOM ZA SP V Vailu slavje Švicarjev Košir čelrli, Tomba sedmi Zmagal je Michael von GrGningen, tretji pa je bil njegov rojak Urs Kalin - Drugo mesto Norvežanu Lasseu Kjusu VAIL (ZDA) - Včerajšnji veleslalom za sve-tovni pokal v ameriškem Vailu se je končal s pravim zmagoslavjem Švicarjev, saj je prvo mesto zanesljivo osvojil Von Griiningen, tretji pa je bil Urs Kalin. Na drugo mesto se je uvrstil Norvežan Lasse Kjus, ki je bil po prvi vožnji prepričljivo prvi. Zelo dobro se je odrezal tudi najboljši slovenski smučar Jure Košir, ki le za las ni stopil na stopničko za 3. mesto. Jure pa si je boljšo uvrstitev zapravil s prvo vožnjo, ko je dosegel le 9. čas. Zadovoljivo se je tokrat odrezal drugi slovenski predstavnik Jernej Koblar, ki je bil po prvi vožnji 30., tekmo pa je dokončal na 19. mestu. V italijanskem taboru so bili z včerajšnjim veleslalomom razočarani. Veliki favorit za ponovno zmago v svetovnem pokalu Alberto Tomba je začel svoje pokalne nastope s 7. mestom, kar ni prav veliko razočaranje, glede na prvi nastop, vseeno pa so v italijanski ekipi pričakovali več. Se najboljši od »azzurrov« je bil Patrick Holzer s 13. mestom, medtem ko sta razočarala Alessandro Fattori *(27.) in Giancarlo Bergamelli (28.). »V prvi vožnji sem napravil nekaj majhnih napak, vseeno pa sem bil četrti, v drugi pa sem predvsem v spodnjem delu naletel na precejšnje težave. Bil sem zelo utrujen, kot da bi mi zmanjkalo moči. Upam, da se bom v slalomu oddolžil svojim navijačem,« je po včerajšnji tekmi dejal Tomba. Alberto Tomba (arhivski posnetek) je bil včeraj v Vailu šele sedmi NOGOMET Siani nosilci skupin za EP 96 Žreb bo 17. decembra ŽENEVA - Organizator zaključnega dela evropskega nogometnega prvenstva Anglija, branilec naslova Danska. Nemčija in Španija bodo nosilke štirih skupin na EP, ki jih bodo izžrebati 17. decembra v Birmigha-mu. Vseh ostalih dvanajst reprezentanc bodo z žrebom porazdelili v skupine. Za zdaj samo Anglija ve, kje bo igrala tekme. Ker bo kot organizator nosilec skupine A bo vse tekme igrala v Londonu in Birmi-ghamu. Skupina B bo igrala v Leedsu in Nevvcastle, C v Manchestru in Liverpoolu, D pa v Nottinghamu in Sheffieldu. REZULTATI MOŠKEGA VELESLALOMA: 1. Michael Von Griiningen (Svi) 2:28, 88 (1:13, 63+1:15, 25); 2. Lasse Kjus (Nor) 2:29, 24 (1:12, 73+1:16, 51); 3. Urs Kalin (Svi) 2:30, 69 (1:14, 96+1:15, 73); 4. Jure Košir (Slo) 2:30, 84 (1:15, 01+1, 15, 83); 5. Mario Reiter (Av) 2:30, 98; 6. Fredrik Nyberg (Sve) 2:31, 10; 7. Alberto Tomba (Ita) 2:31, 49; 8. Hans Knauss (Av) 2:31, 30; 9. Harald Christian Strand Nilsen in Kjetil-Andre Aamodt (oba Nor) 2:31, 38; 19. Jernej Koblar (Slo) 2:32, 29. SKUPNI VRSTNI RED PO 2 TEKMAH: 1. Von Griiningen (Svi) 200; 2. Kjus 160; 3. Katin 120; 4. Steve Locher (Svi) 72; 5. Knauss 68; 6. Nyberg 66; 7. Strand Nilsen 58; 8. Paul Accola (Svi) in Aamodt 53; 10. Košir 50. TENIS / POLFINALE MASTERSA V FRANKFURTU ^ 21 asov za Beckerjev polfinale - Tudi Chang Nemec premagal Kafeljnikova, Američan pa Couriera V New Vorku naprej Steffi Graf in Anke Huber KOŠARKA / PRVENSTVO V LIGI NBA Glavni favoriti že takoj na začetku v ospredju NEW YORK - V prvenstvu NBA, kjer ni več neporaženih moštev, so v zadnjih dneh odigrali nekaj zanimivih srečanj, glavni favoriti pa potrjujejo svojo premoč. Na vzhodu to velja za Orlando in Chicago, na zahodu za Houston in Utab, korak z najboljšimi pa presenetljivo drži Sacramento. Doslej so najbolj razuočarali Boston, Toronto, Minnesota in Denver, vzdevek zadnjega v razredu pa še vedno nosi Cleveland, ki še ni zabeležil zmage. SUPER ŽAN: Houston je po pričakovanju premagal novonastali Toronto. Raptorsi pa so se do konca trdoživo upirali predvsem po zaslugi Žana Tabaka, ki je še lani igral (sedel) z Rocketsi. Hrvaški center je dobesedno zasenčil Olajuvvona (17 točk), sam pa je z 20 točkami in 15 skoki odigral svojo najboljšo tekmo v NBA. Kar se ostalih evropskih igralcev tiče, najboljše igra Predrag Danilovič, solidni pa so tudi Kukoč, Radja, Marčuljonis, Divac in Sabonis. Najbolj trd je svet NBA za italijanski »zvezdi«. Espositov »score« v 8 odigranih tekmah je sledeč: 8 minut igre, 1 točka, 0:3 iz igre in 1 zgubljena žoga. Kaj pa Rusconi? V 7 tekmah Se ni imel možnosti, da pokaže kaj zna... IZIDI - sreda: Miami - Indiana 97:103 (Danilovič 21, Mourning 21; R. Miller 24), Chicago - Cleveland 113:94 (Pippen 27, Jordan 20, Kukoč 14 - 7:8 iz igre; Brandon 22), Lakers - Dallas 114:97 (Ceballos 31, Divac 14; Mashburn 32), Boston - Utah 90:102 (W. VVilliams 17, Radja 13 točk in 10 skokov; K. Malone 34), Toronto - Houston 93:96 (Tabak 20, K. Smith 22), Detroit - Seattle 94:87 (Thorpe 27; Kemp 23 točk in 21 skokov), New Jersey - Charlotte 90:79 (K. Edwards 21), Washington - Philadelphia 127:95 (Pack 26; Wri-ght 30), Phoenix - Denver 127:137*** (Barkley 29, Rauf 30). Četrtek: Orlando - Indiana 89:80 (A. Hardaway 30; Pierce 18), Milvvaukee - Houston 87:115 (G. Robinson 24 - 12:33 iz igre; Horry 40 - 16:26 iz igre, 8:14 za 3, 01ajuwon 24), Portland - Sacramento 102:105 (Strickland 23; Richmond 25, Marčuljonis 18), Golden State -New York 97:120 (Sprewell 19; Harper 22, Ewing 20, Starks 18), Clippers - Vancouver 103:99 (Vaught 19 točk in 19 skokov; B. Scott 18). VZHOD: Orlando 7-1, Chicago 6-1, New York 6-2, Atlanta 5-2, Miami 3-2, Indiana 4-3, Wa-shington 3-3, New Jersey 3-3, Detroit 3-3, Charlotte 3-5, Philadelphia 2-4, Milvvaukee 2-5, Boston 1-4, Toronto 1-7, Cleveland 0-7. ZAHOD: Houston 6-1, Utah 6-2, Sacramento 6-2, Dallas 5-2, San Antonio 5-2, Clippers 5-3, Lakers 4-4, Phoenix 3-4, Portland 3-5, Vancouver 2-6, Golden State 2-6, Minnesota 1-5, Denver 1-6. Vanja Jogan FRANKFURT - Gledalci v Frankfurtu so nori na Borisa Beckerja, radi imajo Peta Samprasa, navajeni so bili na Stefana Edberga, a so letos za svojega vzeli tudi čednega Thomasa Enqvista, enaindvajsetletnega Šveda. Michael Chang pa si je po več neuspelih poskusih končno le zaslužil uvrstitev v polfinale teniškega svetovnega prvenstva. V prvem dvoboju četrtega dne na teniškem prvenstvu osmih najboljših igralcev sta se za uvrstitev v zaključni del turnirja borila Jim Courier in Michael Chang. Courier, najbolj znani cinik med teniškimi igralci in edini tenisač, ki mu novinarji ob koncu novinarskih konferenc ploskajo, že na samem začetku dvoboja ni našel svojega ritma igre: »Ko sem prišel na igrišče sem se počutil odlično, vendar mislim, da sem bil danes nekoliko prepočasen.« Michael Chang, trmasti in nenavadno hitri Američan, je z izredno agresivno in napadalno igro vse Courierjeve poskuse »ubil« že v prvih igrah dvoboja. »Zame je bilo najbolj pomembno, da mi je Slo prav vse od rok. Imel sem dober servis, odlično sem igral z osnovne linije in celo na mreži sem igral prepričljivo,« je odkrito povedal Chang, ki se je z zmago nad Courierjem kot tretji igralec, za Sampra-som in Enqvistom, uvrstil v današnji polfinale. V beti skupini je bilo včeraj v igri veliko matematike, predvidevanj in Nemci so biti grozno živčni. Ce Becker premaga Kafeljnikova v dveh nizih, se bo Nemec pridružil Samprasu v polfinalu, drugače napreduje Ferreira. Sam-pras si je zagotovil mesto v polfinalu z zmagama v dveh nizih v prvih dveh dvobojih. Živčen dvoboj od prve minute. Gledalci so v transu spremljali vsako Beckerjevo potezo, kričali na sodnike, vendar so z aplavzom nagrajevali tudi odlične poteze Kafeljnikova. »Danes je bilo zelo težko igrati, saj je cela dvorana podpirala Beckerja in prav to mu je pomagalo, da je zmagal v dveh nizih, kar je danes potreboval,« je na novinarski konferenci povedal Kafelj-nikov, ki je Ze včeraj odpotoval v Rusijo, k svoji družini. Boris Becker včeraj ni igral popolno, igral je dobro, tvegal je v odločilnih trenutkih (9 asov z drugim servisom) in predvsem pustil, da ga je nosila evforija publike. Včerajšnji izidi: Becker -Kafeljnikov 6:4, 7:5, Chang -Courier 6:2, 7:5; polfinalna para: Becker - Enqvist (ob 13. uri), sledi Chang - Sampras. TLnaLucu NEW YORK (STA/AP) -Prva teniška igralka sveta Nemka Steffi Graf se je po pričakovanju uvrstila v polfinale ženskega teniškega ma-stersa, finala.WTA v New Yorku (dva milijona dolarjev nagradnega sklada). V četrtfinalu je premagala osmo nosilko, Američanko Mary Joe Femandez, in sicer s 6:3 in 6:4. V polfinalu bo nastopila tudi druga Nemka Anke Huber, ki je bila boljša od šeste nosilke, Japonke Kimiko Date s 3:6, 6:2 in 6:1. V finale dvojic sta se že uvrstiti Američanka Cigi Femandez in Be-lorusinja Nataša Zvereva, ki sta ugnali Latvijko Lariso Nei-land in Američanko Meredith McGrath s 6:4 in 6:2. S tem imata možnost, da med dvojicami še tretjič zapored zmagata v finalu WTA. Zvereva bo presenetljivo igrala tudi v polfinalu posameznic, kjer si bo skušala proti branilki lanske zmage na mastersu, Argentinki Gabrieli Sabatini, priigrati možnost boja proti Grafovi. Slednja je po 75 minutah v najlepšem dvoboju tega tedna pred 13.051 gledalci na igrišču Madison Square Gard-nu premagala Femandezovo, ki je imela ob koncu srečanja pet asov, enega več od tekmice, vendar je imela Nemka kljub temu veliko boljši servis in je številne točke prav zato končala z veliko lahkoto. »Menim, da je prav servis odločil, saj sem imela zaradi tega nekaj prav lahkih točk,« je povedala Grafova. »Feman-dezova je igrala zelo agresivno in raznovrstno, zato je bil dvoboj težaven. V dragem nizu je imela celo nekaj možnosti, da ga dobi in izenači rezultat.« Femandezova je doslej proti Grafovi igrala trinajst srečanj in je morala v vseh. priznati premoč prve igralke sveta. Anke Huber je z uvrstitvijo v polfinale pripravila presenečenje, čeprav po igr1 v prvem nizu ne bi mogli napovedati taksnega razpleta, ker je bila Japonka Datova občutno boljša. V drugih dveh nizih je Huberjeva zaigrala samozavestneje, pogosteje je prihajala na mrežo, zato je morala Japonka žogice udarjati na osnovno črto, kar pa ji ni šlo najbolje od rok. Poleg tega je zatajil tudi njen servis, ki ga je začela uspešneje izvajati šele v šesti ign tretjega niza, ko je bilo že prepozno za preobrat. Izidi: posameznice - četrtfinale: Steffi Graf (Nem, l)' Mary Joe Femandez (ZDA, 81 6:3, 6:4, Anke Huber (Nem)' Kimiko Date (Jap, 6) 3:6, 6:2, 6:1, - dvojice - polfinale: Gig1 Fernandez-Nataša Zvereva (ZDA, Blr) - Larisa Neiland-Meredith McGrath (Lat’ ZDA) 6:4,6:2. KULINARIKA Sobota, 18. novembra 1995 JEDILNIK Za vsak dan Ponedeljek: zelenjavna juha z zdrabom, cmoki z marmelado ali zmrznjenimi marelicami, kutinov kompot. Torek: pasulj, svinjska rebrca, pražen krompir, črna redkev v solati. Sreda: ječmenova juha, sarma, krompir. Četrtek: kostna juha, špageti z mletim mesom, zelena solata, palačinke. Petek: Čebulna juha, lignji polnjeni s šampinjoni, riž, porova solata. Sobota: cvetačna juha, bržola s čebulo, skutini žličniki, solata iz rdečega zelja s kumino. Nedelja: goveja juha, pečena nadevana kokoš, pire krompir, motovilec v solati, makovo pecivo. Lignji polnjenji s šampinjoni Potrebujemo: Ikg lignjev, štiri' glavice česna, šopek peteršilja, žlico kruhovih drobtin, 5 dag pršuta, 5 dag Šampinjonov, 2 dag masla, 1 dl olivnega olja. Lignje očistite in operite, lovke drobno narežite. Peteršilj sesekljajte. Za vegetarijance Ponedeljek: mineštra s parmezanom, palačinke, kompot iz suhih sliv. Torek: zeljnata juha, gobji golaž, polenta. Sreda: juha iz brstičnega ohrovta in prosene kaše, špageti z zelišči, endivija, kokosove kroglice. Četrtek: miso juha, ocvrta zelena in seitan, pire krompir, mešana solata s kalčki. Petek: juha iz leče, rižev pečenjak s cvetačo, solata iz surove rdeče pese z jogurtom, ocvrta jabolka s smetano. Sobota: enolončnica z rižem, omlete z zelenjavo, por v solati, jabolčni zavitek. Nedelja: kremna juha s krompirjem in špinačo, popečen tofu, dušeni jajčevci, riž, leča z črno redkvijo, orehovi rogljiči. šampinjone in pršut drobno narežite. Na maslu hitro prepražite šampinjone, primešajte zrezane lovke, peteršilj, drobtinice in pršut. Vse popoprajte, posolite in z zmesjo napolnite lignje. Utrdite jih z zobotrebcem. V ponev zložite lignje enega poleg drugega, polijte z oljem in pokrite pražite še 15 do 20 minut. MOJ NAJLJUBŠI TEDENSKI RECEPT Kutine za naklonjenost bogov Mladoporočenci v stari Grčiji so jih jedli na poročni don Zgodba o kutini - zlatem jabolku se začne še pred an- čeprav je njihova upofa-tično Grčijo, kjer je bil sadež razširjen in visoko cenjen. ba zelo raznovrstna in Mladoporočenci so jedli kutine na poročni dan, in si ta- pripravljene jedi prava ko zagotovili naklonjenost bogov za dolgo in srečno pot. poslastica. Predstavljen recept je preprost, kot je Sam se kutine sporni- omenil še dveh oseb. Prva tudi priprava drugih jedi njam iz vrta moje stare je Lila, ki je v Studijski iz kutin, mame Nane. Spomin na knjižnici Ptuj, kjer sem Nano mi zdaj večkrat nekoč delal, pripravila Za dušene kutine po-pbudi hčerka, ki tako razstavo otroške literatu- trebujemo: imenuje stekleničko z re, katere del so bile tudi 3/4 kg kutin, mlekom. Kutina pri Nani kutine. Razstavni hodnik malo masla, je kraljevala vrtu za hišo s je tako pridobil novo di- sok 1/2 limone, svojo lepo oblikovano menzijo in še dolgo po za- 3-4 žličke sladkorja, krošnjo in temnozelenimi prtju razstave je v knjižni- ščepec cimeta. jrsti. Med specialitetami, ki jih je pripravljala iz kutin, imam najbolj v spominu dušene kutine kot Prilogo k mesu, običajno Sovejemu naravnemu ^rezku, poda pa se tudi k Pelemu perutninskemu mesu. Ce pa ste vegeterja-t?ec’ vam priporočam, da nusene kutine uporabite kot nadev za palačinke. Zgodba o kutinah pa n® bila popolna, če ne bi ci dišalo po kutinah. Druga oseba je soseda Jožica, ki me vsako leto pridno zalaga s kutinami. Ima pa tudi svoj recept za uporabo kutin: skuhaj kompot in ga shrani v kozarce. Ko imaš na mizi meso, odpri kozarec in uporabi kompot kot prilogo k mesu, seveda pa je tudi sam kompot specialiteta. Občutek imam, da kutine pri nas niso cenjene, Kutine olupimo, očistimo in zrežemo na manjše koščke. Na segreto maslo damo narezane kutine, za minuto jih pustimo na vročem maslu, premešamo in pokrijemo. Pokrite kuhamo približno deset minut, tako da so kutine mehke, ponekod pa še imajo nekaj trdote, dodamo sladkor, limono in cimet, premešamo in postrežemo. Ježa Piano GOMOLJIKE (TARTUFI) Iskalci z narobe obutimi čevlji in psi Za kilogram gomoljik odštejejo tudi 1800 dolarjev Gurmani bi se težko sprijaznili z dejstvom, da večina prebivalcev predela Italije, kjer raste največ gomoljik, raje seže po mehkem zalogaju kozjega mesa kakor po mehki gomoljiki. 250 kilometrov južno od Rima leži osamljeno, hribovito področje Molise, ki v svoji zemlji skriva neprecenljivo gurmansko bogastvo. Vendar pa se domačini, kljub začetku sezone gomoljik, zanje začuda ne zmenijo. Domenico Cinocca, Zupan vasi Carovilli, pojasnjuje: »Zal med domačini ‘kultura gomoljik1 ni razvita, zato bo potrebnega veliko dela, preden bo na naši zemlji zaživela industrija.« njihovega pripravljanja. V obubožanih domovih so bele gomoljike, katerih kilogram drugje stane tudi 1800 dolarjev, del vsakdanjika od oktobra do januarja. Neka 85-letna vaščan- dobila ime, saj to izhaja iz besede capracotta (kuhano kozje meso). Predsednika Italijanskega združenja za gomoljike Domenica Bigiona, ki je odkril nova, bogata najdišča, brezbrižnost prebivalcev ne moti, saj lahko tako gomoljike neovirano uspevajo. Nekdanja kraljestva gomoljik, eno od njih je Piemont, so danes izropana, saj so iskalci uničili zemljo. psom, saj se najdišča ljubosumno skrivajo. Nekateri nosijo celo narobe obute čevlje, da bi tako zavedli morebitne zasledovalce. Prebivalci Molisa niso hoteli izdati mesta, kjer se skriva belo zlato. Poleg tega drugi iskalci za seboj zakrivajo sledi, kar še otežuje spremljanje tamkajšnjega dogajanja. Prebivalci uspešno kljubujejo vročici med drugim tudi zato, ker mora lovec na gomoljike opravi- Molise je danes, ob koncu 20. stoletja, ostal skoraj nedotaknjen. Večina prometa v starih vasicah poteka .na štirih nogah, po cerkvenem dvorišču se sprehajajo kokoši, ženske pa nosijo tradicionalne črne noše in naglavne rute. Na jedilnikih domačih restavracij bi zaman iskali gomoljike. Lani so celo najeli tuje učitelje, ki naj bi domače gostince poučili o umetnosti ka pripoveduje, da so se začeli z gomoljikami prehranjevati šele, potem ko so opažih, da jih imajo zelo radi prašiči. »Če smo jih skuhah, niso bile nič posebnega. Pozneje smo spoznali, da bolje teknejo v solatah, preprosto narezane na koščke,« se spominja priletna Maria Lombardi. Ko se po vsej Italiji prodajajo gomoljike, prebivalci Molisa raje jedo kozje meso. Po njej je vas celo Cenjeni goban uspeva v neonesnaženih področjih, na nižjih pobočjih hribov, v peščeni, apnenčasti zemlji. Kljub svojem imenu Tuber magnatum pico so bele gomoljike mikorizni, sadovi gobe, ki raste na koreninah hrasta, lipe, leske in vrbe. Za Bigiona pomeni odkritje gomoljike posebno doživetje, ki pa ga odkritelj lahko deli le s svojim ti poseben izpit in letno odšteti 220 dolarjev za regionalno dovoljenje. Maria Lombardi je v svoji hiši, nedaleč od mesta, kjer ponoči strašijo ilegalni nabiralci gomoljik, ravnokar pripravila kozje meso. »To jed imam rada«, pravi. »Ne razumem, zakaj so gomoljike tako cenjene. Veliko sem jih pojedla in lahko mi verjamete: gomoljike so le dišeč krompir.« Sobota, 18. novembra 1995 ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO f N Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21. 3,- 20.4: Podvomili boste o iskrenosti tistih, ki vam tudi sami le izjemoma verjamejo. Zazrite se že enkrat v jedro svojih dvomov in spoznajte, da je iskrenost temelj sožitja. BIK 21.4-20. 5.: Ker boste prezirali make izčrpanosti, se bo v vase telo naselil nemir. Pa ne le v telo; tudi duša bo vse prej kot radoživa. Prej se boste spotili, prej boste živahnih nog skakali po svetu. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: V ljubezenskem gnezdecu boste nadvse lucidno opazili razliko med spoštovanjem in ljubeznijo. Oboje boste prepletli v skladno celoto in stopili stopničko višje k trajno vzajemni sred. RAK 22. 6, - 22. 7.: Nekomu boste želeli izpovedati svoje skrite misli. Ne omahujte predolgo, sicer bo skrivnosti za navadna ušesa preveti Beseda vam bo šla lažje iz ust pred prijateljem kakor pred partnerjem. LEV 23. 7. - 23. 8.: Vase samozaupanje bo tokrat preseglo vse mere. Vsem boste povedali v obraz, kar vam leži na jeziku, pri čemer sploh ne boste izbirali besed Prizadeli boste tudi povsem nedolžne. DEVICA 24 8. - 22.9.: Vživeli se boste v izpoved bližnjega in ga izdatno potolažili Dodajte se kakšen koristen nasvet, da vam v ponedeljek, ko boste že tako tečni, ne bo treba poslušati nadaljevanke. TEHTNICA 23,9, - 22. TO™ Domači bodo pričakovali več, kot ste jim trenutno zmožni dati. Čeprav bi obljubo najraje požrli, se boste vendarle prisilili ter jih razveselili. Naslednjič obljubljajte tik pred zdajci. ŠKORPIJON 23. TO. - 22. T T.: S partnerjem bo sta enaka vsaj v priznanju, da vajini interesi niso tako zelo enaki kot sta si doslej v želji po harmoniji domišljala. Sta že kdaj slišala za harmonijo različnosti? STRELEC 23. T T. - 2T. T 2.: Svoje avanturistične vzgibe brzdajte vsaj toliko, da ne bodo prišli na ušesa tistim, ki so vam jih pripravljeni čez noč streti. Kar ve eden, ne ve nihče, kar vesta dva, vedo vsi KOZOROG 22. T 2. - 20. T.: Skrajni čas je že, da si privoščite potitek. Temeljito pretegnite svoje lene ude in sl odpotijte oci na jesenskih barvah. Ce vas bo slučajno zaneslo v gozd. se izdatno izkričite. VODNAR 2T. T. - T9. 2.: Ce se boste se naprej križem rok obešali na vizije lepega novega sveta, ne boste dočakali niti pogreba matere Zemlje, kajti hudiček vas bo sredi najlepsih sanj ponesel v svoj Cmi raj. RIBI 20,2. - 20.3.: Ne iščite vzrokov za nezadovoljstvo v tistih, ki vam niso omogočili uresničitve vaših sanj. Ampak niso krive niti vaše sanje, kajti kdor sanja, svet poganja. Krivca enostavno ni. AGNETHA FALTSKOG Skrivnostna kot Greta Garbo Sušijo se o vnovični združitvi Abbe Petinštiridestietna Agnetha Faltskog, ki je bila v Ca- in strahom pred lete-sih svojega zvezdništva nenehno na oCeh javnosti, da- njem, raje živela mirno nes le redko zapusti svoj dom na otoku Ekero blizu družinsko življenje. Stockholma, kamor se je umaknila po razpadu skupi- Po razpadu skupine je ne Abba v zgodnjih osemdesetih letih. Agnetha sicer posnela Zmagoslavje Linda, dvaindvajsetletna hči Aghnethe in Bjorga šest samostojnih plošč, V zadnjih letih je skrile redko pa se je pokaza- pina s posnetki njihovih la v javnosti. uspešnic v filmih, kot je »Nočem, da ljudje ve- Muriel’s VVedding, zno- do o meni prav vse. Mo- va postala popularna, goče si želirp malce skri- Zato so se obudile želje vnostnosti kot Greta Gar- po vnovičnem združenju bo,« pravi Agnetha. skupine, vendar Agnet- Ob redkih priložno- ha po vsej verjetnosti ne stih, ko se le pojavi v ja- bi privolila v snemanje vnosti, kot se je zgodilo nove plošče ali skupni za Bjornov 50. rojstni koncert, čeprav se šušlja, dan, je odziv njenih pri- da so ostali člani, Bjorn, vržencev nepopisen, za- Benny in Frida, pokazali to jo je do nedavnega po- večjo pripravljenost za gosto spremljal telesni sodelovanje, že zaradi čuvaj. starih časov. Kljub temu se je nedavno udeležila premiere musicala nekdanjih elanov skupine Bjorna in Bennyja z naslovom Kristina from Duvemala, ki govori o švedskih izseljencih v Ameriko v petdesetih letih prejšnjega stoletja. V predstavi blesti 22-letna Linda, hči Agnethe in Bjorna. Par ima tudi 17-letnega sina Christiana. Razpad njunega zakona, ko je bila skupina na višku slave, je verjetno pripomogel k vse večjemu Agnethinemu nezadovoljstvu, saj bi nekdanja članica skupine, obremenjena s podobo seks simbola, turnejami Agnetho so oboževalci navdušeno sprejeli SKANDINAVSKA KRIŽANKA / REZALNO ORODJE PRI STRUŽNICI KAR JE POUDARJENO GLEDALIŠKO AM. IGRALEC (ALAN) MATI GRŠKIH BOGOV 0RAZI0 VECCHI GRŠKI PESNIK (ANGELOS) DADAIZMA (ANGELOS) NEMŠKA PEVKA HAGEN ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE V INDIJI DAVORIN SAVNIK DESNI PRITOK VOLGE GRŠKI DRŽAVNIK IN GOVORNIK DOVRŠNI PRETEKLI CASV HRVAŠČINI AVTOR: BRANKO KOZULIC KOŠARKAR BECIC TANTAL ZELEZOV OKSID POLITIK MARKOVIČ IZUMITEU TESLA SLOV. GRAFIK (PETER) STAROST, PRI KATERI JE MOŽNA POKOJNINA TROJANE NACISTIČNO TABORIŠČE VNEMCUI NAPRAVA ZA ODDAJANJE TV SIGNALOV SRB. Z. IME (RADISAVA) BARVILO ZA LASE COPLAND ANG.NOB. ZA MIR (JOHN B0YD) OTOK V ALEUTIH ZENSKO IME GORSKI MASIV V BOLGARIJI SENČNICA MESTO V ITALIJI PROIZVAJALEC SIROV GRŠKI BOG VETROV KITAJSKO PRISTANIŠČE SARAJEVO GOLOTA ŽIRO RAČUN SPANSKI KMEČKI TRIBUN IVANIŠEVIČ BODICA ROMAN ARCIBASEVA LANTAN SLOV. DIRIGENT (ANTON) GEORGU TRINGOV KRAJŠE BESEDILO STARO- INDUSKA ABECEDA POROK V BANČNIŠTVU MOZOLJ SLOV.GLED. REŽISER (IGOR) POKRIVALO ZA GLAVO SEMITSKI BOG PLODNOSTI ILOVICA MERA ZA RITEM FILM A. PETROVIČA GALU BOGINJA MORJA V NOR.MIT. TERME PRI PADOVI PISATELJICA PEROCI REKA NA TAJSKEM VLADIMIR NABOKOV ILKA VASTE BLAŽENOST DUŠE PRI BUDISTIH TROPSKA MALARIJA MUUNA DNU JEZERA SPANSKI SROLNIK OSKAR KOGOJ ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI OBALA, UREJENA ZA PRISTAJANJE LADIJ . NEKD.SL. ALPSKI SMUČAR (ROBERT) / SPANSKI PESNIK (PEDRO) MUSI SVETO PISMO (IZV.) NVHCKflV ‘SVNTJVS ‘NVZ ‘VTV90 VNALLVtHdO ‘NV)iO ‘N3T3 ‘V)tidO&L ‘VNVAHlN ‘ONVEV ‘V9 ‘.HVl ‘crn ‘HV)in ‘1NVHV9 ‘ravovN ‘VI ‘N1NVS ‘N&l WS “SZ doa TmflS ‘ONVBa^ ‘vin 'VXlV ‘NOtiVV 'VNVH 'VOVti -OO DiSlEIASTal-‘SNVtU-V ‘vgoavNisotiVis ;ouM-uopoA :A3JJS3a ZANIMIVOSTI Sobota, 18. novembra 1995 DEMI MOORE Prostor za prijatelje Podeželski dom družine Willis Bruce Willis je leta 1987 zaprosil za roko Demi ^foore - z velikim diamantnim prstanom, ki ga je ku-PB pri Tiffanyju. Z darili se rada obdarujeta tudi po s®dniih letih zakona, v katerih so se rodili trije otroci. Demi se rada pohvali, da je Bruceu podarila Čoln 111 motor, Bruce je bil tudi navzoč pri rojstvih njunih °trok - šestletnega Rumerja, triletnega Scouta in desetmesečne Tallulah. Z darilom se je moral spet izka-žati Bruce, ki je Demi osrečil z »hišico«, zgrajeno v ^iktorijanskem stilu. Demi je hiSo na severozahodu fDA opazila že pred leti, ko sta z Bruceom večkrat jahala mimo in je na skrivaj upala, da jo bodo lastnici nekoč prodali. Dnevna soba z mizo za biljard »Ko sva bila poleti sPet tukaj, mi je Bruce Prav na moj rojstni dan Povedal, da so jo lastniki Pripravljeni prodati, in Pa mi jo bo kupil,« je po-Vedala Demi. Igralka, ki svoj poklic uspešno usklajuje z družinskim življenjem, zaslovela pa je z vlogami v filmih Nespodobno povabilo, Razkritje in Vanity Fair, se je zaljubila v hišo svojih sanj. Odločila se je, da bo drugačna od modemih hiš, ne bo spominjala na razkošno vilo ob morju v Malibuju ali na stanovanje, ki sta z Buce- om kupila v New Yorku. Podeželska hiša, v kateri bosta sprejemala prijatelje in goste, bo nekaj posebnega! Eden najpomembnejših prostorov v hiši je velika kuhinja. Bmce se sicer večino Časa, ki ga preživijo na deželi, ukvarja z otroki, vendar se vedno ustavi tudi v kuhinji in pred odhodom v naravo ljubeCe poljubi ženo. Demi v njej največkrat pripravlja vegetarijanske jedi, na primer z gorCico pripravljene paradižnike. Medtem ko je kuhinja »skromno« opremljena, vsaka od petih spalnic, zrcali ženskost slovite igralke: naj-večjo pozornost vzbuja nenavadna zbirka punčk. Demi se je zanje navdušila pred leti v Parizu. »Z Bruceom sva se sprehajala po pariških ulicah in nenadoma sem v kotu izložbe opazila lutko, ki mi jo je Bruce takoj kupil,« se spominja Demi. PunCkin obraz je bil Cisto podoben pravemu otroškemu obrazu. Odločila se je, da bo zbirala lutke, čeprav Bruce ni bil najbolj navdušen nad tem konjičkom, vendar Demi pravi, da so to pravcati kipci, mešanica realizma in fantazije, zato so tudi pritegnili njeno pozornost. Ko je leta 1991 zaCela preurejati notranjost hiše, je upoštevala Bruceov »faktor zadovoljstva«. Demi Moore »Naša hiša mora vsakemu, ki v njej živi, zagotoviti ugodje in zadovoljstvo,« je bil njen moto. Zato so v hiši okorni viktorijanski stoli, več kavčev in velik televizijski ekran. Prostore v hiši je večinoma pustila nedotaknjene, saj je med raziskovanjem njene zgodovine odkrila, da sta doslej v njej živeli le dve družini: tista, ki jo je zgradila, in kupci, ki so preuredili le kuhinjo in kopalnico, saj je bilo treba zamenjati cevi in drugo napeljavo. Demi je prostore opremila le z manjšimi predmeti, ki jih je našla v starinarnicah, ali pa jih je s snemanj po vsem svetu prinesel Bruce. Da ne bi bili prostori preveč temačni, je sobe opremila le z novimi preprogami in večjim številom luci, zato so prostori ohranili svoj viktorijanski videz. Bruce vCasih malce hudobno pripomni, da je naredila »hišo iz punčk«, vendar Demi meni, da takšna, kot je, ugaja tudi njunim gostom. Popolnoma na novo je opremila le jedilnico; s soprogovim privoljenjem je vanjo postavila mizi za biljard in poker. Januarja je Demi povabila na večdnevno zabavo svoje prijateljice, ki so si omislile tudi vožnjo s sankami po zamrznjeni reki. Vedno pazi, da so vse stvari na svojem mestu. Po napornih snemanjih -trenutno snema film Škrlatno znamenje (The Scarlet Letter) - se najraje posveča pripravam na obisk družinskih prijateljev v hiši, ki jo je vedno pripravljena deliti z gosti. Se vedno si želi prejemati darila, ali pa z njimi osrečevati druge. FELJTON / ALBANIJA Ena zadnjih evropskih turističnih neznank m Pozno popoldne smo . en za drugim prikapljali lz starega otomanskega na-Se*)a in nadaljevali pot Cez golo gričevje, za katerim je ,° že dolgo slutiti težko Pričakovano morje. Ovinka-s® cesta nas je držala v napetosti še dolge ure, zlasti ? Se je prevalila prek gor-ske verige, ki je dodobra ^Pehala tudi naš avtobus, acuda je staro vozilo šele Po tednu dni prvič protesti-u*0- Tam spodaj se je pod Prašnimi pokrovi nekaj gre-P Čudno rožljalo in pošas-o srkalo, tako da smo bili . alje pogosteje deležni Prisilnih postankov. Vozni-sta ob vsaki takšni prilo-'Utosti skakala naokoli s Cr-urmi rokami in kantico vo-e’ v°dic, ki se mu tako kot am o resnosti okvare ni niti uujalo, pa nas je s pokli- cnim nasmehom tolažil, Ceš saj ni nič hudega. Sicer pa se nikomur ni nikamor mudilo, le trdih sedežev in še trših sendvičev je bilo že vsem dovolj. Skozi okna avtobusa, ki so se mi Čedalje pogosteje zdela podobna v vrsto zloženim ekranom, od katerih je vsak ponujal podobno, a vseeno karseda zanimivo dogajanje, se je začel kmalu plaziti mrak. V daljavi se je končno zasvetilo morje in Cez nekaj dolgih ovinkov še v belo odete hiške. Mesto Sarande je udobno vgnezdeno v majhen zaliv, ki se spogleduje z grškim Krfom. Domačinom se dobrine zahodnega sveta že predolgo kažejo tik pred nosom, zato ni Čudno, da je prav ta območja v iskanju boljšega jutri zapustilo veliko ljudi. Tudi po padcu ko- munizma se tam ni veliko spremenilo, kvečjemu na slabše, od večnih obljub pa se ne da živeti. Mestece bo bržkone nekoč prav prijetno letovišče, zdaj pa mimo živi svoj zaspani vsakdan, M pa je za ljubitelje samote pravcati raj. Redke obiskovalce vabi kristalno čisto morje, dolgi kilometri samotnih kotičkov ob obali, ki jo poživljajo majhni pusti otočki in vabljivi pogledi na grški otok Krf. Tudi bližina turističnega otoka ne zadostuje, da bi albansko mestece pri-vabilo več obiskovalcev. Sicer pa jih Sarande tudi ne more dolgo zadržati. Mesto so nekoč imenovali Štirideset svetnikov, katerih vsak se je postavljal tudi s svojo cerkvijo. Danes o cerkvah ni skoraj ni sledu. Poleg pomirjujočega vzdušja, hotela in palmovega drevoreda ob obali je v mestu le še nekaj lokalčkov in redke trgovine, ki poleg vsega drugega ponujajo tudi lične albanske preproge. Lastnik ene od njih je potožil, da turistov ni, preproge pa je zunaj meja čedalje težje prodati. Albanski vzorčki pač niso kos hudi konkurenci azijskih dežel. Med brezciljnim postopanjem se mi je pridružil možakar srednjih let. Mimogrede je v razmeroma tekoči angleščini napeljal pogovor in kmalu sva ob kozarcu piva sredi napol praznega lokala razpravljala o polpreteklih razmerah v dežeh, ki je bila skoraj petdeset let izolirana od sveta. Ekonomist je, že lep čas brezposeln. Po padcu komunizma je izgubil sicer slabo plačano zapo- slitev v državnem podjetju, vendar se je s pomočjo različnih zvez in poznanstev vendarle dalo kolikor toliko udobno živeti. Zdaj so razmere drugačne in prisiljen se je preživljati kot ve in zna. Razmišlja, da bi ustanovil turistično agencijo, saj poleg angleščine dobro obvlada tudi nemščino. Trenutno se sicer ukvarja z navi- dez banalnim poslom - prodaja knjižice o velikem arheološkem najdišču Butrinti, ki leži nekaj kilometrov iz mesta. Ker je v Albaniji težko najti kakršnokoli literaturo v tujih jezikih, zlasti pa prospekte in druge spremljevalce turizma, mu je šel posel kar dobro od rok. To je naslednji dan izdajal tudi široko nasmejani obraz, saj je avtobus tujih obiskovalcev dobesedno razgrabil literaturo. Na koncu je bil s poslom tako zadovoljen, da se o ceni sploh ni bilo treba pogajati. »Daj, kolikor imaš pri roki,« je smeje prikimaval s kodrolaso glavo in si pridušeno momljal, »very good busi-nes, very good busines...« I. Fabjan (Se nadaljuje) VREME IN ZANIMIVOSTI 32 Sobota, 18. novembra 1995 JASNO ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL 6 ZMEREN MOČAN NEVIHTE 66 6A6 VETER MEGLA TOPLA FRONTA SREDISCE HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA, C A VREMENSKA SLIKA 1010 fN Za hladno fronto, ki je ponori prešla Slovenijo, se nad zahodno in srednjo Evropo krepi območje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka k nam hladen in postopno bolj suh zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. 1020 ’^A O - S Z OSLO STOCKHOLM_____ -3'-2 ° .2,-2 ° . KOBENHAVl) 6 ■ - & ćStb 1010 ZVZ LIZBONA 115/19 6 MADRID 11/17 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 url. DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 7.06 in zašlo ob 16.27. Dan bo dolg 9 ur in 21 minut. Luna bo vzšla ob 1.55 in zašla ob 14.04. -LONDONo ^MSTERDAM s/s BERLIN s/4 —' OBRUSEU Mi „ o PARIZ 4/4 a/9 ZvZ DUNAJ 10/12 L ŽENEVA 12/10C-^JUBUANA 13/17 ° MILANO 0 12/14 HRV ^ A ^ "NaFHJ#15 O “SOFIJA A Ji aS O 6S" -v ONESNAŽENOST ZRAKA z 17. 11 16.11 ^ povprečna 6.00-7.00 24-uma max. uma Ljubljana Bežigrad 10 14 32 Celje 19 20 51 Maribor 50 50 210 Trbovlje 11 29 51 Hrastnik 34 38 74 Mejna imisijska vrednost: 350 mikrogramov/m3 ^Kritična imisijska vrednost: 700 mikrogramov/m3 BI0PR0GN0ZA Obtezilni vpliv vremena bo dopoldne ponehal in večini ljudi vreme ne bo vec povzročalo težav. Tudi spanec bo globok in sproščajoč. ■d PLIMOVANJE Danes: ob 6.18 najvisje 41 cm, ob 13.12 najnižje -36 cm, ob 19.10 najvisje 15 cm. jutri: ob 0.28 najnižje -23 cm, ob 6.53 najvisje 48 cm, ob 13.43 najnižje -47 cm, ob 19.52 najvisje 22 cm. TEMPERATURE V GOI 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °c 3 -3 -6 -10 -12 -15 NAPOVED ZA POMORSTVO Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: N 25 do 35 vozlov popoldne: N 8 do 14 vozlov V0X POPULI Sreča je naklonjena tistim, ki uporabljajo pamet. » ® $ Velika sreCa zahteva močan hrbet. DANES M. SOBOTA O -1/3 CELOVEC O -1/3 S. GRADEC 0/4 O PTUJ KRANJSKA GORA -1/3 TRŽIČ 0/4 CELJE O 0/3 ZAGREB 0/3 ,N. GORICA ^ 3/6 GORICA 6/12 O N. MESTO O °/3 POSTOJNA O °/4 KOČEVJE Slovenija: Cez dan se bo po- stopno razjasnilo. Pihal bo severni veter, na Primorskem pa dopoldne burja. Najvisje temperature bodo od 3 do /°C. Sosednje pokrajine: Padavine bodo ponehale m od severa se bo postopno zjasnilo. Pihal bo okrepljen severni veter, ob se- REKA ) 4/7 vernem Jadranu pa burja. ČEDAD O KRANJSKA GORA Q TRŽIČ -6/3 OVIDEM -2/7 GORICA^ 0 .3/7 POSTOJNA o */3 'LJUBLJANA ■A/S KOČEVJE CRNOMEU V Sloveniji: V nedeljo bo delno jasno in razmeroma hladno. OPATIJA Obeti: V ponedeljek bo suho vreme. Diana vedno v nevarnosti LONDON - Diana, »najdragocenejši dragulj angleškega kraljestva, je v hudi nevarnosti«, zaskrbljeno opozarja angleški tisk, po katerem bi lahko princeso v katerem koli trenutku napadel manijak - in če se ji lahko približa manijak, kaj šele teroristi ali morebitni ugrabite-■ iji. Preplah je posledica izkušnje, ki jo je pred nedavnim imela Diana. Na ulici se ji je namreč približal neuravnoveše-nec in jo vprašal, ali jo sme poljubiti. To se je zgodilo med njenim obiskom v severnem mestu Liverpool. Diana se je v spremstvu dveh telesnih stražarjev sprehajala po ulici, ko jo je ustavil moški na kolesu in jo zaprosil za dovoljenje, da jo poljubi. Princesa se je uglajeno nasmehnila in vljudno privolila. Dogodivščina ne bi bila nič posebnega, Ce se ne bi pozneje izkazalo, da je navidezno nedolžen občudovalec v resnici baraba, ki ga policija pozna zaradi kraje in nasilnih dejanj. Možak, ki se poleg tega pogosto zdravi v umobolnici, je pred časom tudi napadel policistko in, da bo mera polna, grozi materi svojih otrok s smrtjo. Gre za Paula Fahyja, je tisku razkrila njegova bivša življenjska so- potnica Lesley Kaid, : ki trdi, da živi v neprestanem strahu za življenje, odkar je možakar podrl vrata in vdrl v hišo s pištolo. Paul Fahy ima res precejšnje težave, saj je prepričan, da je hudičev sin, v boljših trenutkih pa trdi, da je bratranec Johna Ken- I nedyja. Človek bi lahko Diano ubil v katerem koli | trenutku, je zaključek, : do katerega so prišli | pri dnevniku Daily Mirror. Tisk je pri tem hudo | oštel nepremišljeno Diano, še zlasti pa se je znesel nad njenima telesnima stražarjema, ki sta kolesarju dovolila, da se približa, ne da bi princeso zaštitila pred morebitnim nevarnim neznancem. Policija je že zavrnila vsakršno kritiko, CeS da sta bila telesna stražarja pozorna, kolikor je bilo potrebno in bi v primeru nevarnosti takoj posegla. Že mogoCe, gotovo pa je, da je nemirna Diana, ki je ena najslavnejših oseb v kraljestvu, a želi živeti kot navadni ljudje, prava mora za Scotland Yard. Januarja lani, potem ko sta se s Charlesom ločila, je izjavila, da se bo umaknila iz javnega dogajanja. V pričakovanju najlepše V južnoafriškem Sun Cityju najlepša dekleta na svetu čakajo na izvolitev najlepše na svetu, kar se bo zgodilo danes zvečer (Telefoto: AP) .ašiSfeiVB.