LETO—YEAR xxra.
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
^■■■■■■■■■■^■■■■«■■MHMHlvaMMaMaMMMHlMnHMHM
ki apravall|0 MAT «. U vmUU Ava.
MHMk UvïbAfa
Uixkwrll 4S04
'•Mm ta, ma. a* ta« im iism
Am «f Cmmttma «C Mm«» S. 1ST».
_Chicti
Accepta»^ far ■*tü«g al spadal rate'ef i*>»u«« pravaUd for
IM., torek, 25. februarja (February 25)t 1930.
erlacd <m Jim 14. 1111.
Yearly
STEV.—NUMBER 47
Borah v direktne» občevanju z Moskvo
Vprašal j« za informacije glede židovskih duhovnov in jih tudi dobil. "Bezbožnlkl" odgovarjajo na napade. Nekaj čez 3000 cerkva zaprtih
Washington, D. C. — Senator Borah je zadnjo soboto brzoja-vil direktno Maksimu Litvinovu, komisarju zunanjih zadev v Moskvi, proseč ga, naj ga informira, kaj je resnice na vesteh, da je bilo šest židovskih rabin-cev (duhovnov) obsojenih na smrt v Minsko. Borah je pojasnil, da je bil ta njegov korak ne-oficielen, zato ni obvestil državnega departraenta o kablogra-mu.
V nedeljo je Borah dobil kratek, a uljuden odgovor iz Moskve. Litvinov mu je odgovoril, da ni bilo nobene smrtne obsodbe in da so bili vsi aretirani ra-binci, razen treh, izpuščeni iz zapora. Proti pridržanim trem se bo vršila sodna Obravnava prihodnji mesec. Litvinov je tudi pojasnil, da rabinci niso bili prijeti radi vere, temveč radi pro-tisovjetakih komplotov.
Moskva, 24. febr. Jaroslavljskij, predsednik orga nizacije "bezbožnikov" (ateistov), ki šteje 1,200,000 članov, je objavil dolg in sarkastičen odgovor papežu v Rimu, anglikanskemu nadškofu v Londonu in raznim cerkvenim glavarjem v drugih deželah glede njihovih protestov proti zapiranju cerkva v Sovjetski uniji. Jaroslavskij, ki je tudi član kontrolnega odbora komunistične stranke in e-na vIsokftT glhiTV"šdVjftSHI y9t& di, je dejal, da je organizacija "bezbožnikov" prostovoljna in propaganda je njeno edino orožje. Organizacija ne more storiti nobenega koraka proti duhovščini ali cerkvi sploh na svojo past in vsaka cerkev je zaprta le na željo in sklep večine delavcev ali kmetov v prizadetem kraju.
"Rimski papež nam očita, da smo z vero vred izgubili moralo in srce," piše Jaroslavskij. "Vsemu h vetu znano dejstvo pa je, da so brezbožni boljževiki z riaki-ranjem svojega lastnega življenja rešili fašista, generala No-bila, da ni s svojimi tovariši vr«l zmrznil na ledenem morju. Vsakdo lahko primerja obe morali: fašistično katoliško in ateistično komunistično, in našel bo, da je naša boljša. In kdor pozna zgodovino, lahko ve, da zgodovina rimskega papeštva uključuje največje zločine, kar je bilo kdaj izvršenih proti človeštvu."
laroslavsklj je tudi dbelodanil Sledeče številke glede zaprtih cerkva v Rusiji od začetka revolucije do danes. Ko je izbruhila revolucija pred malo več kot dvanajstimi leti, je bilo v Rusiji "krog 50,000 cerkva, sinagog, mosej in drugih svetišč. Od teh J< v enajstih letih zaprlo vrata 2000; v letu 1929 je bilo zaprtih 1370. Skupaj 8870. Od 1870 zaprtih v prejšnjem letu je bilo 11[19 krščanskih cerkva, 126 židovskih sinagog, 124 muslimanih mošej in ena kahniška kalila. Večina zaprtih cerkva je ♦»ila pretvorjena v kulturne in broške zavode, ostale ao pa postale elektrarne, tovarne, bolnišnice, restavracije, gasilne po-■tsje in žitnice.
Moskva, 24. febr. — Rdeča »rmada je včeraj prsznovsls dvanajstletnico svojega obstan-k« in pri tej priliki so bile v Moakvi velike slevnosti. Poveljniki rdeče armade, predvsem vojni komisar Vorošllov, so pohvali delavec In kmete, naj bo-do 'obro pripravljeni, kajti ves '«pitalietlM svet se oborožuje Proti ftovjetom.
1 ""don. 24. febr. — Protesti *n,h/aneke duhovščine proti Zverski kampanji v Rusiji
»prsvili angleško delavako
■lioroa položaj proMvak siva ¥ Sovorai KaroHal
Četrt milijona delavcev in farmarjev izročenih bedi in po manjkanju
Raleigh, N. C. — (F. P.) — V Severni Karolini, ki je vodil na industrijska država na jugu je četrt milijona brezposelnih delavcev in farmarjev, kot se glasi poročilo F. D. Grista, državnega komisarja za delo in industrije. V Raleighu se je število brezposelnih podvojilo v zadrtjih šestih mesecih.
Lakota, ki je navaden pojav med farmarskimi najemniki v vzhodnem delu države, je pričela ogrožati mala mesteca in vasi, ki so raztresene po teh pokrajinah. Najemniki farm in delavci se zbirajo v teh mestecih, ki so podobna pokopališčem s svojim mirom in mrtvaško tišino.
Dobrodelne organizacije so preobležene z delom. V Green-villu, ki je center zapuščene po-
^rc J krajine, 80 zbrali kot Pr*
vo od pomoč revnim družinam Prva naloga organizacije je bila, preskrbeti toplo obleko otrokom, ki pohajajo šolo. Revščina je najbolj očitna v družinah zamorcev. V Goldsboru je tretjina prebivalcev črncev. V nekaterih šolah uprava preskrbi kosilo o-trokom enkrat na dan, in to je večkrat vse, kar dobe.
Plaz ubU Í3 oseb v Italiji -Botogns, TW1 ia» 24. fahr.
Silen snežen plaz je v soboto pridrvel v vas Villa di Mezzo v severni Italiji, porušil 40 hiš in pokopal 20 oseb. Trinajst mrliče v so že odkopali izpod snega, sedem pa še manjka.
Tiskarji zavraili poaadbo izdajateljev
Pogajanja med tlakarjt In izdajatelji trajajo že od meeeca Julija
New York, — (F. P.) — Unij-ski tiskarji, ki so uposlenl pri newyorških dnevnikih, so se te dni izrekli proti ponudbi izdajateljev listov, ki so jim obljubili en dolar poviška na teden mesto pet dni dela v tednu kot zahtevajo tiskarji. O tem se je vršilo glasovanje in tiskarji so se z rekli proti sprejetju kompromisa s 1,699 glasovi večine. Pogajanja za krajAi delovnik se vrše že od meseca julija preteklega leta In do sedaj še ni prišlo do sporazuma. Predsednik Mednarodne tiskarsfce unije Charles P. Howard se mudi že več tednov v New Yorku, kjer posreduje, da se izravnajo diference.
Bakrorezi so začasno umsknili svojo zshtevo zs pet dni dels v tednu in mesto tega so sprejeli kompromis, ki jim zvišuje mezdo za pet dolarjev na teden. Kadar poteče pogodba, bo unija spet prišla z zahtevo za petdnevnih.
1
US*. Act of Oct. t. It 17,
Nov sladkor brez tolšče delajo iz bombaža
Atlanta, Ga—Dr. Charlee H. Herty, bivši predsednik American GNemical Sodiety, je 21. t. m. razstavil v tukajšnjem Georgia Press Institutu nove vrste sladkor, ki ga kemiki proizvajajo iz bombaža. Sladkor je okusen in dober kakor navaden aladkor, nima pa v sebi nobene maščobe. Človek ga lahko povžije kolikor hoče, pe ne bo radi tega nič debelejši. Novi aladkor ae že producirá v komercialne svrhs In pride kmslu v vsako groosrijsko prodajalno.
Aretacije brezposelnih v Pontiacu
, ■
Policija namenoma terorizira delavce, da ne bi uprizarjali protestnih shodov
Pontiac, Mich. — (F. P.) — Deset nadaljnih aretacij brezposelnih delavcev je bilo izvršenih po policiji v tem mestu. Od časa prve demonstracije prod tovarno General Motors Oo. je bilo aretiranih 22 delavcev. Med zadnjimi je tudi Jack Sachel, distriktnl organizator komunistične stranke.
Philip Raymond, tajnik Unije avtnih delavcev, ki je bil ne-kef časa na prostem, je bil te dni ponovno vržen v zapor. Policaji so ga pretepli, ker je ugovarjal aretaciji. Raymond bo prišel pred sodiAče na obtožbo kršenja zakona proti kriminalnemu eindikalizmu. Fred Beal, ki je bil obsojen v Gastonijl na 20-let»o ječo» se šs vedno ne-RsjBTssjmrn v noiruscu.
Uradniki delavskih unij vidijo v teh aretacijah terorizem policije, ki hoče a silo potlačiti demonstracije brezposelnih avtnih delavcev. Radikalni elementi v tem mestu se pripravljajo na drug velik protestni shod 27. februarja.
Japonska vlada zmagala pri volitvah
Tokio, 24. febr. — Končano štetje glasov oddanih 20. februarja pri volitvah, poslancev za novi japonski parlament Je pokazalo, da je konservativna stranka "minseito," ki je zdaj na krmilu, dobila 278 mandatov ali okrog 80 poslancev večine nad vsemi drugimi strankami v zbornici. Opozicionalna stranka "eeijukai" ima 174, proletarska stranka 5 in ostale grupe 14 mandatov.
vlado v veliko zadrego. Nadškof z Canterburyja Je glava migle-ške državne cerkve in kot tak nastopa oficlelno. Vlada je v s led tega primorana upoštevati te proteste, dasi prevladuje v krogih delavske stranke mnenje, da je cela afera drugo "Zlnovjevo-vo pismo," ki je sprsvilo angleško vlado v blamažo.
Henderson, minister zunanjih zadev, je v privatnem razgovoru priznal, da angleška vlada nima niti enega dokaza, da bi Wl kak duhoven v Roaijl eksekutiranl samo radi tega. ker je bil duho ven. V vseh slučajih ekeekucije so bili duhovni vseh ver zapleteni v protbovjetake pollUčm-kom plota.
-i-, •
Nasprotaik Mavstva 4o*
bil vaiao pozieijo
Proti njegovemu Imenovanju v meddržavno trgovsko komisijo ss nastopili organizirani železničarji
Iwaehingtoe. D. C. — (F. P.) — Po večumem zaslišanju pred senatnim odsekom za meddržavno trgovino, je odsek potrdil imenovanje Hugh Taita članom meddržavna trgovske komisije. Proti potrditvi Je nastopila železniška bratovščina iz Knox-villa, Tenn.. ker Je bil Teit v službi Southern Railway družbe kot glavpl pravni svetovalec. Imel je tudi tesne zveze z Gene rsl Electric In premogovnimi družbami, katere Je večkrat zastopal pred sodišči.
Tsit je ns zaslišanju pred senatnim odsekom izjavil, da ni r.ikder nastopil proti železničar jem v vlogi zagovornika telesni ce, kadar je bila pred sodišči sadeva tikajoče ae odškodnin skega zakona. Dejal je. da ga je za to mesto priporočil Hoov-•rju ar nato McKetlar, na katerega se je bU predsednik obrnil, ne J mu svetuje republikanskega odvetnika Iz države Tenki bi sprejel to službo.
Robijov atoodtor vztraja, ¿i jjd ssm
Flore«, ki je streljal na mehiške-ga predsednika« je vnet kato ličan
Mericp City, 24. febr.—Daniel Flores, ki je pred osemnajstimi dnevi streljal na mehiškega predsednika Rubia in ga lahko ranil na obrazu, je bil te dni is-ročen civilnim oblastem. Tajna preiskava proti njemu je končana in zdaj je prvič po atentatu smel govoriti s poročevalci.
Flores je veliko govoril, ko so ga obiskali poročevalci, vztrajal pa je, da nima nobenega sokrivca in da je on sam odgovoren za napad. Fant je naredil vtis, da je slabič po značaju in zelo mističen ter verski. Rekel je, da je politično pristal Vasconceloso-ve antireelekclonlstične stranke, versko pa je vnet katoličan, ki ni nikdar zamudil nobene maše ob nedeljah in ki je bil vedno v družbi duhovnov, kadar je imel čas.
Med aretirane!, ki so na sumu, da so v zvezi z atentatom, sta tudi dva katoliška duhovna.
DELAVSKA FEDERACIJA PROTESTIRA
Država oddaja ? konstrukcijska dela podjetnikom Iz južnih držav
Baltimore. — (F. P.) — Henry F. Broening, predsednik bal-timarake delavske federacije, delegacija mestntka delavskega sveta in unijaki vaditelji sq na-slovill protest guvernerju Rlt-chieju radi oddaje vladnih konstrukcijskih de) podjetnikom iz jnJnlh držav. - v "3WP1 Neko konstrukcijsko delo Je bilo oddano tvrdki v Greensbo-ru, N. C., ki je poslala svoje tesarje in mizarje v državo Maryland. Ti delavci niso organizirani In delajo za flOc na uro, ali za polovico nižjo mezdo kot u-nI Jaki delavci.
Governor Ritchie je odgovoril na protest, da bo v bodoče pazil, da se bodo javna dela odda-jttla v izvršitev domačim podjetnikom.
SovraiMk aaij izfabil vpaajo aa nago
Coolidgev .ljubljenec vidi znamenje na steni
Boston, Mass. — (F. P.) — Rezultat volitev v springfield skem distriktu, kjer je prsjel demokratski kandidat za kon-gresriika večino, js uničil upe pristašu stare garde republikanske stranke William M. Butler-ju, da bi bU izvoljen za zveznega senatorja. Butler je bogat tekstilni podjetnik In hud nasprotnik delavskih unij. Volitve so pokazale odločno opozicijo proti republikanski sdmini-at racij i v distriktu. ki je bil znan kot trdnjava republikanske «tranke.
Prilika, da bi bil Butler izvo-Ijen za zveznega senatorja, ae Je zmanjšala, ako volitve v omenjenem distriktu sploh ksj pomenijo. ButJer Je bil imenovsn senatorjem za državo Maasa-chusssts za časa CoOlidgevega režima, toda Je bil pozneje poražen pri volitvah in isvoljen Je bil Frank WsJsh, demokrst. Govorice se širijo, ds ss bosta bivši predsednik jn governor Fuller tudi potegov sis, da prideta ns glasovnico kot kandidata za zveznega senatorja.
INDUSTRIJSKA DEPRESIJA V DETROIT«
Avtna industrija, ki zapoakije največ delavcev, ae še nI Izkopala Iz krize
Zveliča vsa armada zaatmpile 125 oesb
Hen Francleco. Cel. — Tukaj-šnja Salvation Army je v nedeljo priredila benkH, katerege ae je udeležilo 500 oseb. Takoj po večerji je p« 125 oseb sbolelo cs misterioznlm za« t ropi Jen Jem ia odpeljali so jih v bolnišnico. Med žrtvami je največ otrok.
Detroit, Mich, — (F. P.) Govorice, da ae avtna industrija vzbuja iz mrtvila in da bo kma lu zavladala proeperiteta, so neutemeljene, trdijo delavci, katere je intervju val poročevalec Federaliziranega tlaka.
Fordove tovarne odpuščajo delavce tako tudi druga podjetja. Poučeni krogi trdijo, da je bilo 86% delavcev, ki ao še o-stali na delu pri Fordu *po prvi veliki odsldVitvi 80,<)00 delavcev pretočeno jessn, pozneje odslov-Ijenih.. To je poeledica novih metod, ki jih je pričel uvajati Ford v svojih tovarnah. Veliko del, ki so se prej opravljala v njegovih, tovarnah, je izročeno v izvršitev drugim tvrdkam. Rezultat je ta, da so nekateri department! prenehali z obratom Poročila v listih govore, ds je to šele začetek in da se bodo metode uvajale v vse druge depart-mente. Strojni oddelek, ki upo» slu je le isučene delavce, «je t« dni odalovil tristo delavcev.
Poročila, da se bo produkcija zvižala, nimajo nobene podlage. Resnica je, da se je produkcija od pet tisoč avtov dnevno znižala na tri tisoč.i
Hudson Co. je odslovila 500 klerkov v enem dnevu In Chrys 1er Co. je zmanjšala število kler kov za 40% v ¿adnjrti par ms-secih.
' Asociacije delodajalce vJU je
izdajala posebne buletine o za poalenju delavcev, Je to navado opustila že v jeseni. Ako kdo vpraša za atatistiko, mu odgovore, da podatki o zaposlenosti še niso seatavljenl.
Vsa avtna podjetja poročajo o zmanjšanju aktivnosti. Pričakovanje, da bo avtna industrija oživela po novem letu, se ni izpolnilo.
Mestne dobrodelne organizacije so preobložene z delom. V mestu Je okrog 128,000 brezpo-aelnlh delavcev In situacija Je najslabša v zadnjih 85 letih. Več kot petnajst tisoč delavskih družin Je direktno odvisnih od podpore, dobrodelnih organlzs-cij.	__
Katoliška bolnišnica zgorela
Providence, R. L — Katoliška bolnišnica sv. Jožefa v tem me-atu, v kateri Je bilo 126 bolni-kov, Je v nedeljo zgorela. Bolnike ao pravočasno rešili.
Priprave za stavke evil-alh Mavecv
*
Zborovanje v Peterson«, aa katerem so bili predloženi načrti se splošno stevko
Pateraoa! N. J. — (F. P.) — William Z. Foster, tajnik Tredr Union Unity lige, Je bil glavni govornik na sjiodu svilnlh delavcev, ki ae Je vršil v tem mestu in na katerem so bili predloženi načrti za gsneralno stavko avilnih delavcev. Foster ae je rsvnokar vrnil iz aovjetsk« Rusije, kjer se Je udslsš^val zborovanj komiteja dslsvaklh unij Tretje Intrmscionsle.
V k rs tkem bo sklicana kon vencija unije svllnih delavcev kjer se bo rsspravljalo o mezd nem vprsšsnju In uvsjsnju pri ganjsštvs v avilnih tovarnah. Ns tem zborovanju ss bo tudi odločil dsn pričetks stavk» za višjo mesdo, krajše delovne ure in zeverovanje proti breepo»< i
poeti
Policije je pr«d per tedni ere-tirsla štiri člane National Textile Workers unije. Po narod noati ao Italijani In oblasti ao sedaj pričele z akcijo, da se jih deportira.
Prohibičnik v zaporu» ker nima prijateljev
Sen Francleco, Cal—Louia C. Walker je bil pred nekaj dnevi obsojen, da mora plača-ti $500 odškodnine staršem petletnega otroka, katerega je 'povosll a svojim svtom. Walker je pojaanll, da nima dener« ja. Sodnik mu je dejal, da mora položiti poroštvo aa omenjeno vfeto, drugače pojde v zapor. Ako nima aam denarja, naj dobi dva prijatelje, ki podpišeta sanj poroštvo. "Go-apod aodnik, jaa nimam niti enega prijatelja, ker sem prohibičnik,** je odgovoril Walker.
Kemikalna industrija v Ameriki
Vellkanakl napredek te Indu-atrije v zadnjih Istih
Washington, D. C. — (F. P.) — Kako ss mnoši kapital In ra ste prof It v mogočpl kemikalni industriji, je raavidno is članka, ki ga je priobčil v neki reviji dr. Theodore M. Swits, kemični ekspert. • On svetuje korporaci • jam, naj vloše svoj daner v kc mikaJna podjetja, ki prinašajo največje dobičke delnlčerjem.
Bkoro vse Industrije so pričele s konsolidacijo in kemikalna ni izjema, Tri kemlkalne kor poracije, Al I i mi Chemical A Dys, Union Carbide A Cafcbon in Du* Pont izpodrivajo male kemlkalne družbe in polagama osvojujsjo trg. DuFont korporacija ima svoj kapital naložen tudi pri General Motors korporaoljl.
Ta kombinacija Je mogočnejša krt. nemški ksmikahtl karte! all Kngliah Imperial Chemical Co., kl sta največji v R v ropi, Swits napoveduje, da ae bo s konsolidacijo nadaljevalo, dokler se ne itrine 47 malih kemi-kaJnih družb e posorišča in bo tako vaa Industrija prišla pod oblast ogromne kombinacije.
Profit! teh kompanij so velikanski. Od leta 1928 ao naraščali letno za 12%, kar je več kot pa morejo zasnamovatl druge industrije. Kdilkalna Industrija ae Je pričela širiti po ava» tovn! vojni in sdaj že zavzema ogromne dimenzije.
Nogavliarji ss april zal-I iavaaja mii
Nepekoj v tekstilni Industriji v PhlladelphlJI
Phllsdslphts. Ps. — (F. P.) U Delsvci v tekstilni industriji v tem msstu so se pričeli upirati zniževanju rnesd, ki so Jih začele uvajati družbe v svojih to-vsrnsh. Te dni Je zsstsvkslo petsto nogsvičsrjev pri Kodgers Jioslery Co. in se pridružilo atavksrjem pri Aberle lloslery Co., ki «o odšli na stavko pred tremi tedni. • Kodgers Co. Je odslovila par unijakih agitatorjev in znlžals mezdo za |m* odstotkov.
|V tekstilni Industriji v tem mestu se opaža nezadovoljnriet z obstoječimi razmerami. Pričakuje se več stavk v prihodnjih par tednih, ksj ti delsvci so ae pričeli organizirati proti izkorl* ščanju tudi v malih tekstilnih tovarnah v predmestjih.
Noga vider J i pri Kodgers Co. ao bili prisiljeni delat! deset In celo več ur na dan. Hedaj zahtevajo osem ur dela na dan In u-nljake meade,
Izgledi kažrjo, da bodo atav* ksrj! isvojeval! avoje zahteve.
Kudar uaMrJee aa ameriške« psmlks
l,ondon, 24. febr. — Joan Ri-tin, rumunaki rudar, ki ss Je vračal domov ix Amerike, Js bil ns amerji|iem psmiku "America" /Mk»ofin do smrti. Morilca še niso dobili niti n! znan vzrok zločina.
konfiskacija
kapitala v vojnem caso -
Senator Dill je poslsl pisma postojankam Ameriške legije v njegovi dršavl, v katerem Jim pojasnjuje predlogo, ki jo je predložil Iv višji zbornici
IVsahlngton, D. C. — (F. P.) Senator DIH Iz države WaahJng-ton se bo bojeval odprto glede vprašanja konfiskacije privatne lastnine v času vojne pod enakimi pogoji kot se to dela s človeškimi življenji. To je njegov odgovor na napade, ki so blH naperjeni proti njemu od strani Ameriške legije, ker Jk izjavil, ds se Reed-Wa}nwritfhtova resolucija, k! je bila predložena v senatni zbornici izmika direktni konfiskaciji privatne lastnine, (ločim as ogreva za konekrip-cljo človeških življenj. Dlll je predložil amsndment h konstltu-ciji, ki pooblašča kongres, da lahko v vojnem času zapleni privatne laatnlno proti denarni odškodnini in tudi brez odškodnine.
V posebni okrožnici, ki jo je Dill poslal lokalom Ameriške le-gije v njegovi državi, pravi, da je predloženi amendment edina pot k aktualnemu in enakemu postopanju napram bogatinom v času vojns, kajti bsasdllo sms-rišks konatltucije kot je sedaj, prepovsdujs zaplembo privatns lastnine bree odškodnine. Dill argumentira, da ae Je legija ls-rekla za onako postopanje napram bogatinom in revežem, zato bi se morala zavzeti za njegov atmndment. MM* kateri Jr vseto premoženje, si lahko pri* dobi drugo, toda tlovsk, ki je izgubil živUsnJe na ukaz države, ga ne more dobiti nazaj.
Reed-Wainwrightova predloga priporoča ustanovitev poaeb-ne komisije, ki bi študirala vprašsnje konfiskacije privatne laatnine. Ta skema ima močno oporo v uačelnlku Ameriške legije in drugih uradnikih, k! so vedoma ignorirali Dillov poziv. Namen teh uradnikov je, da bi kongres sprejel zakon v mirnem času, k! bi pooblaščal predsednika Združenih držav, da bi v vojnem Času lahko ml-lltlzlrsl vse smerišks industrije, auspendirs) vss civilne svobod-ščlns, ker p »meni, ds bi ss Ishko pogodbe unij s dslodsjslci raz-valjsvlle pod pretvszo, ds ss or-gsnizirs Industrije zs uspsšno produkcijo.
Zs Dillov amendment so se Izrekle Ameriška delaveka federacije In državne delavske federacije ter vsi progresivni elementi v Ameriki.	•
dovjkthka naroČila kahtkjo
Milijoni dolarjev Isdaal sa «troje ameriškim tvrdkam
Heeltle. Wa*h. — (F. P.) — Sovjetska vlada Js te dni {Kitom avoje Amtorg Trsding korpora-cljs aklenila pogodbo s arhitektom II. C. lianeonom za ^graditev d«aet ribiških ladij, ki Jih bo Rualja rabila na svojem al-birekem obrežju. Ladje bodo dolge 70 čevljev, U širok« in II globoke in opremljene bodo s Falrbsnka-Moraovimi motorji.
Amtorg Trsding korporacija namerava ustanoviti stalni urad v tem m»*tu, ki bo pasredovsl v kupčijah poljedeiakih In drugih atrojev in jih pošiljal v Rusijo. Hovjeteka vlada 'Izda milijon« dolarjev letno sa naročila strojev In druge opreme rasnim a-meriškim tvrdkam.
Potre« aa Ortken
Vok#, Grčija. 24. febr, « Tu Je bil sinoči hud potrea, kl Je povzročil silno iienlkp. Tri hiše so se podrle. Potres so čutili tudi v Thebes u in Atlantlju.
PROSVBTA
THE ENLIGHTENMENT
C LAM LO IM LASTNIMA SLOVSNSBB M A BOOM K POOTO«.
Ml JKDKOTS	•
af m» ftMiifcil kr «fc» ato.
NínMmi m UniiM a rtu v» <i,«m» Cfcta—a) to iun»
4» HM m tat«. »»•• u H bu. «IAt h éwtrt ta««: h
(k>c«cu to Ctotav ti At aa aato tata. MU a« »at tau. a* toa-t» At.
will aat ka
I «aa. k*» lw mm s Malin
1'KOHVKTA
MT-M iNik Untab A», Ckáaapa, IHtoata. MKMHKI OT THE I fcOKKATBD PUM
Glasovi iz naselbin
FlOiVMI
-j.
TOREK, 25. FEBRUARJA.
Razredne postave
* Bres ms legs vse postave, ki izhajajo iz ameriških zakonodajnih zbornic, so naperjene proti ljudem v nižinah, to je proti spodnji plasti ljudske mase, ki uključuje revne delavce. Malokdaj postava udari koga na vrhu: milijonarja ali manjšega bogatina, ln če je kdo na vrhu prizadet, je zelo milo udarjen.
Brezposelnost ni zapisana med zločine, vendaf pa je brezposelni delavec vedno na romi kakega prestopks. Po deželi je na tisoče raznih lokalnih postav, ki najprej udarijo delavca, kateri išče dela in vrhtega še nima svojegn stalnega doma. Vzemite zakon proti vagabun-dati. Vsak tuji delav*. ki je alabo oblečen, ali rascapan, je v nevarnosti aretacije in zaporne kazni — kajti denarja nima, da bi plačal denarno kazen — kot "vagabund". Protivaga-bundašna postava je očitna razredna postava, ksr je naperjena zgolj proti brezposelnim delavcem, , ki potujejo peš za delom. Kdor se vozi naokrog v avtomobilu, ni vagabund 1
Iz armade brezposelnih se navadno rekru-tirajo mali tatovi, žeparji in tudi cestni r(b perji. Na tisoče jih j«, ki obupajo, da bi kdaj dobili primeren zaslužek; in ko poleg tega Šo nimajo znanja niti prepričanja, zaidejo kmalu v družbo malih zločincev. In baš proti tem revežem so naperjene cele gore prsv divjaških poetav. Vsak dan se dogaja, da Je kdo obsojen na več let Ječe zaradi nekaj centov tatvine.
Nekatere države imajo naravnost divjaške kazni za takozvane zločince iz navade. Kdor je na primer kaznovan trikrat zaradi tatvine, Je pri Četrti tatvini prištet k zločincem iz navade in četrta kazen je navadno doamrina ječa. Nedavno je bila v New Yorku neka ženaka obsojena v dosmrtni zapor, ko je četrtič Izmaknila kos obleke v prodajalnici. Istočasno je neki delavec dobil petnajst let zapora, ko je prvič kradel. Pustil je ženo ln pet otrok, od katerih je najatarejši atar devet let ln najmlajši devet mesecev. 2ena mora zdaj delati ln «rtroci so prepuščeni sami sebi in ulici. Ko malo odrastejo, bodo godni za — tatvino.
Veliki tatovi na vrhu, ki ukradejo stotiao-Čake ali milijone dolarjev, imajo na razpolago najboljše advokate v deželi, da Jih temašejo. Reven delavec, ki nima'centa v žepu, nima zagovornika niti kavcije, da bi bil proat do ob. ravnave. Vsak zakon ae sicer glssl, ds "velja sa vse ljudi enako," aH to Je le na papirju. Za-piaan je enako za vae one, ki se ne morejo u-makniti. Saj je na Angleškem nekoč veljala rečenlca: "Če ukradeš gos z dvorišča, al Izvršil tatvino; ako ukradeš dvorišče izpod gosi, si izvršil junaštvo!"
Vsa današnja krimlnalska zakonodaja je dekla kspltallsma. Vse postave so tako prikrojene, da koriatijo vladaj.mm slojem, kapi-talističnemu razredu.
Krivica te uredbe kriči do neba. Družba — v današnjem slučaju drŽava — noče biti odgovorna za eksistenco posameznika, zahteva pa od vsakogar, da mora pošten«, živeti, deal mu ne da priložnosti sa pošteno življenje. To Je krivično. Pravično je, da družim garantira slehernemu svojemu članu priložnost poštene eksistence. &*le potem, ako Član odkloni priložnost. ga sme družba držati odgovornega za njegova proti družabna dejanja.
abbbbbbhbbbwbfc j»
Delavski voditelj stare šole. ki prsvl, da t Združenih državah je vsak državljan kralj, bi nam veliko bolj ustregel, če bi nam tudi poka-zal kakega kralja v rudnikih, premogovnikih, v jeklarskih, tekstilnih In drugih tovarnah. Človek bi neznansko rad poenal to vellčanatvo.
S polja kulture: Najboljšo In najperfekt-nejšo godbo proizvaja "caah register", je rekel meser Dolgnkrak, ko Je pritisnil in je ikizvo-nilo.
Te dni gre krik Iz Mon velikih dnevnikov: "Kuaija. ki zapira cerkve, se |x»grezne v morju z loč i net v a. Brea vere ni Murnega šiv-Ijenja."
Obenem pa veliki dnevniki tiskajo tole: 'Ta dežela (Amerika) ae rapid*" pogreza v morju organiziranih zločinov ln kompletnega pretira nja zakonov. **
Kdaj pa je Amerika zaprla osrkve? ¿e jih je že zaprla, M moral father Trunk kaj vedeti o tem.
Višjašoleki naaiov (roM««e degree) je le znamka, ki je lahko prilepljena na polno ali prazno steklenico.
Mihrauški "trouble* Milwaukee, Wis. -r. Razdor,
sovraštvo in večstransko nazadovanje, to so posledleš zahrbtnega delovanja klike, katera si je pred letom dni posteflla geslo: Manj poHtike in več »trpnosti.	.r^ y Ta klika, ki deluje obenem z vsemi silami za graditev Slovenskega doma, si je pri nevedni masi baš s tem delovanjem nekako utrdila staliAČŠ, s katerega sedaj zlorablja in izkorišča zaslepljenost ljudstva;
"Proč s politiko v društvih," to je bilo drugo geslo teh ljudi in ljudstvo se ne zaveda» da baš v tem temelji uspeh vseh za-hrbtnedtev. . Zdravo, delavstvu koristno politiko .hočejo odstraniti iz društev, katera hočejo dobiti tem potom v svoje kremplje za svoje osebne načrte.
Pri društvih JPZS vlada razdor ln sovraštvo. Eden izmeti glavnih klikašev, kateri si hoče pridobiti službo glavnega tajnika že dolga leta, je zase j al ves ta uničujoči razdor.
Neprestano iš£e in brska po praviMh, po ustavi, kritizira vsak korak in vsako početje glavnega odbora, katerega Hoče naslikati kot diktatorja, ker je beš njegov namen, postati diktator, diktator, kateremu bi če-trtmilijonsko premoženje Sloge služilo za osebne nameni.
Poznamo g*, vsi in vemo, kako je napadal in skušfd uničiti že prejšnjega glavnega tajnika, kateri je baš tako veetno vrši) evoje posle kakor jih vrši sedanji. Toda zadnje čase ¡se mu je posrečilo pridobiti nekaj pajdašev, med katerimi je nekaj takih, ki so prefrigani dovolj, da znajo prikrivati svoje osebne namene, drugi pa bedaati dovolj, da Jim slepo sledijo in ž njimi kričijo.
Napredni element JPŽS se je naveliča) do skrajnosti sedanjega glasila, toda klika j# znala zlorabiti slabo udeležbo pri seji društev št 1 In 6 ter preprečiti potrditev resolucije, s katero je napredni element zahtevsl novo glasilo. Žalostno.
Ne politike v društvih, kriči-Jo in ne vidijo, da je bsš SNPJ živa priča, kaj pomeni za naš narod izobraževalno delo, katerega vrši Pros veta kot glasilo jednote. Kje b| bila ta, danes tako močna organizacija, ako bi bila prišla v kremplje nazadnjaški in zahrbtnih klikašev, kateri so si jo že večkrat poskušali prilastiti? Prosveta ln Pro-letarec sta edini dve jasni zvezdi na polju političnega življenja ameriških Slovencev, toda JPZS, ki je vsa leta svojega ob-atanka aledila tem zvezdam ln ostala zvesta načelom razrednega boja, naj stopi s tvoje ravne poti, po kateri Je hodila in postala močna ln trdna, ter pade kremplje nazadnjaških elementov, ki se skrivajo za dimom starokrajskih narodnja-ških fraz in raznih podlosti bur-žoazne politike.
Za Slovenski dom kričijo. Kakšna infamlja. Ljudje, katerim je dobrobit delavztva in naroda deveta briga, kateri mlatijo edino le na ajroje lastne interese in kateri so zavrgli vsak pameten nasvet glede delovanja za boljšo bodočnost tega narodu, oziroma delavstva, se po-Htnvljajo v pozo narodnih odre-šenlkov.
Namesto, da bi ae storili potrebni koraki za zagotovitev Intel igen ta, kateri bi učil našo mladino, naša pevaka In dramatična društva ter tako skrbel za bodočnost naroda (ako ie moramo o narodu govoriti), ae Izda denar za plačo tajnika, ki nima drugega dela, kakor da prodaja delnice in menda čuva prazno stavbišče 'bodočega' slovenskega doma. Klika je uspela In masa kima . . .
Slovenski dom — lepa, kra-sna Ideja, toda za boga, kje Je vaš adrav razum, ljudje božji? -fcr^MOO.OOO poslopje. \ takem kraju, na stavblštu, katerega nI hotel nihče kupiti niti sa polovico manjšo cwno. na kraju, kjer nI pod nobenimi pogoji Izgleda za vsaj deloma uspešno trgovsko središče, v takem kraju naj «m» gradi poslopje za tako ogreMo v noto, poalopje, ki na bo središče našega k uit ft megs delovanja — kulturnega, v kolikor nam bo pod razdirajoči»
pedlim delovanjem klike še osla lo od te naše jalove kulture?
Vsakdo vidi in ve. da je do-tičnl del velike National Ave. popolnoma mrtev, da ni nikake-ga in da ne more biti nikakega zgleda za kako, tudi najmanjšo trgovsko dviganje, toda kliku kriči vseeno.
Kdo bo vzel v najem prostore v tem mrtvem kraju, katerega bodo obdajale tovarne, livarne, smrdljiy kanal, prazne, zapuščene ceste, iz katerih se ljudstvo leli čimdalje bolj, to je velika uganka za vsakega pametnega človeka, razen za klikarje.
Kje se bo dobilo mesečno najmanj $2000 za pokritje tekočlli stroškov tega poslopja? Kje, kako in kdaj bo naša naselbina sprhvila skupaj $100.000, ki, ako računamo zelo nizko, so potrebni, ako hočemo pričeti' z gradnjo na zdravi podlagi, ki ima vsaj deloma zdravo gospoda rsko jedro ? iL*. - .... _______
AH se klikaši vprašajo, kak šna bo bodočnost ameriškega delavstva v prihodnjih petih ali desetih letih? Ali ne vidijo in razumejo, da nas pod obstoječim avetovpim položajem ne čaka ničesar drugega kot same gospodarske krjze, ena silnejša od druge? . AH ne vidijo bednih razmer, katere se slabšajo od leta do leta in ono grozno politično nezrelost ameriškega delavstva, katerega pa še baš delovanje klikašev razširja?
Kje, prijatelji, pa je naša bodočnost? Kje, vam pravim? V naši mladini, katero ste Iz prvega začetka zanemarili, katero ste zanemarili baš vi, ki kričite o narodu, o našem ugledu, o naši bodočnosti.
Strupeno delovanje klikašev Je uničilo vsako zdravo delovanje v naši naselbini, toda vseeno kričijo o narodu — da o narodu, katerega pomagate pribijati
na kapitalistični kril--
Vam ni treba socializma, <4-da ao vraži te ga, ker kjer je močna socialistična ideja, tam ima odločilno besedo zavedno, izobraženo delavstvo, katerega zametu j ete, ker vam ne ugaja njegov zdrav razum.
Nikdo ni nasproten Slovenskemu domu, najmanj pa oni, ki so delovali dolga desetletja za gospodarsko in kulturno dviga-njo naše naselbine, toda vsak razumen človek mora biti nasproten načrtu in delovanju, ki ne more prinesti drugega kakor razočaranje in vsestranski po-om.
Nikdo ni, nasproten Slov. do« mu, posebno ne oni, kateri so takoj ob začetku tega gibanje skušali dati dobre zdrave nasvete, kateri pa sc sedaj morajo boriti proti, ker tfo preprjčani, da tiči za tem grmom zajec, tO je osebni interesi gotovih ljudi, kateri so vedno polni navdihe-njs za narod, dokler jim ta lju« bi narod polni žepe in pomaga pri deloVanju za dosego njih sa-moljubnih načrtov.
Ne obttojam pa vaeh, ki delujejo za to organizacijo. Priznavam, da je med njimi mnogo iskrenih mož, kateri pa imajo napako, da ne vidijo dovolj daleč, da ne poznajo "papenhel-merjev", katerim je narod v reanici deveta briga. TI so zaslepljeni in zapeljani, in baš o* nI bodo največ trpoli, kadar pride do neizogibnega poloma.
Končno: Nsmen tega dopisa je, \4buditi polemiko, ker le ]x» tom take zdrave polemike bomo prišli do zdravega zaključka, Ik>» mo spoznali reanico ln se ob\a-rovsll blamaže. , Soclalbt.
Is kluba marjašarjev
(1eveland-Newburgh. O. — Naša slavna pisateljica Helena še vedno študira omako s listič-Jim repom, piše recepte medvedjih tac in prestavlja marelo iz kota v kot. Mi marjašarji trtko pričakujemo odgovora v njenem listu A. D., pa ga nI. Kaj pa jo, Helena, s vašim repom?
Knkrat nam je le dals mala povohat v njej prlbljubljen. ni lietu In ml marjašarji smo se dobro nasmejali. Vse skupaj j« pdbasala v en lonec in poslala noj emu ljubemu Jakatu na Ser» kler. da je nekaj prekuhal in je bU» olrajt. Smejali smo se Hele. nI, ki tako piše (aH vaej poeodl svoje Ime), da ima tudi naš Ja» ka kaj humorja. Drugače i* marjašarje malo briga vaša smetana postava; edino, kar
Helena, pisali ste, da ne čita-te HNU. To je slabo. Mi narjsšarji čitamo vse, zaradi tegftSpa lezemo hitrejše po lestvi navzgor. Mi čepimo pod marelo. Nam jo vseeno: en greh več ali manj. Ali mislite da mi ¡¿blebetamo gospodu vse, kar či* urno? — Helena, na zadnjem banketu ste bili sami v Narodnem domu v Newburghu. Kje pa je bil vaš soprog? (To omenim le mimogrede.) Nekdo je rekel, da sedaj je taka navada, da morajo možje varovati dom, če gredo boljše polovice na prireditve ali kaj takega. Ampak, Helena, newburške kuharice so izvrstne. Vse napravijo tako ie-vrstno, da jih nobena Jeblančan-ka ne prekosi. Manjkalo je le tiste*omake z lisičjim repom, ki marjašarjem tako ugaja. ^
Helena, svetujemo vam, dase naročite še na Prosveto. Tu dobite mnogo receptov, ki ozdravijo marsikatero bolezen (tudi o-no, ki stori, da junakinja zbezlja za lepim petjem). Saj ni treba gospodu povedati, da jo čitate. To je vendar odveč, tak majčken greh nesti drugim na nos. Jaz tudi ne povem vsega. V našem marjašarskem in lovskem klubu • vaa pogrešamo, Helena. Kako* hitro dobimo čanter, skli-čemo sejo tam na Rosvud bule-vardu — glavni: of i» bo na Tor-nej rod in §toin Ges st., prvo nadstropje — in vi bi lahkb bili naša prva kuharica lisičjih repov in medvedjih tac. , Helena, marjššarji vas vabijo v svoj klub. To vam bo več koristilo kako** pa učiti Rlbničana plavati po gorenjskem polju, v lanu. Jaz «cm tudi učil eno plavati, ko je bila rž meter visoka, pa ni šlo in ni šlo; samo napol je šlo.
Torej, Helena, vrzite marelo proč in napišite kaj drugega, da bomo imeli v našem kotu kaj lepega čtiva izpod vašega peresa. Potrebno je tudf, da se naročite na dnevnik Prosveta, da ne boste kar tako za "free lunch" prenašali Čitanja drug od drugega. Senklerčanje ne delajo tega, 0-prostite, ker sem danes tako obširen, bom pa prihodnjič bolj kratek. Pozdrav nafti pisateljici, njeni A. D. in vsem onim na bulevardu.—Marjašar.
Slovenec potuje okoli sveta
Iz države Washington. — Nada javnost je menda že pozabila na Mirka Vehovca, ki je lansko leto pisal v Prosveti in drugih slovenskih listih o svojem potovanju iz Argentine v Združene države. Prišel je do ameriške meje med Mehiko in Texa-som in tam so ga ameriške o-blaatl ustavile, da ni mogel dalje. Čakal je dolgo časa na dovoljenje in ko ga ni dobil, se je obrnil nazaj in se je naselil v Mehiki.
Medtem je pa njegov tovariš Miha Strnad, katerega je Veho-vec Z'Vidergarjem vred pustil nekje v Kolombiji, nadaljeval pešpot sam Čez vso Cčntralno A-meriko in danee se nahaja na Portoriki. Obiskati namerava vse ondotne otoke in potem se poda v Mehiko in Združene države. Od tu gre v Avstralijo in dalje na Japonsko' in Kitajsko h čez Sibirijo nazaj v staro domovino. Strnad misli, da bo vse te dešelc prehodil v devetih letih, ako mu bo sreča mila. — v,	Poročevalec.
poklk. Z vsemi ogromnimi kupi vaših plev niste dokazali nič drugega kot samo prej omenjeno. Hočete biti učeni, pa ste sto let odzad za ljudmi, ki res nekaj vedo. Mr. Molek vam je dal le marsikatero povohati. Bile so pač grenke, a ste vseeno vse pogoltnili. Well, kaj pač morete. Prepričan se«n, da ima uredniški štab Prosvete veliko zabavo z vami. Tone PodgoriČan se tudi zabava na vaš račun. Podgoričan vas je tudi dobro pogodil, zato pa sedaj kličete Omana na pomoč. Gospod Trunk, marsikateri izmed vaših kolegov je ie vrgel puško v koruzo, ko je videl, da ne more nikamor. Tudi vi se te umikate, a vas je malo sram —¿e sploh imate kaj sramote.
Povem vam, g. Trunk, da ne boste nič dosegli. Naša SNPJ gre naprej, naša napredna delavska stvar gre naprej, naša misel gre naprej, mi gremo naprej in niti sto Trunkov nas ne ustavi. Vi pa, čim bolj boste lajali in kavsali se z nami, tem prej utonete v lastnem močvirju, v svoji lastni stari šari in v blatu svojih ktolegov, ki smrdi na vseh straneh. — V Newbur ghu, 15. februarja.
Newburčan.
Opomin rojakom
Racine, Wis. — Brat Turk iz Kenoshe je v Prosveti že poročal o nekem zlikovcu, nepridipravu in lenuhu, ki na, premeten način ekube rojake po raznih naselbinah. K njegovemu poročilu naj še jaz dodam sledeče: Rojak se predstavlja za pohabljenca da ima zlomljeno roko, da ima kost zabodeno v srce, zlomljeno «hrbtenico in kaj vem še vse. I-ma družino in štiri otroke, od katerih bi rad tri prodal, enega pa zase pridiial.
Piše se v eni hiši tako, v dru gi drugačno. Pri nas je rekel, da se pfte Tone Skvarča in da je doma h Gerčarevca. Pri sosedu je rekel, da ae piše Baje in da je moj sosed v starem kraju. On je majhne postave, ima črne oči in velike žnablje. Denarja neče nabirati okrog ljudi sam, marveč se poslužuje poštenih roja kov kot orodje in Ima vse skupaj očividno za norce. To naj bo rojakom v svarilo, da ne nasedejo temu postopaču, katerega naj Izročijo roki pravice, ako ga slu^J čajno zalote pri igri.
Frances Shebenik.
Mr. Trunku na pisanem polju ( leveland-Netvhurgh, O, — Prosveta menda nima naročnika, ki bi jo tako doslekino čital kot jo čita g. Trunk. Ako bi U gospod ne imel toliko slame v glavi, bi se gotovo kaj naučil is Proevete. Nekaj Je nar<tf>e z njim; ali je že tako star, da mu ne gre nič več v glavo, ali je kaj drugega. Ako bi danea prišel njegov Jehova na svet, bi ga prijel aa ušesa in mu rekel: "Norec, čemu pase* s plevami moje ovce in ml delaš sramoto?" Ampak Jakove ne bo In g. Trunk je na varnem.
O. Trunk se je začel loviti sa pajčevino, ko kliče Omana v Newburghu na pomoč. Slabo znamenje. Ali so mu še vsi drugi kolegi pokazali fige? Oman lahko priskoči na pomoč pisanemu potapljaču, toda previdnosti mu je treba, da sam ne utone.
G. Trunk, naj vam povem, da vse vaše čvekanje, vse vaše ba-hanje s šolami, vsi v^l latinski ocvirki, ki Jih sejet* po pisanem (»olju in vee vaše pleva, a katerimi tlačite kolone A. S., ne dokazujejo nič drugega kakor le to. d* ste velik sbotneš ln da šeUjo, je recept o tišičjem repo. aU l*«Plr in opravljanje vaš
LJUDSKI GLAS
r-	_
^-
Se nekaj za kratek čaa
Chicago, III. — Brata Gardena
prosim, da odgovarja na moj dopis in na vsa vprašanja, ki so bi la stavljena socialpatriotom pred nekaj dnevi v dnevniku, ako sem ravno prosil urednika, da ga na priobči v sredini izdaji. Br. Gar-den priporoča z dne 12. febr polemiko smrdljivega guieža primorskim Slovencem. Urednik pa kar piše o demokraciji, kratkem ti bom jast pojasnil demokracijo, da se bo hudiču grav šala.
Gospod Garden, če ne veš boljših idej za v pomoč primor nkih Slovencev, je trikrat žalostno. Brat Garden, najboljše je, da greš še v šolo, da ae boš ka, več naučil. Tvoja ideja spada tam, kjer ni muh. Pozneje ti bom narisal tvoje Ideje, oprosti ml, ker jih imam več v vrsti List "Proletarec" že napreduje Zadnje leto je enkrat osla na malal in Joše is Puebla se je z njim bodel, proletalski France se je pa sinil sa oslovsko senco Spor v Puebiu je sedaj izravnan Lahko ga na gulaš povabiš, pa ta več! žlico mu daj in Še ocvirke, da se bo naduta nagotala, saj knoi je tudi ocvirku podoben. Vse, kar sem sračunal, je Ptieblo napredoval za 4 flte in 6 eol v politiki. Sedaj pondrav-Ijam Jošeta Is Puebla in Fran-cel j na la Chicaga. ker sem prepričan, da sta kot eno telo. Tu imata en poadrav. pa si ga razdelita.
Svoboda je lepa. kjer je je kaj, od vaa je ne pričakujem. Enakopravnost svete trojice ni svoboda. Crkostavec ni kriv, če se tiskajo lati. Slike so na dnevnem redu, petsto dolsrjev ni nič. Kaj bi advokati počeli, če se ne bi toiarUL Koledarčki ao na razpolag^ poceni so. le po njih. ftkric mora biti izobražen, on že ve kolike let vzame socialna izobrazba. da je izobražen. Učitelj, če podučnje celo njegovo življenje. ne spada pod civilizirane države v današnjih razmerah čee vse meja. — Lee Rraee. 97« W lt st.. Chicago, IIL
A. Garden:
Tedenski
NAŠA BOLEZEN
Človek, ki opazuje naše naselbine, bo pri. šel do zaključka, da mnogi trpimo na bolezni ki ji pravimo prepirijivost(In prepirljivoet je bolezen, ki izvira bodisi iz fizičnih ali duševnih neredov posameznika ali pa iz obojih. Človek« muči lahko kaka bolezen, o kateri se ne zaveda — slaba prebava, utrujenost, skrb, nezadovoljnost z okolščinami, v katerih se nahaja, nezadoščenje spolnemu nsgonu itd. — ¡n postane "krenk\ Osebne nepravilnosti vidi povsod le pri sebi ne: zameri se mu ta, zameri se mu oni, predsodke dobi proti eni in drugi stvari ali osebi in prične se "boj", navadno boj osebnih prepirov. Pri tem igra tudi veliko vlogo naše nagnenje do opravljanja in obrekovanja.
To naj bo kratek uvod k razpravi o tej naši bolezni, v kolikor prihaja v javnost — na seje, sestanke in v časopise. Koliko je našel-bin, v katerih ni med rojaki oeebnega prerekanja in prepirov? Najbrž jako malo ali pa sploh nobene, ker tudj mi Slovenci, pravzaprav posebno še mi Slovenci imamo mnogo "škra-teljnov" in "angeljnov". Kadar se pričnemo, se klestimo kot bi toča padala. Prizadeti "bo jevniki" bi često utopili eden drugega v žlici vode, ako bi bilo to mogoče. Ako bi v takih situacijah obiskali umobolnico, bi v nji našli mnogo bolj pametnih in duševno mnogo zdra-vejših ljudi.
V mislih imam več naselbin, v ty*terih obetaj* prava anarhija, v kolikor se tiče občevanja med posamezniki in skupinami in v kolikor to prihaja v javnost, na kateri pušča svoje vplive. "Zarota" tukaj, zarota tam, nasprotnik tukaj, nasprotnik tam, zamera vse povsod in ogenj je v strehi. Ali naj jih imenujem? Ni potrebno.
Največ teh prepirov je osebnih, drugi izvirajo iz načelni^naaprotij. Prihajajo na dan na privatnih sestankih — navadno pri "veselem" omizju — na sejah in od tam najdejo pot v kolone enega ali drugega ¿asopisa, katere urejujejo naši "hlapci", ki morajo v smislu pravil priobčiti vse, kar pride na uredniško mizo, ne glede na vsebino, na motive dopisni-karja in na njegovo sptologično stanje. Hočemo "demokracijo" in jo imamo — v prepirih. Kar urednik more storiti, v kolikor se tc tiče Prosvete, je le nekoliko omiliti robato vae-bino, v kdlikor mu čaa dopušča in v kolikor k zaveda uredniških dolžnosti v "smislu pravil"
Ko pride dopis nazaj V naselbino, nastane prava konflagracija. Nekoliko dni pozneje pri-roma na uredniško mioo zopet drugi dopis od nasprotne strani in igra se nadaljuje v iment pravičnosti in "demokracije". . Cliek se po-čuti užaljenim in v imenu "demokracije" ir osebne "časti" išče zadoščenja, katerega najd( v tem, da še bolj udari po svojem nasprotniku ne glede na možnosti dejstva, da oba spadat, v zavod za psibopatične.
Bloki, bloki, bloki; blokaši, blokaši; dom dom, dom; zajedalci, paraziti, pokretaši — pri devnikov in priimkov na koše, s katerimi ne ob metavamo in za katerimi se skivajo predsodk do oseb in do načeJ Na drugi strani se pa tikamo ha prsi, kako smo "kulturni" — sploh n bolj kulturne skupine na svetu kot smo mi Ker navadno ne vemo, kaj govorimo ne > prvem ne v drugem slučaju, vsaj se pa ne za vedamo, je nam torej odpuščeno.
Kdaj postanemo bolj razumna bitja? Bo jim se, da ni dosti pomoči, vsaj ne pri tisti! ljudeh, ki so brez napak, ki ne poznajo sam sebe in ki vedno iščejo bruna v drugem oče su. Ne sanjam o kaki utopični složnosti, k je nedosegljiva vsaj toliko časa, dokler «e I* človisk boril za svoj obstanek na način kot m mora sedaj, dokler človeška družba ne bo p» svetila več pažnje gmotnim in duševnim potre bam in razpoloženju posameznika; in dokloi posameznik ne bo imel več spoštovanja do sebi in reapalcta do tvojega bližnjega, dokler m» n< povzpne na stopnjo intellgentnejšegs bitjs.
N»sprot*tvo o načelih, česar je med nam tako malo, so imperativna potreba za napredrt posameznika in družbe. Ali kadar nasproti Izvira iz osebnih predsodkov in je naperjem proti osebam kot takim, kar se često dogaji tudi med drugače razumnejšimi ljudmi. tHa ne more to povzdigniti ne posameznika in n« organizacije, v krogu katere se vrši. mi, da vodi sedanji tok v mnogih naselbina! navzdol in da bo potreba poleg ječ postavit tudi večje število zavodov za psihopatične bol nttce. Te vrstice so namenjene kot kritika ir še več pa v avrho razmišljanja.
NAJVEČJI REflILNI ČOLN
Zgradili so ga v Padstownu (južna Angl> ja). Dolg Je 18.50 m. širok 6.60 m, meri 45 t r in more sprejeti 800 brodolomeev. Ta nepotop IJivI čoln. s imenom Princesea Marija, ima dvi motorja po 80 konjskih sil, ki redno vcaiU l lun na uro. Nepropustnih kabin šteje sto. I> ' sobi imata prostora vsaka sa 50 do 60 potm kov. Raeen tega more ob lepem vremenu 800 drugih oseb na krov, ob viharju ps Shrambe držijo 2250 litrov petroleja, s k*t< rim utegne križariti v okrožju 980 km. R priprave so urejena po zadnjih načelih •«"* tehnike. Električni žarometi, topovi za spušč:. nje gripelj ali kotvokasov (boog). mreža ss pr «tajanje, v katere morejo brodolome! poskak* ti, kadar ee hoče ponesrečena ladja pogrezn" brezžična oddajna in sprejemna postaja. < i * trična kuhinja.
TQgEK, 2fr FEBRUARJA.
zu
#—-m 1 •< »	-18uvi
| Vešti iz Jugoslavije Jfe*
fANlMlVB NOVICE IZ DE-■ILAVSKE SLOVENIJE
Zopet
razburjenje med delavskimi krogi
(Izvirno)
Ljubljana. 5. feb. 1980.
Delavska zbornica za Slovenijo je sklicala za 9. februar v Ljubljano svojo redno letno gkup^ino. Vsako leto se ima ^reč- vršiti kongres zbornice, na katerem se imajo rešiti vsa najvažnejša vprašanja, ki »e tičejo delavske zabite, obratnih jaupnikov in delavskega mezdnega gibanja. Delavski zaupniki in delegatje so ae že pripravili na ta kongres, zlasti so preštudirali situacijo, ki nastaja vsled zloglasnega predloga o reformi socialne zakonodaje. Kar naenkrat pa dobe vsi pismeno obve-stilo, da je minister za socialno politiko z odlokom od 16. januarja t. 1. prepovedal obdržanje redne letne skupščine Delavake zbornice. Iz kakšnih razlogov je sledila prepoved, ni znano in to tudi oficielno ni bilo mogoče ivedeti. Delavstvo in nameščenci Slovenije, ki pripadajo v delokrog Delavske zbornice za Slovenijo, se upravičeno razburjajo nad takim postopanjem. Nervozni pa postajajo sodrugi zlasti na jugu, ker pride sličen odlok tudi za ostale Delavske zbornice v državi.
To nepričakovan in neutemeljen ukrep ministra za socialno politiko dr. Drinkoviča je prav razumljiv. Ob zadnji anketi in pisanju gospodarskih krogov za revizijo socialne zakonodaje, se je videlo, da je ogromna veČina ljudstva proti nameravani reviziji in so tudi predlagatelji v listih skoraj skromni in izbega-vajo javnost. Minister za socialno politiko pa je šel s svojim ukrepom odločno na roke poslo-
niki in zastopniki preko svojih gospodarskih—. Delavski]! zbornic ne izrekli uničujoče sodbe o asocialnosti poslodajalcev v Jugoslaviji.
Delavstvo se giblje. Po vsej dr-
i vi velika protestna zborovanja kljub pritiskom "Naše zavarovanje je v nemarnosti! Nastopite proti poslo-iajalcem t" To je parola naših tavcdnih delavcev in nameščen-:ev v Jugoslaviji, ki so se po-«tavili v bojno fronto proti nameravanim izvedbam v reformi socialne zaščite delavstva, starostnega zavarovanja, nezgodnega zavarovanja i. p. Delavstvo povsod izraža svoje veliko o-jorčenje in na svojih zborova-ijih prireja premišljene demon-itrativne medklice proti Beogradu. Ne samo v Sloveniji, neto i>0 vsej državi se vrine pro-<«tna zl>orovanja, tako v Srbiji, Vojvodini, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini in na Hrvatskem. Največje zborovanje pa se je r*ilo v Beogradu, kjer js go-"ril <lr. Zivko Topalovlč zbra-m 2000 delavcem.
Vprašanje, ki je na dnevnem '«iu ni malenkost po, kajti tiče
*	«»koli dveh milijonov držav-janov. I)a pa ao delavci in na-Tic*r«ncl v pravem prepričanju n «la je pravica na njihovi stra-
dokazuje tudi to, da se delav.
organizacije upajo a čisto *'io zagovarjati pred javnost->n ne skrivajo kskor gosposki krogi avojih predlogov o « form i socialnih zakonov.
v*a velika zborovanja, kljub •Hanjemu vse kaj drugega kot •"tnatemu sUnju. pomenijo, da v demonstrirajoč»*! delav-'Uu 'avest: Delavstvo mora v Wbi zmagati. Proti naka-if^iKularsklh krogov se bo klavatvo borilo z vaemi močmi 11 n«- «Hljenjalo preje, dokler
*	•*> /magalo, ali pe Izkrvavelo. 1 '"ia pravica je na naši strani!
k«"l«r*ke nesreče v Sloveniji iS->">«■ enega desetletje
*fcoro največ nesreč pri delu '"'«•ti rez vsakega dvoma — N ,*rja. Vedno *je Izpostevljen £ arnostha, zdaj od U zdsj od r r» .treni. Bodisi, ds nsprsvs 2*ike "Isbo fsnkcionirs, bo-U uhajajo la ss tvorijo
suje ali zasuje rov. Številke, ki jih navajamo za našo malo. Slovenijo v teku desetih let rudarskega dela, so grozne.
Leta 1918 so se smrtno ponesrečili 4 rudarji, težko pa 63; leto kasneje so umrli 4, težko ranjenih, je bilo 70; leta 1920 je bilo 5 smrtnih nezgod, a težko ponesrečenih 204; leto kasneje je bilo 10 smrtnih nesreč in 164 težko ponesrečenih. Leta 1922 je bilo 8 smrtnih žrtev ter 206 težkih nezgod; leta 1928 je bilo 14 smrti in 2U tež ¿o ponesrečenih; leta 1924 je bilo 25 smrtnih slučajev in 222 težkih nesreč ; leta 1925 se je smrtno ponesrečilo 15 rudarjev, a težko ponesrečilo 271 rudarjev; leta 1926 je bilo 7 smrtnih slučajev, a 200 težkih nezgod; leta 1927 je bilo 18 smrtno ponesrečenih, a 172 težko ponesrečenih rudarjev; leta 1938 pa je bilo 11 slučajev smrtnih nezgod ter 206 težko ponesrečenih. Od težko ©oškodovanih navaja dalje statistika, je podleglo poškodbam ie 21 rudarjev, 57 pa je postalo
100% invalidov.-—Od akcionar-jev pa se ni nihče ponesrečil inl^V"	3ZT Z.
»o vsi čili, zdravi in veseli.	J« P°*itivn» st™ n°-
KAKO MISLIJO NEMCI O JUGOSLAVIJI
Ljubljana, začetkom feb.
Ze v drugo leto gre sedanji jugoslovanski režim in ni čuda, da se za mlado jugoslovansko drŽavo interesi raj o tudi inozemske sile, ki pričakujejo 7. vsem zanimanjem, kako se bo ta režim končal in kakšne posledice bo pustil v javnem političnem in gospodarskem'življenju. Zlasti pa se interesirajo za razmere v Jugoslaviji njeni najbližji sosedje ter naravno one iržave, s katerimi živi Jugoslavija v prijateljskih ter v go-apodarsko dobrih odnošajih,
Tako ima uprav Nemčija ve-dajalcem, 'da M delavski saup- j|k ¡^teres, da .ve, kaj se godi u- ...a« ^ Jugoslaviji,»in ona tudi prav budno pazi na vse dogodke v državi. Svoji javnosti pa posveča listih dovolj informacijskih
novostjo jugoslovanskih javnih razmerah.
V boljšo informacijo objavljamo danes zanimiv članek uglednega berlinskega lista "Lokal Anzeiger," ki v glavnem očrta položaj v Jugoslaviji na sledeč način:
"Novi režim generala Petra Zlvkoviča v Jugoslaviji zelo u-spešno deluje. Posrečilo se mu je zbrsti vse najboljše moči in koristno uporablja nove energi-je v dobrobit mlade jugoslovanske države. V tipičnem srbstvu je nekaj pruskega, opažati je strogo disciplinaronost in vsesplošno vdanpst za splošno stvar. Ta novi duh, ki se izraža v vodstvu vseh javnih poslov, je šele v razvoju in novi režim čeka še obilo posla, da bo odstranil še one pogreške in hibe, ki izvirajo Iz prejšnje dcfce strankar sko-poUtičnih bojev. Vladi gen* rala Petra Zivkoviča se mora priznati, da je v prvem letu svojega delovanja napravila zelo mnogo. Zakonska "mašina" sije j no funkcionira. Dela se mno go na tem, da se ustvari enotna zakonodaja za vso državo in za vae pokrajine ne glede na na rodnost, versko pripadnost ali kulturno - historično opredelje nost, enako. Tako je novi režim storil zelo mnogo z reformami v pravosodju, dalje v šolski zakonodaji, v organizaciji polje delstve in predvsem v ureditvi notranje in finsnčne uprsve. E I (miniranje ostankov slaba ia Škodljive bivše strankarske borbe je otvorilo prosto pot vladi generala Zivkoviča za koristno delo ns polju splošnih, reform. CiU vladne politike ps jt vsekakor tudi v tem. da napravi Jugoslavijo za močno državo, ki bo lahko na vse strani uspešno branila avoje Interese.
Prav tako pa beleži dikutu rs tudi v zunanji politiki splošen napredek in uspelo jI js-rešiti državo pred nevarnostjo izolacije. Južna mej s jugosiovsn-ske države je zavarovana s prijateljskim paktom i OrH}o. Z Bolgarijo išče Jugoslavija nov modus vivendi. Zvezo med drža-
nip»ni plini, bodisi, da as pod- vami Maie Antaste hode Jugo-
slavija utrditi in poglobiti tudi gospodarskem polju. V poli-do Madžarske in do Italijo izkazala diktatura prav tako uspešno. Na vse napore in napade italijanskega tiska in na vse ostre novinarske polemike med Rimom in Beogradom je od-odgovorila beograjska vlada s hladno, reserviranoetjo.
Nesporazum med Italijo in Jugoslavijo radi Afcanije ni nastal radi tega, ker so različni inozemaki listi pieali pristransko o vsej zadevi. Nasprotno. Interes obeh držav v zadevi Albanije je sicer velik, toda Jugoelavija ne želi, da bi se radi tega moglo kaj neugodnega mieliti o njej, češ, da Ima imperialistične namene. Vfee pisanje o Albaniji in Italiji tat o Jugoslaviji in Albaniji n0 odgovarja dejanskemu stanju.
Tudi "Hrvaško vprašanje" je sicer problem, pa ne tak, kakršnega slikajo gotovi listi v inozemstvu. Je pač mnogo ljudi in Intereeov, ki se zanimajo za hrvatski problem. Edinstveni jugoslovanski narod in celo sami pristaši avtonomije in federalizma, bo nastopil enotno ob vsaki priliki, če bi grozila Jugoslaviji zunanje-politična nevarnost. 2e samo to dejstvo, ki je danes no-
vega režima, ker je treba za pravilno informacijo nemške javnosti še posebej povdariti",
Tako "Lokal Anzeiger." Odkrito in brez vseh nepotrebnih in dolgobesednlh komentarjev. Le malo preoptlmističnol
Nesrečen zakon in njegova krvava obletnica
(Izviren dopis.) Iz St. Ruprehta pri Mokronogu na Dolenjskem je prišla nenavadna vest o žalostni tragediji, ki je pretresla na daleč vse prebivalstvo.
Posestniku Janezu Strahu je pred štirimi leti umrla žena in mu zapustila šest nedoletnlh o-trok. Najstarejša punčka je imela komaj 13 let Kar pa je bila zelo pridna, je očetu pomagala pri vsem in je tudi sama. kakor je pač mogla, vodila gospodinjstvo. Malo revše si je moralo pristaviti podnižnik h ognjišču, ako je hotelo skuhati in doseči lonce. Otrok je postal kmalu izčrpan. Saj ni čuda. In oče je bil primoran vzeti si deklo v hišo. In prišla je v hišo Marija Tratar-jeva, postavna služkinja, ki je omamila gospodarja in pred letom dni jo je gospodar poročil.
Mačeha se ni razumela s o-troci. Ni jih mogla videti in je bila napram njim stroga; prete-pavala jih je, če so ali če niso zaslužili. Izmed vseh otrok pa je bila starejša Mlcika mačehi najbolj napoti. Radi tega so bili pfepiri v hiši na dnevnem redu.
Prišel pa ja usodni dan. Gospodar Janez je šel z najmlajšo svojo hčerko Pavlico v gozd po drva. Domov vrnivšega je ¿ena
sprejela s svojo staro pesmijo. Pričela je Ubadati moža zaradi otrok, zlasti pa zaradi Midke, ki se je pripravila, da gre od domače grude, čeft, da jI nI mogoče preatatl pri mačehi, ki jo sovraži. Rajši da gre k tujim ljudem samo, da ji ni treba poslušati In biti povod domačim prepirom.
Janez je ženo nekaj časa miril. Njenegs govoričenja pa le ni hotelo biti ne konca ne kraja. Naveličaj se je tega klepetanja In odšel je zopst v gozd. Vsa razburjena kakor furlja je udrla žena za njim. To pa je bilo tudi možu dovolj. NI se mogel premagati. V razburjenju je udsril z velikim vljekom po glsvl. Težko rsnjens Msrijs se je zgrudila na tla. Oblila jo je kri. Otroci, kl so pritekli na njen krik, bo js pobrsll Is odnesli v hišo. Hoteli so po zdrsvnlks v Mokronog. tods mačeha jim js to zsbrsnils. Nsslednjegs dne db 8. zjutraj js podlegle poškodbam.
Nesrečni mož se je takoj javil oblastem v Mokronogu. Popisa) je svoje gorje In ker se je dognalo, da je zagrešil dejanje v nerazsodni raSburjenosti, je bil na predlog državnega pravdni-štva izpuščen ns prosto. Vse o-kolira pora Huje nesrečno rodbino, ki je ns gtssu kot dob rs In miroljubno.
"Jaz aem pri nsjmsnjši operaciji «k rs j no previden."
"Jaz tudi. Hoaorsr zahtevam vedno «e vnaprej."
08V1T11
Kij M skrha za katoliško akcijo?
' (Izvirno.)
Zagreb, koncem januarja. 2e nekaj mesecev je ns delu veliks akcija katolikov, ki se misli ^zvesti do podrobnega v vsem ter zopet pridobiti tisti vpliv katolikom v javnem, gospodarako-političnsm življenju, katerega jso že imeli. Tudi v Jugoslaviji so se katoliki zganili, misleč, da je prišel čas, ko bodo oni zopet dobili vpliv in oblast v panogah državaga življenja.
Oni so že na delu in njihovo časopisje poroča o tem vsak dan. Nas zanimajo seveda prdtivsem naši domaČi katoliki in zato bo-demo njim in njihovim izjavam iz informativnega stališča posvetili nekaj vrstic.
Pred nekaj dnevi se je v zagrebškem časopisju vnela polemika o akciji katolikov s posebnim ozirom pa današnje pravno stanje. Posebno žagrebške "Novosti" so tozadevno ostro nastopile proti katolikom, analizirale prav njihov smoter ter dlskre-ditirale njihov programatični in ¡propagandni del.
Proti pisanju uglednega lista ovosti pa je nastopil s posebni člankom sam zagrebški nad-f dr. Bauer. V svoji Izjavi v tollškem listu "Hrvatska stra-" pravi tolp: t Z najglobokejšo indignacijo sem čital v nedeljski številki "Novosti" Članek o umetnem u-ktvfcranju katoliške fronte. Težko, da je kdaj v zadnjih 50 letih,
K kar zasledujem naše javno živ. »nje, izšel v naši javnosti o-strejši napad na glavarja katoliške cerkve, kateri pripada vatski narod in gotovo polovi-ba jugoslovanskega ljudatva, kakor tudi na katoliško cerkev lamo. Kot ordinarij mesta, v katerim je izšel ta članek, smatram, da sem dolžan dvigati svoj glas ter biti tolmač enodušnih ču vstav vsega katoliškega epi-skopata in klera ter vsega katoliškega naroda (t).
Tako je odgovoril dr. Bauer tudi nato, da je bil napaden v "Novostih" Vatikan, Z ozirom na napad proti nunciju Pelegrl-nettlju se dr. Bauer izraža naj-kepovoljnije(l) Obsoja kar naj-od Ione je pisanje tega lista vzemajoč si mandat, da govori v (menu vseh katoliških Jugoslovanov.
Najhujše pa 'zveni nadškofo-va izjava ki ae dobesedbo glasi: Kot zaatopnlk Akofakih konferenc, kot hrvatski mstropolit in zagrebški ordinarij izjavljam, Aa v notranjosti škofije ni duhovščina razdeljena v nobenem oziru. EnoduAna je v ljubezni napram materi cerkvi In njenemu vrhovnemu poglavarju, kakor tudi svojemu narodu, is katerega Izhaja in za katerega živi
In dela. Prav Uko je eplakopat n kler napram državi in vlads-očim zakonom in izvrševanju voji dolžnosti enodušen in nima iljsv, kl bi v narodu vadbudlli so. ravnosti. Dal Obstoja medna-odna nevarnost, k I ogroža ver-ki mir v Jugoslaviji 1 Toda ta i v katoliški cerkvi sami, ni v
i enem vrhovnem poglavarju I. očetu Plju XI. ni v katollš-em episkopatu in nI v katoliš-em kleru! To nevarnost predstavlja neka#tajna mednarodna sils, ki se je izrazila v članku "Novosti" in kl gre za tem, da vzbudi v Jugoslaviji versko borbo. kl bi jo rsdi |x>dtaknill na ramena katoliške cerkve T
Vse to je vedel povedati go-spod nadškof dr. Bsuer. Cisto na plošno je govoril In čudo, r naenkrat je nekje nsdel ne-msdnsrodno tajno silo, ki hoče zanstitl csrkveno vojno v fugoelavijll
Ne vs se še pozitivno, ksko el je gospod nadškof te borbo zamislil, brezdvoma ps si nI na jasnam. kaj misli ta mednarodna lajna sila napraviti v Zagrebu ali recimo na Hrvatskem is pa. kdo js ts neka mednsrodns tajna sila ter kskšsn interes ima. da neslane cerkvene vojna.
Poznamo sel Kstoliki in njihov Itier hočejo oblaat, hočejo politične moči. hočejo vsaj to, kar eo ImsM pred 6. januarjem 1909. pa ji» je bilo s tistim mo-mrntom odvzeto, kakor veem drugim! Vedo pe ti še nskaj drugega: V mednarodnsra življenju hočejo fcneti odločilno vlogo ln zato njihova katoliška fronta bojevnikov in križarjev ia ne vemo še kaj še ves. Zato
e
tudi neks mednarodna tajna ai la, ki -V hoče cerkvene borbe v Jugoslaviji 1
• Besede gospoda nadškofa so mogočne, malo pa je verjetno, da se bodo tudi kot take upoštevale. Kajti ni cerkvene borbe, je ne bo, ker se imajo prebivalci Jugoslavije predvsem ukvarjati, sa resnejše, gospodarske In resnično življenjske potrebe. Cerkvene borbe bo bile za srednji vek, za dvajseto stoletje p« jih v Evropi ne bo nihče izzval!
_ S. P.
Prof. A. M. Udiženskij:
DOMOVINA 0SETE0V
Arabci so imenovali Kavkaz gorovje jesikov ln ljudstev In res je ta gorska veriga od Kas-beka do Elbruaa ne aamo veriga gora, temveč tudi najrazličnejših plemen, ki so za kulturno zgodovino velikega pomena.
Od vseh domačinov so za nas nedvomno najzanimivejši iranski Oseti, potomci starih Ala-nov. So ostanek Sarmatov, kl so jih napodili naj prvo Huni in potem Tatarl v gorske soteske. V osetski kulturi so se ohranili do danes mnogi ostanki davne preteklosti, čeprav al to pleme kaj hitro osvaja moderne kulturne pridobitve.
10, in 20, stoletje
Ose teka js dežela čudnih na-sprotlj v naravi in kulturi, ki jih opazi vsak opazovalec. Vroče južno soJnce obseva z večnim snegom pokrite mrzle in robate gorski' verige, od katerih se spuščajo sinji ledeniki v doline. Temnomodro, vedno južno nebo omiljuje hrapavost si» vih granitnih tesni, v katerih valovi Ardonovo vodovje. Vendar nas ne zanimajo ta nasprotja v naravi, ki navdušujejo popotnika.
V	Osotaki opazujemo povsod istočasno bivanje 10. ln 20. stoletja: staroiramslut grobišOa v obliki hiš, v katera so spravljali mrtvece na paaebna ležišča, stoje v avlu (vasi) Nusalu v bližini stare krščanske cerkve iz 10. stoletja ki so jo sgradili is skal, ln poleg nje obratuje električna vodna centrala, ki so jo uredili po zadnjih vzorcih ameriške tehnike. Nenavadno, na pol pagansko, na pol krittansko mali kov al ako svetišče, bržkone kakšna eUrogrusinska cerkev "rekom", čije stolpe kraaijo rogovi in lobanje daritvenih živali, stoji polog sijajno opremij«-negs, predlansko leto zgrajenega okrevališča s lastnim vodovodom, kanalizacijo in električno centralo.
Znameniti sa (ionski rudniki svinca in srebra in tvornica za Čiščenje rude v Misursku dvigajo svoje dimnike nedaleč od srednjeveških stolpov, v katerih so se branila osotekna plemena še nodavno prod svojimi ho-vražniki.
Kukuška
j Goraki del Oastsks, Alaglr ali pravilneje Ologi, kar pomenr v iranščini Zgornja Osetska, je oddaljen 60 km od Vladikavka-za in ga lahko dosežeš od postaje Dsrgkoh s tako imenovano kukuško, ozkotirno železnico Kukuška pomeni prvo srečanje kulture s primitivnostjo. To Je tako rekoč nekakšna primltKmi lokomotive, Ob nodeljah Inaku-ška počiva, na delavnike "gve", če smemo to strahovito zibanj«' tako označiti. Nu, vendarle Ja to prva železnica, izdslek civilizacije.
Dalje vodijo gorske steze, po katerih ne moreš vodno s vosom.
Alagir Je zniftnenlt po svojih hruškah. Tu Imajo tudi dobro urejeno turlstovako zavstiMe.
V	Alagirju Imajo dalje tudi poljedelsko tehniko, apioh naletiš tu na mnogo Oaetov z visokošolsko izobrazbo. "In še več Izobraženih Oeetov živi zunaj Oeetafca," mi je dejal živino zdrsvaik z Avl Mar omaga. "Clm dovršijo Oseti šolo, že bi radi odpotovali. Nobeno IJudetvo v sovjetski državi nima teko visokega odstotks oseb s visokošolske izobrazbo kskor ml In vendsr smo Istočasno v kultur-nam pogisdu eno izmsd najbolj nazadnjaških ljudstev "
Hudičeve as# Is univerze
V	naselju Hslugordsno smo s* ssenanlli s učttdjem Babo ¿angijevtm, kl prevaja U čas Tolstega dela v «*wtščlno. Sen
jsv me Js povedal k starim ki poznajo š« stari a-
t
dat, stare zakonike. Eden med njimi, Badi BasKajev, je krepak stare* ki je naju sprejel navzlic svojim 80. letom s izbrano orientalsko vljudnostjo in nsms mnogo povoda! o starih Šegah.
Te so izredno zanimive, kor je šariat, muslimanski zakonik, le malo vplival na Osete. V oset-skem pravu naletiš kakor povsod tu na mnogo nasprotij. Vzemimo n. pr. položaj šenske. Zeno si kupijo sa domen j ono vsoto in j! pripadejo najtežja dela. Ko pa porodj otroka, se nje ;>oložaj mahoma spremeni v naaprotnb stran. Ce gre mimo, morajo možje, tudi starci, vstati in prekiniti delo. Jezdoc nima pravfce, da bi jezdil mimo žene. Dolžan je, da i>ovedo ko-lja poš mimo nje ln da jo pozdravi, V navzočnosti žene preneha vsak 4 pretep in boj, Ce sname ruto z glave in jo dvigne srak, moru takoj prenehati vsak prepir.
Sedaj ne plačujejo več poročne kupnine; vendar daje ženin aredstva za ieultovanjako slavje. Zolo mnogo Osetinj študira.
Poleg tega pa častijo tu najrazličnejše stan »pagansko bogove, kakor boga tatov in lovcev Avzatija in boga volkov Tutlr-ja; še vodno polagajo bogovom daritve (črno kozo v "hudičevi noči") in častijo kamne svojega plemena, kl jih hranijo v stolpih, kamor nima vstopa noga drugoplemenskega Človeka.
Potovanje v sredino semlje~
Neki prirodoslovec, s katerim sva potovala po vollkl osetski ceati, ml je dejal o Kozarskl soteski: "Kaj ne, če človek sem pNde, se spomni na Julesa Ver-nea. Potovanje v sredino sem-Ijs?! V tej dolini stojmo ka-kor v globine naše premlčnlpe, pred nami ee odpira vsa nje Sestava, vsa zlošanost njenih raznih obdobij."
"Da," sem odvrnil. "A ne samo prlrodoalmvec, tudi družboslovec prodira tu globoko v preteklost fn prod nJim se odpirajo razne zgodovinske plasti, kakor predrtem plasti semeljska skorje. Ce stopimo V Kavkaško gorovje, prodamo Istotaloo v razmere mnogih stoletij. S Kavkaza vldftno nastajanje, pr* vo gibanje družbenih prepluv, kl so vodile do viharnih političnih pretresov, do nastanka ras-rednih razlik in do osnovanja državne moči. Tako kakor se spominjajo rastlinski pasovi do gorskih vrhov, tako lahko opazujemo na putl od vzhodnega do zupadnega ftavkaza plemenske uredbe s ostanki prakomunlzmz, nastajanje stalnih razrednih razlik, različne stopnje fevdalls-ma in končno trgovinskega kapitalizma. Kavkaz Je gorovjo vseh gorovij ln istočasno gorovjo Jezikov In ljudstev ln različnih družbenih tvorb."
Največje oeetsko zlo Je pomanjkanje zemlje. Na vsako osebo odpade kvečjemu pol de> setlnv. Zato se mnogi Oseti na-seljujtfjo v ravnini. Tu bi pomagal samo razvoj rudarske industrije (pridobivanje srMira, svinca In cinka) pa razvoj zdraviliškega življenja. Na Oset-skem je mnogo žvvplenlh ln ogljikovih studencev. DaJJe Je tu mnogo krajev, v katerih bi lahko zgradili I zborna visokogorska zdravilišča.
Kadlopsstsjs svsrl d sls v os
Dutrolt, Mirh. — Kadioposta-Js VVMBt' svari delsvce, naj se ne dajo zapeljati komunističnim agitatorjem, kl sklicujejo pro-testne shode In Izzivsjo nemire med brszposelniml delavci.
Ženska v amariških industrijah
Ekonomske razmere silijo ženske v tovarne
Washington. D. C, — (F, P.) — Mary Anderson, načelnka ženskega biroja v sveznom delavskem de^artmentu, je v svojem govoru, ki ga je imela pred Anociaeijo mladih krščanskih žena v SU Louisu, Mo., raaprav-Ijala o položaju delavk v ameriških Industrijah. Vsaka peta ženska v Ameriki si mora iskati zaslužka v tovarnah, kl zaposlujejo več kot osem milijonov žensk in deklet, je dejala Anderaonova. Večina teh sploh ne spada v unijo in je njihov položaj v industrijah slabši od onega moških delavcev.
Na stotlsoče žensk Je prisiljenih delati več kot deset ur na dan za nizke mezde v zatuhllh In nesanltarnih tovarnah, Mnogo teh imajo doma neodrasle o-troke, za katere morajo skrbeti, ko se svečer vrnejo v svoja stanovanja. Povprečna mezda delavke je lift na teden, kar je veliko premalo sa vzdrževanja nje aame^ toliko manj pa, ako Ima delavka otroke. Mnogi podjetnik! se ne oslrsjo ns sakone sa varstvo delavk in Jih vodoma kršijo, kar ustvarja slabe posledice, je dejala Anderaonova.
Ätevllo žrtev kollsije v Kenoahl raste
Kenoaha, Wis. — V pondeljek opoldne je število mrtvih vsled čudne kollsije — avto na križišču je vrgel dva vlaka iz tira v graben —• tik Kenoshe narastlo nn enajst, dočim Je 118 ranjencev v bolnišnicah. Oblasti so u-vedle preiskavo o tej nenavadni nesreči. Kollsljo Je povzročil mlad Mllwaučan Norman Shln-ners, ki Je vasoval pri dekletu In potem drvel domov v avtu. Na križišču Južno od Kenoshe jo videl svarilno luč, kl je naznanila prihod vluika, toda mož je hotel junaško prehiteti vlak. Pognal je, a v Istem hipu sta pridrvela od dveh strani dvs vlaka, kl ata treščila v avto vsafc od svoje strani, ga smečkala v ko-
sce, medtem pu sta skočila is tira in obležala vsak v enem jarku ob tiru. Eden vlak, kl Je vosll v Mllwaukee, je bil tovoren ln imel je 18 vozov; drugI je pa vosll psssžirje Iz Milwaukeeja v Chicago v p«tlh vosovlh. Ras-vsllne tovornega vlaka so so vnsle in eden vos Je zgorel.
Federacija ustsaovlla nov urad
Hlgh Pol nt, N. C. — Amsrl-ška delavska federacija je U dni odprla svoj ursd v tem mestu, k! bo vodil ksmpsnjo za orga-ntslranje delavcev. V mesecu so velike tovarne (Mihlštva, kl u-poslujejo okrog pet tisoč dolav-cev,
600,000 brezposelnih v Avstriji
Dunaj, 24. febr. — Od 600,-000 do 750,000 delavcev js brez dsla v rajMjbliki Avstriji, kl I-ma nekaj čez šestmlltjonov prebivalcev. Od teh Je le 283,000 brezposelnih, kl prejemajo ds-narrui |>odporo od države.
Sovjetski film v ('hlcsgu
. Chicago. — Dns 27. In 28. februarja, prihodnji četrtek in listek, bodo predvajali v People's Auditoriumu, 2457 W. Chicago eve., film iz aovjetske Rusijs s nsslovom "Csr Ivan Gri>znl," kl IKikazuJe življenja iz rusks pro-šlosti. ♦__
Predlog* prati sUvkokaAlvs
f Providence, It. I, — Državni poslansr UBIanc Je te dni
irsdložll v leglsleturi predlogo,
1 zahteva od delodajalcev, dn morajo v oglasih, v katerih Iščejo delavce Izrecno omenit!, dsll obstoja stavka ali Ispor v njihovih podjetjih.^ __
Kad I Jaka ruda ns jsgs Amerike
Dsestur, "Os. — Jsmse A. Hootmsn, profss«» ns Emory u-nlv»r*I v «ieorgljl, poročs, ds js odkril sledove rsdljsks ruds v Stone Mountains. Ko js prais-kovsl neke studence v gorah, je nairtel na rsdiosktivne minerali Js.
«sas»«was«BaaBMBraMi
Dvs radar js ubUs
Wallace. Idaho. — I>ve radarja, Charles Bush In Al Burns, sta bits 23 t. m. ubita v tuksj-lajam rudniku, ko sta i>adla v 186 čevljev globok šabt.
Sir Arthvr ftroon DojrW:
□ □ IZGUBLJENI SVET □ □
(THE LOST WORLD) Roman
"Včasih ima naš mladi prijatelj avetle trenutke," je rekel profesor Challenger in me potrkal po rami.
"Det že mora nekam teči," aem ponovil.
"Na* mladi prijatelj Je trdno prepričan o pravilnoeti svojih zaključkov. Nasprotuje jim ¿ali bog to dejstvo, da ne kaže skalovje prav nobenih žlebov, kakor smo ae o tem prepričali z lastnimi očmi."
"Kam pa se potem dene dežnica?" nisem odnehal.
"Po mojem mnenju smemo sklepati, da teče voda, če že ne more ven, pač notri.*
"Zdi se mi tako."
"Menda bo ie bolj kakor verjetno, da je nastalo jezero v žrelu nekdanjega ognjevika," je pripomnil Summerlee. "Kakor se vidi, je ves U gorski sklad izrecno vulkanskega značaja. Vsekakor mislim, da se nagiba površina planote proti sredini, in obstoji Um doksj obsežne vodna gladina, ter morebiti odteka voda po podzemeljski poti v Jaracačlno močvirje."
"Ali pa uravna dotok dežnice kar izpuhte-vsnje," Je dodal Challenger, in oba učenjaka sta se zatopila v navadni znanstveni spor, ki je prav tako malo umi jI v nam, navadnim ljudem. kakor kitajščina.
ftesti dan smo zaključili potovanje okoli sten in se povrnili k svojemu prvotnemu taborišču poleg samotne štrleče špice. Bili smo potrti, ker nas Je vse vestno in natančno raziskovanje samo nedvomno prepričalo, da ni nikjer nobenega kraja, ki bi nudil tudi naj-podjetnejšemu človeku možnoet, aplezati vrh planote. Pot, ki se ga je poelužil ln ga s kredo zaznamoval Maple White, pa Je postal nepo-raben.
Ksj nam js preostajalo početi? Naša zaloga živil, ki so jo spcpolnHe nsše puške, sicer bi še zadostovala za nekaj časa, toda naposled Je moral vendar napočiti dan, ko bi Jo bilo potrebno obnoviti. Nekoliko mesecev pozneje se Je morala pričenjati deževna doba, pa bi nas preveč pralo v taborišču pod milim nebom. Skalovje Je bilo bolj trdno kakor marmor in smo morali opustiti misel, da bi izklesali stopnice, ker ne bi za to zadostovali pri neverjetni višini stene ne noš čas ne nošo aredetva. Ni. čuda, če smo prav mrko gledali drug drugega to noč in zlesll pod odeje, ne da bi spregovorili besedo. 8pomlnjsm se, da je bU moj zadnji vtis, preden sem zaspal, Challenger, ki je čepel kakor orjaška žaba poleg ognja s podprto debelo glavo in menda zatopljen v nevesele misli, ker sploh ni čul, kako sem mu želel lahko noč.	'
Toda povsem drugi Challenger nas je pozdravil drugega Jutra — ta Challenger je bH vtelešono zadovoljstvo in čestitanje lastni osebi. Gledel nos Je, ko smo se zbroll k zojtrku, tako potuhnjeno skromno, kakor bi govoril: "Saj vem, da sem zoolušll važo pohvalo, toda, proeim, nikar ne govorite o tem, da ne bom prišel v zadrego." Njegova brada se je tresla od navdušenja, izbočil jo prso in vtaknil roko za rob suknje. Na ta način se najbrž včasih gleda v sanjah, če svočono stoji no adoj prasnem podstavku v Trafalgar siftiareu in s tem poveča žtevilo strašil po londonskih ulicah.
"Eureka!" je zakllcal, tako so aa mu sa-lesketali skozi brado »obje. "Gentlemen!, lahko ml Čestitate In lshko čestitamo drug drugemu. Naloga Je rešeno."
"All ate našli pot navzgor?"
"Upam, da Je tako." "Kje por
Namesto odgovora nam je pokazal šilasto skalo na desno od naa.
Naši obrazi — vsaj moj — so se na-kremžlli, ko smo pogledali tjs. Noš voditelj je ie poprej ugotavljal, ds splessmo lahko go-
ri. * A med špico in planoto je zijei pošastni prepad.
"Nikoli ne pridemo čez brezdno," sem vzdihnil.
"Zato pa vsaj lahko pridemo do špice," je odgovoril. "Ko pa bomo gori, vam že pokažem, da še niso izčrpana vsa sredstvs, ksterih se lshko posluži iznajdljivi dtrti."
Po zajtrku smo odvezali culo, v katero je spravil naš vodja svojo plezalno opremo. Privlekel je iz nje kolo kakih stoinpetdeset čevljev dolgega, joko močnega, o lahkega konopca, dereze, kline in druge pripomočke. Lord John Je W1 izvežban planinec, in tudi Sumerlee Je bil odprej vajen nopornlh plezalnih izletov, tako da sem bil jaz edini novinec med hribo-lazd; a upal sem, do odtehta moja prožnost ln moč nezadostno izkušenost.
Prsv za prav nI bila ta naloga pretežka, čeprav smo imeli trenutke, ko so se mi ježilfr no glavi lasje. Prva polovica poti Je bilo prav lahko, višje pa Je postajala stena vedno bolj strma in zadnjih petdeset čevljev smo dobesedno viseli v zraku, ker smo se samo oprijemali s prsti rok in nog ozkih polic ter vboklin. Meni pa tudi Summerleeju se najbrž ne bi posrečilo dospeti na vib, če ne bi bU prvi gori Challenger (res Je bilo čudno videti, kako spretno pleza ta sicer nerodni človek) pa nama vrgel konopec, ki ga je ovil okoU samotnega, tam rastočega drevesa. S to pomočji sva se kmalu povzpela po rogoroni steni in prišla do oske, kakih pet in dvajset čevljev velike, s travo porastle ploskve, Id je tvorilo vrh samotne špice.	.	'
Cim sem zopet prišel do sape, me je takoj preyzel izredno veličastni rszglod ns vso deželo, ki smo jo prepotovali. Vso broziljsko ravan se je razprostirala v nižovi pred nami, se videla od vseh strani, kakor daleč je segalo oko, In se potapljala ^sinjkostl megli no robu neskončno širokega obzorja. Spredaj je bilo videti dolgi, s kamenjem posejani ter tu pa tam s praprotnimi drevesi'porasti i obronek; dalje, na sredini, baš onkraj izbočenega slemena, sem še razločil rumenkasto zeleni bambusov otok, skoti katerega smo ai delali pot; potem Je prehajalo vedno bohotnejše raatlinstvo v ratoežni pragozd, ki jo zovzejnal vea pogled pa še dobrih dva tlaoč milj povrh.
Se vedno tem bU zatopljen v to čudežno tllko, o na moje pleče te jo tputtilo težka pro-feeorjeva rdita.
"Sem poglejte, moj mladi prijatelj," Je rikil; " 'vestigia nulla restrortum'. Nikar ne glejte nazaj, temveč aamo naprej, na naš tlav-ni cilj."
"«Planota, proti kateri sem so obrnil, je ležala natančno v isti višini kakor naša poljana, ln aeleni rob grmovja s posameznimi drevesi Je bil tako blizu, da človek ne,bi verjel, kako teško Jo tja priti. — Prepad, ki Jo ležal vmes, je meril na prvi pogled samo kakih žtirijdeoet čevljev, toda — kakor sem se prepričal — se ne hi nič izpremenilo, če bi bil magari štirideset milj širok. Objel sem z roko drevo in se sklonil nad brezdno. Daleč spodaj sem zagle-dof drobne, temne postave naših slug, Id so
£
tena, po kateri smo popolnoma navplč-
Krunk P. Brsun:
"Vse prav vse na svetu (ms svojo ceno in vse Je trebs od-kupiti, tudi slavo."
Tako Je govorila Vera Stru-kova svojemu prijatelju, kriti-ku Rubinsteinu, ki Je sedel z njo za mizo In opazoval, kako spušča kolobarje dima prav nJemu v obraz. Smeje oe jo po-kašljal in dejal:
"Draga Vera, če to pravite vi, slavna igralka, se mi vidi precej patetično in narejeno. Naj-brže govorite samo ta to tako, da bi glumili sramežljivost Saj še nI dolgo tega, ko ste nastopali v vlogah sobaric o tremi stavki ali t desetimi pojavi na od rii."
. "Nu. nu. le ne tako naglo! Vašo umetniške kakovosti bom zdajle čioto preskočil. Le po-korno priznajte: vaša slava Je padla tako rekoč t neba! To je voe. VI slo prepošteno bitje, da mi tega ne bi pritnalnl. In vem, prav dobro vem, da se na tihem vprašujete: Zakaj aem bila savno Jat deležna tega. ko Jih Je vendar na tU*!ne. ki bi to slavo prav tako taslužill kakor Jat! — Ns! Omejen človek je ponosen nase in prepričsn o se-
bi, ta vas bi pa skoraj prisegel, da pridejo ure, ko oo sami pri sebi sramujete togo, kar ste do-"gli. O, le priznajte! Samo to sem vam hotel povedati."
Vera 8trunkova te je tmeja-la, njene rjave oči oo te neverjetno zasvetilo. Naslonila se je nasaj na stol. Kotička njenih usten sta se ukrivilo malo na-vtdol, posebno ko jo ponovila beoede: "Vašo alava Jo padla tako rekoč t neba!" Dejala Je:
"Seveda, t neba Je padla, bila jo drago plačana. In če ml še enkrat rečete besedico o tem, da govorim patetično, vem narav-nost povem, ds sem oo odkupilo s srčno krvjo.
Mahnila Jo t roko In oe ustavila tik pred doktorjem Rubin-steinom:
"Ne verjamete? Potem poslušajte! AH vesU. kdaj ee Je začela mojo slavo T
"Seveda vem. Takrat, ko je zbolela Gerda Korelova ln tU
vskočili na mestu nje ter igrali vlogo J udi to."
"Tako Je. Tako govorijo vti. Resnica pa JO za odtenek drugačno. Vidite, prav tedaj sem bi Is doapela do črte, kjer sem hotele rssignirstl. Pbkoneu me nI več držals vera v mojo moč, tudi ne upanje, da bo drugače. Postavila sem vse na eno samo
gledali k nam navigor prilezli navzgor, so Je zdel na, kakor tudi stena planote, ki oe je dvigala pred nami onstran prepada.
"To po Je reo čudno," Je rekel hrtfčeči glas profesorja 8nmmerleeja.
Ozrl tem te in videl, da ogleduje profeeor g velikim zanimanjem dpblo, katerega tem so oprijel. Gladka skorja In drobno, rebrasto listje se ml Je takoj zdelo tnono. "Oho," aem taklical, "saj Jo to bukev I"
"Nedvomno," Jo rekel Sumnferleo. "Rojak v daljni tujini." ____(Polje prihodnjič.)
i
PROSVETA
TOREK, 25.- FEBRUARJA.
Potem Je stvar dcoorela. Vti, kar nas je bilo pri gledališču, smo videli, do je postala Korelova ravnodušna nasproti odru. Premaknilo Je svoje težišče drugam. Začele so se vajs zs Heb-blovo "Judito". Korelovi je bila namenjena glavno vloga. S Hammerjem sem se bila dogovorila, do se bom vlogo naučila na pamet — za vsak slučaj ,..
Tisti večer pred premijero me je poljubil. Povedal mi je, da se je Korelova blazno zaljubila vanj. Ker se je prav tiste dni Imel odpeljati nekom daleč, Jo je vprašal, če je pripravljena iti z nJim. Da, je reklo. O . . . bilo je strašno! Vprašala sem ga še, če ji verjame, da jo tako zelo liubi. Seveda, Je rekel. Pri tem se je nasmehnil ln je bil tudi nekoliko zmeden. Bodi pripravljena, Je ponovil, bodi na oprezu, da v tem primeru vsko-zanjo
Ce se zdaj spomnim, čutim, da me je takrat prevzel nekakšen strah, bojazen in temna slutnja. Vendar sem bila nekam sladko omamljeno, malce zbegana. Vso noč sem se učila vloge. Prepričevalo sem ae v svoji notranjosti, da me Adrijan ljubi, vroče in žarko ljubi in db bo venčal najino ljubezen uspeh, kakor hitro odigram glavijo vlogo
•Naslednji dan js Gerds Korelova izginila. Govorili so, do je zbolelo in se je morala odpeljati k operaciji. Vedela sem, kako je v resnici, a nisem nikomur 'sinila besedice. Ravnatelj drame je bil v zadregi. Ni ti vedel svetovati. Tedaj sem stopila pre-
čim. Ravnatelj jo pomišljol, dejal jo, noj malo recitiram, potem je rekel, da bo poskusil z menoj. It poskusa se je rodil uspeh. Saj se spominjate, kaj?"
Dr. Rublnetein je pobesil glavo.
"Do," je dejal, "tokrat se je začelo vašo pot navzgor. Vaša slava jč padla z nebo. Konca zgodbe pa nj treba povedati — slutim ga som. Inženjer Hom-mer je stopil z Gerdo Horelovo prod oltar."
Gledal je predse, čuteč, da nI treba nobenega komentarja več.
v njem je, le bilo preveč lite-rata, do bi bh molčal. Pristavil e torej:
"Da, mnogo ste napravili v tem času, draga Vero, lahko ste ponosni na to, kako ste zrasli, se rssvili in postali plovni 1"
Vero pa, gi je čutilo, da po-rebuje njena hepoved pred kri-Ikom še nekega pondarka, je dostavila: '
"Nu, zdaj verjamete, da aem airomošno stvatf AH nioem plačala avoje slave t ceno, ki je tkoraj prevltoka zažrtev umetnosti"
karto — na ljubeten. Adrijan Ha m mer jo bil moj ljubimec, hotel me je vteti ta ženo . I." "Inženjer Hammer, ki je
dil viseči most? , . "Prosim, ne poeegajte naprej rajši mi aledlte. Vioečl most oo Je tokrat še gradil. Ootolo, kar ste hoteli povedati, menda ne b bilo pravilno. Torej sklenila sva s Hammorjom, da napraviva nekaj, kar naju pošene višje v življenje. Hotela ova priti enim samim sunkom naprej Ljudje so otroci ; vodno jih miče igrača, ki Jo ima nekdo drugi v rokah * Gerda Korelova sicer ni vadels. ds Jo vte to le igrs Začela Js Hsmmsrju dvoriti Povedal ml jo, kako ttoje otva rl. spogledala ova te ln tkovala ova načrt, ki Je bil umatan ln hudoben, a vendar je obetal obema uspeh. Adrijan se je zagledal v Korelovo. Začel Je lotiti to njo.
fte sds j me časih zbode v srcu, če se spomnim, kako sto sedela skupaj. A tolažile sem venomer; Saj nI nič drugega kakor igra. Načrt! Soj vse kskor po loju 1 Kakšna fri volns ali lahka misel ml niti ni prišla na um. Ljubeten oelep človeka. Mene Je udarilo a po-polno »lepoto, ki aem Jo aamo pri sebi Imenovala taupnnje.
čarovnice. Stvar si je naivno zo-mfclil. Mislil Je, prošnje mi itak ne bodo Ugodili, saj za boga milega, ali Je donet v dvajsetem stoletju tokorekoč sploh mogoče, kar no lepem pokopati do smrti živega človeka In sicer z oblastnim dovoljenjem?
Pa je prišel nekega lepega dne v Kragujevac neznan Človek. Potrkal je no vrata Milovana. Mrko je gledal, obraz je imel hud in atrogo uradno ee je držal. V aktovki je noail neke papirje. Menda ao bili v njef uradni akti. Milovan je vzkliknil: "Notri!"
In je uradni goopod vstopil ter vprašal:
"Ali ste vi Milovan Rentovič, ki Je vložil prošnjo, do bi bil živ pokopan?"
Pantoviča je malo pogrelo, "kajti kar temne slutnje so prišle nadenj. Soj bi moral prav za prav ddbiti le pismen odgovor od oblasti in ne kar takole. Kaj neki naj to pomeni? Jadrno je skočil izza mize, nepremično gledal prišleca v žrni uradni obleki in dejal:
"Jas sem Milovan Pantovič. j Neznanec ga je motril od nog do glave. Se gumbe mu je štel. Nato pa je dejal z resnim glasom:
1 "Jaz sem pHstoJen uradnik za
pisal in uradnik, ki ni bil uradnik, je vzel to s seboj in odščl.
Milovane še ne bo umrl in še ne bo pokopan, zlasti živ ne. V Beogradu in Kragujevcu pa se smejejo tej senzsclji o človeku, ki je za lasten živ pokop prosil, potem pa to željo umaknil.
KOLEDARČKI
Na rokah imamo še nekaj Koledarčkov S.N P J. in stanejo po 25c komad. Kdor želi imeti enega ali več, naj hitro pošlje naročila' zanj. Imamo le še kakih 50 komadov, torej hitite. Naročila je poalati upravništvu Proevete, 2657 S. Lawndale Ave., Chicago, HI.
ŽENITVENA PONUDBA
SLUŽBO ŽELI DOBITI odrasla dekle, ki razume V8a hišna dela; plača po dogovoru. Pišite za pojasnila na naslov Odrasla deklo, 9808 Commerciai Ave., Chicago, m.
Milovana |t preletela zona. Neznanec po Je še bolj mrko gledal ln nadaljeval:	*
"Sporočiti mi je, da je Vaši prošnja ugodno rešena. Nocoj boste pokopani na pokopališču."
Sertzace željni Milovane je pre-bledel. Smrtna zona ga je oblila denj in se mu ponudila, da vsko-hn pričel se je tresti. Neznanec
Hotel bHI živ fskopas
1 r.
Te dni ao imeli v Beogradu ter okolici veliko senzacijo. Vsakovrstno čudnovite stvari te gode po ovetu, ampak take, kakršne to imeli pred kratkem, take pač' res ne. Stvar pa Je bila takale: tfek človek, neki Milovan Pantovič, je vložil na arbake oblasti lepo pisano prošnjo, jo potrebno okolokovol a 26 dinarji, dvajoet dinarjev nalepil sa odgovor in vlogo pravilno izroči na vložišču. Stvar bi bila v __ du, saj prihajajo v vložišče voa-kokrat nešteto prošenj ln vlog Ta mož pa, Milovan, pa je vlqši Čudno prošnjo, ki je dala povod ta veliko senaocijo ki oo jo dobili Beograjčani. Prosil Je oblaoti ta dovoljenj* da bodi živ poko-
P*Nihče takrat ni mialll resno to prošnjo, saj js bils vendar čudna in noben pameten človek bi ai ne želel kar tako smrti zemlji No splošno oo mlollll, do jo mož prifrknjen. Po oo ugotovi«, U verzijo ne drži. ker Jo Milovan naravnost razumen človek. Potem Jo rodi čudnostl njegovega ponašanja prišla v po-štev druga verzija. Eh. moš —hoče postati slaven!
To Je po držalo. Moš Jo nično hotel vsbuditi sveta naae ia postati naenkrat, takorekoč čeo noč In broa vsake posebne mu Je, prav ta prav ta borih 26 dinarjev v kolekih. sla-ven m<rt' . MUovan po Jo dri!koče malo neroden In tudi strahopeten moš, ki veruje morda še celo v
je to takoj videl. Postavil se je skoro tako, kakor da bi bil strašni krvnik. Moj bog, vendar, in Milovane ni vedel, kaj in kako bo s tem končalo. Uradnik je govoril dalje:	'
"Zdravniška komisija Je že na pokopališču. Uradno moramo u-rotoviti smrt, da bomo lahko v smislu vaše prošnje postopali nadalje. S tem vas proglašam za mrtvega!"	*
"Za boga milega!" je ušlo ble-doaelenemu Mllovanu iz ust, "za mrtvega me imate?"
Kratek odgovor uradnika: Da, za mrtvega! Rešitev je že gotova in določa, da morate biti danes ob 3 popoldne že mrtvi. Sedaj pa je že pet minut čez tri, toršj ate ie pet minut mrtvi!"
Ne, nočem biti pokopan," je zajavkal ubogi Milovane. "Dajte ml, prosim vas, samo par dni ta" ... pomislek. "Samo par dni . Jaz sem to drugače mislil," jo jecljal prestrašeno Milovane. "Jaz aem mislil, da moje prošnje ne bodo ugodili... Ah 1
In uradnik, ki ni bil uradnik tomveč nekdo, ki take tipe kakor je Milovan, dobro pozna, je zahteval, da jo Milovane podpisal, da odstopa od syoje vloge na oblast, da naj bo živ pokopan: In to je Milovane pod-
Kupil sem si malo, dobro ido-če podjetje in ker sem samec, si želim pridno in varčno druži co v starosti 28 do 35 let. Jaz sem star 38 let, ter sem mirnega značaja. Tudi vdova ali ločenka ni izključeno. Katero veseli, naj piše na naslov: "Dobro Bodočnost," 2657 S. Lawndale Ave., Chicago, 111,—-(Adv.)
Se li počutite ata-
ri in brezmočni?
Ako je 'tb adravje alabotno ia m potutiU ■Uri in iairpani, nimate apetite, imate prebavne neredooetf. laprtnleo, oblatno ali ma-hurno d rateo)«. boleiine v hrbta, agubljete na teAi, m ne marate polteno naapati in aa na počutite v jutro aveii, tedaj vaemlte Nuga-Tona la aa nekaj di)i in laaladujte, koliko mofoejfte in boljte aa bodete poftutili.
Nu*a-Tone je gradi lee naravnega adravje in modi. Napravil je éudete aa milijone ijsdl. V rej u je ¿reva. odpravi aaprtnieo, »gradi nadele adrero kri. stimalira in ojačuje arcana in Uvéol a totem, povate teto auhlh iaér-panih ljudi. Nuca-Tone vadrftuje. obljublja vam bolj*« adravje —- novo dobljeno vaaelja v ki vi jen ju.
VpJ trgovci a adra vili prodajajo Nu«a-Toa». Ako vat trgovec tega nima v aalogi, reoite mu naj iatega, narodi aa vaa od njegovaka prefctipdevalea.—(Adv.)
(Adv.)
.¿r r
POJASNILO DRUŠTVENIM TAJNIKOM IN POfilUATt UEM RAZNIH NAZNANIL
Pojasnilo društvenim tajnikom in pošiljateljem raznih naznanil Kadar pošljete Ilota Provn ta, kakoršnekoM naznanila b zahvale o Mirti tedaj vselej po. vejte v pisnin, ali želite imeU plačan ogjoa aH kot navada* veot Ako Je priobčano kot aa-vodna veot, oo ispaoti iz naz» nlio vso osebne zahvale in in«.
■ ter se taks priobči brezplačno. Kadar po hočete Imeti priobét no celo vrsto rasnih Imen ia drnglh stvari. Je pa to oglas, u katerega oo mora plačati, te v» Ija aa dano ln aa nečlane. Nt* dol Jo vetya lato todi sa razat prireditve, ventilee, shode, itd Veelej Jo treba povedati ali h» četo Imeti^jMuo^i tli asi
v takem slučaju oo ga oovadti vsot, naredi stvar bolj na kratim in oo pove le važnejši del C« pa naročite, da naj bo plačan o* gloo, aa priobči veo, kar zahi» vato. lote tabo velja za vaa dr* ga naznanila še ao koga išče, k> nitvene ponudbe, prodaje, iti Za voe tako stvari as mora rožno povedati, da aa j bo to oglas, kotikofcmt naj se loti priobči ia do bodete sanj plačali. To p» Josnflo dajem radi toga, ker ji to oklep koovendfe do oo poten ravnamo vol, društva, člani, no ročnild in npravnütvo Usta. Pipaba» da to apoltevato it n pote* Tnvnote. — Filip Godita upravitelj. _
«Agitirajte za Progveto!
Otrple mišice —členi?
—poskusite to
Ottro bolečine, ii rbadajo v vratu in plečih . .. dajejo vam občutek, slaboati po veam kisu. Nikar no trpini. Rabit* Sloan'* Liniment nil
milicah.
Na lahko namaüta boU¿o točko a Sloan'« Linimantom. Ogrtvsjoié, tirmrtin* gorkotm Stems déjt iiii prijetni oblutek kskor tolnina trtÚok*. Bol kmalu preneha. Rabi at v 13 miljonib druiin. Kup.« trtio ffcl—ico is	35c.
SLOAN'S Liniment
Ad Ne. U»-OIov«m
Tiskarna S. N. P. J.
SPREJEMA VSA
V TISKARSKO OBRT SPAlAJOtA DELA
t >	srrgg^
Tiaka vabila m veaelice in «Kode, vizitnice, čaanike, knjige, koledarje, letaka itd. v alovenakem, hrvatakem, slovaikem, češkem, nam-' ikem, angleškem jeziku in drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &NJPJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
V to poJasaOa daj« vodstvo tiskarna. Cono
unij ako dalo prvo vrate.
Pišite pa kofenoodjo aa
S. N. P. J. PRINTERY
MS749 So. Lawndala Avenue
CHICAGO, ILL.	' »
* f
TAM 88 DOBE NA ZELJO TUDI VBA USTMENA POJASNILA