144. štev.
V Ljubljani, petek 18. Junija 1920.	p1*6"*	'	8«wW-	III.	leto.
'laOanu do
Licijalna knjižnica
Za Ameriko:
celoletno ... 4 dola rje polletno .	,	2	dolarja
*»*rtletno. . . 1 dolar. “avJalni franko______________
iUi raj -pošiljaj*
Htia.
Ljubija-	P®	nakaznici
e zaračunajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 55 mm Urok prostor za enkrat 2 K za večarat popnst.
Italijani potisnjeni iz Valone.
Berlin, 17. junija. (Izvirno poročilo.) „Vossische Zeitung“ poroča I zMilana, da le položaj Italijanske posadke v Valonl vsak dan bolj nevzdržen. Albanski oddelki, ki oblegajo trdnjavo, so popolnoma moderno oboroženi, in razpolagajo tudi s precejšnjo ar-Hljenjo. Italijani so morali že večji del mesta Izprazniti, ter se umikajo deloma na vojne ladje, deloma n-, otok pred mestom. Ako ne pridejo v najkrajšem času znatna ojače-nja Iz Italije, bodo morali Italijani Valono popolnoma opustiti.
LDU Beograd; 15. junija. Iz Skadra poročajo, da se je pred dnevi pričela okoli Valene resna borba proti Italijanom, ki še vedno traja. Toskl so zavzeli položaj nad mestom, vsled česar se je general Vlaeen-tinl s svojim štabom umaknil na otok pred Valono. Tri Italijanske vojne ladje obstreljujejo Izgubljene pozicije. Trdi se, da so Izgubili Italijani več stotin mrtvita, Albanci pa da so ujeli 132 častnikov, 1500 vojakov, hi zaplenili sedem topov, 36 strojnic, nekoliko avtomobilov In velike množine munl-dje.
Seja narodnega predstavništva.
Beograd, 17. Junija. (Izvirno poročilo) Na današnji seji nar. predstavništva se je nadaljevala razprava o volilnem redu. H koncu seje je častital predsednik mohamedanskim članom prestavništva k bajramske-
mu prazniku, ki se začne jutri In predlagal, naj se vsled praznika seje za par dni prekinejo, Mohamedanski poslanci pa so sami predlagali, naj se seje redno nadaljujejo, da se parlamentarno delo čimbolj pospeši.
PAPANJE CEN V BEOGRADU.
LDU Beograd, 16. junija. Cene Živil padajo tukaj čimdalje bolj. padanje cen se opaža sploh pri vseh predmetih, vsled česar meščanstvo le malo kupuje, ker pričakuje še na-daljnega znižanja v bodočnosti. Ta-fco s D n. pr. sedaj cene sladkorju 12 dinarjev za kg, medtem ko je bil sladkor še pred tipkaj dnevi po 32 dinarjev. Enako so padle tudi cene mleku in masti. Cene mleku so padle od 2 hi pol dinarja na 1 in pol dinarja, masti pa od 15 dinarjev za kg na 10 dinarjev. V trgovskih krogih sa mili se govori, da se bodo sedanje cene še nadalje nižale.
POPIS NEPRUATELJSKEGA IMETJA.
LDU Beograd, 16. junija. Po mirovni pogodbi ima naša država pravico, da likvidira vse imetje neprl-jateljskih državlanov. Zaradi tega so državne oblasti odredile, da se v mejah Srbije izvrši popis neprijatelj-Skega imetja._______
PREOBRAT V OR1JENTALNI POLITIKI ANTANTE.
LDU Pariz, 17. junija. »Daily Te-Iegraph« piše, da bodo prejkone nastopile važne izpremernbe pri likvidaciji vprašanja orijenta. Pariški listi govorijo celo o reviziji določb turške mirovne pogodbe. Vprašanje Orient^., se mora nanovo razmo-trivati
RIVALITETA ANTANTIN1H DRŽAV V AZIJI.
LDU Was!iington, 17. Junija. »New York Tribune« opozarja na nesporazumljenja na bližnjem vzhodu med Anglijo in Francijo, kar pp-vzroča. da nobena teh dveh veles'1 tamkaj ne pripozna drugi prve vloge. Italijanska politika pa si iz tega dejstva pridobiva koristi zase. Zdi se, kakor da bi bilo v bodoče neob-hodmo potrebno sodelovanje Anglije in Italije na bližnjem vzbodu.
BIVSl GRŠKI KRALJ KONSTANTIN SE VRNE NA PRESTOL.
Berlin, 17. junija. Rimska »Tribuna« prinaša izjavo bivšega grškega kralja Konstantina. Razkraij Konstantin pravi, da se namerava povrniti nazaj na Grško, ker ga grški narod ljubi m si ga želi nazaj. Narod Je sit Venizelosa in terorja, ki vlada sedal na Grškem.
NEMŠKO VLADO SESTAVI CEN TRUM.
Berlin, 17. junija (Izvirno poročilo.) Državni predsednk Ebert je poveril sestavo nove vlade poslaniku v Parizu dr. Mayerju, kar pa je Mayer telegrafično cdklonil. Ebert se je nato posvetoval z dr. Trim-bornom in poveril nato sestavo no ve vlade bivšemu predsedniku državnega zbora Fehrenbachu, ki je mandat sprejel.
Avgust Strindberg:
Divja zver.
Pred templom Jupitra Latiarske-ga v Rimu sta se srečala dva moža iz srednjega stanu. Oba sta zaustavila korak, da si ogledata novo svetišče, ki je bilo različno od vseh drugih in se je zdelo, kakor bi ga bil prevrnil potres. Zakaj podnožje je bilo zgrajeno kakor streha, stebri so stali z zglavji navzdol, in streha Je bila napravljena kakor podzidje s kletnimi okni.
— Tak tu se spet najdeva, mož Hebrejec, je rekel prvi ki je bil po doben rimskemu kupčevale«. Ali se «»isva zadnjič videla v Jafi?
— Videja, Je odgovoril Hebrejec. Rimljana najdeš povsod doma; Hebrejca najdeš tudi povsod, ali doma ni on nikjer. Toda povej mi: čigav tempel je to?
— To je tempel divje zveri; cesarjev je, Kaligule, blazneža, moriv-ca in krvoskrunca. Sam sebi ga Je postavil; njegova podoba stoji v templu in blaznež prihaja vsak dan, da časti parnega sebe.
To rekši je storil Rimljan na svojem čelu znamenje, tako, da je potegnil z desnim kazavcem najprej odzgoraj navzdol in potem i leve na desno.
Hebrejec ga ie gledal sračudeno.
— Mari nisi Rimljan?
— 0 Pač, rimski kristjan sem
— Rte prebivali
Uradno obvestilo o regentovem prihodu.
Predsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Brejc Je Izdal ta-le oklic:
SLOVENSKI JAVNOSTI.
Njegovo kr. Visočanstvo prestolonaslednik In regent Aleksander prkle dne 26. t. m. v Ljubljano.
Na osvobojena slovenska tla stopa po stoletjih robstva vladar, ki ga Je klical narod sam.
Vem, da ml ni potrebno z besedami Izražati globokih čuvstev in drhtenja našlb src, ki bodo v zanosa utripala tiste dni, ko bo Njegovo kr. Visočanstvo Prestolonaslednik, našega naroda sin, prebival sredi med nami.
Slovenija bo storila vse, da najsloves-nejše In najprisrčnejše pozdravi svojega tu-naškega In najvišjega sina.
Dr Brejc L r.
Ne zavlačujte volitev.
— Tu, pod Rimom, v skalnih hodnikih.
Pokazal te na tleii odprtino, podobno tistim, ki so vodile v kloake.
— Tu doli stanuješ? Pod zemljo?
— Tu stanujemo kristjani; kakor semena ležimo v zemlji ter poganjamo kal.
— Ali to ao grobnica, tu spodaj!
— Da, pokopani smo s Kristom vred in čakamo vstajenja.
— Imate tempel tam doli?
— Službo božjo opravljamo; dane« slavimo Jezusovo rojstvo.
— Nekdo prihaja zgoraj po ulici, te dejal Hebrejec.
RLmlJan je vzdignil pokrov, da bi se spustil v odprtino.
Tedaj se Je začuk) v notranjosti zemlje petje v zboru.
Ni treba mestu meseca ne sobica, gakai mogota božja sveti mu.
In jagnje, to je luč ntegoval'
-- Kdo je jagnje? je vpraša! Hebrejec.
— Jezus Kristus, odrešenik sveta.
— AH se ti zdi svet odrešen, čeprav ta nosi Kaligula...
— Svet bo odrešen, ako bomo tiho vztrajali v upanju.
— Potemtakem st« v*eM Izraelu obljubo?
— Ne, podedovat} smo obljubo, zakaj Krist Je bil Izraelovega rodu.
— Nekdo prihaja!
— Zdravstvu} tedaj- Midva se »pečava vedno, ker zemlja te najina.
KRIZA V ČEŠKI VLADI.
Praga, 17. junija. (Izvirno poro čilo.) V vladi Je prišlo do ostrega nasprotstva med agrarci in socija-listi, Agrarci so predlagali, da se znatno povišajo cene kmečkim pridelkom, zlasti žitu, socijalisti pa so izjavili, da privolijo v to le, če ostanejo prodajne cene moki in kruhu nespremenjene in pokrije diferenca iz državnih sredstev. V ta namen bi se moral večkrat povečati pridobitni davek. Agrarci in vse ostale nesocialistične stranke, so ta pogoj odločno odklonile, vsled Česar 'so agrarci sklenili, da izstopijo iz vlade Nasprotje je tako veliko, da je ostalo brezuspešno tudi Mcsarykovo osebno posredovanje.
BOLJŠEVIKI SE UMIKAJO IZ
PERZIJE?
LDU London, 17. junija. Lord Curzon je naznanil svetu zveze narodov, da je stopila moskovska vlada s perzijskim ministrstvom za zunanje zadeve v direktno zvezo in da le obljubila, da umakne rdeče čete iz Perzije, Svet zveze narodov bo torej počakal nadalnjega razvoja dogodkov v Perziji.
DRŽAVNI TAJNIK PAUL ZBOLEL
Dunaj, 17. junija. (Izvirno poročilo ) Državni tajnik Paul, ki se je vrnil iz Beograda, je nevarno zbolel na griži. Vsled bolezni bo moral ostati delj časa v postelji in se bo moral odtegniti uradovanje.
Narodno predstavništvo razpravlja o podrobnostih volilnega reda za konstitu-anto. Delo gre tako počasi naprej, da se ne da preračunati, kdaj približno bo končano, in da lahko pretečejo še meseci In meseci, predno bo volilni red pod streho. Kakor pravijo poročila Iz Beograda, Je načrt za volilni red v obliki, v kateri ga Je predložil minister za konstltuanto Stojan Protlč, zelo pomanjkljiv In površen, tako, da tudi to ovira hitro delo. človeku, ki opazuje vse te pojave v narodnem predstavništvu, se mora vsiliti mnenje, da pravzaprav nobena izmed današnjih strank parlamenta ni posebno navdušena za nove volitve. Nobeni se ne mudi preveč z razpravo o volilnem redn hi zaključkom poslovanja začasnega narodnega predstavništva. Podoba Je, da so si v tem vprašanju vse stranke privzele geslo srbskih birokratov: »Pa — Ima vremena.«
Najbolj smrdijo volitve srbskim radikalcem. Poročali smo že, da le Protlč v volilnem odboru kratkomalo odklonil debato o predlogu demokratske zajednlce, nai se uzakoni tudi rok, kdaj se Imajo volitve Izvesti. Demokratska zajednlca Je predlagala, da se naj v volilni red sprejme tudi določba, po kateri se imajo volitve Izvesti najkasneje štiri mesece po objavljenju volilnega za- j kona. Protlč pa Je izjavil, da Je ta predlog nesprejemljiv, In tako Je bil res odstavljen z dnevnega reda. NI gotovo* ali pride v plenumu sploh ie na razpravo. In vendar Je rok štirih mesecev več kot zadosten za to, da se oskrbijo vse potrebne priprave za volitve. To tembolj, ker s pripravami vendar ni treba čakati, da postane volilni zakon polnomočen. Najbolj zamudno delo med pripravami bo zlasti v Južnem delu državo sestava volilnih Imenikov. Ravno pri teh pa se lahko začne z delom takoj, kakor hitro reši parlament vprašanje, kdo Ima volilno pravico. Ko se bodo razpisale potem volitve, se volilni imeniki samo pregledalo la popravijo. To se lahko Izvrši v kratkih’ tednih.
Prav nlkakega tehničnega povoda torel ni, da bi se z volitvami bogve kako dolgo odlagalo. Ml smo mnenja, da rok štirih mesecev po objavljenju ■ volilnega zakona ne le, da ni prekratek, ampak da Je celo predolg. Saj moramo v tem slučaju računati, da letos sploh še ne pride do volitev. Ako bo narodno predstavništvo delalo z današnjo hitrostjo In točko za točko vračalo volilnemu odboru v zopetni pretres, se lahko zavleče razprava do pozne leseni. In če prištejemo k temu samo ?e one štiri mesece, ki Jih Je minister Protlč kot prekratke od« klonil, bomo volili tja v začetka prihodnjega leta enkrat. Verjamemo, da bi bilo t« radikalcem povšečl. Zavedajo se pač dobro, da bi pri današnjem političnem položaju temeljito pogoreli In izšli Iz volilnega boja
kot premaganci. Saj trde dobri poznavale ljudskega razpoloženja v Srbiji, da ne dobijo radikalci tam danes niti ene tretjin« sedanjih mandatov. Ako pa se volitve čim' boli zavlečejo, imajo od tega dvojen profiti prvič lahko upajo, zlasti če se Protlču posreči, da razbije koalicijo, In pride na vlada zopet sama parlamentarna zajednlca, da bodo s svojimi organi v državni upravi še v zadnjem hipu med volilcl Izposlovali preobrat političnega mišljenja, drugič pa imajo, ako tudi se Jim to ne posreči, vsaj tolažbo, da ostanejo še kolikor mogoče dolgo na krmilu.
Uverjeni smo, da radikalna pšenica m pojde v klasje. Narod ne bo trpel da bi se mu njegova najvažnejša pravica, prosto določiti ljudi, ki naj mu dajejo postave in mu vladajo, kratila samo zato, da bodo nekateri poslanci še dalje lahko uživali čast In dljete, bi da bo ta ali ona koruptna vlada Imela več časa, da Izrablja in zlorablja državno moč in oblast za Interese svoje stranke. Ako bi katera stranka res poskušala na ta način sabotirati narodovo voljo, bo naletela na naj« ddloočnejšl odpor po celi državi. Vsak, kdor pozna današnje razburkano mišljenje najširših narodnih plasti, se bo zavedal nevarnosti, ki bi nastala tudi za dr'avo samo, če bi brezvestna strankarska politika prltirala milijone vsili .ev do tega, da sl Izsilijo svoje pravice. Zato upamo, da pošteni In trezni politiki, kolikor Jih Je v narodnem predstavništvu, ne bodo Izzivali te nevarnosti, ampak da bodo storili vse, da pride člmprej do volitev, k! so edini ventil Is današnje prenapete atmosfere.
SLEZIJ8KI POLJAKI IN NEMCI ZA PLEBISCIT.
LDU Praga, 16. junija. Semkaj j« danes dospela deputacija šleziiskih Poljakov in Nemcev ter Imela po« svetovanje z zastopniki vseh strank, katere je nujno prosila, da naj izjava poslanske zbornice glede tešinskega vprašanja izvenj v peremtorično zahtevo, da se mora izvesti plebiscit.
ZADNJA BORZNA POROČILA.
LDU Zagreb, 17. junija Devize, Berlin 194-198, Italija 0-500. Newyork 72-77, Pariz 5S0-0, Praga 194 196, Švica 1500-1575, Dunaj 51-52. Valute: Ameriški dolarji 72.70-73 50, avstrijske krone 50-0, nemške marke 200-212, italijanske lire 450-455, angleški funti 290-0, čehoslovaške kro« ne 200 205.
Dunaj, 17. junija. (Izvirno poreč.) Zagreb 185-197, Budimpešta 87-99, Praga 350-374, Varšava 881-101, čs K 350-374, dinarji 700-750,
V templu, ki ga je imenovalo ljudstvo narobe svet, se je plazil mož ves preplašen ob stenah, kakor bi ga bilo strah pokazati lirbet. Njegov obraz je bil mladeniški, toda brez okvirja las. Zgornja ustnica se ie zavihnila na levi kvišku in odkrila dolg čekan, hkrati pa ie šinil iz desnega očesa nagel žarek nalik strupeni puščici.
Tik ob zidu je lezel do apside, kjer je bil postavljen kip, podoba plahega moža; tako verno je bila posneta, da se niti obleka ni ločila od njegove.
— AH je svečenik tu? je šepnil blazni cesar, zakaj bil je on.
Nič odgovora.
— Svečenik! Ljubi svečenik, tako tesno mi ie : ali ne prideš.
Tedaj Je pristopil svečenik, padel pred cesarjem na kolena In ga molil.
— Jupiter, optimus maximus 1a-tiaris, prepodi svoje sovražnike.
-- Mari imam sovražnike? Da, in zato mi je tako tesno. Verjameš H, da nem Bog0
— Bog si!
— Tak daj, da bo grmelo; s tem preplašim svoje sovražnike.
Svečenik je udaril na bobnteo, da )« zabučalo po templu.
Cesar Je v smehu pokazal vse svoje zobe.
— Svečenik' je zaklical ter sedel na presto!, žrtvuj mi zdaj!
Svečenik je zapalil ogenj na oltarčku pred norcem.
Cesar pa fe dejal:
— Kako dobro diši! ' Zdaj sem najmogočnejši v nebesih in na zemlji, jaz sodim žive in mrtve; jaz Jih mečem v Tartar in jih povzdigujem v Elizij: kako mogočen sem! Jaz krotim valove morja in ukazujem nevihti, naj se poleže; Jaz vodim pota zvezd; jaz sam sem ustvaril kaos; In rod človeški leži pred mojimi nogami; od pragozdov Britanije do izvirkov Nila, ki sem jih sam odkril. Svojega najljubšcga konja Incitata sem povišal v konzula, in narod je priznal njegovo konzulstvo. Moli me, svečenik! Ali si morda pozabil, kdo sem? Ne, jaz sem jaz, ki se bom molil vekomaj v svojem kipu! Kajus Cezar Kaligula, klanjam se ti, gospodar sveta, kakor se klanjam samemu sebi! Jupiter Latiaris Kaligula.
In padel je pred kipom na kolena.
— Nekdo prihaja! le Posvaril svečenik.
— Ubij ga!
— Tribun je, Kasij Hereja!
— Zapodi ga!
— Hereja se ne da zapoditi.
Tribun je vstopil, brez strahu in
brez ceremonij,
— Kajus Cezar, tvoja žena Je mrtva!
— Tem bolje, le odgovoril cesar.
Tvoje edino dete so treščili z glavo ob zid.
— Ah, kako prijetno! se je zasmejal norec.
— In zdai umreš til
— Ne morem. Nesmrten sem
— Čakam te zunaj: tam naj se zgodi, ne tu!
— Zlezi vun, mravljinec, mota noga je j>revelika, da bi dosegla tvojo neznatnost.
Tedaj *e je vzdignilo petje Izpod temeljev svetišča ali iz zemlje; bili so otroški glasovi.
Cesar se je spet prestrašil in zlezel pod svoj stol.
Hereja, ki je čaka! pri vratih, je izgubil potrpljenje.
— Ali pojdeš, pes, ali pa te ubijem tukaj!
— Hereja, je ječal cesar, ne ubij me; nogo ti poljubim.
- Poljubi jo zdai, ko te pohodim ž njo'
In orjaški mož je pahnil stot t stran, stopil na norca ter mu zmeČ« kal grlo s peto; Jezik je zlezel i« grla in bljuval psovke še v smrti
Divja zver je imela tri plaval drugi ie bilo ime Klavdij. Kockal j« s prijateljem Kajem Silijem, kj 'e slovel po svojem bogastvu in lepoti.
— Pazi na igro, je siknil cezar.
— Pazim! je odgovoril prijatelj,
— Ne, raztresen si. Kje Si bil snočl?
— V Suburi sem bil
-■ Ne hodi v Suburo, pri metil ostani. Pazi .na igro.
— Pazim: toda za kaj igrava?
— Ti igraš za svoje življenje. .
— In ti, cezar1?
(Dalje prih.)
Velja v Ljubljani in
po pošti:
telo ieio	...	K	180-—
pol tcia	.	.	.	,	90 —
letrt teta	.	„	49*—
ta mesec	„	18r—
'b\ inozemstvo:
celo leto	.	.	K 240-—
pol leta. .	„	120	—
Četrt leta	.	.	„	66-—
za mesec	.	.	»	20 —
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/L Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu m~—rrrrrr:	štev.	8.	Telefon	štev.	44.	-
Izhaja vsak dan zjutraj,
Posamezna čtevilka velja 1 krono.
Vprašanjem glede Inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se fran! irajo. — -	Rokopisi	se	ne vračajo.	^—r:—jzzz".~
Stran 2.
»JUGOSLAVIJA* dne 18. junija 1980,
Narodno predstavništvo
LDU Beograd, 16. junija. 101. redni sestanek začasnega narodnega predstavništva otvori podpredsednik dr. Ribar ob 6. pop. Tajnik Manojlovič prečita prošnje in pritožbe, med drugimi tudi interpelacijo poslanca dr. Lončarja radi podkupovanj mariborskih mestnih uradnikov po uredniku 2ebotu, nadalje interpelacijo istega poslanca na ministra za socijalno politiko radi povišanja mezd vmogradskim delavcem. Posl. Vasiljevič stavi vprašanje na ministra za šume in rude radi tvrdke Eitler v Bosni. Minister Kovačevič odgovarja, da mu je znano, da ie tvrdka nemška in da je prej vživala razne privilegije. Minister je tudi stavil tvrdko pod sekvester. 2 ozirom na to, da so hoteli 4 veliki denarni zavodi skleniti z navedeno tvrdko poseben sporazum, je minister prečital razne uradne akte. Nato se preide na dnevni red. Podrobna debata o volilnem redu. K 1. členu so govorili posl. Maksimovič, Banjanin, Prodanovič in minister Protii. Posl. Jaša Prodanovič protestira proti temu, da se more ustavo-tvorna skupščina razpustiti. Njegova izvajanja pobija minister Protlč, češ da tazpust ne pomenja nobenega nasilja, temveč nov poziv na narod. Pri glasovanju je bil člen 1. sprejet 8 popravki odbora. Pri členu 2 sta govorila bivši minister Vulovič in posl. Peršič, ki Je zahteval, naj se volitve vrše na 21. dan po razpisu. Govorila sta še posl Jaša Prodanovič in poročevalec Nastaz Petrovič nakar Je bil predlog Peršiča sprejet Clen 3. je bil sprejet z dodatki posl Caldaroviča. Pri členu 4. se je razvila obširna debata o obsegu volilnih okrajev. Posl. K orač je protestiral proti razdelitvi upravnih enot v Vojvodini, ker se to dela samo iz strankarskih ozirov. Enako je tudi v Srbiji. — Isti primer je tudi glede Srbije. Posl. dr. Korun primerja predloženi volilni red z nemškim, avstrijskim in čehoslovaškim volilnim zakonom ter se zavzema za čimvečje volilne okraje. Bivši minister dr. Kramer je nato predlagal nekatere stilizačne izpremembe, nakar Je bil člen 4. sprejet v zmislu predloga odbora. — Seja se le zaključila ob 9 zvečer ter le predsednik, odredil prihodnjo za jutri ob 4. pop.
ODOODITEV NAR PREDSTAVNIŠTVA RADI REGENTOVEGA POTOVANJA.
LDU Beograd, 16. junija. V parlamentarnih krogih se trd!, da bodo za bivanja prestolonaslednika regenta Aleksandra v Zagrebu in Ljubljani seje narodnega predstavništva odgcdene. ker bo prestolonaslednika spremljala na njegovem potovanju večja skupina ministrov-
Enotna stanovska da pridobi ista v pritličju organlzž c ijs učiteljstva
še 2 učilnici, 1 sobo in 1 ka- .. . ,	_	...
Univ. prof. Hinterlechners
Tehniška fakulteta in njena bodočnost
(Dalje.)
lemeljem teh smernic preštudiral Je g. doc. Vurnik predmetno vprašanje, ter je podal naprošeno poročilo 1. maja v stalni stavbeni komisiji vseučiliškega sveta v navzočnosti gg. zastopnikov pokrajinske vlade in ljubijan.ske.ga mesta; tu naj posebej omenim, da je zastopana vsaka 'obeh Instanc v naši komisiji tudi po enem inženerju.
Glasom predloženih Vurnikovih načrtov se naj bi: 1. v pritličju prestavile 2 steni, s čemur se pridobite tu 2 sobi;
2. v prvem nadstropju bi se prestavila I stena, in tako pridobila 1 učilnica;
3. v drugem nadstropja se na) bi podili 2 steni, in bi se zgradila 1 na novo. Tudi s tem bi se pridobile
2 učilnici.
4. Na Dunaju, v Gradcu tu v drugih univerzitetnih mestih imajo univerze ob pomanjkanja zadostnih prostorov kak del svojih zbirk na mostovžih. To le predlagal docent Vurnik za fizikalno m še neko drugo zbirko. V ta namen bi se mostov-žl ob koncih primerno pregradili.
Efekt vseh teh adaptacij bi bila pridobitev 7 (sedmih) učilnic. Glasom strokovnega mnenja g. arh. Vurnika bi zadostovalo teh 7 novih prostorov in še sedanji prostori v vsakem oziru potrebam obrtne šol«. To bi pa omogočalo, da tehniška fakulteta:
1. cb drži vss svoj« sedanje prostore v 2. nadstropja, iz k a t e * rihjo hoča vodstvo obrt« rt e Š o! e letos izgnati;
2: da pridobi tehnika vse v 1 nadstropju as Mtaiatač* pm&Utfj*
pričenšJ pri glavnih stopniuah na de- | sno iin
3. dalje binet.
4. S kletmi se v tem projektu torej niti ne računa.
Efekt teh adaptacij bi bil. da bi se mogla tehnika v 1. 1920./21. sicer skromno toda nemoteno za silo razviti.
Stroške za vso preureditev, ki jo nosi univerza, je proračunal gosp. Vurnik na okroglo 10.000 K (de-settisoč kron), s katerim zneskom soglašajo tudi računa ostalih :« in-ženerjev, ki so člani stalne stavbene komisije univerzitetnega sveta. O tehniški izvedljivosti tega načrta ni bilo med strokovnjaki v seji komisije dne I. maja niti najmanjšega nesoglasja.
S tem je dokazana izvedljivost mojega svoječasnega ponovnega predloga, hi sicer z jako skromnimi sredstvi in v zadogoljstvo obeh inte-resiranih strank, aiko bi se smelo računati po strani vodstva obrtne šole s primernim razumevanjem dejanj-skega položaja tehnike posebej in zadevno sedanjih stanovanjskih razmer v Ljubljani sploh. Temu pa menda ni tako.
Pri anketi dne 29. aprila se je dogovorilo, da pošlje dekanat tehniške fakultete svoj dcspoze neposredno vodstvu obrtne šote; ta ga naj preštudira in odpošlje s svojimi dodatki poverjeništvu za uk in bogočastje, ki ukrene potem vse potrebno.
Ker ni dobil podpisani doslej nobenega odgovora, in ker se bliža 11. semester svojemu koncu, povprašal Je pri vladi dne 7. maja. kaj je z rešitvijo? Dne 9. aprila je izvedel potem. da do tedaj obrtna šola še ni zavzela svojega stališča: torej zavlačevanje na vsej črti. Kakšne posledice pa mora to imeti za tehniko? Predno odgovorim na to vprašanje, naj razvijem še sledeče misli.
Vse po doc. V a r n i k u nasvetovane adaptacije bi omogočile razvoj tehniške fakultete le v letu 1920721. Takoj prihodnje leto se bi pojavile torej nove in to pot res nepremagljive težkoče, če se ne prične skrbet' takoj za ubikacije, ki se bodo rabile v šolskem letu 1921.-22. Nato nal opozorim zlasti tudi gg. poslance.
Pri anketi dne 29. aprila se je Iv razmotrivalo vprašanje gradbe za-padnega, tretjega trakta pri obrtn šoli za tehniko. Da se v tem oziru ne zamudi potrebnega časa, sem zastopal v vlogi od 4. maja kot samostojen dodatni predlog k svojemu prvotnemu predlogu, da zgradi univerza na prostoru, ki je namenjen razvoju obrtne šole in v zvezi s to: desni, to je zapadnl trakt po načrtu levega že obstoječega krila.
Ta nova zgradba naj bi bila od sedanje obrtne šole po možnosti se-parirana, pač pa v zvezi z onimi prostori, ki naj bj služili v glavnem traktu tehniški fakulteti.
To krHo naj bi služilo tehniki tako dolgo, da dobi poslednja svoje lastne ubikacije v zvezi z ostalo univerzo. kateri oHJ bi se naj z v s o energijo in smotre n o zasledoval. Po tem pro.vizoriju bi prevzelo vodstvo obrtne šole vse predmetne prostore.
Dozidava novega trakta bi stala po mnenju doc. Vurnika ln ostalih gg. inženerjev dandanes okroglo 4*4 milijona kron.
Spor med Finci in Švedi
Številnim resnim nasprotstvom med evropskimi državami se Je te dni pridružil še spor med Finci in Švedi Del prebivalstva alandskih otokov namreč zahteva, da se aland-ski otoki odcepijo od Finske. Švedska vlada to gibanje moralično podpira, vsled česar so Finci proti temu protestirali, češ, da je linsko suvereniteto nad alandskimi otoki priznala tudi Švedska. Zato vztrajajo Finci pri svojih pravicah. Švedi so nato odgovorili, da smatrajo že-lio alandskega prebivalstva za upravičeno, ker lo je izrazila večina prebivalstva. Na to pojasnilo švedske vlade so Finci odgovorili z odpokli-com svojega zastopnika pri švedski vladi,
Alandsko otočje, evojčas švedska provinca, ki so Jo 5ved! 1809. L odstopili Rusiji, tvori del finske gubernije Aebobjoemborg, leži V tot-niškem zaliva, obstoji iz kopna Aland in 80 otočičev. Prebivalstvo je po jeziku švedsko, hi se živi od ribolova. Važnost otokov tiči v tem, da imajo otočičl cek> vrsto dobrih pristanišč, ki so služila ra&emu brodovfu za postaje in oporišča. Zemlh teh otokov 1426 kvadratnih iuu,
/*o dnefa prevrata smo opali, da se str, nejo tudi učiteljske vrste v enotno falango strogo stanovskega udraženia. A teina ni bilo tako. Narobe! Bolj to bolj »e kat« zopet stari razkol, ki ga pospešuje učitelj, stvo sama V tem ko doeezajo organizacij« dragih stanov uspeh za uspehom, raplja učiteljstvo za strankarsko zagrizenim! vod-nlki ta se potaplja v političnem boju, pri tem pa Izgublja moč organizacije. Dragi stanovi Imajo v svojih vrstah menda tudi liberalce to klerikalce, boljše vike, aocljaliste večlk taborov, a njih stanovska organizacija je ena, ker drugače b!« ne more. In če pove* članu »Slomškove zveze«, da je treba ločiti kulturno organizacijo od stanovske, da Je treba v strogo stanovskih vprašanjih ho-dl® »kupno pot, te niti ne posluša, ampak začne prodajati stare, obrabljene, za ljudske shode preračunjene fraze o krščanstvu ta krščanski morali. Najogabnejša stran vso komedije pa je, da sl misli ob koncu: Hvala Bogu, sem že zopet bliže tej bi tej slnekuri!
Da pa tudi pri »Zavezi« ni vse t«i»> kakor bi moralo biti, kaže nastopno dejstvo. Učiteljsko društvo v Velikovcu je sprejelo resolucije, ki zahtevajo enotno organizacijo slovenskega učiteljstva. Te resolucije je nato sprejelo tudi Učit. društvo za Maribor ta okolico ta jih je poslalo ▼ priobčenje »Tovarišu«, da bi Jih zaznalo vse slovensko učiteljstvo, jih presodilo ta mogočno povzdignilo glas za osamosvojitev učiteljskega stanu iz krempljev političnih demagogov. Resolucije se glase:
1. Naše društvo stoji odločno na stališču, da bodi stanovska učiteljska organizacija nadstrankarska in sc pečaj le z vprašanji, ki so skupna stanovska zadeva vsega jugoslovanskega učiteljstva; Izklučuj pa iz svojega delokroga vsa sporna politična ta kulturna vprašanja, ki ne tangirajo šolstva neposredno. Stanovska zavednost je edini pogoj za sprejem v društvo.
2. Uverjenl smo, da je v Interesu učiteljstva, šolstva in torej tudi države, da se vse jugoslovansko učiteljstvo čim najprej združi v eni sami stanovski organizaciji.
3. Vsa teža odgovornosti za vse pro-klestvo ta gorje, ki pride prej ali slej na stanovsko razcepljeno učiteljstvo, pade na one čtaltelje, ki iz kateregakoli nagiba ovirajo stanovsko združenje jugoslovanskega učiteljstva. Smatramo kot nečastno vsako slepomišenje o načelnih vprašanjih. Ali stojimo na stališču nadstrankarstva ali pa smatramo kot pogoj za sprejem v društvo gotovo politično prepričanje aU svetovni nazor. V enem, kakor v drugem slučaju moramo biti dosledni.
4. Z ozirom na važno nalogo, k! je določena slovenskemu učiteljstvu v skupni stanovski organizaciji vsega jugoslovanskega učiteljstva, smatramo naravnost kot predpogoj za prospevanje UJU, da stopi slovensko učiteljstvo vanje stanovsko združeno.
5. Odločeni smo Iskati pota ta sredstva, da uveljavimo svoje stališče glede stanovske organizacije, ker nam stoji stanovska edinost višje kot vsi drugi oziri. Zato naročamo odboru, naj stopi v dogovor glede skupnega zastopanja naših načel z učiteljskimi društvi zlasti v bivši štajerski ta Koroški — pa tudi Kranjski.
d. Izjavljamo, da nimamo ničesar proti temu, ako Slomškova zveza obstoja še nadalje, ampak le kot kulturna, ne pa stanovska organizacija. Nje člani morajo pa biti obenem člani dotlčne okrajne učiteljske organizacije.
»Učitelj. Tovariš« teh resolucij ni objavil. Kaj Je bilo temu vzrok, nismo dognali. Iste resolucije J* prečital predsednik mariborskega društva na binkoštnem sestanku Slomškove Zveze v Mariboru, žal samo s tem uspehom, da mu je tov. Fabinc v »Slovencu« očital jakovo slogaštvo, »Straža« pa zatem dannadan udriha po učiteljstvu kakor Smrekarjev Vsenemec v nels-danjem »Kurentu«: »Use zboul«
Stojimo pred kongresom učiteljstva V Beogradu. NI vseeno s kakšnimi nameni ta kakšnim razumevanjem organlzačnega vprašanja se snidemo s tovariši na jugu. C« bomo nadaljevali dosedanje metode dobrikanja strankam, bomo ostali to, kar smo bili doslej — hlapeli	D.	H.
Dr. Ivan Černe:
Čehos ovaški zakonski načrt o voj. posojilu.
Dne 8. junija 1920 je predložila vlada novemu parlamentu v Cehoelovaškl repu-j bllld nov zakonski načrt rešitve vojnega I posojila, sedaj ie drugi.
Razdeljeno je po tem načrtu priznanja avstrilsklh ta ogrskih vojnih posojil na dva kategoriji: privilegirane zavode ter druge pravne ta fizično osebe. Prlvlllglrtorf zavodi, tip A, so sledeči: hranilnice, posojl)-, nlce, zadruge ustanovljene po zakonu Is leta 1873., zavarovalnice, ustanovljene narsdbl iz leta 1896., okraji, občine, verske cfcčine, peuzijska društva ki niso nadomestne zavarovalnice ter konečno vse one korporacije, o katerih potrdi politična uprava, da imajo splošnokorlstni značaj. Vsem tem navedenim se prizna njihovo vojno po-•oJBo po kurzu 65%, ako novi m to cm«« racijo izdani državni zajem podpišejo Sl dvojnem *»eefcu nomtaato svojega v#Ug« posojila,
\ Vsem drugim pravntm to fizičnim osebam se vzame v račun pri podpisa novega državnega posojila za eno četrtino celega podpisan«* zneska vojno posojilo ter .« wn obračuna po 50 to pol %. To Je tip B
Bre« vojnega .r jlla se obrestuje novi *«»n> po 5*. Novi zajem uživa razne davčne olajšave, je prost rentntae, bo vrnjen (to L 1970 ter se bode pričel žreba« V. aprila 1928, tako, da bo žrebanje trajalo 48 let Nominalni znesek se Izplača tri mesece po Izžrebanju.
Važna je določba novega zakonskega načrta, da je poračunjena zamenjava vet. posojila za novi za j eri neobvezna, da l »me kaka nova ureditev vprašanja voj. • sojila, Id bi se napravila kasneje, n!'; mr bi« ugodnejša, kakor ta po tem zakonu.
Hkrati t zakonskim načrtom je Izdala vlada k svojemu predlogu poročilo o mo-tivlh, ki so jo privedi! do te,‘:a zakonskega' načrta. Poročilo pričenja z najvažnejšim vzrokom rešitve vprašanja voj. posojil, s sanacijo denarnih zavodov, ki imajo ve ' s' svote voj. posojil to »o vsled tega huns-bllnl. Ker se pa premijsko posojilo čc!:o« slovaško ni obneslo ter ni prineslo zadostna
?°kritl« bl( '	<	Primunj-
. fdaja, je vlada prisiljena skrbeti z.a nove sredstva, da se Izogne tisku novih bankov-‘ cev. Izvolila Je torej pot notranjega zajm*, ter to bilo potreba zato In mobilnost de, narnlh ta drugih zavodov odstraniti, da si ie svesta velikih gospodarskih katastrof m škod, ki bi nastale na državni kredit no« tranjl ta zunanji, ako bi se država poslužlle pravic, ki jih ]! daje mirovna pogodba, tet b! zanikala vsako vnovčenje voj. p soj«. Sicer pa ni ta ured.Jev vprašanja voj. po« soJU definitivna; ako bode še kak drug na« «n predlagan, bode pa vsekakor manj ugoden, kakor je ta po sedanjem zakonskem načrtu
Ker obresti voj. posojil sedaj že od pre vrata sem niso bile Izplačane, se je za tip A kot nekako nadomestilo določilo 5 ta pol odstotno obrestovanle, tako, da se dena* tipa A, n !:-'2ea v tem i: vem za) obrestuje po 4.8%. Za 8luxnJ, da bi podpisovalo! novega zajma ne Imeli na razpolago gotovine, je mogoče novi zajem lombardlrati (to 75% nominale.
(Konec prihodnjič.)
Jugoslavifa.
doto mtalstrskeg sveta.
tDU Beograd, 16. Junija. Na današnji seji ministrskega sveta, Id Je trajala od 10-30 do 12.45 popoldne, so se razpravljala gotova vprašanja, H so v zvezi s parlamentarnim delom, ter se je definitivno določila lista ministrov ln ostalega spremstva, ki bodo spremljali prestokmasiednlln regenta Aleksandra na njegovem potovanju v Zagreb ta Ljubljano.
Ministrski predsednik dr. Vesnlč e uradniškem vprašanju.
LDU Beograd, 16. Junija. Danes je sprejel v posebni avdijencl ministrski predsednik dr. Vesnlč deputacijo uradniških orgi-nizaclj. Clan deputacije je po avdijencl izpovedal, da je ministrski predsednik dr. Vesnlč Izjavil, da ima sedanja vlada določen program, ki ga bo tudi Izvršila. Na žalost se uradniško vprašanje v programu tega koncentracijskega kabineta ne nahaia, vsled česar tudi ničesar konkretnega ne more obljubiti. Zaradi tega se mora uradniško vprašanje predložiti vsem parlamentarnim klubom, nakar bi se ga moglo spraviti pred ministrski svet, odnosno pred parlament Ministrski predsednik je Izjavil, da bo v tem primeru najtoplejše zagovarjal rešitev uradniškega vprašanja.
Kal ]• • 25 % uradniški dokladam!?
LDU Beo. ■	1(5. JunlJn ČD.n delega-
cije uradniških organizacij je Izjavil, da le minister za promet Interveniral pri finančnem ministru, ker je ministrstvo za finance, krivo tolmačilo sklep ministrskega sveta, da se uradnikom izplačajo 25 % poviški na vse njihove dohodke in ne samo na dodatke draglnjskih doklad.
Prijave pOgodb z nemškimi državljani.
LDU Beograd, 16. junija. Oddelek za izvršitev mednarodnih pogodb poziva vso državljane, ki hočejo, da se izvrše trgovske pogodbe z nemškimi državljani, naj prija-
vijo svoje zahteve do 30. t m., ker se p*" tem roku prijave ne bodo več uvaževale.
Otok Lok-im — držav r,. zdravi!!"''.
LDU Split, 16. junija. S sklepom mini« sirskega sveta se je odstopil otok Lokn.rn, ki Je bil last bivše avstrijske vladarska hiše, ministrstvu za narodno zdravje. Tukajšnji zdravstveni odsek jc že dobil naročilo, naj prevzame v svojo upravo Lo-krura, Id bo služil odslej za državno zdravilišče. Za sedaj bodo nastanili na otok« bolno deco, ki Je potrebna okrepčila ta Iz« premembe zraka.
Dalmatinci na vsesokolskem zletu
LDU Split, 16. junija. V soboto odMt od tukaj v Prago posebno odposlanstvo is Dalmacije, v katerem bo zastopana vlada, mestna občina, trgovska zbornica, sokolska društva, Inženjersko društvo Itd.
Cene v Zagreba ta Beogradu.
LDU Beograd, 16. junija. »Radnfčke Bo vin e« pišejo v svojem uvodniku o neznosnih cenah po b^grajslih hotelih ia primerjalo na podlagi tabel cene v Zagreb«, in Beogradu. List ugotavlja, da Je v Beo-gradu draginja živil le za 22 % večja I ot e Zagrebu, medtem ko so cene v hotelih večje za 190 %. Na ta način se dere ta gnil tl Beogradu občinstvo, kar je le radi tega mogoče, ker v Beogradu niso ccnc iiiflkst* mfrane.
♦
Vprašanje železniških mostov v mejah stare Srbije Je urejeno. Minister za javna dela prične sedaj z delom za popravo važnih železniških mostov.
Bivši uslužbenec »Avale« — italijanski špljon. Te dni je došel na Reko k D’Annun-ziu francoski časnikar Richard, ki se j« mudil pred desetimi meseci v Splitu, kjer, je vohunil za Italijo. Richard je bil do zadnjega časa nameščen pri francoski novinarski agenciji »Avala« v Beogradu.
Razna poročila.
Poljaki prosijo Rosijo ia mir.
LDU Berlin, 17. junija. »Deutsche All-gemeine Zeltung« javlja iz Pariza: Kakor poroča »Matin«, Je poljska vlada sovjetski ruski vladi dne 9. junija ponudila mir. Sovjetska vlada na to ponudbo ni odgovorila, temveč je začela ofenzivo ob Dttjepra.
•
Tudi Italijani se udeležijo vsesokoiske-ga izleta v Pragi. Italijanska delegacija za vsesokolskl izlet v Pragi Je sestavljena ta-ko-le: za vlado senator Ruflni, zastopnik zunanjega ministrstva, za narodno obrambo 1 general s štirimi častniki, državni zakladni tajnik Agnelli, štirje delegati za senat In lastna delegacija naučnega ministrstva. Rim zastopa tajnik oddelka za umetnost Rossedi, 1 zastopnik časopisja. Uto-rarne kroge Prezzollnl ta Zanottl. Na izlet pride tudi bivši minister Barzllal.
Nemška narodna sktmščlna je sklicana za 24. t m.
Nemška vladna kriza traja dalje. Doktor Trlmborn je zadnje dni pri pogajanjih ugotovil, da se ne more računati z vstopom
| socljalistov v vlada Tudi glede imenovanj« i novega državnega kanclerja še ni padle
| odločitev. Predsednik narodne skupščine I Fehrenbach je to mesto odklonil, nakar je j sprejel Ebert predlog, da se za državnega kanclerja imenuje dosedanji opravnik v Parizu, dr. Mayer.
Ruska rdeča armada, ki jo zavzela Kijev, napreduje na celi Črti In se bliža mestu Praslavu. V Kijevu so ostavili Poljaki večjo množino topov, železniških vagonov, mutacijo in oklopnlh avtomobilov.
Angleži ne podpirajo generala VVrangla-Angleškl premier Lloyd George Je te dnf v spodnji zbornici izjavit, da Angleži ne podpirajo generala Wrangla pri njegovi ofenzivi proti holjševikom na Krimu.
Bo&ot Madžarske. Švicarska mednarodna zveza poštnih telefonskih in brzojavnih nameščencev je na poziv mednarodne zveze strokovnih organizacij v Amsterdam« sklenila bojkotirati Madžarsko.
Zakon o splošni delavni dolžnosti Je n« predlog bolgarskega parlamenta sankcijo-ntral bolgarski kralj.
Gospodarstvo.
Borza.
LDU Ctirffi, 16. Junija. Deviz« Berila 18.85, Newyork 553, London 21.79, Parts 43.05, Milan 31.55, Praga 12.80, Zagreb 6.2S, Budimpešta 8.15, Dunaj 9.75, avstrijske *L gosane krone 3.90.
LDU Dunaj, 16. junija. Devize: Berlin 420, Čarih 2790. Valute: nemške marke 416. švicarski franki 2765, francoski Iranki 1175, Italijanske lire 875, angleški funti 580, ameriški dolarji 145, Zagreb 163—194, madžarske žigosano krone 85—99, Praga 355—377, čehoslovaške krone 357—382, jugoslovanski dbmrji 675—725.
"■+■ Letošnja žetev v naši driavl to j*«* rttfcuuana na 1 milijon 700 Usod VUgOOOV Rj&tfc« $ ko«?«.	'	y
)+' Na reški borzi vlada 9e dalj Saea ub stoj. Na borzi se aotirajo od vahrt samo lire, dolarji, dinarji to refti žigosan denar. Opaža se tudi, da Je na Reki v obtoka vsak da« več jugoslovanskih kronskih bankovcev. ®ž 100 dinarskih kron se na reškl bor«! p**®* že 150 žigo-anih rešklh kron.
+ Romunija Je prepovedala Izvo* volne, ker je celokupno zalogo volne zaplenilo ministrstvo za trgovina Zaloge bo, do razdeljene med Industrijska podjetja, M bodo izdelovala samo one vrste tkanin, katere Jim bo predpisalo ministrstvo.
H- Sptltska trgovska ta obrtniška zadruga se je obrnila na temka' '.njo trgovsko ta obrtno zbornico s prošnjo, da se za Split tUveds carinski tarif,
144. stev.
■HM
«M*
jjTTGOBLAVIJA" dne 18. junija
Btrau 3.
Dnevne vestf.
— Padanje cen. Hranim in hra-folm, da bi si kupil novo obleko. Nosim in nosim denar v hranilnico. Po
izložbah ogledujem cene Prvi dan 1800 K. drugi dan 2000 K, tretji dan 2500 K, peti dan 3000 K in tako da- j Ije. Obupan sem. Vedno bolj se mi vsiljuje težko 30ciJalno vprašanje. Kako naj se oblečem3 Te dni zopet grem po mestu in si ogledujem cene. Sreča me prijatelj, ki mi pravi*. Ne študiraj cen! Manufaktura pada. V Trstu so padle cene za en gros manufakturi že za 30 do 50 odstotkov. Na lesen bo vse poceni... Vesel zapuščam prijatelja in se tolažim* Torej na lesen si kupim obleko. Pridejo italijanski eksporterji iz Trsta. Pobaram jih: Ali res v Trstu padajo cene manufakturi? Smejo se. odgovarjajo. da ne, in pristavljajo, da so cene manufakturi v Italiji ce'0 poskočile. In tako lažejo v času. ko poročajo vsi listi z evropskih tr žišč. da so cene tekstilnim izdelkom v Franciji in Italiji občutno padle. Uradi! Tukaj zagrabite, in draginja bo manjša!
— Deželno vlado za Slovenijo bo zastopal	na praškem sokolskem zletu vladni svetnik dr. Mirko l.u-bec.
— Jako lepo napreduje Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani in njegova po družnlca v Murski SobotL Jugoslovanski kreditni zavod je Imel samo letos že nad 60 (Šestdeset) mlljonov kron prometa, kar je za mlad zavod gotovo nad vse lepo spričevalo. S solidnim, reelnim poslovanjem sl je pridobil vsestransko zaupanje v trgovskih In obrtnih krbglb in njegovi posli napredujejo vsestransko zadovolllvo. — Priporočamo	vsem »Jugoslovanski kreditni zavod« ter opozarjamo na oglas.
— Izplačevanje ali podaljšek anje kronskih 6% državnih bonov s pravico do premije, ki je bilo vsled brzojavne odredbe gospoda finančnega ministra začasno ustavljeno, se pri finančni deželni blagajni v Ljubljani zopet nadaljuje. Izplača sc
nica in obresti v vsakem slučaju, premija pa samo	tedaj, če je številka dotlčnega
bona vpisana v spisku, ki ga je prejela finančna deželna blagajna od generalne direkcije državnih dolgov v Pogradu. V te n spisku pa so vpisani vsi oni boni, glede katerih je generalna direkcija državnih dolgov od denarnega zavoda, kjer je bil bon prodan, prejela o tem precizno poročilo. Če to poročilo ni bilo predloženo ali pa ni precizno, potem bon ni vplsrn v spisek In se torej premija zanj zaenkrat ne Izplača, marveč se prinositelju take.,a bona izplača samo glavnica In obresti, glede premije pa se mu izda od finančne deželne blagajne posebno potrdilo. Premija sama se mu bo Izplačala še le tedaj, kadar bo po generalni direkciji državnih dolgov izvršeno primerjanje s knjigami dotlčnega o-.c črnega zavoda, ki je bon prodal in prolonglra! ter potrdil, da je bil bon res kupljen v dobi od 15. maja do vštetega 15. junija 1919. leta. Od bonov podaljšanih za dalnjib b mesecev se plačajo šest odstotne anticipativne obresti, torej obresti, kakršnih danes ne plača za naloženi denar nobena bunka in nobena hranilnica. Vrhu tega le denar v državnih bonih absolutno varno naložen. Vsa natančnejša pojasnila se dobijo pri iinančni deželni blagajni v Ljubljani, ki bo šla strankam v vsakem oziru na roke. Ce kdo bona ne more ali ne mara prolongirati, naj ga proda takemu, ki bi ga rad prolongiral in pomagano bo obema. Ld^tn dobi svoj denar, obresti In event. premijo, kupec pa bon, katerega bi drugače ne mogel dobiti, ker država novih subskribentov ne spre-
VIBi aa petletno dobo, l J. o3 V. JfiflJa 1920 do 30. junija 1925, ob 11. uri dopoldne lov občine Horjul, m petletno dobo, t j. od 1. julija 1920 do 39. junija 1925. K tem
dražbam se vabijo Interesenti s pristavkom, da ao dražbeni pogoji ob uradnih urah vsakemu na vpogled.
— Castitamol Včeraj je praznoval g. Franc Slcherl dolgoletni postajenačelnik v Trzinu v tihem krogu avoje družine srebrno poroko.
— Potujoči frančiškan. Kot usmiljeni brat ta frančiškan potuje po deželi neki Fr. Klernba}. V svoje egoistične namene pa je tudi Izrabil zadnjo železničr rsko stavko. K mlinarju Ivanu Trbovcu v Klečah, občina Dol, je prišel pričetkom stavke. Predstavil se mu je kot uradnik južne železnice. Trbovc ga je gostoljubno spr el ta gostil skoro mesec dni. Klembcs	no Izginil ter poslal Trbovcu I Ljubljane dopis, da ga dobi lahko pri »lemenatarjih«.
Maribor.
Ljubljana.
jema.
— Sprejem gojencev v nižjo šolo vojne akademije. Letos se 6o sprejelo v nižio šolo vojne akademije več gojencev. Prošnjo za sprejem je vložiti najkasneje do 15. avgusta 1920 lu ji je priložiti:	rojstni list, šolsko izpričevalo, dovoljenje starišev ali varuhov, zdravniško Izpričevalo, lastnoročno Izjavo staršev ali varuhov, ki Jo mora potrditi -pristojna oblast, da ni v očetovi in materni rodbini škrofuloze, jetike, pado-vice ali duševnih bolezni — Prosilci morajo biti rojeni Srbi, Hrvati ali Slovenci, sposobni za vojaško službo, lepega vedi-nja, ne stari pod 16 let ta na nad 24 let, dovršiti šest razredov srednje šole (vojaki pet razredov) z dobrim uspehom 1* vseh predmetov, priti neposredno iz vojne ali Is šole in Izjaviti v prošnji, da pristanejo na vse posledice, ki so predvidene v zakonu 0 ustroju akademije. — Kdor je dovršil sedmi ali osmi razred srednje šole ali pa Šesti razred s odliko, Je oproščen skušnje, drugi jo moralo delati iz matematike, književnosti Srbov, Hrvatov ta Slovencev, ago-'dovine Srbov, Hrvatov in Slovencev, obče zgodovine ta zomljeolsja In francoskega ali nemškega Jezika. (Podrobni program zahtevane tvarine *a skušnje bo objavljen v Uradnem listu).
— Lov se odda v zakup. Dne 30. t m. ge bo pri ljubljanskem okrajnem glavarstvu (soba štev. 2) oddal potom javne dražbe y zakup lov naslednjih treh občin, ta slcor Ob 9. uri dopoldne: lov občine Račna za petletno dobo, t J. od 1. julija 1920 do 89. tanila 1925. ob 10. url dopoldne lov oMtne
= Električna cestna železnica
hoče kakor nam poročajo zonet podražiti vožnio, kakor da ni že dovoli draga, zlasti za onega, ki se voz1 samo eden aili dva pasa. Res je, kdor ima zdrave noge, naj gre raje peš (saj bo tudi prej prišel na svoje me sto nego če se pelje’), toda mnogo ie betežnih ljudi, ki morajo v bolnico, k zdravniku, na trg, ali po drugih važnih opravkih. Takim bo pač vsak spodoben človek privoščil, da se peljejo, zlasti v slabem vremenu. Če Je električna cestna železnica rabi večjih dohodkov, naj zopet upelje priklopne vozove. Izgovor, da se s tem pomnoži uslužbenstvo, ne dTži. ker so dohodki priklopnih voz dovolj veliki. da krijejo režijo zanje tn neso poleg tega še masten običek. Je samo indolenca obratnega vodstva, ki bi najraje, da bi vozil po mestu samo en voz, pa donašal zato milijone.. Če pa občinski svet že dovoli podra-ženje vožnje, nai vsaj odredi, da se bosta vpellala dva pasa. ki se bosta iztekala v sredini mesta.
= Biasnikovo tiskarno z litografijo vred so kupili socijalni demo-kratje za 1 miljon 400 tisoč kron. To svoto so vzeli iz takozvanega ameriškega fonda, ki so ga zbrali slovenski socijalno-demokratični delavci v Ameriki. Podjetje so spremenili v komandilno družbo, v kateri bodo poleg dosedanjega lastnika Poklukarja in njegovih sorodnikov še Anton Kristan, Albin Prepeluh in dr. Milan Korun. Ko bo tiskarna urejena se preseli tiakaj tudi socijalno-demokratično glasilo »Nanrej«.
-= Razmere v vojaškem zaporu v Ljubljani. V ljubljanskem vojaškem zaporu se nahajajo kakor nam pripovedujejo preiskovalni jetniki, med njimi nekateri že mesece in mesece, ne da bi Jih zaslišali, oziroma končno kaznovali. Med njimi Je mnogo takih ki so v preiskavi presedeli že več časa, kakor pa morejo dobiti kazni. Ker jih ie gotovo več, ki niso zakrivili kaj posebnega, Je to vendar zanikrnost, da se pustijo ljudje brez potrebe v preiskovalnem z&poru, kjer tralijo dragoceni čas. Naj se napravi red!
— Vsi pevci ta vse pevke vseh ljubljanskih pevskih društev le zborov se prosijo, da pridejo jutri v soboto, 19. im, točno ob & uri zvečer na dvorišče realč-nega poslopja k skupni val! za petje ob prihodu regenta v Ljubljano.
— Za krosnl večer, v sredo dne 22. junija, Je naštudiral baletni mojster g. Vlček z gojenkami »Zenskega telovadnega društva v Ljubljani« plesne točke pod Imenom »Sen kresne noči«. Sodeluje plesalka t:dčna Lidija VVIzjakova. Ker je prireditev v prid društvenim športnim odsekom, vabimo cenjeno občinstvo k oblini udeležbi.
— Društvo zaAgradbo ta vzdrževanje Sokolskega doma na Viču priredi v nedeljo 20. t m. vrtno veselico v vrtnih prostorih gospoda Slamiča na Olincah. Sodeluje vojaška godba dravske divizije. Spored bo zabaven. Vstopnina 5 K. Začetek ob 3. popoldne. Za dobre posirežbe skrbi restavracija Slamič. — Ksr prične društvo prihodnji mesec a zgradbo Sokolskega doma, se vabi slavno občinstvo, da se v mno gobrojni udeležbi udeleži te prireditve, da pomaga društvu dobro izvesti težko nalogo.
— Zaplemba velikih množin sukanca. Centralni urad zoper verižnlke je zaplenit velike množine sukanca In pavole v skupni vrednosti 126.000 K. Neki Filip P., ki Je bil preje hotelski portir, Je skušal sukanec In pavolo zverižltl v Ljubljano. Obsojen Je bit na 3000 K globe, dva tedna zapora ta v capad blaga.
— Aretiran Je M na Vodnikovem trgu zaradi žaljenja straže neki Habe Leopold,
Vodja okrajnega glavarstva g. dr. Lajn-fiB je zopet nastopil službo, ter sprejema stranke do preklica razun ob nedeljah, praznikih ta četrtkih, vsak dan od 11. do 13.
Orda razvada na mariborskem trgu. Na mariborskem trgu se je razpasla razvada, da gospe ali služkinje, ki kupujejo mleko, vzamejo steklenico v roke ta jo nastavijo k usta m, da poskušajo pristnost mleka. Ako jim ne ugaja, ga pustijo in gredo dalje. Tako se zgodi, da sl je v kakšnem litru mleka opralo po več žensk svoje jezike, predno je prešlo v roke kupca. Enako se godi tudi z drugimi stvarmi, n. pr. s sirovim maslom, domačim sirom, vrhnjo Itd. Zelo grda razvada je tudi, da kupovalcl na mesarskem trgu, seveda zopet večinoma ženski spor, pretipljejo in premastijo v;e meso, predno kupijo potrebno količino. Mesarji gledajo seveda mirno k temu, ker jim ne kaže prepirati se s strankami. Pred kratkim sem neko takšno stranko pri mesarju okaral in ji dopovedoval, da to otipavanje iz zdravstvenih ozirov ni dopustno, a za odgovor sem dobil »saj Imam čiste roke«. Ker po drugih mestih, trgih in vaseh teh grdih razvad nisem opažal, mislim, 4a bi se Jih lahko tudi pri nas odvadili.
Izvedenec za gradbeno stroko. Okrožno sodišče v Mariboru je postavilo g- taž. V. Fidrhela za stalnega sodnega zapriseženega fzvedenca za gradbeno stroko.
Izlet v Limbuš. Slovensko železničarsko pevsko društvo »Drava« v Studencih pri Mariboru priredi v nedeljo dne 20. junija 1920 pešizlet v Limbuš. Odhod točno ob 14 url (2. uri) popoldne. Zbirališče pred Sokolskim domom v Studencih. Mlado dru štvo nastopi prvič. Igrajo tudi društveni tamburaši. Za okrepčilo bo skrbel gostilničar Feliks Robič. K obilni udeležbi vabi omenjeno društvo. V slučaju slabega vremena izostane izlet.
Mariborska porota. Pred mariborska poroto Je bil na smrt obsojen 231etni Janez Marcina, kovač Iz Srednje vasi pri Skotil Loki, ker Je 10. marca t L umoril na Jezerskem vrhu postlljona Stulerja in oropal poštni voz.
Mariborska policija je aretirala nekega Filipa Kirschbaumerja lz Stor pri Celju, ker je tekom treh tednov ukradel šest koles, vrednih 15 tisoč kron. Kolesa so ie našli pri njem. Lastniki jih dobijo lahko zopet nazaj.
pisane velepomembne besed«: »Rta) bo fe. bi zadnja bila?« Ko sem bral prvič te v src«
segajoče besede, sem se nehote vprašal: Kdaj bo tebi Korošec, Gosposvečan, sednja ura bila?
Bliža se zgodovinski čas, ko bo kladivo
s trdimi, neizprosnimi udarci bilo na Gosposvetskem zvonu usodo koroških Slovencev, morda za vedno.
Nas vseh naloga in dolžnost je storiti vse, da nam zvon ne bo bU smrti ampak nam oznanjal svobodo ln novo življenje. Organizirati ta voditi to borbo hoče »Oospo-svetski zvon«. To bo cilj In smoter njegovega obstoja.
Aprovizacua.
Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo oddala od danes naprej svojim članom čevlje in dokler traja zaloga moko v
Častnike dravske divizijske oblasti in član« kluba na lastnih konjih. Daljava 3000 m, 10 zaprek. Teža: 41etni 70 kg, 51etn( 74 kg, čletnl In stareJH 78 kg. Dobitki: 1., II. ta 1IL. častno darilo. — 5. Dirka za mastrom za podčastnike dravske divizijske oblasti aa državnih konjih. Daljava 5000 metrov, bres Izenačenja teže. Jahači v uniformi. Dobitki: j I. 800 K, II. 600 K, in. 500 K, IV. 400 K. -Posebna določila: I. prijave se morajo \ .>o-slati do 24 junija L L na Slovenski dirkalni klub v LjubljanL Prijavi se pa lahko tudi *> a 24. juniju, vendar le proti dvakratnemu plačilu vloge. — 2. Prijav i mora vsebovati: a) Ime ln bivališče posestnika In jahača, d) popis konja (ime, starost, barva, spol in rodovnik), c) Je U bil konj zmagovalec ali plaelran. d) Pri konjih, ki so bili v Sloveniji rojeni, se mora priložiti plemenilnl list. — 3. Če kdo vedoma poda napačne podatke, bo Izključen od vseh dirk, ki Hh klub priredi. — 4 S prijavo se mora vposlati tudi
poljubni množini in po znižani ceni. Z moko se more dobiti vsak dan tudi druga živila j vloga. Brez vloge prijava ni veljavna Vlo-
brez vrstnega reda. Novi člani se vsak dan sprejemajo.
Šport m tur?stika.
Četrta galopna dirka sc vrši dne 29. junija t. 1. ob 2. popoldne na vojaškem l-bališču. —	1. Kmečka dirka, polnokrvni
konji in konji, ki so bili v katerekoli galop-ni dirki placirani t. J. L, 2. ali 3. so Izključeni. Daljava 1200 metrov. Brez zaprek, brez izenačenja teže. Vloga 50 K. Dobitki: 1. 800 kron, 11, 600 kron, III. 400 kron. — 2. Dirka z zaprekami, polnokrvni konji ta konji, ki so bilLv katerikoli galopnl dirki zmagovalci, so Izključeni. Daljava 1800 metrov, 6 zaprek. Teža: 41etnl 70 kg, 51etnl 74 kg, 6letni ln starejši 78 kg, v Sloveniji rojeni konji t 5 kg popusta. Vloga 50 K. Dobitki: I. 1000 K, U. 800 K, III. 600 K. — 3. Dirka z zaprekami. Daljava 3000 metrov, 10 zaprek. Teža: 4 letni 70 kg, Sletnl 74 kg, 6letnl ta starejši 78 kg, polnokrvni konji in zmago
ge zapadejo vse. — 5. Dobitki se Izplačajo dan po dirki pri Kmetski posojilnici v Ljubljani. — 6. Za konje, ki so več kot 200 km oddaljeni od Ljubljane, so startali, pa na prldirkali 400 K, dobe posestniki 300 K odškodnine. — 7. S prijavo se podvrže vsa-kdo izreku vodstva dirke.
Jugoslavenski Jockey-klub v Zagreb« naznanja, da se Je za 27. junija nameravana vozna dirka preložila na 11. In 12. julija L 1. Prijave se sprejemajo do 5. julij« L 1. pri upravi dirke »Jurlšlčeva ulica« štev. 18.
Seja ce. rale dirkalnih klubov za Jugoslavijo se vrči dne 12. julija 1.1. v Zagrebu ta ne 27. junija, kakor prvotno objavljeno.
Gledališče.
REPERTOAR MARIBORSKEGA OLE* DAL1ŠČA.
V petek 18. t m.: »Knjiga za pritožbe«, ab. A — 51. Gostuje Dragotin Freudenrelch
valci kateresibodl gaiopne dirke 4 kg več. > Iz Zagreba.
Vloga 100 K. Dobitki: I. 1500 K, II. 1000 K . V soboto 19. t m.: »Kralj na Betal-ta III. 800 K. — 4. Dirka z zaprekami za I novi«, ah. B — 52.
Pokrajinske vesti.
Novo mesto. Na državni realni gimnaziji v Novem mestu bo vpisovanje učencev ta učenk v L razred dne 29. junija od 10 do 12. ure, sprejemni izpit pa dne 20 junija s pričetkom ob 9. uri.
Laško. Na dan 13. junija ob priliki prvega javnega nastopa laškega »Sokola« ni bilo v celem Laškem razobešene ottl ene zastave.
Laško. Na neki hiši v Laškem se še vedno blesti velik napis: M. Chrotil, Maler und Anstreicher. Cudnol
Šoštanj. Sokol v Šoštanju priredi v nedeljo, dne 20. junija zlet v Mozirje, kjer se vrši narodna veselica z javno telovadbo Odhod Iz Šoštanja z vlakom ob en četrt 11. uri dopoldne do Rečice ob Paki, kjer se snidemo z udeleženci Iz Savinske doline. Odtod skupno pel v Mozirje. Povratek z večernim vlakom. Pridite v obilnem številu! Zdravol	K.
Verače pri Kozjem. Že skoro dva meseca nismo dobili pri nas tobaka. Dne 4. ju-! nila se Ja v glavni trafiki v Kozjem delil ! tobak, In sicer še po stari ceni. Vse trafke, i ki spadajo pod kozjanski okoliš, so bile pri | delitvi zastopane, le trgovec ln trafikant v ' Selah Je šel šele 10. junija po tobak, češ da ni Imel prej časa. Ako nima časa, zakaj torej ne prepusti trafike kakšnemu invalidu.
Dr. V. Rožič:
»GOSPOSVETSKI ZVON-.
Zlve kličem, mrtve objokujem, strele uničujem.
Koroški Nemci so 1. 1917., ko Je avstrijska vojna uprava rekvlrirala cerkvene zvonove, Javno ln uradno proglasili po svojih časopisih, da Avstrija le zato ni vzela gosposvetskega zvona za vojne namene, ker Je gosposvetski veliki zvon skupna nacljo-nalna last vseh Korošcev, Slovencev ta Nemcev. Koroški Nemci so že 1. 1917. čutili, da se bo bil hud boj za gosposvetski zvon.
In res! Tudi okoli Gospe svete Je tekla Jugoslovanska kri za staro pravdo. Toda kljub temu, da so junija 1. 1919. naši lunakl zasedli Gosposvetsko polje ln da nam Je mirovna konferenca v prvem sklepu isto prlpoznala, vendar se še danes Gosposvetsko polje z vojvodskim prestolom vred nahaja v sporni coni B pod nemško upravo.
Bliža se odločilna ura, ko bodo Korošci sami odločili, kam naj pripade zgodovinsko Gosposvetsko polje s svojim starodavnim vojvodskim prestolom. Glasovanje j ki bi je bil gotovo bolj potreben kot on. v coni A se bliža in kmalu za njim bo tudi glasovanje v coni B.
Da informirajo slovensko javnost o sedanjosti In preteklosti na Koroškem, eo sprožili koroški akademiki v Ljubljani misel, da se ustanovi društvo »Gosposvetski zvon«, ki bo imelo v prvi vrsti namen, da zainteresira slovensko ln jugoslovansko javnost za plebiscit na Koroškem. Pa ne samo m plebiscit, temveč tudi za usodo Ziljske In Kanalske doline, za koroške šege in običaje,
za koroško narodno pesem In pravljico. Po- j žena Marija, gospodarjeva mati, kazati hoče vsem Jugoslovanom naravno krasoto in bogastvo slovenskega Korotana S predavanji In brošurami, s članki In letaki, z razglednicami ln zemljevidi, s cveS-, Učnim! dnevi, društvenimi prireditvami itd. bo »Gosposvetski zvon« iz visokih Hn klical vse Jugoslovane na delo za Koroško. Ko-roškf rojald, koroški fantje ta dekleta poidejo po domovfnf z dokazi, v katerih bo Jugoslovanska javnost videla, da v živi naša misel živo In vroče kakor malo-kje drugod.
Kakor velfkf gosposvetski zvon bo skušalo društvo predonetf koroško meln Kara-\ vanke ter vzbudit! zaspane k navdušenemu,
1 nesebičnemu narodnemu delu za naš biser
Murska Sobota. Na tukajšnji drž. gimnaziji se bode vršilo vpisovanje v prvi glmn. razred dne 30. junija, 1., 2. ta 3. julija. Učenci (učenke) se naj zglase te dni v spremstvu svojih staršev pri gimn. ravna teljstvu ter naj prinesejo s seb »j krstni (rojstni) list ter zadnje šolsko Izpričevalo.
Hrib pri Semiču. (Strela udarila v hišo ) Dne 14 t m. okrog poidneva Je bila pri nas velika nevihta. V hiši Janeza Cesarja so sedel! za mizo pri kosilu gospodar, njegova
trije mali
otroci ta dekla Neža Plut, kar Je naenkrat vdarlia strela v steno poleg okna ob mizi, kjer je družina obedovala. Vdarlia je s tako Silo, da je prevrtala leseno steno ta vrgla okna iz tečalev. Ker Je strela užgala tudi streho, so postaH sosedje pozorni Prihiteli so na kraf nesreče, vdrli v stanovanje, kjer se Jim je nudil grozen prizor. Cela družina Je ležala v nezavesti, oprava Je bila osmojena ln razmetana. Gospodarjevo mater, otroke in mizo Je vrglo v nasprotno steno, gospodar, žena ta dekla pa so ležali pod oknom. Najprej so se zavedli gospodarjeva mati ta otroci, ki pa sicer niso bili nič poškodovani. Hujše pa se Je godilo onim pod oknom. Gospodar Janez Cesar jc ležal na tleh mrtev, njegova žena in dekla pa poleg njega zelo ožgani Medtem se Je posrečilo sosedom, da so omejili požar, vendar pa je. streha skoraj popolnoma pogorela. Nesrečnega gospodarja so spravili v mrtvašnic* ženo ta deklo pa v ljubljansko bolnico.
Uovje. (Koroško.) 14. junija 1920 prvič po osvobojenju Korotana smo praznovali včeraj tudi tu na Ilovju, v bližini Celovca, praznik svobode. V ta namen Je priredilo gasilno društvo is Kotmarevasl veselico, ki jo Je posetllo tudi trgovsko društvo »Mer-, leur« s svojim izvrstnim pevskim zborom. To društvo Je napravilo izlet v Borovlje in prišlo preko 2lhpolJ k nam. Pozdravil le mile goste lz Ljubljane gospod trgovec Klun Iz Kotmarevasl, nato so govorili naši znan! i govorniki, gg. Arnuš, dr. Čemer In Šoicar. Imenom ljubljanskih gostov je odgovoril tajnik trg. zbornice, g. Golob. Domači mešan! zbor Je pokazal mnogo vrlin, kar je v prvi vrsti zasluga marljivega vodje g. Šumija. Gdč. ?enl Zupan Je nabrala ob tej priliki 1554 K za Narodni svet. Dragim gosiom kličemo: Hvala za bratski obisk hi podporo v naši borbi! Ne pozabite nas, pridite kmahl zopet!
i — Koroško. »Gosposvetski zvon« trdno i op« in pričakuje, da se bo njegovemu kito« j ta vabilu odzvala cela Jugoslovanska Javnost * odprto dušo ln darežljivimi rokami j Nemci na Koroškem, v A friji in zunaj j Avstrije v veliki Nemčiji, so se organizirali, > da bi nam v zadnjem trznotku iztrgati in j ukradli Gosposvetsko polje z Vojvodskim : prestolom, prelepo Vrbsko jezero s Otokoos, Zahtevajte mJUgOSlavijO* Rož ln Podjuno z njihovimi naravnimi lepo-
j tam! ta bogastvom. Nllm se le treba ooste-V VS€n gOSHiHCth, kovat- | vMl v bran ■ vsemi sredstvi.
desnem stolpu gosposvetske cerkve, huozanadni strani pod kazalcem ao u»
Drobiž.
♦ Žrtve roparskih žfvaJtf v Indfl! *o vedno večje. V enem samem letu so raztrgale zveri 2607 oseb .Najstrašnejše besnijo tigri v pokrajini „u Madras, kjer je znašalo števflo nji-Korotanu ! hovih žrtev 291 oseb. Hudo sta trpe-: la okrožja Kojambatur in Wlsaga-patam; leopardi so poklan 91 oseb, 89 pa so Jih raztrgale druge zveri. V pokrajin! Bengalu, prestolnici ti-grškega plemena, znaSa število člo-j vešklh žrtev 388. Najmanj trpi pokrajina Hasaribagh, kjer plačajo za
Leta 1919 Je bfk> pokončanih 17.449 zveri, 500 manj nego minulega leta. Med temi Je bilo 5000 leopardov, 1473 1 tigrov, 2850 volkov ta nad 2000 ! medvedov. Poleg tega Je bilo ugo-, nobljenih še 88.503 kač.
• Najmanjša avezda. Najmanjše nebeško telo, ki kroži okoH zemlje, te bilo odkrito leta 1900 v Ličkov! zvezdami v Ameriki. Površina te zvezde znaša 785 tisoč m’, a premer samo 100 m. Pot okoli te zvezdica M trajala samo pd ur* ker Je nien celoten obseg ni daljši nego poldrugi M^neter.Na njeni -površini te vsak predmet 13 tisočkrat laži! nego na zemlji, ker je njena teža odvisna od velike privlačne sile zemlje. Čim
vsakega ubitega tigra 500 rupU; če- j manjše tn lažje le telo, tem slabelše privlači prav SO ljudje prillčno zavarovani ] predmete, kt «o zato lažji- Kamen, ki Je na pted tjgri. Je I>a vendar dostt drugih j zemlji lOO kg težek, Je težek n« tem planetu roparskih Živali, ki lcvarijo ljudem mirno in udobno življenje. Volkovi napadajo ljudi s tako brezobzirnostjo. da so uničili 95 človeških žlv-
samo i g, a človek bi bil na njem tako lahek, da b! šale 10 Hudi vagalo toliko, kot prt mi eno kokošje jajce. Vsak korak, ki bi ga napravili na te! drobni zemlji, bi bil tako
ajenj, čeprav »e plača za vsakega j 8fl#Bf da w m, odbil visoko v zrak, toda ko
nah Ut brivnicah tl
L *
Lna hu<
ubitega volka 20 rupij. Ker se vol kavi tako strašno širijo, se Je morala (ta nagrada povišati celo na 50 rupij, parno da bJ čhnveč ljudi vneH za 1ov na te zveri. Tamkajšnje ljudstvo tudi o! ortMuinAalo »ojjarakim Živalkte,
bi spet padal! nazaj, ne b! se nič ranili, kea b! leteli celo Jažle ko puh.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Dopis b Mete te bre* naalova odpo*. hteetj«. Zato k* u« moremo priobči«.
bob Fliegl, Prešernova ulica.
eodor Korn, krovski in kleparski
mojster, vpeljevclec vodovodov Poljanska cesta štev. 8.
Kontrolne blagajne
prodaja in popravlja Franc Bar, Cankarjevo nabr. 5
Krojači
J. Gestrin, Poljanski nasip 8,
Restavracija
Krvarič, Prešernova ulica.
1 j uveli In zlatnino Lud. Černe, Wolfova ulica 3,
The Rex & Co., Eelenburgova
ulica štev. 6.
c gramofoni in godbenimi inštrumenti Rasberger, Sodna ulica.
virjev tudi na
. ttsfearu%‘! a JJaskllasl.
Stran 4
»JUGOSLAVIJA* dne 18. jnnija 1920.
144. štev.
Proda se:
Pisalni stroj „01Iver“ v
najboljšem stanju se proda. Na ogled je jirl tvrdki H. SUTTNER, Mestni trg. 976
Proda se težka krava a teletom. Trnovska ulica št. 19.	971
11 ve težki kobili stari po pet let, visoki 15 in pol pesti, temnorjave barve, žlebatoga križa, jamčeno za vsak madež, se takoj radi pomanjkanja delavnih moči prod.sta. — Več sc poizve pri ANTON-u OBEL, trgovcu, Stari trg. Slovei: igradeo.	969
Nova, letna luisini&ka liltiza in siva obleka se proda. Florjanska ul: a 22/1.	979
Prodam dva lepa konja
16 in pol pesti visoka, kostanjeve barve 5—8 I i stara, porabna za vsako upi ego lahko ,11 težko, po ugodni ceni. IVAN SAVNIK, Krapj.	978
Pioda se čisto nova velika Halon-Nka auknja iz katere se da napraviti fin žaket. — Kosirnik, Selenburgova ulica L t. 6.	960
1,'odam 3 mlade psice, stare po 6 tednov. Psice so konstatirano prave bemh, rdlnke. Matija Rozman, Stožice 50.
GepelJ, nov še ne rabljen patent
močne konštrukcije s tremi gonilnimi Jermenicami se proda za ceno 9.000 K pri Fran Kovač, Zgoša, pošta Begunje.
Službe:
I&čc ne zanesljiv, trezen gospod v službo lrot prodajalec in potovafec v neki umetni mlin in malo lesno trgovino. Plača dobra s hrano in stanovanjem ;e: provizijo po dogo' 1 .. Ponudbe na upravništvo pod ,š. .. ,0“.	,
Iščemo šoferja za na Koroško. | Plača po dogovoru. Zglasiti se je osebno v pisarni centrale »Koroške gospodarske družbe* v Ljubljani, skladišče ^Balkan*.
Proda se “IS®
veliko posestvo
V Halosah z 10 orali vinograda, 25
oralov gozda, travnika in njive. Zraven spada veliko poslopje še s štirimi viničarskimi poslopji, kompletna posoda za 400 hi vina, vinska sesaika s cevjo itd. Prodam tudi 45 hi pristnega haloškega vina. Pojasnila daje Avgust Stanič, gost.
na Bregu pri Ptuju. 913
l>obro izvežbano
strojepisko
s« sprejme takoj.
Pismene ponudbe na poštni predal 74.
rstje
za strope izdeluje in prodaja na debelo in drobno m2 po K 4'80, pri večtih naročilih znaten popust, Ant. Steiner, Ljubljana, Jeranova ul. 13. (Trnovo.) 771
:DE3D:
Mestni stavbenik
Ivan Bricelj
stavbno podjetje — tehnična pisarna J Ljubljana, Slomškova ul. 19
(nasproti mestne elekrarne) se priporoča za vsa stavbna dela, napravo načrtov in proračunov. Delo so-1 lidno, cene zmerne (n najboljši kvalifi- j
KOLONIJALNO, ŠPECERIJSKO in PREKOMORSKO BLAGO na veliko
100 pri veletrgovini
ff)<4 d. d. za promet zemeljskih proizvodov, kolon, in drugega blaga
prejo
ffllSj*, Z1H8R'
Telefon: 106. - Brzojavi „Fructus“ Ustanovlj. 1E83. Zahtevajte cenik!
pristno staro, belo in rdeče
ciranl c.:lavci.
903
n
Igaretni papir.
Patent 100 kosov v kartonu
iPrvorasredni cubotelini-čar (ka) traži se za Zagreb. Obširne ponude sa plačevnim zahtjevima 1 prepisnim svjedodžbama upraviti na dr. SIOM. FRIEDRICH, Zagreb, Iliča 5. 973
Mladenič podjeten, agilen z ne-uaj premoženja, zeli pristopiti kot družabnik li kakemu podjetju ali trgovini. Prevzame isto tudi v najem, bodisi v mestu ali v kakem večjem kraju na deželi. Cenj. ponudbe pod .Mladenič* na Upravništvo Usta.	975
Skladiščnik ae Išče, kateri se ne boji dela. — Ponudbe na poštni predal 154.	963
Abadie . Samu m . Ottoman Altesse , Golub
K 200 —
. 195-—
» 200-—
, 190 —
, 170-- 1
Cigaretni papir v knjižicah 100 koaov v kartonu 1
Riz Abadie s tiskom ... K 185 —
Tabu 1° vrat.....................K	160*—
Stročnice:
Renomee 1 mm ..... K 40 —
Pečatni vosek.....................,	60'—
Razpošilja na debelo
slivovko, rum in tropinovec,
use Špecerijsko "m fcolonijalno bNo:
fino jedilno olje, kis, sol, sveče,1 milo, riž, kavo, cikorijo, kisovo kislino, metle, kolomaz vžigalice itd.
protiaja
VHtT najceneje na debelo "•B
M. RANT, KRANJ.
Kupujem suhe gobe, fižol, vse! gozdne in poljske pridelke in' dobro ohranjene železne sode.
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
Marijin trg 8, Woifova ul. 1. Podružnica v Murski Soboti.
Telefon 54.
Sprejema
hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po 4 °|<
= Hranilne vloge n
na knjižice 2,308.412*— K. na tekoči račun 2,496.684 59 K.
:—	Daje :=
posojila na vknjižbo, poroštva in trgovske kredite.
=	Financira ==
trgovska in industrijska podjetja.
Denarni promet nad @9 misijonov K
Poziv rta upis i upEefu
II. emisije dionica
'■VET
vini i i g
Uraniis
i, Mestni trg 11, Ljabliasa.
Iščeta se dva izurjena žagarja eden za polnojarmenik in eden za bencčanskl jarem za takojšen nastop službe na Dolenjskem. — Ponudbe na poštni predal 126, Ljubljana. 968
Kavarniški kuhar se takoj »prejme v kavarni »Zvezda*. 950
Rasno &
Zamenjam enonadstropno hišo z vrtom, pripravno za trgovino na Bledu za malo hišo na Bledu. Poizve se v hotela KAPS, Bled. 974
3000 kron tistemu, ki ml preskrbi v Ljubljani primemo stanovanje štirih sob s pritiklinami. Ponudbe pod »Nagrada* na upravništvo.	972
Več tisoč kron nagrade
kdor preskrbi stanovanje do septembra
Si takoj obstoječe iz dveh sob in ku-nje v Ljubljani. Naslov v upravL 970
■■■■■■■■■■■■■■unaaBaanniMunn
Zidno in strešno opeko,
apno. strelno lepenko, Štukature, „Watproof“ (4 la Cercsit), mizarski klej ponuja
Ljubljanska komercijalna dražba
Ljubljana, Blehveisova cesta 18.
Papir
vsakovrstni konceptni, tlsko; ni, fini pi-J salni, Conler, papir za knjige, pergament,1 Havana, Pellur, karton za dopisnice, risalni papir, Hutpack, servijete. — Veliko Skladišče papirnatih vrečic, navadnih in knnditnth, vse vrste onega papirja, kakor tudi map, kaset ter raznih pisalnih potrebščin nudimo s skladišča
samo na veliko “9®
Hlavaty, Belestin i drug
ZAGREB, ilica 40. Telefon 2079.:
24 HP z novimi obroči
2 m lote 2
naj elegantne jše S a zone je takoj za oddati
„PR0MET“
iehn.-Industr. podjetje dr. z o. z. Ljubljana.
VERAX-p!ošfe
so fotograf« I amaterje v velikosti:
6V*X9 cm, 9X12 cm, 10X15 cm, 12X16 ‘/« dobila je večjo partijo, trgovina
A. P. JOVANOVIČ-A, BEOGRAD,
Balkanska ulica Hov. 48.
Prodaja na debelo in drobno. Konkurenca Izključena.
Prva redovna glavna skupstina dioničara Banke Vojvodine d. d. v Novom Sadu od 29. maja 1920. zaključila je povisenje dioničke glavnice
od K 5,000 000 - na K 20,000.000 -
izdavanjem 15.000 novih dionica po K 1000’- nominale.
Nove dionice učestvuju na bančinom dobitku od 1. jula 1920.
Emisija novih dionica obaviči se uz sledeče uslove:
1. Dosadasnjim dionica rima prepušta se 5000 novih dionica, tako, da dloničar ima pravo, da n" svaka stani dionicu upiše jedmi novu po ceni od K 1010’— po dionici.
2. Osim toga ima svaki stari dioničar pravo, da na svakih 5 starih dionica upiše 4 nove po ceni od K 1210’— po dionici. Slomke izpod 5 komada neče se uzimati v obzir.
8. Dionice, koje po dioničarama ne budu optirane, ustupiče se nedio-nioarima uz cenu od K 1510’— po dionici.
Upis počinje 10. juna o. g. 1 traja do 80. juna o. g.
Uplata dionica vrši se na sledeči način:
a) kod upisa ima se položiti 50 °/» od emisionog tečaja;
b; ostatak s dodatkom 8 % kamata od 1. jula o. g. do dana uplate ima se položiti do 1. oktobra o. g.
Kod upisa i uplate I. obroka dionica izdače Banka Vojvodina blagaj-ničku potvrdu, dok če kot uplate II. obroka izdati privremenu potvrdu, koja če se taka zameniti sa originalnim dionicama.
Što se bude preko broja dionica upisalo i uplatilo, biče repartirano, a suviše položena uplata biče vračena beskamatno.
Suvišak, koji se položi preko nominalne vrednosti, ide po odbitku sviju troskova, u smislu skupštinskog zaključka u rezervni i mirovinski fond bančin.
Uspeh supskripcije osiguran je sindikatem.
U Novom Sadu, 29. maja
1920.
Upravni odbor
Banke Vojvodine d. d. u Novom Sadu.
■H
Časopise, knjige, broiure, cenike, le ake, lepake, vabila, vzporede, raiune kuvert in pisemski papir • s firmo, vizitke, naslovnice natisu hitro, liino in ceno
Zvezna tiskarna
s v Ijjubljsnl, Stari trg 19. as
Naročil« sprejema tudi upravništvo „Jugos!avUe“ v Ljubljani, l>arljln trg 8 tar njena podružnice v Mariboru, Glavni trgi v Celju, Kralja Patra cesta In v Ptuju, PreSernova cesta.
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
Avtogaraža
Popravila vseh strojev Šušteršič & drug.
Elektrotehništvo
»Svetla« Janko Pogačar, Ljubljana Meatni trg 35.
Kleparstvo
Jakob
Teodor Korn,
Fran Malis, diplomirani krojač, v Rebri št. n (vhod iz Starega trga),
Modni salon damskih klobukov
Stuchly-Maschke, Židovska ul. 3.
Optik
Jurman Karl, Selenburgova ulica.
Skladišče, Javno
Balkan, Dunajska cesta 33.
Skladišče, špedicijsko
Dunajska c. 33 (Telef. 366).
Špedicija
Pisalni stroji
Uher J. & A. Selenburgova ul. 4. Telefon št. 117.
Orodije in tehnične potrebščine
Odon Kontny, tu, Kolodvorska ulica 37
Trgovina
s špecerijskim in delikatesnim blagom Janko Stupica, Sodna ulica.
s klobuki Ivan Soklič, Stari trg št. 4.
Slikarstvo, pleskarstvo
Stare P, Franc, Florjanska ulica. Ivan Martinc, Poljanska c. 20.
s papirjem i Uranus, Mestni trg xi.
Specialna trgovina
s čevlji
Aleksander Oblat, Sv. Petra o. 98.
s špecerijskim in kolonijalnim blagom Hinko Štancer, Dunajska c. 10.
z vsemi pisarniškimi potrebščinami in fino galanterijo
Tičar A., Selenburgova ulica 1.
šivalnih in pisalnih strojev in koles Ivan Jax & sin, Dunajska c 15.
z železnino na debelo in drobno
Breznik Sc Fritsch, Cankarjevo nabrežje štev. 1.
1 delikatesami in prekajevalnica J. Chalupnik, Stari trg ig.
c šeleznino in poljedelskimi stroji Zalta&Žilič, Gosposvetska c. 10.
s pohištvom in mizarstvom Franc Skalar, Rimska cesta 16.
8 pisalnimi stroji
z železnino
Arhitekt
Viljem Treo, Gosposvetska c. 10.
Erjavec St Turk »pri »lati lopati« ! VglaŠevaleC glclSOVirjeV Valvazorjev trg j.	j
—— ! Feliks Povše, Tržaška cesta 45-
Vglaševanje in popravljanje glaso-