Vsakdo vžlva, vse sadove svojega dela In maritlvosll I
"	IE
Rokopisi se no vračalo. — Plača in toii se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava |e v LJubljani v Kolodvorski ulici it. 7. — Teleton inter. št. 50«. — Račun pri pošt. čekovnem zavodu it. 14.194,
za pol leta „ za inozemstvo za celo leto Din 50'-Inserati po tarifu. • Pls menim vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor. — Netrankirana pisma se ne sprejemajo
Glasilo »Slovenske Kmetske Stranke".
Načelstvo Slov. kmetske stranke« je na svoji seji dne 14. II. 1927 obravnavalo politični in gospodarski položaj v Sloveniji in v celi državi ter izjavlja sledeče:
Z vstopom SLS v vlado se je uresničila naša zahteva, da mora SLS, ki ima največ poslancev v Sloveniji, sodelovati v vladi ter tam braniti interese in zahteve slovenskega ljudstva. Doslej je SLS samo kritikovala stanje v državi, ki ga je 1. 1918 in naslednja leta sama pomagala, v zvezi z drugimi gosposkimi strankami soustvarjati. Vendar smo pričakovali, da bo SLS, katere politična moč sloni na pretežno kmečkih in delavskih glasovih, skušala ustvariti vlado s pomočjo hrvaških in srbskih kmetov, ki imajo v tej državi enake gospodarske interese z nami. Samo na ta način bi mogla, v ozki zvezi s »Hrvatsko seljačko stranko, doseči odločilnejši upliv na vodstvo državne uprave in državnih poslov v obče. Obžaluj6 pa moramo konstatirati, da se je SLS postavila v popolno nasprotje s kmečko delovnim ljudstvom v vsej državi s tem, da se je zvezala samo s srbsko gosposko stranko, t. j. s srbsko radikalno stranko, katero je s tem rešila preteče politične izolacije, odobrivši njena grozovita
zala, da so državno blagajno oškodovali za silne milijone. Povedali , . . . . „ , smo, da so med krivci jako odlični vse dosedanje prizadevanje »Hr- 51ani seda; vladajoče radikalne vatskega seljačkega kluba«, da se| stranke katerim je Radič brez ozi-morajo tatovi državnega imetja in i ra na trenotno politično zvezo na-njihovi pomočniki kaznovati S k j na vrat težko preiskavo — tem nastopom se je SLS razkrinka- : in	niMe drugi kakor Radič
la kot gosposka stranka, katere be-'-m - je nakopai! — in povedali sede so popolnoma drugačne kot smo da je Wla giavna skrb njena dejanja.	j radikalov, kako bi svoje težko z
Prav tako ogorčeno obsojamo! hi obložene pristaše rešili pre-SLS zaradi njenega nastopa pri j tegega zapora, okrožnih volitvah dne 23. februar-1 Parlamentarni odbor je pretekli ja 1927, kjer se ni sramovala zopet ieden svoje delo dovršil. Ugotovil grdo izrabljati vero in cerkev vi- natank0) na podlagi uradnih svoje posvetne politične namene. akt0Vj kdo je ;kriv, in kdo ni kriv, Ugotavljamo, da se ima samo temu in koliko -e kriv, kdor je kriv. zahvaliti za veliko število manda- j preostajalo ni nič več drugega, ka-tov. To duševno nasilstvo, ki je še kor da	izdela objektivno in
večje obsodbe potrebno kot vsako resnigno poročilo za parlament in drugo fizično nasilje, nadaljuje se-; da prediaga, katere osebe, med daj s tem, da preganja tiste duhov- njimi tud} bivši ministri, naj se iz-nike, ki teh njenih zlorab ne odo- roge varstvu državnega pravdniika.
bravajo ......... Silna nevarnost!
Kolikor bolj se je bližal odločilni dan, ko se je moral parlamentarni odbor odločiti, toliko bolj nervozni so postajali radikali, ker so s strahom pričakovali svojo zasluženo obsodbo. Pri ministrskem predsedniku se je vršila konferenca za konferenco, prihajal in odhajal je "Rade Pašič, prihajali in odhajali so ministri, toda pomoči ni bilo videti nikjer nobene... V preisko-
Smatramo sedanjo kleriradikal-no vlado kot nositeljico največje politične, gospodarsko - socijalne in kulturne reakcije, za katero nosi med Slovenci SLS polno in vso odgovornost.
Ustanovitev Narodnega seljačkega kluba.
Končno pozdravljamo ustanovitev Narodnega seljačkega kluba za
vso državo, katerega naloga je
________J- . „	volilna; združiti vse kmetsko - delavskoj valnem parlamentarnem odboru so
nasilstva v Vojvodini in v Bosni ob j ljudstvo na eni gospodarski in so-' namreč imeli radikali le 10 glasov, priliki zadnjih okrožnih volitev. S cijalni osnovi ter tako pospešiti! 0 ni pa, ki so zatrjevali, da so za tem je omogočila obenem vlado končno zmago enakopravnosti in proti Hrvatom, ki že pričenjajo zo- socijalno - gospodarske preuredi-pet čutiti režim srbske plemenske tve države in družbe v smislu svobode, mirotvornosti in človečan-stva. Pričakujemo in upamo, da v najkrajšem času vstopi v to kolo tudi klub SZ, ki je po svoji tradiciji in po svojem programu poklican, da igra važno vlogo.
hegemonije.
Z ogorčenostjo moramo obsoditi tudi nastop SLS v anketnem odboru, kjer je zatajila vse svoje dosedanje nastojanje, osvobodivši obtožene korupcijoniste in potlačivši
Strahovit polom SLS
SLS za zmago korupcije nad poštenjem! — Sramotno glasovanje. — Zadnji adut so dali iz rok za skledo ministrske leče. — Ugled Slovencev v Beogradu popolnoma uničen!
sevali, tudi ne pretiravali, ampak povedali smo vse, kakor je.
Povedali smo med drugim natanko, okoli katerega vprašanja se je v najnovejšem času sukala vsa politika v Beogradu, in smo rekli, da se vse suče okoli tega, kako bi se dalo rešiti pred zasluženo kaznijo tiste lopove, katerim je preiskava v anketnem odboru doka
V novoletni številki smo napisali, da bomo vedno poročali le to, kar je res, kajti najmočnejše orožje ni demagogija in laž, ampak resnica.
Dosledno svoji obljubi smo v zadnjih dveh ali treh številkah pojasnili našim bralcem tudi politični položaj v Beogradu tako, ka-koTšen je. Nič nismo stvari olep-
pobijanje korupcije, so jih imeli 11. Med temi 11 glasovi je bil tudi glas poslanca SLS g. dr. Hodžarja.
Ogromna pozornost.
Na glas dr. Hodžarja je bila tedaj obrnjena pozornost vse naše politične javnosti. Radovedno je bilo namreč vse, kako bo glasoval dr. Hodžar, čegar klub je bil v vladi, a on sam pa je bil prej 1 jut gro-movnik proti korupciji.
Vse je pričakovalo, da bo dr. Hodžar glasoval po svojem prepričanju za to, da se korupcijonisti že na podlagi poročila anketnega odbora izroče roki Pravice. Že sedanji kazenski zakon ima namreč dovolj določb, da se take tiče lahko pošteno zapre. V tej veri je bila javnost utrjena tudi po izjavi kluba SLS, kjer je stalo, da klub ni vezan zaradi svojega sodelovanja v vladi, kako naj glasuje dr. Hodžar v anketnem odboru. Zato je vsa javnost pričakovala, da bo SLS držala svojo besedo, dano na shodu proti korupciji v Ljubljani.
Velikansko presenečenje!
Vsa javnost pa je vedela tudi, da mora vlada pasti, če glasuje dr.
Hodžar za obtožnico in proti korupciji. Napetost zaradi izida glasovanja je dosegla torej svoj višek, kajti odločiti se je moralo: Ali je Slovenski ljudski stranki več za ministrske stolčke in za to, da ostane skupaj v vladi z zaščitniki korupcije, ali pa bo trdovratno branila poštenje in moralo v javni upravi in energično stopila korupciji za vrat?
Tega položaja so se zavedali tudi zastopniki SLS v Beogradu in začeli so — omahovati! Oni niso vedeli, kako naj bi se odločili, ali za stolčke, ali za poštenje! In ker tega niso vedeli sami, so brzojavno poklicali iz Ljubljane dr. Korošca, naj ta odloči, kot šef stranke.
Dr. Korošec se je po dolgi konferenci z ministrskim predsednikom Uzunovičem res odločil — z a korupcijo!!
Kaj je vse g. Uzunovič dr. Korošcu obljubil izdajstvo za SLS nad poštenjem, tega ne vemo. Tudi ne vemo, koliko od svojih obljub bo držal. Vemo pa to, da je dr. Hodžar, poslanec SLS, na odločilni seji stavil predlog, s katerim so bili celo radikalski zaščitniki korupcije tako zadovoljni, da so z velikim zadovoljstvom celo svoj la-| sten predlog umaknili na korist predlogu dr. Hodžarja, in tako so j zmagali radikalski zaščitniki ko-jrupcije s pomočjo slovenskega eselesarskega g 1 a-' s u proti onim, ki so zares in pošteno hoteli korupcijoniste vreči enkrat za vselej ob tla!
Zgodilo se je torej nekaj, česar ni nihče niti v sanjah pričakoval. Priznamo pa, da g. dr. Hodžar gotovo ni glasoval tako, kakor je, iz svojega lastnega nagiba in prepričanja, ampak na povelje »od zgoraj«, ker se je glasovanje vršilo p o konferenci dr. Korošca z g. Uzunovičem ...
In vso to sramoto nam je nakopal dr. Korošec za skledo ministrske leče! Ljudje v Beogradu so pa zmajevali z glavami...
Zaigrana partija.
Mi smo povedali v zadnjih številkah našega lista, da se gre radikalom samo za to, da rešijo svoje prijatelje. S tem je bila dana dr. Korošcu v roke sijajna priložnost, da iz radikalov iztisne, kar more Koliko je dr. Korošec iz radikalov iztisnil za svoje hlapčevsko delo, tega danes še ne vemo, videli bomo pa kmalu. Rečemo pa: Če sedaj ni nič dobil, bo dobil prihodnjič še manj, ker bodo radikali rekli: Mi smo iz vode, ti pa sedaj lahko greš, kamor hočeš! Radikali bodo vrgli dr. Korošca in celo SLS tako proč kakor izprešano citrono. _______
Sramota za Slovence.
Žalostni in nad vse sramotni nastop dr. Korošca v korupcijski aferi ima za vse Slovence v Beograd« silno žalostne posledice. Ljudie namreč ne razločujejo, da so izdali poštenje klerikalci, ampak govore sdlno zaničljivo o Slovencih sploh! Tako pomilovalno in zaničljivo niso Slovencev še nikdar gledali ne v Beogradu in ne v Zagrebu, kakor gledajo danes nas vse. To zaničevanje bo imelo seveda tudi svoje posledice in jako težko bo popraviti, kar je zagrešil dr. Korošec oziroma SLS!
Neverjetna predrznost.
Kar smo povedali, je resnica, ki drži. Mi nimamo nobenega vzroka stvar zaobračati na levo ali na desno, ampak povemo: Tako je in nič drugače I Danes ve vsa srbska in
vsa hrvaška javnost, kako ga je dr. Korošec polomil, to ve tudi velik del slovenske javnosti, samo pristaši SLS tega ne smejo vedeti!
»Slovenec« si je namreč dovolil neverjetno predrznost, da poroča, kako se je SLS zavzela za boj proti korupciji in da je korupcija že ubita po zaslugi SLS!! Pri takih nesramnostih človeku kar kri zastaja! To, kar ve danes vsak capin v Beogradu, kar ve vsak človek na Hrvaškem (da ne govorimo o parlamentu itd.), to se predrzne »Slovenec« postavljati na glavo! Cel svet ve, da se je Davidovič, ki ga je bil lani dr. Korošec privlekel s seboj v Ljubljano za parado na shod proti korupciji, danes odrekel dr. Korošcu ravno zaradi izdajstva SLS nad poštenjem — »Slovenec« pa piše, da je SLS »zmagala« v boju proti korupciji! Fej!
P.
Pretekli teden se je dogodilo ne kaj, kar bo za naš bodoči politični j razvoj prav gotovo še izvanredno važno: Črnogorski lederalisti so se pridružili Radičevi kmečki stranki in z ozirom na že izvršeni pristop Črnogorcev je doslej hrvaška šeljaška stranka izpremenila svoje ime in se imenuje odslej naprej narodna seljaška (kmečka) stranka.
Tako se razvija počasi, toda stalno naš kmečki pokret, naše kmečko gibanje. To ni več navadna politična stranka, za kar so nas doslej smatrali »visokoučeni« politikoni zlasti v Sloveniji, ampak to je pokret, ki zajema vedno večje število kmetov brez ozira na materin jezik, vero in deželne meje.
Dejstvo, da se zbira danes v Ra-dičevem taboru vse, kar misli kmečko, t. j. vse, kar hoče, da se kmetje vseh ver in vseh jezikov korenito otresejo političnega jerob-stva pokvarjene gospode in da se enkrat postavijo na svoje lastne noge, ni prav nič drugega kakor to, kar se je zgodilo pred dobrimi 100 leti na Francoskem: Pri nas se dviga slovenski, hrvaški in srbski »tretji stan«, dviga se zaničevani kmet, da stre okove, v katerih ga je cela stoletja držala pokvarjena gospoda!
Dviga se kmet, toda brez krvave revolucije, samo z močjo moderne demokracije. In ta moč je nepremagljiva, je nezlomljiva!
Slovenci smo lahko ponosni, da smo prvi uvideli in spoenali ogromni pomen Radičevega delovanja. Ravno zastopniki slovenskih kmetov, zastopniki Slovenske kmečke stranke, so bili prvi, ki so se hrvaškim kmetom prvi pridružili. In sedaj prihajajo zaporedoma Bosanci in Hercegovci, Vojvodinci in Črnogorci in zastopniki stare Srbije. Pod našo zastavo korakajo danes katoličani in muslimani, protestanti in pravoslavci — vse nas pa druži ena velika politična misel: Kmet mora postati gospod, svoboden gospod na oni zemlji, ki jo obdeluje! Svobodni hočemo biti in si sami dajati svoje postave, ka-
kor jih mi hočemo, ne pa, da nam postave diktirajo gosposki pokvarjenci!
Kako velikanskega pomena je naš pokret za vso našo politiko, se vidi iz strahu, ki navdaja tiste stranke, ki so doslej kmeta pritiskale in izžemale kakor citrone. Srbijanski radikali že proglašajo naše gibanje za »boljševiško« (!!), ker se boje, da ne bo mogla beo-gradska gospoda več dreti srbskih kmetov s 40 in 50 procentnimi obrestmi, če se kmetje izpametu-jejo. Naši slovenski klerikalni in liberalni politični modrijani pa pravijo, da »vse to nič ne pomeni«! Tako govore, ker jih je strah! Kajti kakor hitro bodo slovenski kmetje razumeli veliko misel Matije Gubca za svobodo, bo konec liberalnega in klerikalnega jerobstva nad slovenskimi kmeti!
Naši klerikalci in liberalci so za volitve kričali po vsej deželi: Nikar pod hrvaško komando! Mnogi so tem trapastim zijalom verjeli, žalibog! Radovedni pa smo, kako bodo ti slovenski modrijani kričali in zijali danes, ko že tudi Črnogorci »lezejo pod Radičev klobuk« in ko bodo »zlezli pod Radicev klobuk« še zastopniki kmetov v Srbiji!
Kmetje! Ali vidite danes ali ne vidite, kako vas klerikalci in liberalci farbajo?!
Da boste razumeli, kako sodijo o Radiču in o velikanskem kmeč kem gibanju, ki ga je on-zanetil in razvil, drugod, hočemo povedati, kaj zapisal nemški zagrebški list »Morgenblatt«, ki je vse, samo ra-dičevski ne. Tu beremo:
»Radičeva moč leži v tem, da ni ustvaril ene stranke, ampak je ustvaril cel pokret. On hoče kmečko državo, kjer si bo kmet, ki je v tej državi v ogromni večini, državo uredil v svojo korist (in ne v korist pokvarjene gospode!! op. ur.) in po svojih interesih. Ta pokret ne pozna ne plemenskih in ne državnih mej (tudi verskih ne, op. ur.) Zato ima Radič najboljše upanje na uspeh v mnogih krajih Srbije, v južni Srbiji, v Vojvodini in
sicer pri Srbih in pri Slovencih, pri Nemcih, Ogrih in Arnavtih in tudi pri — Bolgarih! Vladajoča srbska stranka (radikali, op. ur.) so za svoje strankarsko gospodstvo v silnih skrbeh in zato sedaj naenkrat razglašajo, da je Radič — »boljše-vik«!! No, to on prav gotovo ni, kajti on čuti narodno in njegovi gospodarski nazori temelje na principu privatne lastnine. Če bo pa on res tako napredoval kakor kaže, se mestni in šolani (?) ljudje (t. j. pokvarjena gospoda, op. ur.) ne bodo imeli vzroka smejati se, kajti kmetje bodo potem znali varovati sebe!«
Tako piše nemški list! Sedaj pa primerjajte s tem to, kar nam čvekajo klerikalci in liberalci o Ra-
diču in o našem velikem kmečkem gibanju po celi državi!
In zato, dragi kmetje, vam pravimo vedno in vedno: »Raztrgajte vrvi in razklenite verige, v katere vas je ukovala pokvarjena gospoda vseh vrst, da vas tepe in izkorišča! Pridružite se naši Slovenski kmečki stranki, da boste preko te združeni s hrvaškimi in srbskimi sotrpini! Kolikor več nas bo, toliko prej bo konec gospodstva jare gospode! Zavedajte se, da ste vi tisti »tretji stan«, ki je poklican, da stre pokvarjenost v naši državi mirnim, parlamentarnim potom, kakor je stri kmečki »tretji stan« pred sto leti na Francoskem plemenitaško objestnost v veliki revoluciji! — P.
Strahovito mučenje kmetov.
Devet vrst mučenja. — Batine na povelje vlade! — Obtožnica proti ministru Boži Maksimovlču. —
Že med volitvami za oblastne skupščine je prejelo centralno vodstvo hrvaške kmečke stranke iz Vojvodine telegrafična poročila, kako strahovito mučijo policaji in žandarji kmete, o katerih sumijo, da, so pristaši hrvaške kmečke stranke. Najstrašnejše obtožbe so prihajale iz vasi Kapusina. — Vodstvo stranke je takoj poslalo v Kapusino poslanca Ivana Trnjara, da stvar preišče. Poslanec Trnjar je ugotovil na licu mesta skupno s poslancem Tisajem, da so kmete mučili
na devet načinov,
od katerih je eden strašnejši kot drugi. Okrajni glavar in dva žan-darmerijska oficirja so sicer tajili, da bi bil kdo tepen, Toda ko je dal poslanec Trnjar pripeljati na okrajno glavarstvo izmrcvarjene kmete, je gospode postalo tako groza, da ubogih kmetov še gledati niso mogli, tako so bili zdelani!
Nato se je pričelo zasliševanje. Kmet Drobina je povedal, da so ga 28. januarja 1927 ob 6. uri zvečer zaprli in so ga držali v zaporu do 10. ure zvečer. Ves čas so ga pretepali. Gledati je moral pa to mučenje Ivan Nagy, ki so ga tudi sedemkrat tepli v času od 3. do 7. ure zvečer istega dne.
Jako neprijetno je bilo za okrajnega glavarja, da je moral poslušati iz ust kmetov, da so žandarji po vsakem tepežu rekli kmetom, naj zapuste Radičevo stranko, ker Srbi ne marajo za Radičevo politiko! Ako pa tega nočejo, morajo vedeti, kaj pomeni srbska roka!^
Mučili so pa kmete na sledeče načine:
Prvič: Žandar je prijel kmeta za lase in mu glavo obrnil nazaj, da kmet ni mogel videti, kdo ga bije, ampak je samo čutil silne udarce po trebuhu in sunke v rebra.
Drugič: Štirje žandarji in štirje policaji so se postavili v vrsto in so drug za drugim tolkli kmeta po licu, tako da imata dva kmeta po šest centimetrov debele otekline!
Tretjič: Nekaj kmetov so tolkli po ušesih, tako da imata dva kmeta ušesa popolnoma črna. Ušesa bodo tema dvema bržkone odpadla. Po obrazih so pa kmetje bili tako črni in zatekli, da jih je bilo groza pogledati.
četrtič: Žandarji in policaji so prijeli k meta, ga dvignili in potem
vrgli na tla. Nato so ga teptali in s Čevlji tolkli.
Petič: Kmeta so sezuli in ga tepli s palicami po podplatih.
Šestič: Osem žandarjev in policajev je vzelo kmeta v sredino med.-se, policaji so ga tepli s pen-dreki, žandarji pa s pestmi, in sicer tako, da so si ga kar podajali iz rok v roke.
Sedmič: Žandarji so postavili v sobo dva stola. Na en stol se je moral kmet vleči tako, da je ležal s popkom na stolu, noge so mu pa potegnili skozi naslonjalo drugega stola. En žandar se je na kmeta vsedel, policaj pa ga je prijel z eno roko za lase, z drugo roko pa je potegnil iz žepa robec in kmetu zamašil usta in oči. Tretji policaj pa jo kmeta tepel po podplatih s pen-drekom. Ko so bili kmetje že na pol mrtvi, so jiim dali vode, da so prišli k sebi, potem so jih pa zopet teplL
Osmič: Neki zdravnik ni mogel ugotoviti, s čim so kmete tepli, kmetje pa tega ne vedo. Ko so enega kmeta slekli pred komisijo, so videli, da mu manjka velik kos mesa in da ima kožo posneto.
Devetič: Žandar je prijel kmeta za lase, ga vlačil po sobi sem in tja in ga zasmeljivo pozival, naj pleše ogrski čardaš.
še ena preiskava.
Ko so v Zagrebu brali to poročilo poslanca Trnjarja, niso mogli verjeti, da so taka zverinstva v naši državi sploh mogoča. Zato so poslali na lice mesta ministra dr. Krajača, državnega podtajnika Neu-dorferja in poslanca Prekota, ki so i sami pravniki. Ti so stvar še en-

krat preiskali in ugotovili še strašnejše stvari! Na podlagi preiskave je sklenil klub hrvaških poslancev, da vloži proti ministru za notranje zadeve Maksimoviču obtožnico, ker so se ta grozodejstva vršila z njegovim znanjem in odo-brenjem.
V svojem pogovoru s posl. Puc-ljem pa je rekel ljubljanski škof, da odobrava in da ga veseli, da so radikali prekinili zvezo z Radicem in da so se zvezali z SLS!
Ko bo prišla obtožnica proti Maksimoviču na dnevni red v parlamentu, smo uverjeni, da bodo klerikalci zagovarjali min. Maksi-movical
Lepa kmečka stranka je SLS, prav lepa! Vse za kmeta, dokler se kmet hudiča boji in se valja v prahu pred dr. Korošcem, toda z bati-nami po njem, če se organizira v svoji lastni kmečki stranki! Taka je politika SLS!
Fotografije SLS in
ff
Kaj je naredila SLS? — Kaj je naredila SDS? — Kdaj bodo slovenski kmetje izpregledall?
Dne 12. februarja piše »Slovenec« v uvodniku in fotografira SDS in dr. Žerjava tako-le:
>1. Z dvanajstinskim zakonom od 1. aprila 1. 1925 se je s členom
56	naložil delavstvu davek na ročno delo. S čl. 54 (istega zakona) se je povišal invalidski davek za celih 50 odstotkov. S členom 59 (istega zakona) se je na novo uvedlo pobiranje komorske doklade. S členom
57	(istega zakona) so se zvišale zamudne obresti. — Podpis dr. Žerjav.
Dne 12. februarja je fotografiral dr. Žerjav Slovensko ljudsko stranko in njeno politično delovanje ter njene zasluge za Slovence tako-le:
1.	Prvo povišanje zemljarine 1920:
Podpis dr. Korošca.
Nadaljnje zvišanje leta 1923, v homogeni radikalski vladi, ki ga je ustanovila in držala SLS na temelju Markovega protokola (podpis dr. Brejca, Smodeja), ker se je radikalna stranka zavezala, da ne pro-vede ustave in oblasti.
2.	Inkameriranje deželne doklade 1. 1920. — Podpis dr. Korošca. (To >inkameriranje« pomeni, da pobira deželne doklade država.').
3.	Uvedba davka na poslovni promet 1. 1920. — Podpis dr. Korošca.
4.	Uvedba davka na vojne dobičke 1. 1920. — Podpis dr. Korošca, dr. Frana Jankoviča, Roškaria.
5.	Razširjenje srbskega taksnega zakona, zlasti tarifne postavke 62. — Podrtis dr. Korošca, dr. Frana Jankoviča, Roškarja.
6.	Uvedba novih in zvišanje obstoječih trošarin 1. 1920. — Podpis dr. Korošca.
7.	Invalidski davek 1. 1920. — Podpis dr. Korošca.
8.	Komorski davek 1. 1923. v vojnem zakonu — režim Markovega protokola.
Ali niso te fotografije kar večno za gledati? Ali niso naravnost »pipi«, kakor majhne punčke?
Škodovale pa ne bodo nobenemu, dokler se bo slovenski kmet bal hudiča, kakor se ga boji, in dokler ne bodo šolani ljudje tudi politično izjpregledali.
Volilcem SLS naloži dr. Korošec ali pa SLS lahko še desetkrat in stokrat višje davke kot so današnji — oni bodo naprej volili SLS iz strahu pred peklom in hudičem!
Ubogi kmet, kdaj te bo srečala pamet!
Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge !
Iz državnega izbora.
Vprašanje
narodnega poslanca Ivana Puclja na gospoda ministra Saobračaja.
Med zadnjimi vpokojitvami višjih uradnikov ministrstva in pri nekaterih direkcijah, ki so mimogrede omenjeno dobro odjeknila v narodu, ste, po čudnem naključju zadeli tudi i>omo5nika direktorja •državnih železnic v Zagrebu g. inž. Malkso Klodiča. Po moiem skromnem mišljenju in po mišljenju naše širše javnosti, kakor tudi po enodušnem prepričanju mnogoštevilnih naših železniških strokovnjakov in višjih uradnikov, je sedaj penzijonirani pomočnik direktorja v Zagrebu, eden najboljših in najbolj zaslužnih železniških strokovnjakov in uradnikov, kar jih imamo Slovenci v tej stroki. Bil je ves čas pošten, v službi odličen, nepristranski ter dobro kvalificiran uradnik. Kot izvrsten železniški strokovnjak je pri borbi Slovenije za direkten izhod na naše morje e svojim znanjem in velikimi strokovnimi 'kvalifikacijami stal z dobrim svetom v ppvj vrsti ter tako odlično pripomogel,
i da se je tudi ob zadnji tozadevni konferenci v Vam podrejenem ministrstvu to 1 vprašanje v obče zadovoljstvo Slovenije ugodno rešilo. Razume se, da 'je ta odlični uradnik zaradi teh in takih svojih lastnosti v našem narodu splošno priljubljen, obče spoštovan in v najširših plasteh popularen mož. Zato nas je njegovo penai-joniranje nemilo zadelo in se bojimo, da ste postali ob tej priliki, gospod minister, morda žrtev zakulisnih mistifikacij ali bogve kakšnih intrig. Dnevno časopisje javlja ponekod, da je moral gospod K:lo-dič iti v pokoj predvsem zato, ker je bil svedok v znanem disciplinskem procesu, v takozvami aferi zagrebškega premoga proti gospodu bivšemu direktorju Jova-noviču in tovarišem. Ker take govorice verjeti ne morem, Vas vljudno vprašam:
1.	Zakaj ste penaijonirali gospoda inž. Makso Klodiča pri zagrebški direkciji?
2.	Če ste ga penzikmiraM morda na podlagi kakih enoetranih poročil, ali ste pripravljeni slučaj ponovno preiskati in ako najdete, da so moji navodi istiniti, ali ste pripravljeni ga r »aktivirati na njegovem dosedanjem mestu?
Prosim pismen odgovor!
Sprejmite, gospod minister, tudi ob tej priliki izraze mojega naj odličnejšega spoštovanja.
Beograd, dne 14. februarja 1927.
Ivan Pucelj,	Andr. Kelemina,
narodni poslanec. narodni poslanec. « « «
Vprašanje
narodnega poslanca Ivana Puclja in tovarišev na gospoda ministra javnih del (gradjevina).
Kakor Vam je znano iz lastnih skušenj, ao lanskoletne povodnji napravile ogromne škode zlasti na cestah v Sloveniji in posebno tam, kjer leže te ceste v hribovitih krajih. Tako Vam je gotovo znano, da bo bile zlasti uničene ceste v Poljanski, Selški in v dolini reke Kokre. Ker v lanskem proračunu ni bilo za avtonomne ceste ničesar predvidenega, je dolžnost sedanje vlade, v kateri imamo Slovenci odločujočo moč in katera 'bi brez dvajsetih poslancev SLS ne mogla živeti niti pol ure, je toraj dolžnost te vlade, da vse to nadoknadi in popravi kar je bilo lan*-; sko leto poškodovanega.
Znano Vam je nadalje tudi, da imajo okrajni cestni odbori v bivši deželi Kranjski in okrajni zastopi v bivši deželi Štajerski tirjati večje vsote od države in to ravno iz ministrstva, ki je Vam zaupano, zatorej Vas prosim, da ne izpustite sedanjega ugodnega trenutka, nego da izkoristite vso svojo veliko moč, ki jo imate v sedanjih dneh.
Z ozirom na ta dejstva Vas vljudno vprašam:
1.	Ali ste poskrbeli, da se vsote za popravo po povodnji porušenih cesta v Sloveniji vstavijo v proračun, ki je sedaj v delu pred Narodno skupščino.
2.	Ako tega še niste storili, ali ste pripravljeni to storiti sedaj, ko je za to najugodnejši trenutek in bi radikali zaradi takih zahtev koalicije z Vami gotovo ne razdrli?
3.	Prosim pismen odgovor.
Sprejmite, gospod minister, tudi ob tej
priliki izraze mojega odličnega spoštovanja.
Beograd, 10. februarja 1927. Ivan Pucelj, Andr. Kelemina, Jak. Hrupič.
Vprašanje
narodnega poslanca Ivana Puclja in tovarišev na gospoda ministra poljoprivrede i voda.
Večno zapostavljanje naše siromašne Slovenije s strani centralne vlade v Beo gradu je povzročilo, da so se v Sloveniji reke, zlasti pa Drava in Sava tako zanemarile, da preti prebivalstvu ob teh rekah velika nevarnost. Ob zadnjem reševanju krize pa se je naša notranja politična konstelacija nenadoma obrnila nam Slovencem absolutno v prilog. Sedanja vladina večina, ki bi brez podpore slovenskih poslancev ne bi mogla životariti niti en dan, je absolutno navezana na Vas. Tako ugodno situacijo pa je treba torzo izkoristiti, saj je težko verjetno, da bi imeli Slovenci še kdaj v centralni vladi kar tri ministre, ali da bi bila cela vladna večina navezana na slovenske glasove. Zaradi tega srečnega naključja Vam je položaj silno olajšan in vsako Vaše delo in prizadevanje mora biti kronano z uspehom.
Iz teh razlogov Vas vprašam:
1.	Ali ste vstavili v letošnji proračun dovolj visoke vsote za zavarovanje obrežja Drave, zlasti pri Ptuju, nadalje Mure, Savinje in Save.
2.	Ako tega do danes niste storili, ali ste pripravljeni to naknadno učiniti s potrebnimi amandmani, ki jih bo radikalna stranka rajši sprejela, nego da gre v opozicijo?
Prosim pismen odgovor!
Izvolite sprejeti, gospod minister, tudi ob tej priliki izraze mojega odličnega spoštovanja.
U Beogradu 10. februarja 1927. Ivan Pncelj. Andr. Kelemina. Jak. Hrupič.
Anketni odbor.
Dne 9. februarja se je vršila seja anketnega odbora (odbor, ki je preiskoval korupcijske zadeve ministrov in uradnikov). Na tej seji je odbor zaključil razpravo o aferi Rade Pašiča. Bila sta prvotno dva predloga, eden, ki zahteva, da se ugotovljeni krivci, med njimi dva ministra in višji uradniki, postavijo pred sodišče takoj, in drugi, ki smatra, da so krivi korupcije samo uradniki (radikalni predlog). Na seji pa je še klerikalec dr. Hodžar po predhodnem sporazumu stavil tretji predlog, ki je bil za korupci-joniste mnogo bolj ugoden, kakor sam radikalni predlog, ki je hotel zvaliti vso krivdo na uradnike, dočim je bivše radikalne ministre in poslance rešil krivde. Glede Rade Pašiča pa pravi Hodžarjev klerikalni predlog, da anketni odbor po obstoječih zakonskih predpisih ni pristojen, da se vtika v vprašanja posameznih izdatkov in izplačil iz fondov za zaupne državne potrebe.
Ko je bil ta predlog stavljen, so radikali takoj umaknili svoj predlog. Pri glasovanju je dobii predlog dr. Hodžar ja 11 glasov (radikali in klerikalci), 10 glasov pa proti. Tako je bilo vse delo anketnega odbora od 8 mesecev zastonj, mesto, da se krivce takoj postavi pred sodišče, se je po krivdi klerikalcev odložilo to vprašanje na nedoločen čas.
Seje skupščine začele v četrtek.
Pričela se je s proračunsko debato. Predno pa se je začela razprava o proračunu, se je prečitalo poročilo anketnega odbora. Za to poročilo se je zahtevala nujnost. Skupščina je nujnost odklonila z glasovi radikalov in klerikalcev. Tako so tudi v skupščini klerikalci preprečili obračun s korupcijo-nisti. Nato so se pričela citati poročila o proračunu.
Vsem, ki prosijo intervencije !
Mnogi so nestrpni. Odgovarjati ne morem vsakemu posebej. Korespondenca je tolika, da bom težko opravil v dveh mesecih, če nič novega ne pride in če ne bi bilo nobenih sej. Za nujnejše pa smatram vloge in predstavke na-šiih okrožnih in krajevnih organizacij, nego prošnje posameznikov. Zato — prosim — naj se vsak, ki bi rad prišel prej na vrsto, obrača meni ali preko tajništva v Ljubljani in Mariboru ali pa preko svoje krajevne ali okrožne organizacije.
Beograd, 10. februarja 1927. Ivan Pucelj, narodni poslanec in minister n. T.
_ ARB0RIN, -^t najboljše sredstvo za zimsko in spomladansko zatiranje škodljivcev sadnega drevja, izdeluje in razpošilja tvrdka Chemotechna, Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču veletrgovine A. & E. Skabernfe). Tam dobite tudi prvovrstno cepilno smolo, gosenični lep in sredstva za razkuževanje živine ter slične izdelke.
Vsak pravi slovenski kmet Je naročnik »KMETIJSKE MAfiCE«!
i.Trnnn—riTrnuv nifihi »M' ih tih i 1'MHI1^ I iIJiNiH" 'i	- .■.»-.m-«« um.-*-**.^* .........—,..—---------------------------------
Iz zunanjega sveta
Rusija.	, in zmagovito koraka proti Šangaju.
Rusija namerava razpisati notra- ,Z veliko napetostjo se pričakuje, nje posojilo v znesku 100 milijonov kaJ bc> ukrenila angleška vlada, zlatih rubljev. Razmerje med An-iAme"ka Je predlagala nevtraliza-glijo in Rusijo je vedno bolj na- cijo Sangaja, pa je kitajski zunanji peto. Angleški konservativci zahte- minister odklonil.
Kralj
Rumunlja.
leži na smrtni postelji in
vajo prekinitev vseh zvez z Rusijo. Ruske trgovske družbe so potegnile ves denar iz angleških bank in ga naložile v nemških
tokoSiSie rSi AnZairij0 P*8 liberalna st™ka> d0"
rT V i11 J m gJ- čim ima simpatije za princa Karla Ravno te dni so se vršili pregovorirumunska kmetska stranka, s poljsko tekstilno tovarno v Lodzu
* T za njegov prestol se sedaj pulita in no lanu- rum ksaljica in sin Kraljico Ma-
za nakup te tovarne od strani Rusije oziroma za skupen nastop pri izpodrivanju angleškega trga v Ki-
Bolgarija.
Kakor je znano, se je bolgarska kmetska stranka po smrti Stambo-
S? SSS^!®.!?. rafirLla ves?' |lijskega razcepila. Oba krila se bo-
letm- sta zopet združila, da se bosta lažje
da je Rusija mobilizirala 5 kov.
Anglija.
Anglija je odposlala svoje čete*' na Kitajsko proti Kantoncem, ki ogrožajo glavno angleško mesto četah kmalu udušena. Sangaj. Anglija se boji, da bi to mesto padlo v roke revolucionarjem, ker bi prvič izgubila velikan
borila proti sedanji vladi.
Portugalska.
Na Portugalskem je izbruhnila revolucija, ki pa je bila po vladnih
Glavna stvar pa so ceste, pota in mostovi. Za popravo teh je vloženih na vlado cela vrsta prošenj, potrebna je pot od Zapuž do Gline, potreben je most v Globokem, ki ga posestniki sami ne zmorejo in še mnogo drugih. Ravno tako bo treba rešiti prošnje tovarniških delavcev in nekaterih udov na Jesenicah, ki jim je voda uničila vse, kar so imeli.
Skrbeti bo treba tudi za Bled z
okolico, kjer škoda vsled povodnji še zdavnaj ni popravljena.
Za časa ministrovanja tov. Puclja je prejel radovljiški okraj za zadruge in ceste 706.000 Din, za ceste pa je nakazal radičevski minister Košutič še 508.000 Din. Upamo, da bodo ministri SLS dr. Kulovec, dr. Gosar in zlasti g. in-ženjer Sernec tudi storili svojo dolžnost!
, bit
!
Poljska.
General Pilsudski je pokazal vse
ski kapital, ki je tam investiran, svoje generalske čednosti. Beloru-
drugič se pa boji, da bi zavzetje Šangaja po Kitajcih opogumilo vse azijske narode, da bi se uprli proti Angliji. Anglija in Kitajska se nameravata obrniti na Zvezo narodov. Kantonska zmagovita armada, ki jo vodijo ruski generali in častniki, je zopet porazila Čangsolina
si, katerih se nahaja v Poljski 1.7 milijona, so izpostavljeni preganjanju. Baš te dni je izročil parlament 6 njihovih poslancev sodišču, češ, da so komunistični agitatorji. Stara pesem, katero se poslužujejo danes vsi kapitalisti, da gazijo člove-čanstvo.
wNovo politično hajduštvo
€€
Zadnjič smo povedali, kako je stresla politična SLS svojo hudobno in zlobno maščevalnost nad preč. g. dekana Koblerja v Kranju.
Ta žrtev pa političnim hajdukom pri SLS še ne zadostuje. Sedaj so se spravili še na obče priljubljenega župnika Pibra, čegar odločnost, možatost in pristna gorenjska poštenost je znana po vsej Sloveniji.
Preč. g. župniku hajduki ne morejo očitati ne grdega življenja, ne zanemarjenja verskih ali stanovskih dolžnosti in sploh nič ne. Ima pa v očeh politične eselesarske gospode g. župnik Piber en velik greh, in to je, da noče biti političen priganjač za politiko SLS niti v cerkvi niti izven cerkve.
G. Piber pa je župnik in župnika se ne da kar tako čez noč odstra-
niti. Toda farizejska SLS je iztak-nila neko določbo cerkvenega prava, ki pravi, »da se mora duhovnik umakniti, če ga ljudstvo ne mara, pa magari bi bili to tudi najslabši ljudje v fari.
Na podlagi te določbe so začeli sedaj eselesarski politični »voditelji«^?) posvetnega stanu v celi fari hujskati Marijine device in člane raznih drugih bratovščin in verskih družb, da naj podpišejo izjavo, v kateri pravijo, da z župnikom Pibrom niso zadovoljni (-e), češ da mu ne zaupajo itd.
Ugotavljamo, da ta satanska setev ne izhaja iz vrst vernikov, ampak je plod peklenske politike in najbolj umazane politične mašče-Jžaj" valnosti eselesarskih hajdukov. ~
P
Sveto pismo nas uči, da je Bog ustvaril prvega človeka iz zemlje, kar naj bo za nas zemljane in Adamove potomce simbol našega porekla in večni opomin, da naj se zavedamo tega, da smo sinovi matere zemlje, na kojo je vezano naše življenje.
Svetopisemski nauk nas torej napeljuje k temu, da se držimo grude, iz koje črpamo sredstva za naš obstoj.
In ravno mi Jugoslovani smo oblagodarjeni z zakladi, zemlje tako, da bi naša jugoslovanska zemlja redila prav lahko dva to trikrat toliko ljudi, kot jih redi danes.
In glejte, kljub bogastvu naše zemlje je naš kmetijski in največ ustvarjajoči stan v najbolj bednem stanju, tarejo ga eksistenčne skrbi in je v posameznih primerih celo prisiljen, da gredo kmetski sinovi s trebuhom za kruhom v tujino.
Neverjetno se nam zdi, a je žalostna resnica, da se nahaja danes kmetsko prebivalstvo kljub obsežnosti in bogastvu zemlje, kljub skromnemu življenju in trdemu delu od zore do mraka v žalostnem gospodarskem stanju.
Če smo v Savinjski dolini v nekoliko srečnejšem položaju, je to le gol slučaj in že jutri pridemo lahko v. isti ali še slabši položaj kot je drugod.
spodarstvo moderne tehnične pripomočke, stroje, elektriko itd. in ne more se okoristiti z vsemi izkustvi, ki so danes znana v gospodarski produkciji , tako v poljedelstvu kot v živinoreji.
Druga rak-rana na našem kmetijsko gospodarskem telesu pa je dejstvo, da se naša državna gospodarska politika do sedaj ni vodila tako, kakor to zahtevajo kmetski gospodarski interesi naše dežele, temveč nasprotno, da še je naša carinska, tarifna in finančna politika vodila po interesih velike trgovine in industrije in — kar je najbolj žalostno — po interesih nekaterih bolj ali manj znanih korumpiranih ljudi. Potemtakem ni čuda, da naše kmetsko gospodarstvo ne more napredovati.
Z obubožanjem kmeta pa gre vzporedno obubožanje drugih stanov, ki so v tesni zvezi s kmetijstvom, kakor obrtništvo, trgovina in sploh delavni sloji našega ljudstva, ročno in duševno delavstvo.
Iz spoznanja žalostnega stanja našega kmetskega gospodarstva pa sledi nujno dvoje vprašanj: 1. je li mogoče krizo kmetskega gospodarstva ozdraviti in 2. katera pot vodi do tega cilja?
Odgovor pa se glasi: bedo in ne-' voljo našega kmetskega stanu od-j praviti je možno in do tega cilja
Če konštatiramo, da se nahajamo j vodi samo ena pot: to je krepka in v krizi kmetskega gospodarstva in zdrava gospodarska in politična or-s tem v zvezi v obči gospodarski ganizacija našega kmetskega stanu, krizi, se moramo nujno vprašati, Če smo spoznali glavne vzroke kje tičijo vzroki temu stanju, v ko- današnjega kritičnega stanja, mo-liko smo temu sami krivi in ji spo- ramo najti tudi način, kako jih od-znanja vzrokov in iz spoznanja praviti in potem mora priti ozdrav-
naše lastne krivde moramo najti sredstva za ozdravljenje in način, kako izboljšati naš današnji polo-
Kaj potrebujemo?
(Dopis z Gorenjskega.)
Gospodarske naprave, ki smo jih ustanovili v zadnjih letih, se lepo razvijajo. Treba bo pa še dela, pre-dno bomo dosegli to, kar nam je krvavo potrebno.
Glavni vir dohodkov za gorenjske kmete je sirarstvo. Naj povem le, da je sirarska zadruga v Hra-šah izplačala 24 članom za 1. 1926 nad 180.000 Din za mleko. Sirar-ske zadruge bo treba torej izdatno podpreti, vsaj z osnovnim kapita-
lom, 6e ne drugače, pa s cenenimi ali brezobrestnimi posojili.
Izdatno bo treba zvišati kredit za agrarne operacije, vsaj na 150 tisoč dinarjev namesto sedanjih 38.000 Din.
ljenje naših neprilik samo po sebi.
Zdrave gospodarske zadružne institucije, ki temeljijo na vzvišenih načelih samopomoči z geslom: Predaleč bi nas dovedlo, če bi j vsi za enega, eden za vse, so v sta-hoteli o tem izčrpno razmotrivati, nu unaprediti naše kmetsko go-
debele knjige bi za to ne zadostovale, poudariti pa moramo, čeprav čisto na kratko, glavne momente.
Naše kmetsko gospodarstvo do-naša zelo majhne dohodke, s kate-
spodarstvo.
Zadružno idejo so sprejeli vsi kulturni narodi kot temelj svojega gospodarskega ojačanja. Na tem temelju bomo mogli predvsem izvesti
rimi so kriti komaj pridelovalni osredotočenje vsega kmetskega ka-
"" pitala, ki se nahaja danes ali neproduktiven doma ali pa v raznih bankah, ki z našim kmetskim kapitalom špekulirajo in — kakor kaže slučaj Slavenske banke, uporabljajo kmetski kapital celo v proti-kmetske politične svrhe.
Ako bi se pa uporabljal kmetski kapital v prvi vrsti za kmetsko gospodarstvo, bi s tem povečali ren*
stroški in dostikrat niti ti — a niti oddaleč pa ni poplačan kmetov trud pri teh gospodarstvih.
Z morebitnimi prihranki pa plača kmet komaj razne davke.
kmetskega
Posledica pasivnosti Za povzdigo sadjarstva bo treba 'gospodarstva pa se kaže v pomanj-znatno razširiti okrajno drevesnico kanju sredstev in vsled pomanjka-v Mošnjah.	nja sredstev kmet ne more izbolj-
Tudi živinorejski odbor ne bo sati svoje zemlje, on ne more divg- ,	,	. v.
mogel delati brez izdatne podpore niti rentabilnosti zemlje, ker nima .tabilnost našega poljedelstva iti zi-za nakup plemenjakov.	denarja, da bi uvedel v svoje go-1 vinoreje, z večjo rentabilnostjo bi
jem. Tako beremo, da je na njegov predlog vstavljen v letošnji proračun en milijon dinarjev za kmetijske razstave v celi državi. Kdor pa se hoče prepričati, kaj je resnica, ta naj vzame v roke letošnji »Predlog Budžeta Rashoda, Mini-starstva Poljprivrede i Voda Kraljevine SHS za 1927/28«, ki ga je natisnila drž. štamparija v Sarajevu 1926, ter naj odpre stran 14 in tam bo našel partijo 1218 b, ki se glasi: Na priredjivanje izložbi iz svih po-ljoprivrednih grana u celoj zemlji i. nagrade poljoprivrednicima —* 1,000.000 Din. — Takrat, ko je ta milijon vstavil v letošnji proračun tovariš Pucelj, se še Kulovcu sanjalo ni, da bo še enkrat za ministra. Ampak zasluge mora pa le imeti t!
»Auf Dfcutschk Radikalska nasilja, krvoločnosti in korupcijo rešujejo in branijo poleg Koroščevih junakov tudi bedni Nemci. Toda teh je tega posla vsaj sram. In če jih kdo vpraša, kako je to, da so se odločili vleči radikalni voz iz blata, resignirano odgovarjajo: Kaj se hoče, obsojeni smo v Vojvodini na radikalske batine. Če smo proti njim, dobimo po grbi z debelim koncem, če pa smo z njimi, potem pada po nas vsaj s tanjšim koncem. — To je vsaj odkritosrčna slika današnje politične situacije.
Poslano neznanemu demokratskemu Junaku!
Neki junak izza plota mi je poslal sliko Pribičeviča na razglednici, na kateri mi piše, da izgovarjam ime tega človeka tako n. pr. kakor bi grešil zoper drugo božjo zapoved. Jaz Pribičeviča ne poznam in dopisnik ga najbrž pozna tudi samo iz »Jutra«. Govoril sem res, da je ob priliki shoda v Metliki očital našemu tovarišu Puclju ministrsko plačo, kakor da bi on, ko je bil prej večkrat minister, ne imel ravno take plače. Rekel sem, da bodo začeli kmalu kazati zadnjo plat eden drugemu kakor otroci. Dalje mi piše junak izza plota tako, da se mu pozna, da je inteligentna demokratska baraba, ker navadne barabe so bolj spodobne. Ker imam rad zbirke slik, se mu priporočam še za nekaj slik demokratskih stebrov iz Novega mesta in okolice, katere rado »po trebuhu in v žepu, mogoče še v možganih črviči« in niso pošteni, dasiravno niso bili »Rechnungsfektvvebelni«. Po naslove naj pride dopisnik sam k »Kokliču«, kamor sam ve, da hodim na »fruštek«, kjer sem mu na razpolago db navadnih urah.
Anton Avsec, posestnik,
Gotna vas pri Novem mestu.
tega posetnika je nosil okoli plakat za dem. shod, kakor za kak cirkus. Ko je službo opravil, je zahtevala žena, da da zaslužek 50 Din dekli, ker je morala za njega delati Storjeno. Nato ga je še odslovila. Ker kandidat ni izvoljen, bo lahko sam opravljal svoja dela.
Haloze. V naših Halozah se je ustanovila neka nova viničarski organizacija, katera se je združila pri oblastnih volitvah z SLS. Neki vi-ničar Rozman, nosilec kandidatne liste, je močno agitiral in obetal vi-ničarjem veliko dobrote in zavarovanje za celo življenje, da jih s tem pridobi v klerikalne roke. Ta modri človek ni povedal kdo je kriv, da sedaj v zimskem času živi na tisoče delavstva brez kruha in obleke. Ako je ta agitator tako zvit, zakaj pa ni zračunal, koliko je štirikrat ena? — Po avstrijski valuti je prodal vinogradnik svoje vino od 20 do 30 krajcarjev in plačal je delavca od 20 do 30 krajcarjev, to je bilo že primerno, sedaj pa je narobe. — Sedaj plača delavca pri-
bližno 7.50 Din, to je 7 in pol kraje., vinogradnik pa proda vino po 5 dinarjev. Ta gliha ne štriha, to je siromaštvo. Kmet je prodal svoje žito meterski stot po 6 goldinarjev in je kupil hlapcu obleko za 6 gl., to se gliha. Sedaj pa ni tako. Kmet proda sedaj svoje žito po 200 Din, a plača za najslabšo obleko 600 dinarjev. To ne gre skupaj. Poprej so se prodali dobri voli kg po 36 krajcarjev, sedaj pa po 7 Din, to je po zlati valuti 7 krc; to pa ne gliha. Nekdaj so bili plačani nižji uradniki mesečno po 30 gl., sedaj pa do 3000 Din. Ali je to gliha? Od leta 1905 sem plačeval davka 40 goldinarjev, danes pa 4000 Din, to pa je glihal Oh, kako milo je pisala »Domovina«, da bomo po volitvah \Tsi enakopravni 1 Ako primerjamo vse, smo daleč narazen! Prosim ministra poljedelstva, da obvesti dr. Korošca, naj pogleda ta račun našega delavca in kmeta in naj nam poda, kar so nam obetali. Viničarji so brez kruha. — Kmet.
Novicc in razno.
Dopisi.
Dopis iz Afrike (Maroko). Slavno uredništvo! Pošiljamo Vam dopis jugoslovanskih legionarjev iz Maroka, Afrike, kjer se nahajamo v francoski koloniji pri vojakih. Osobito Slovencev je veliko nesrečnih. Že od 1. 1924, ko so šli celi transporti iz Jugoslavije na Francosko za delom, se nahajamo tu. Ko smo prišli v Francijo, so nam ravno tpolovico manj plačali, kot so obljubili. Primorani smo bili nekaj časa delati, ker smo sklenili pogodbo. Po odsluženem delu so se nekateri vrnili, drugi pa smo šli naprej za delom. Dela nismo dobili, ali pa je bilo tako nizko plačano, da niti za hrano ni bilo. Prigovarjali so nam, naj gremo v Afriko, da nam plačajo 15 do 20 tisoč frankov in slikali so nam življenje v najlepši luči. Seveda pod pogojem, da napravimo pogodbo za pet let. Mi smo verjeli in pogodbo podpisali. Pod stražo so nas prepeljali v pristanišče Marsiljo in od tu naprej v Afriko. Plače so nam dali le 500 frankov. Za pet let smo nesrečni. Sicer nam dajo še na vsakih 15 dni po 12 frankov, toda to niti za cigarete ni. Hrana sploh ni za uživati. Kruha dobivamo dnevno po 350 g. S tem se ne da živeti. Delati moramo težko dan za dnevom; praznikov ne poznamo nobenih, niti božičnih. Delamo trdnjave, mučijo nas kot sužnje. Dve leti že traja to strašno življenje in to čimdalje slabše. Zato opozarjam vsakogar,- da naj ne gre v Francijo, in ako že mora iti, da naj ne pride v Afriko. Naj ne naseda različnim obljubam. Pisal Vam bom večkrat.
Rogaška Slatina. Kakor povsod, so tudi tukaj v naši občini pridno
na delu razni »napredni« gospodje, da delajo že sedaj reklamo za občinske volitve. Neki pisec »Domovine« je demagoško izbruhnil svoj srd na tukajšnje nemškutarje in radičevce. Želeli bi samo vedeti od dotionega pisca, zakaj se tako prilizuje tukajšnjim nemškutarjem, ako mu niso po volji! Ali vam »demokratom« (?) ni znano, kako ste te nemškutarje odlikovali pred volitvami pred 3 leti? Ako so res tako strašni, zakaj pa igrate karte, šah, glasovir itd., Celo moko kupujete od njih? Pri občinskih volitvah mora biti konec te demagogije na Slatini, obračunati moramo z njo. Za danes samo to, drugič Vam serviramo nekaj drugega.
Spodnji Graben. — Izjava. —, Podpisani Anton Pogačnik, posest-! nik v Sp. Grabnu, pošta Gorje, iz-j javljam, da mi je podporo, katero sem prejel leta 1920 za napravo obrežne škarpe ob mojem po-sestvu, ki je močno trpelo ob po-! vodnji, pridobil oziroma naklonil edino le takratni minister poljopri-vrede Ivan Pucelj. To izjavljam zato, ker naši klerikalci posili hočejo, da je bila moja podpora delo g. j Jak. Jana, takratnega poverjenika za kmetijstvo. Iyzavljam tudi, da sem prosil takoj po povodnji gosp. Jana, ki je moj bližnji rojak, ako bi mu bilo mogoče kaj izposlovati, pa je izjavil, da nič, da ni nikakega kredita za to, in tudi ni hotel slišati o kaki prošnji. Zatorej zahvaliti se imam edino le gosp. Puclju, ne pa g. Janu, kot posili hoče jo naši klerikalci. — Spodnji Graben,, pošta Gorje, 5. februarja 1926. — j Anton Pogačnik.
Ptuj. Prava kmetska žena je soproga nekega kandidata, ki so ga demokrati zvabili na svojo listo, da. bi lovili kmetske volilce. Hlapeči
Radeče. Na občnem zboru krajevne organizacije SKS je bil izvoljen sledeči odbor: Anton Wetz, Podkraj, predsednik; Miha Trbo-vec, pos., Radeče, tajnik; Leopold Debeljak, blag.; Ivan Karlovšek, Jelovo, zaupnik. Odborniki: Josip Zahrastaik, Radeče; Ivan Bevk, Dobrava, Ivan Kovačič, Loška gora; Franc Gole, Močilno; Jože Maj-henc, Vrhovo; Ferdinand Sfcmad, Brank, Ivan Gradišar, Radeče.
Arhidijakon Mrastelj v Konjicah umrl. V Konjicah je umrl tamkajšnji arhidijakon, dekan in nadžup-nik Franc Hrastelj v starosti 75 let.
Zgornja Šiška. V družbi zavednih pristašev je bilo nabranih 130 dinarjev za tiskovni sklad. Iskrena hvala!
Rogaška Slatina. Krajevna organizacija Slov. kmetske stranke za Slatino in okolico sklicuje za dne 20. februarja ob 10. uri dopoldne v gostilni Erjavec v Rogaški Slatini svoj redni, občni zbor. Vabimo vse naše tovariše k temu zborovanju.. Za vse člane obvezno.
Zverinstvo pobesnelih klerikalcev. V nedeljo dne 6. t. m. na večer sta prišla znana klerikalca Jože Rozman iz Sp. Dupelj in Anton Ra-kovec v gostilno k našemu uglednemu in vnetemu pristašu Jože Štularju. Pričela sta divje razsajati in izzivati. Nato je udaril Rozman z odprtim nožem tov. Štularja po glavi in mu prizadejal globoko rano. Pobesnele klerikalce bo sodišče podučilo, kako se ne sme delati na »krščanski podlagi«!
V državnih delavnicah se ne smejo izvrševati privatna naročila. Naše prometno ministrstvo je doznalo, da se v železniških delavnicah delajo privatna dela, kar škoduje državnim (interesom. Ministrstvo je naročilo vsem železniškim direkcijam, da prepovedo privatna dela in vsak slučaj prijavijo, da se izvede preiskava.
TEDENSKI KOLEDAR.
Dnevi:
20.	febr., nedelja: Elevterij.
21.	febr., pondeljek: Eleonora.
22.	febr., torek: Petra stol.
23.	febr., sreda: Romana.
24.	febr., četrtek: Matija.
25.	febr., petek: Valburga.
26.	febr., sobota: Aleksander.
Sejmi:
20.	febr.: Zg. Tuhinj.
21.	febr.: Videm, Lašče,Braslovče.
22.	febr.: Sv. Filip v Varečah.
23.	febr.: Loče.
24.	febr.: Bučka, Moravče, Žubna, Cerknica, Lesce, Črmošnjice, Arnuž, Bistrica, Kozje, Rogatec, Vildon, Laško.
VREDNOST DENARJA.
Za 1 dolar Za 100 lir Za 1 avstr. šiling Za 100 čeških kron Za 100 fr. frankov Za 1 zlato marko Za 1 švic. frank
56.75	Din
244.25	Din
8.01	Din
168.03	Din
223.25	Din
13.49	Din
10.94	Din
f Drago tihotapstvo. Carinska direkcija je obsodila mariborskega trgovca z orožjem Poschlngerja na 750.000 Din globe in 20.000 Din kolkovine radi tihotapljenja orožja. Oba kmeta, ki sta orožje vozila | preko meje, sta obsojena vsak na 50.000 Din globe. Proti omenjenim !se je uvedlo tudi kazensko postopanje.
I Koliko ladij so zgradile države lansko leto? Lani je zgradila Velika Britanija za 240.000 ton novih trgovskih ladij, Amerika za 180 tisoč 580, Nemčija za. 150.610, Francija za 121.340, Italija pa za 220 tisoč 21 ton, skupaj natančno 1 milijon 674.977 ton. V tem seznamu nas preseneti v prvi vrsti gradbe-nest Italije, ki je takoj za Veliko Britanijo.
dosegli večje dohodke in večje bla- temu se še obešajo mnogi Slovenci
gostanje.	' " .......
yečje
blagostanje kmetskega stanu pa bo enako ugodno delovalo tudi na obrt, trgovino in industrijo, a s tem na vse ostale stanove v državi.
Zadružništvo je torej sposobno, gospodarsko ojačati naš kmetski stan, ga organizirati, združiti in pre-roditi, a s tem mu vzbuditi tudi zavest, da je kmet v taki kmetski državi, kakor je naša, prvi in najvažnejši cinitelj za vodstvo državne in gospodarske politike.
To spoznanje že prihaja.
A nosilci tega spoznanja niso ne klerikalci in še manj demokrati.
Miselnost klerikalcev z ozirom na dobrobit kmeta je dobro označil neki kaplan, češ: »Kmet ne sme priti do blagostanja in vpliva, ker se drugače prevzame,« demokrat se je pa še bolj razgalil, češ: »Blagostanje kmeta ni dobro za nas konzumente v mestu, kajti čim slabše se kmetu godi, tem rajše in cenejše nam proda svoje pridelke.«
In glejte, kljub temu, da vidimo in čutimo, da niti klerikalna, niti demokratska stranka nima niti srca za kmeta, niti volje, ublažiti krizo kmeteksega gospodarstva — kljub
Dušeslovno si razlagam ta žalost-' gradu o centralističnem izžemanju ni pojav tako, da smo mi Slovenci prečanskih krajev, posebno Slove-trinajst stoletij robovali nemški, nije, kaj vse so ta čas zapisali Slo-torej tuji posvetni in duhovni go-1 venec, Domoljub, Slovenski Uospo-sposki in robski duh, ki smo se ga1 dar. Zdaj je pa naenkrat to prene-navzeli v večstoletnem robstvu, tiči halo, kakor da se je Slovenija še vedno v nas.	spremenila v pravi paradiž, kjer
Ker pa sosedna Hrvatska v pre- se pretekata mleko in med in kjer teklosti ni tako strašno robovala kot zapade zadnjih štirinajst dni nebe-Slovenija, prihaja spoznanje, da ob- ške mane vsako jutro za pol me-
.. , „ - -	, I2 rjovečih tigrov pohlevna jag- kmetom v prečanskih krajih. Ostro
iz kmetijskih in sorodnih slojev na njeta. — Kaj vse so gospodje SLS je ožigosal sedanjo vlado, ki je za-gosposki frak.	| tekom šestih let povedali v Beo- vrgla zakon o izjednačenju davkov.
Govorilo bo še več govornikov, debata bo trajala cel ta in prihodnji mesec.
Agrarna reforma. V pondeljek 14. februarja je imel sejo odbor za agrarno reformo. Zakon o izvedbi agrarne reforme je izdelan in bi ga odbor moral predložiti skupščini, da ga sprejme. Radikali in klerikalci so izjavili, da se ne strinjajo ž njim, ker je sestavljen preveč v kmetskem duhu, vsled tega so sejo odložili. Tudi tu so klerikalci pokazali ljubezen do kmetskih re-vežev.
Mi smo bogata država, se je ba-hal finančni minister v svojem go-
stoji spas kmetskega stanu v krep kem gospodarsko-političnem kmetskem pokretu iz bratske Hrvatske.
tra. Še več! Ko je v petek v Narodni skupščini novi finančni minaister trdil, da so v naši Ideolog in mučenik kmetske mi- j državi posamezni kraji zares mno sli na Hrvatskem Štefan Radič je'go višje obdavčeni nego drugi, ali radi tega osvojil hrvatsko kmetsko vendar ne tako, da bi bilo pre-
dušo, ker je oznanjeval kmetsko'težko, so trije klerikalni ministri	__
svobodo ljudem, ki so svobodo bolj v ministrski klopi pohlevno moJča-" voru in klerikalci so mu čestitali, poznali nego zasužnjeni Slovenci, li, ostali poslanci SLS pa so v po-. med tem, ko je cela dvorana prote-A spoznanje, da bo narod srečen slanskih klopeh sramežljivo rdeli.'stirala, da je gospodarska kriza vse le tedaj, če se osvobodi kapitalistič- j Gospod finančni minister je podal hujša in ko v nekaterih krajin gro-nega in klerikalnega suženjstva,1 svoj ekspoze v imenu celokupne'
prihaja počasi, pa sigurno tudi k nam v Slovenijo.
Naš kmetski program je zgrajen na temelju krščanske provičnosti;
vlade, tudi so mu vsi trije SLS ministri po končanem govoru čestitali, kar je dovolj dokaza, da je tudi oficijelno mišljenje SLS, da Slove-
krščanska pravičnost pa je v skla- nija z davki še ni preveč obreme-du z našim principom: »Kdor ne njena. Ni čuda, če se radikalni po-
dela, naj tudi ne je.«
Savinjčan.
Razne politične
slanci iz naših eselesarjev norčujejo, češ: poceni smo kupili celo
slovensko zakonodajno avtonomijo, za same tri oguljene ministrske avtomobile!
Zoper Hrvate! — Sicer je predsednik vlade g. Uzunovič izjavil, da bo šesta njegova vlada nadaljeva-
SLS v vladi. Popolno zakonodaj- Taka je skrb SLS za občinsko avto- la politiko prejšnjih vlad, da je to no avtonomijo dobi Slovenija že nomijo v resnici! Z druge strani v stvari vlade sporazuma. Koliko prihodnji teden.	I smo pa slišali, da bodo občinske je resnice na teh 'besedah, pričajo
Sijajen uspeh. »Slovenec« poroča volitve v Ljubljani odložene tako dejanja. Namestnik ministra pošte dne 12. t. m. pod naslovom »Prva dolgo, dokler ne bodo našli takšne- g. Vasa Jovanovič je vrnil v Za-posledica zmage SLS v boju proti ga hudiča, ki bi se ga tudi Ljub- greb gen. direktorja pošte g. De-korupciji« iz Beograda: »Glavni ljančani bali, da bi iz strahu pred kaniča. To je bil edin Hrvat na ta-ravnatelj Ilič je bil danes vpoko- njim volili SLS! To pojde pa bolj ko visokem položaju. Komaj pa so jen. Na njegovo mesto pride dose- težko, ker se hudiči ponavadi silno hrvaški ministri iz vlade, morajo danji ravnatelj (bržkone podravna- boje žandarjev in vojakov in teh je še hrvaški uradniki iz Beograda, telj) Vujič.« — To je pa res sija- v Ljubljani jako mnogo, tako da se Konstatiramo, da za to protihrva-jen uspeh! Človek, ki spada v za- jim ne izplača hoditi v Ljubljano ško politiko v prvi vrsti odgovarja por, bo sedaj vlekel na davčne stro- strašit.	klub g. Korošca, ker bo brez pomo-
ške se mastno pokojnino! Živela i Konec gospodarske krize. Kleri- či tega kluba vlada padla v prvi korupcija!	kalci so »odpravili« gospodarsko minuti. Nam slovenskim kmetom'očarani njihovi dosedanji zavezni-
Strahovita zgodba. V Kočevju se krizo s sledečimi predlogi, ki jih je pa je žal, da so v Sloveniji politič- ki Davidovičevci in Spahovci. Kar je pretekle dni dogodila strašna stavil g. Smodej: 1. Eksistenčni mi- ne stranke, ki vodijo protihrvaško verjeti ne morejo svojim očem, da stvar. Na okrajno glavarstvo so nimum se zviša od 5 na 6000 Din. politiko, ker je to naša skupna ne- so Koroščevci zmožni kar tako čez namreč pripeljali spravit volilne Davčne oblasti v Sloveniji dobijo sreča.	|noč pljuniti na vse svoje doseda-
škatlje. Iz četrte škatlje so pa poza- ] navodila od ministra in ravnatelj- Koroščevci radikalizirajo Slove- nje opozicijonarstvo, na svoje pobili ven vzeti hudiča. Po noči pa je' stva za davke, da se ublaži doseda- nijo. Za ravnatelja ljubljanskega litlčne kapitale, delovanje in izja-hudiča prijela lakota. Rogač je zle- j nja grozna praksa pri predpisova- gledališča je imenovan slovenački ve, pa tudi na dosedanje prijatelje, ze lven iz škatlje in strahovito raz- n ju dohodnine. 3. Trgovsko bolni- radikal gospod arhitekt Rado Kre- Jeden teh gospodov je v prvem bijal po vratih. Ko je uradni sluga ško podpor, društvo v Ljubljani se gar. Svoječasno je tov. Pucelj vlo- svojem razočaranju in ogorčenju prišel pogledat, kaj je, je hudič pla-j smatra kot nadomestni zavod za žil svoj protest zoper to imenova- bolestno vzkliknil: »Eh, sad više
V.»	J/N Vinlniol-A in f1l»in>A rinirnKAimnin A ni/% 4-nn	In« nrrn nomi \r rvTMi T\n i t // _ , T^ a\rr\ f nr
zi glad, delavci pa brez zasluzka. Lani, ko še ni bilo tako hudo kot letos, pa so vse drugače govorili! Kdo bi bil mislil še pred dobrim mesecem, da morejo naše avtono-miste tako hitro ukrotiti in potolažiti bori trije ministrski avtomobili!!«
»Radikali so sprejeli vse naše zahteve.« — Te jasne in razločne in vsakemu razumljive besede je zapisal »Slovenec« 1. februarja letošnjega leta. Da so Eselesarji tudi vse zahteve stavili radikalom, o tem ne more biti dvoma! — Po teh činjenicah lahko mirno čakamo na blagodati, ki zarose Sloveniji po tem srečnem, v lepem predpustnem času sklenjenem zakonu! — Z druge strani pa javljajo radikali, da so klerikalci sprejeli vse njihove zahteve. In te so: da eselesarji lepo molče, ploskajo in glasujejo za radikale.
»Udala se za klerikale.« — Po fctrahovitem saltomortalu, ki so ga zagrešili naši eselesarji v anketnem odboru ter rešili radikalne ko-rupcijoniste, so bili posebno raz-
nil mimo njega na dvorišče, kjer je pograbil težke gnojne vile, potem pa pobegnil v Struge. Tam razgra-
bolniško in drugo zavarovanje. 4. nje, ter predložil gospoda Janeza nema korupcije!« — »Kako to?
V členu 140. se ukine predlog od- Zormana, ki ima več zaslug za slo- — vpraša drugi, a prvi stoiški od-vzetja 20 odst. doklade prometnemu vensko umetnost, kakor pa jih bo govarja: »Pa udala se za kleri-
ja sedaj okoli farovža podnevi in osobju. Ta doklada torej ostane. 5. imel novi ravnatelj 100 let, če jih i kale.«
ponoči, da se že cel teden nobena ženska ne upa v farovž, iz strahu, da je ne bi hudobec na vile nabodel.
SLS in občinske volitve v Ljubljani. Kdor vedno prebira »Slovenca« in »Domoljuba«, se gotovo spominja, kako strašno sta rohnela oba nad kršitvijo občinske avtonomijo v Ljubljani in kako sta vedno zahtevala takojšen razpis občinskih volitev. Danes je SLS na vladi in nič ne bi bilo lož,je kakor izpo-slovati razpis občinskih volitev. A kaj namerava SLS? Ker sluti, da SLS ne bo zmagala, ker noče nihče več ž njo sklepati zveze, se zadovoljuje s skromnim — sosvetom!
Črta se člen 183., ki določa, da se srečno doživi. Na pritisk slovenač-| »Samouprava je silno draga dolgovi ne morejo iztirjati potom ke radikalne radikalni % prosvetni stvar« — je vzkliknil finančni mi-
-i___i____n	i____: • ■ ■ _ ' j,__________• _• i______,J„Mmlnm rrrainni kri
eksekucije. 6. Znižajo se kazni minister predlogu tov. Puclja ni radi monopolskih kazenskih de- imel poguma ugoditi, zato je čakal, janj. To so torej vse klerikalne pri- da je šel HSK iz vlade. Ko pa je dobitve za Slovenijo. Za to ceno so prišla v vlado SLS, je dobil radi-glasovali • z radikali zato, da ko- ^kalni prosvetni minister korajžo rupcijonisti ne pridejo pred sodi- zopet delati po mili volji v Slove-dišče, za to ceno so pustili pasti za-1 niji. Tudi ta slučaj kaže kakšno vlo-kon o izenačenju davkov, za to ce-1 go igra v sedanji vladi nekdaj vse-no pomagajo vleči centralistični ra-1 gamogočna, od vzhoda do zahoda in dikalni voz korupcije, za to ceno od pekla pa do neba tuleča Sloven-sedijo trije ministri SLS v centra- jska Ljudska Stranka, tralistični vladi. »Hočemo vse, ali Proračunska debata je začela po pa nič,« so kričali po shodih. To je' ekspozeju fin. ministra. K prora-torej »vse« za klerikalno gospodo! čunu je govoril dr. Krajač, član Tako so sleparili slovensko krneč-, Narodnega kmetskega kluba, ki je ko ljudstvo!	I dokazal vse krivice, ki se gode
nister v zadnjem svojem govoru, ko so mu klerikalci častitali. Dozdaj smo culi šest let klerikalno pesem da je centralizem najdražja stvar na svetu. Do danes leto dni pa bodo klerikalci slov. volilce prepričali o eni sami draginji, to je: da je bila za siromašno Slovenijo klerikalna politika najdražja stvar na svetu!
Gospod Kulovec v pavovem perju. — Gospod minister Kulovec bi rad svojim ovčicam pokazal nekaj zaslug, če ne velikih pa vsaj majhnih. Pa ker to ne gre, ga poskuša »Slovenec« okrasiti s pavovim per-

Imima^II ItoJtoIiI RUsiSul

Jugoslorenski poslanci r Pragi, j Pomiloščenja. V ministrstvu j Rusija ne sodeluje pri konferen- Turška vlada gradi nove tovar-Zastopstvo našega parlamenta po- pravde je bil te dni podpisan ukaz cah na švicarskih tleh. Društvo i ne; zgradila bo vrvarno, papirnico tuje te dni v Prago, da prouči kul- o pomiloščenju večjega števila kaz ' turno in gospodarsko zbližanje med njencev.
češkoslovaško republiko in nažo državo.
Tifus t Trbovljah. Pretekli teden se je sestala zdravstvena komisija, da si ogleda barake, ki služijo delavcem od podjetja Dukič in drug za stanovanja in v katerih »e
Močan potres je bil v nedeljo ponoči v nekaterih krajih Dalmacije, Hercegovine in Bosne. Porušeno je več hiš v Mostarju in okolišnih vaseh. Tudi mrtvih je nekaj. Škoda je velika.
Razbojniški napad v vlaku. Tr-
je začel širiti zadnje čase nalezljivi govec Pavle Vukovac se je 5. t. m. tifus. Pregledali so 8 takih barak.! ponoči vozil v Beograd. Med vožnjo Vse barake in stanovanja so našli sta ga dva mlajša sopotnika blizu v skrajno nečistem stanju. Na eni postaje Vrholje napadla, oropala, slamnjači ležita po dva delavca, ga vrgla med vožnjo iz vlaka in umivalnikov ni na razpolago, stra-. potem tudi sama skočila. Razbojni-nišča so zanemarjena in ni čuda, ka sta pobegnila, da se je bolezen pojavila. Komisija j Pet milijonov dolarjev za raz-jo natančno pregledala in zabele- kritje sredstva zoper raka. Ameri-žila vse te nedostatke in bodo iz- ški senator Nerly je vložil zakon-dani strogi ukrepi, da se tifus ne ski predlog, po katerem naj bi se razširi v okolico. Bomo videli, kaj zasigurala onemu, ki najde sigurno se bo ukrenilo proti mednarodnim učinkujoče sredstvo zoper raka, od kapitalistom, ki izžemajo Slove- strani države nagrada 5 milijonov nijo.
Težka
narodov je povabilo Rusijo na go-jin tovarno barv po najmodernej-spodarsko konferenco v Švico, sem vzorcu. Ljudski komisar Litvinov je pova- 1
avtomobilska nesreča.
dolarjev, Koliko prebivalcev ima Pariz.
Pretekli pondeljek se je vračal t Pariška mestna občina je izdala osebnoprometni avtomobil g. Sene-.uradno statistiko, iz katere izhaja, koviča iz Zgornje Sv. Kungote.jda ima mesto Pariz 2,871.429 pre-
Med potjo je vzel tudi lastnika g. Senekoviča in njegovega sina. Pred Zg, Sv. Kungoto je šofer krenil preveč na desno in avtomobil je s potniki vred strmoglavil v jarek. K sreči ni bilo nobene smrtne žrtve. Ranjence so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Najtežje je poškodovan g. Rudolf Bračko iz Av strije, ki je dobil nevarno poškodbo na glavi, si zlomil desno nogo in 7evo roko in Filomena Zel, ki si je pri padcu zlomila eno nogo in roko.
Umor in samomor v žreb far ni 1
bivalcev. Od teh je 293.442 inozem-
cev.
bilo odbil s pismom, v katerem v imenu svoje vlade na oster način odklanja vsako udeležbo na konferencah, ki se vrše na švicarskih tleh, kjer je bil ustreljen ruski poslanik in morilec oproščen.
»Privredui adresar.« Zagrebška trgovska in obrtna zbornica je izdala obširen adresar (naslove) vseh trgovskih, industrijskih in obrtnih podjetij na njenem področju. Adresar je točen in ga gospodarskim krogom priporočamo. Naroči se ga pri Trgovski zbornici v Zagrebu. Cena 100 dinarjev.
Preganjanje tujcev na Kitajskem. Kot poračajo iz Pekinga, so prepodili Kitajci več sto misijonarjev z njihovih službenih mest. Kitajci so zaplenili vse njihove zgradbe, bolnice v vojaške svrhe.
Tajnik našega poslaništva v Rimu Borivoj Vujič je poneveril 35 tisoč lir in pobegnil.
Mussolinijev davek na koze. Londonsko časopisje poroča, da pripravlja Mussolini nov davčni vi-
nove rudnike, deloma pa raziskujejo rusko zemljo za njenimi rudniškimi zakladi. V kotlini reke
na Selu pri Ljubljani. Ruski ko- i zaceli že pogajanja z osrednjim od-zak Jakob Kundrjukov, ki je služil borom rudarjev o sklepanju skup-
v žrebčarni na Selu, se je smrtno zaljubil v 20-letno Ivanko Babice-vo, ki je služila pri vdovi živino-zdravnika Tepine. V torek dne 8. t. m. je počakal kozak svojo Ijubi-cc na stopnjicah in oddal nanjo strel v glavo. Bila jje takoj mrtva. Nato je odšel k svojim tovarišem v jedilnico in zakMcal: »Ivanko sem ustrelil, sedaj bom pa še sebe.« Nastavil si je revolver na čelo in sprožil. Umrl je med vožnjo v bolnico. Vzrok umora je bil, ker ga Ivanka ni zadnje Čase marala.
Vseslovanski kongres čebelarjev. V Zagrebu se bo vršil od 8. do 10. julija velik vseslovanski kongres čebelarjev, ki bo združen s čebelarsko razstavo.
Lep okrajni glavar. Sodišče Skoplju je odredilo preiskovalni zapor nad okrajnim glavarjem Kačaniku Svetislavom Stevičem, ki je v službi poneveril nad 150.000 Din državnega denarja.
Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani sporoča, da so bile v II. razredu izžrebane sledeče pri njem kupljene srečke: Št. 3817, 3892, 29986, 34745, 34752, 34794, 36825, 47124, 59729, 59732, 59800, 61032,
ne pogodbe z delavci bodočih koncesij. Centralna sovjetska vlada gre Nemcem zelo na roke.
Budistični papež proti sovjetom. V Mukdenu se vrši velika konferenca, katere se udeležuje kot predsednik tudi budistični papež, Veliki Lama. Na konferenci so zastopani številni Tibetanci, Turk-meni in drugi pripadniki budistične vere. Veliki Lama je nastopil energično proti boljševizmu, ker vidi v njem protiverski pokret.
Stari del Skoplja pogorel. Pretekli teden je popolnoma pogorel stari del Skoplja, ki je bil večinoma
zgrajen iz lesenih stavb.	junc, leta 1925 pa 245.000
Nasilje klerikalnih »orlov«. V
In zopet so prišle!
Med narod in svet je naša »Kmetijska tiskovna zadruga« poslala letos zopet lepo število poučnih knjig. Dolgo so romale, a vendar so prišle med naročnike, ki so že težko pričakovali lepih knjig. Dala nam je: »Veliki koledar«, uredil M. Štibler, »Zbirko kmetijskih naukov«, II. zvezek, spisal g. Rohrman, »Sadjarstvo«, spisal g. Kafol in »Zdražbarji«, kmečka povest, spisal Metod Dolenc, v spomin na svojega pokojnega očeta Riharda Dolenca, prvega ravnatelja kmetijske šole na Grmu.
Poglejmo si koledar. Sami lepi članki! Z veseljem jih je brati. Inž Jeglič kliče dekleta, naj mu dajo »rdečih rož«, in opisuje rože spe-njalke; kako in katere naj gojijo. Dekleta, preberite članek! Nadalje najdemo še v koledarju razne poučne članke: O užitnih in strupenih gobah, o zatiranju svinjske rdečice in svinjske kuge, o čebelarstvu itd. Koledar pa spremlja zbirka kmetijskih naukov II. zvezek. Potrebni smo bili te knjige. V zbirki najdemo vse o poljedelstvu, travništvu, živinoreji, prašičjereji, sadjarstvu, vse kar pač rabi kmetovalec. — In kako jedrnato nam podaja g. Kafol pouk o sadjarstvu! Že zopet je ena knjiga več za napredek našega naroda. Naj ne uporabljajo samo te knjige praktični .sadjarji, ampak tudi mladina. Saj ski hrbet, zračna črta o\ Volge do njej je v glavnem posvečena. Bog Dona znaša 74 km. Že dolgo časa so' daj, da bi prišla ta koristna knjiga obravnavali načrt zgradbe zatvor-1 tudi v vsako šolsko knjižnico. Hva-niškega prekopa preko tega hrbta, ia pisatelju. — Zdražbarji, lepa Sedaj beremo, da bodo v pomladi kmečka povest. Martin Banič, mož ta prekop zares začeli graditi in nagle jeze, neprevdaren, vdan sicer v smeri od Dona proti Volgi, zdražbarstvu, njegova žena, Trček. Hkrati bodo Don poglobili, najpr- Dosti sem povedal. Vsak jo bode z vo do treh metrov, slednjič do 9 veseljem čital. metrov. Tako bo šlo rusko blago Še nekaj. Kmetovalci, prijatelji! od Volge do Dona in dalje v Azov- Čitajte z veseliem te knjige. Ko jih sko in Črno morje.	dobite, ne vržite jih na kakšno za-
Svetovna produkcija zlata y letu prašeno polico, da bi tam ležale 1926 je znašala 82 milijonov fun- celo leto, ampak čitajte iz njih vsak tov, leta 1925 pa 81 milijonov. Bri- večer, posebno v tem času, nekaj tanskl imperij je napravil leta 1926 poglavij. Dajte jih čitati sinu, hlap-za 57.2 mil. funtov zlata, leta 1925 cu, dajte jih sosedu, da jih prebere, za 54 milijonov. Svetovna produk-. a paziti mora, da jih ne raztrga in cija srebra je znašala lani 243.000 ne umaže. In ko ste jih prebrali, ne
bacnite jih na podstrešje, da jih
Nemški podjetniki v Rusiji. V i jak na koze. Koze so namreč v Ita raznih pokrajinah Sovjetske Rusije iiji krave revežev in siromakov in se mudijo sedaj zastopniki nemške krmljenje te živali je cenejše ka-veleindustrije; deloma opremljajo kor prehranjevanje krave. Zato je
Mussolini sklenil, da obdavči koze.
Prekop in most ob Volgi. Sovjetska vlada bo izpeljala sedaj že dol-
Donca napravijajo in urejajo nove go obravnavan načrt. Volga teče v rudnike, v Turkmenistanu in Uz- j Kaspijsko jezero in ne pride za iz-bekistanu (Ruska Centralna Azi- hodišče ruskega prometa nič v po-ja) iščejo rudnine in premog. Zdi štev, razen preko prekopov na se-se, da imajo ta raziskovalna dela veru. Med njo in reko Don je gor-ugoden uspeh, kajti inženerji so ! 1 ' ■ v ~ ■
neki vasi blizu Mostara je hotel ta-mošnji duhovnik brati sv. mašo samo za klerikalne »orle«. K maši so pa prišli tudi hrvatski kmetski Sokoli. Tedaj se vname med njimi eno uro trajajoč boj, v katerem je bilo več težko in lahko ranjenih, klerikalne orle, ki so pričeli pre-ep, so aretirali in zaprli. Pri njih so našli mnogo orožja.
Švedi v Mali Aziji. Švedi bodo gradili v Turčiji železnico med An-' goro in Črnim morjem; Pogodba
Načelstvo Slovenske
misi razgrizejo, se manj pa na____
kmetske'Shranjujte knjige in videli boste, da
stranke ne odobrava napad v zad- bodete imeli v par letih svojo lepo njem Kmetijskem listu na gospo- gospodarsko kniižnico. Zato v vsa-da škofa ljubljanskega in na neka- ko hišo »Kmetijsko matico.« tere duhovnike. Izjavlja pa, da bo
63158, 70385, 71819, 72404, 83829, je bila v Angori že podpisana 83856, 83891. 84560, 84568, 96102, j Švedski konzorcij ie hotel graditi 97022, 97099, 99314, 107806, začetkoma samo 500 km, a se je po-10/816, 107894. 112286, 112300, Izneje zavezal, da bo gradil 1000 120631, 120641. 123987,123994. Do-j km. Dela se bodo pričela v juniju bitke II. razreda prične izplačevati in bodo trajala pet let in pol. Stro-dne 22. t, m. do vštetega 7. junija j ški so preracunjeni na 120 milijo-
1927.
J,
"nov nemških mark.
z vso odločnostjo in brezobzirno stjo branila svoje pristaše, kadar bodo napadeni ali preganjani zaradi svojega političnega mišljenja in delovanja in to napram vsakemu in katerikoli oblasti.
Uredništvo našega lista je bilo v dopisu iz Velesovega v zadnjem »Kmetskem listu« grdo misti-ficirano. Izjavljamo, da bomo v prihodnje take slučaje sodno zasledo-
Nikolajev.
Kmetovalci! Dolžnost vsakega zavednega kmeta je, da je naročen na »Kmetski list« in na »Kmeti isko Matico«, nadalje da je član Kmetijske družbe, za kar dobiva »Kmetovalca«. Vse to skupaj stane celo leto 80 Din. Kmet, ki ni v stanu, žrtvovati letno za svoio politično in
f strokovno izobrazbo 80 Din. n;ma vali. Za neznanega zlikovca to ni [ pričakovati boliših časov. Redi eno posebna čast. Oni, ki jih je neznani kokoš več, spij nekai manje. izdaj
nam dopisum napadel, naj blagO' volijo vzeti to naše pojasnilo dobrohotno v vednost.
za tobak manje in takoj imaš prihranjenih 80 Din za svojo izobrazbo!
Narodni gospodar.
Gradba novih železnic v državi.
Na železniški konferenci v Beogradu je bilo sprejetih v prvo gradbeno dobo 29 noTimalnotirnih železnic v skupni dolžini 4.248 km in 6 ozkotirnih železnic v dolžini 761 km. Teh 35 železnic, med katerimi 90 tudi naše najvažnejše slovenske zveze, se namerava zgraditi v dobi prihodkih 20 let. Za zgradbo teh nujnih železnic je potrebno 14 milijard dinarjev.. Če pomislimo, da so državne blagajne j prazne in da imamo zelo, zelo slabo državno upravo, je finanoijelno kritje teh izdatkov težko vprašanje. Davki 60 itak že previsoki in pride že danes preko tisoč dinarjev na vsako glavo ali osebo v državi. Nasprotno pa nas silijo k gradnji novih železnic ekonomiki in obrambeni razlogi. Edini in najhitrejši izhod so investicijska posojila, s katerimi bi se lahko najprej izvršile male zveze, ki so nujno potrebne za spopolnitev železniške mreže v eno organsko celino. Vsa pozornost ee mora od strani vlade posvetiti v to, da se dosežejo kar najboljši pogoji za najetje notranjih in zunanjih posojil za gradbo novih železnic. Za najnujnejše potrebe bi lahko izdala tudi Državna hipotekama -banka zadolžnico. Sicer bi se na >ba način ne dobilo veliko sredstev. Vendar ie pa bolje nelkaj kot nič. Dvakrat da, kdor hitro da. Nadalje nam ostanejo še državni rudniki in državne šume na razpolago. Imamo 71 milijonov hektarjev državnih gozdov in smo glede površine na 6. mestu v Evropi. Tudi ta rešitev je težka, ker obstoji bojazen, da bi inozemski kapital z roparsko eksploatacijo uničil naše nacijonalne dobrine. Lahko bi se zgodilo-, da bi imeli potem še več krasa in goličav. Smo tedaj v resnici v zelo težki situaciji. Gospodarska kriza je vsestranska. Ta kriza pa ima svoje korenine v kmetijski krizi. Kmečki narod ,je malo da ne brez vsakih sredstev in iz tega se rodi vse gorje v državi.
V očistied temu je rade volje poseglo v delo železniške konference organi®rano poljedelstvo in vse zadružne organizacije. Na tej konferenci se je jasno pokazalo kako nujno potreben je naši državni uipravi dober gospodarski svet. Taka kor-poracija bi morala biti stalna. Brez ugovora se ie konstiatiralo. da ie kmetijska : produkcija predraga napram cenam, za! katere se ta proizvodnja na trgu vnovči. j Ohstoii v resnici tozadevna neenakost z i dmrrimi pridobitnimi panogami. Vrednost kmetijske produikciie pa je odvisna v prvi vrati od prometnih sredstev, to je od po-! tov. cest in železnic. Kmetova delavnica se ne more prenesti in zato mora i.meti prometna sredstva na razpolago. Zato je tndi <-estna mreži in nje kakovost ravno t~Vi velike važnosti kakor železnice. Ka-i-r>- so v.ažn«< suhozemska pota, ravno talko so v°žna tudi vodna pota. Le od dobrega ,'t, (-eTieneora prometa je odvisna cena naših riroduktov. Zato je nujno potrebno, da se tako' organizira kredit za gradbo železnic. Država mora tozadevno sodelovati H,Vjo z avtonomnimi oblastmi kakor tudi s nrivatno inicijativo. Razumljivo je, da mora država, kot dober gospodar, graditi najprej« železnice, ki bodo brezpogojno aktivne, ftele kasneje pa železnice, o katerih ie že v naprej več kot gotovo, da bodo dolgo let pasivne. V takih krajih ie potreba graditi najpreje pota in ceste. Kai pomaga železnica, če se ne more do nje. ker ni potov. Take razmere vladajo v Samdžaiku, Orni gori in v Južni Srbiji.
Železniška konferenca ie s tem delom napravila za državo velik korak naprej. Obstoii sedai načrt celokupnega železniškega omrežja, ki bo merodajen za vsakega ministra. Pri izdelovanju tega načrti pa so bile v prvi vrsti merodajne ekonomske in obrambene prilike v državi.
Inž. Franc Zupančič.
še nekaj o reji čiste živine.
K mojim zadnjim izvajanjem v 'članku »Kmetovalci gojite čisto pleme« moram na podlagi najnovejših
opazovanj še pripomniti, da je zlo vsestranskega mešanja in križanja naše živine v resnici še mnogo večje, kakor sem to zadnjič povdarjal.
Na Št. Lukeževo se je vršil, kakor običajno v Mozirju veliki letni sejm. Mozirje leži v sredini marija-dvorskega plemenskega okoliša in meji na okoliš rumenosivih pomur-cev. Človek bi vsled tega pričakoval, da bo našel na tem sejmu pretežno belorumeno marijadvorsko, ali vsaj pomursko živino. V resnici pa je bilo blago na tem sejmu tako mešano in pestro, da sem skoraj imel vtis, da se ne nahajam v Mozirju, v sredini slovite reje Marije-dvorcev, ampak nekje v križanem pincgavskem okolišu Hrvaške, oziroma Bosne. Prvih 50 živali na sejmišču je bilo absolutno rudeče-ru-menega in sivega, degeneriranega hrvatskega pokolenja. Niti repa ni bilo med njimi čisto marijadvor-skega. Ob zaključku sejma pa sem med sto živali naštel mogoče kakih deset delno čisto domačih marija-dvorcev.
Kmetovalci so naravno prav pridno kupovali mešane zverižene hrvaške krave — nekatera prava strašila — in jih bodo doma deloma spitali ter zaklali, mnogo pa jih bodo obdržali za pleme ter nadalj-no rejo, ker se med njimi nahaja tudi tu in tam le kaka dobra molznica, kar je bilo opaziti že na razvoju vimena. Naravno kupec take krave ne pomisli, da mlečnost mešane hrvaške živali navadno ni prenosljiva na zarod, ampak, .da je le slučajno lastna kupljeni živali. V tako mešani živali se razven tega determinanta, oziroma činitelja za dobro mlečnost nahaja mogoče še 20 činiteljev najslabše mlečnosti in več kot verjetno je, da bo pri potomcih te krave prišlo do razvoja le ono 20 slabih činiteljev. Iz tega sledi, da dobimo tudi od dobre molznice skoraj sigurno le slab zarod. Preprosti kmetovalci to ne uvažujejo in tudi ne vedo. Z navedenih ravnanjem povzročajo pa samim sebi in celemu plemenskemu okolišu škodo vsled skvarjenja domačega preizkušenega plemena.
Kaj nam koristi spričo vseh teh prilik vse naše prizadevanje, da povzdignemo našo živinorejo? Vse naše delo in delo par zavednejših rejcev, ter celo dosledna uporaba čisti plemenjakov je zaman ali nezadostna. Rudečelisasta hrvaška živina se v našem okolišu uvaja in širi vedno bolj in bolj, ker široke plasti naroda so danes gospodarsko še preveč nezavedne, da bi samo apel na zavednost kmetovalcev pokazal kak znaten uspeh.
Spričo sedanjih prilik nas je v stanu rešiti preteče nevarnosti, da se naše domače pleme potopi v mešanici zaostale in degenerirane hrvaške pasme, edino le tozadevni zakon, ki bi zabranjeval preplavlje-nja naših sejmov z hrvaško živino ali uporabo teh živali za pleme.
To ni samo naše mnenje, ampak tudi želja naših zavednih živinorejcev, kakor mi je zatrjeval gospodarsko visoko naobraženi in izred-
no marljivi župan mozirski, g. Matija Goričar.
Ako bi podoben zakon, oziroma naredba ne bila mogoča, bomo morali prej ali slej naše pasemsko vprašanje in predvsem čisto rejo enostavno likvidirati ter bomo morali tako dolgo čakati s pospeševalnim delom, da se ne zgrne čez nas val hrvaške križanice in da se ne izvrši celotno pomešanje in izenačenje naših domačih pasem s hrvaško ali srbsko živino.
Fr. Wernig, kmet. referent. * • •
Skupni občni zbor Pokrajinske zveze vinogradnikov za Slovenijo in Vinarskega in sadjarskega odseka Kmet. družbe za Slovenijo v Mariboru se vrši 5. III. t. 1. ob pol 11. uri na Srednji vin. in sadj. šoli v Mariboru. Za polovično vožnjo za udeležence je zaprošeno. Ker so na dnevnem redu važne spremembe, je v interesu enotne vinogradniške organizacije da bo udeležba čim večja. Pred občnim zborom je kratka odborova seja odseka glede podpor. Glasom § 7. pravil Vinarskega in sadjarskega odseka so člani občnega zbora: po en zastopnik vsake vinarske, kletarske ali sadjarske zadruge oz. vinarskega, kletarskega ali sadjarskega društva ter zastopniki podružnic kmetijske družbe za Slovenijo iz mariborske oblasti. Zadruge, društva in podružnice do 200 članov pošljejo po enega zastopnika; za vsakih nadaljnih 100 članov pa še po enega. Zastopniki morajo biti lastniki vinogradov ali sadonosnikov ali pa vinarski in sadjarski strokovnjaki.
Vinska razstava in sejem v Ljutomeru. Opozarjamo ponovno na to vinsko razstavo in sejem, ki se vrši dne 3. in 4. marca v Ljutomeru kot prva prireditev te vrste v tem vinorodnem kraju. Priprave so v polnem teku in pričakovati je lepo število razstavljalcev, prodajalcev in kupcev. Polovična vožnja po vseh progah je zasigurana.
Vajino za vinarje, viničarje in šote. — Vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe v Mariboru je poveril gospodu Andreju Žmarcu. direktorju srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru, prireditev brošurice o najhujšem živalskem škodljivcu vinske trte, o grozdnem sukaču (senenem črvu in kiseljaku), ki povzroča tudi že pri nas vsako leto milijonske škode. Brošura bo opremljena s podobami. Priloga je v barvotisku z 12 podobami škodljivca po naravi. Brošura se pošlje na ogled vsem Kmetijskim podružnicam po vinarskih okoliših Slovenije. Cena bo predvidoma 5 do 10 dinarjev, pri skupnih naročilih pa še znatno nižja. VinaTji, vini-čarji in šole se na to aktualno in temeljito strokovno delo že zdaj opozarjajo. Vsakdo bi ga moral proučiti še pred letošnjo trsno rezjo, da se na njem že letos izdatno okoristi-	.
Na drž. kmetijski šoli v Št. Jurju ob
juž. žel. se vrši dne 7. in 8. marca dvodnevni praktični in teoretični tečaj za cepljenje in pocepljevanje sadnega drevja. Tečaj se začne prvi dan od pol 9. um, drugi dan ob 8. uri. Prenočišče je brezplačno, za celodnevno prehrano pa plača vsak 10 Din. Kdor ima, naj prinese ce-pilni nož s seboj. Želeti je, da se tečaja udeleže poleg kmetskih fantov tudi učitelji. _ Dne 14. in 15. marca se vrši mlekarsko-sirarski tečaj pod istimi pogoji. Po želji in potrebi se lahko podaljša potem na tri dni. Namenjen je zlasti kmetskim fantom in dekletam iz živinorejskih krajev spodnje Štajerske, kjer je primerno vporabiti mleko za napravo masla in domačega (trapistovskega) sira. — Dne 11
in 12. aprila bo pa vrtnarski tečaj pod gornjimi pogodi za pridelovanje zelenjad-nic in vreditev domačega vrta. Primerno bi bilo, da se ga udeleže poleg kmetskih fantov in deklet zlasti učiteljice. — Za vsak tečaj naj se udeležniki prijavijo po dopisnici, da ve uprava razpolagati s prenočišči, na odgovor pa ni potrebno čakati.
Državni dohodki in izdatki. Po novem finančnem zakonu, ki je bil v sredo v finančnem odboru sprejet, znašajo drž. dohodki 11.477 milijonov 579.552 Din. Od tega odpade na neposredne davke 1.706 milijonov 250.600 Din, na posredne davke 3.501,690.000, na monopole 2.290,947.000, na državno gospodarstvo 3.857,976.329, na razne dohodke 120,715.623 Din. Izdatki znašajo 11.464,769.692 Din tako, da izkazuje novi državni proračun prebitek v znesku 12,809.860 Din.
Izvoz naših konj v Grčijo. Zadnje dni se mudi v Osijeku in Sloveniji več grških trgovcev, ki kupujejo konje, večinoma težje za vprego.
Tržišča za kože beležijo v preteklem tednu naslednje povprečne cene: Konjske 75 do 100 Din za komad, goveje 11 do 13, telečje 15 do 16, svinjske 7 do 8 Din za kg.
Sirarski tečaj v Bohinjski Češ-njici. Pretečeni teden se je vršil v Bohinjski Češnjiei sirarski tečaj, katerega se je udeležilo nad 30 si-rarjev iz celega radovljiškega okraja. Namen tečaja je bil spopolniti praktično in teoretično znanje si-rarjev ter doseči v celem radovljiškem okraju enotno, tipizirano izdelavo sira. Tečaj je vodil mlekarski inštruktor g. A. P e v c. Udeleženci so sledili z največjim zanimanjem praktičnim in teoretičnim izvajanjem ter pridno posegali v debato, vsled česar se je marsikateri drugače nerazumljivi pojav pri izdelavi sira razjasnil. Dogovorno med učiteljem in slušatelji se je sklenilo soglasno, da se v jeseni, po končani sirarski sezoni tečaj obnovi v še večjem obsegu. Pri tej priliki naj se temeljito obravnavajo uspehi in pojavi letošnje sirar-ske kampanje ter tako skuša doseči, da pridemo vsaj za par korakov naprej in da se nam prihodnje leto ne bo že več treba bati v dosedanji izmeri inozemske kakovostne konkurence. Vrzel stalne mlekarske in sirarske šole je na ta način zama-šena. OBSZ, ki je dala pobudo za ta tečaj, je le častitati, Zvezi slov. zadrug in Kmetijski družbi za Slovenijo, ki ste s svojimi podporami omogočili tečaj, pa izreči najiskre-nejšo zahvalo! Živinorejci radovljiškega okraja! Led je prebit! Neustrašeno naprej po začrtani poti! Sicer bo še dolga ta pot do končnega zadovoljivega uspeha, toda z gorenjsko vztrajnostjo in delavnostjo se mora doseči tudi to, kar smo si že danes postavili za svoj gospodarski cilj.	—r-
Gozdni čuvaj
trezen vesten, zanesljiv, pošten in dovolj energičen, se išče za nastavitev v spomladi 1927 na srednje veliko gozdno posestvo v Sloveniji. Podeg plače bi imel na razpolago več njiv ter par glav živine. Ponudbe z navedbo, je-li je samski ali ose-njen ter zahtevkom plače, kakor tudi dosedanjega službovanja, je poslati na upravo >Kmet*k«gp& lista* pod »Gosdju »▼»H-
W. W. Jacobs:
Trojica pri mizi.
V kavarniški sobi so se pomenkovali o strahovih in prikaznih. Vsak je vedel povedati kako do-godbico iz svojega življenja. Izmenjavali so misli z neverjetno otroško naivnostjo. Nekateri so se tako na debelo lagali, da jim ni nihče verjel, zlasti ko je nanesla govorica na dogodek Jona.
»Da, Jonov dogodljaj nam povej,« je dejal nekdo slovesno ter se ozrl prezirljivo okoli sebe, češ, da je baš on sprožil to vprašanje.
»Ni mi treba vsega verjeti,« je dejal drugi prevzetnež, čedno obrit mož, ki je prisluškoval, ne da bi do sedaj kaj prida govoril. »Veste, da kadar pride mornar na kopno, pričakujejo od njega novic in prijatelji bi mu zamerili, če bi ne vedel kaj povedati.«
»Znano je pač,« ga je prekinil prvi govornik odločno, »da mornarji radi vidijo prikazni in strahove.«
»Da, največkrat se jim le sanja o njih,« se je oglasil drugi, »razburi jim živce tako, da jih naslednji dan glava boli.«
»Ali vi niste videli še nikoli strahov?« je dejal tretji.
»Možje,« je odvrnil drugi, »trideset let sem preživel na morju in marsikaj neprijetnega doživi mornar.«
»In kaj?« je vprašal nekdo.
»Tedaj sem bil mlad mož,« je po-vsel govornik, iztrkal pipo in zadovoljno pogledal družbo. »Pravkar sem dospel iz Kitajskega, moji ljudje so bili odsotni, zato sem se odločil obiskat nekega strica. Ko sem prišel do hiše, sem jo našel zaprto, družina je odšla nekam v južno Francijo. Vrnil sem se ter šel stanovat v Royal George, zelo dostojno gostilno in hotel tam počakati njihov povratek.
Prvi dan sem prebil še precej dobro; zvečer ko sem stopical po starem trgu, katerega edini obiskovalec sem bil, je začel briti mrzel veter, naslednje jutro sem se dvignil po zajutrku in namenil iti na prijeten sprehod.
Ozračje je bilo izborno, jasno in mrzlo. Vrsta kostanjev ob cesti je bila posejana s snegom, grmovje je štrlelo iz njega. Pokrajina me je za-divila s svojim čarom. Ravnina je
bila bogata na gozdih in vasi, mimo katerih sem korakal, so bile stare in slikovite.
Z naslado sem povžil kruh, sir in pivo v gostilniški sobi male krčme in se namenil iti nekoliko dalje, predno se vrnem. Ko sem videl, da sem že precej daleč, sem krenil na stezico, ki je vodila od desnega cestnega ovinka. Stezica se je vlek-:la kar naravnost naprej, potem pa se odcepila zopet na dve ali tri v odprto močvirje. Ker so me pota ' motila, sem pogledal na mali kompas, obešen na verižici žepne ure ter se usmeril preko pokrajine domov.
Prešel bi bil dobro močvirje, da se ni dvignila gosta megla iz jarkov. Tej nepriliki se nisem mogel ogniti. Kompas mi je pomagal, da nisem blodil v krogu, padal v zamrznjene jarke ali se spotikal nad koreninami v travi. Pot sem nadaljeval v isti smeri, dokler nisem bil, ko je ob štirih napočila noč in podala gosti megli bratsko roko, popolnoma zabredel.
Kompas mi ni več služil, hodil sem kar tja v en dan. Parkrat sem zakričal, da bi me čul kak slučajno mimoidoči pastir ali vaščan. Na srečo sem začutil pod nogami trdo cesto, ki je vodila preko močvirja. Počasi sem stopical, tipaje s palico pred'seboj. Precej časa sem hodil po njej, ko sem začul korake za seboj.
Obstala sva, in novi došlec, močan, krepak vaščan, je poslušal moje težave, šel z menoj nazaj približno eno miljo, me spravil na pravo pot ter natanko razložil, kako najdem čez tri milje vas.
Tako sem bil utrujen, da so se mi zdele tri milje dolge za deset. Nekoliko dalje od ceste proč sem zapazil razsvetljeno okno. Pokazal sem nanj, moj tovariš pa se je stresel groze in nemirno pogledal okoli sebe.
»Ne bo prav, ako se podaste tja,« je naglo pripomnil.
»Zakaj ne?« sem vprašal.
»Tam ni nekaj v redu, tam, gospod,« je ponovil. »Kaj je, ne vem, prav dobro. Neki lovski paznik je imel navado pohajati tod okrog in od tedaj ni bilo več varno. Nekateri trdijo, da so videli neko ubogo noro bitje, drugi zopet neke vrste žival. Kartcoli je že, videti ni dobro.«
»Dobro, jaz pa hočem tja,« sem dejal in mu voščil lahko noč.
Obrnil se je in odšel, dokler niso utihnili njegovi koraki v daljavi. Jaz sem pa korakal naprej po poti, kakor mi je povedal, dokler se ni razdelila na tri. Neka skrivna moč mi je rekla, naj grem kar naravnost. Zeblo me je in strah me je bilo, nekoliko sem pomišljal, potem sem jo pa mahnil počasi proti hiši.
Nekaj časa sem videl luč, ko sem se pa obrnil proti nji, je hipoma izginila ter se znašel za visoko mejo. Obkrožil sem jo, dokler nisem prišel do malih vrtnih vrat in jih previdno odprl. Stopal sem razburjen po dolgi stezici, ki je vodila do hišnih duri. Tu ni bilo ne svitlo, ne varno. Sramoval sem se strahopet-nosti, dvignil palico in potrkal lahno na duri. Par minut sem počakal in zopet potrkal. Palico sem držal mirno na durih, ko so se nenadoma odprle.
Dolga, koščena starka, s svetilko v roki, mi je stopila nasproti.
»Kaj želite?« me je osorno vprašala.
»Pot sem zgrešil,« sem uljudno odgovoril. »Rad bi prišel v Ash-wille.«
»Tega kraja ne poznam,« se je odrezala starka.
Hotela je baš zaloputniti duri, ko
se je pojavil iz sobe v vežo neki mož in šel proti nama. Starec je bil visokega stasa in širokopleč.
»Ashwille je petnajst milj odtod,« je počasi spregovoril.
»Ako bi mogel priti do najbližje vasi, bi bil hvaležen,« sem odvrnil.
Ni odgovoril, temveč je pomežikal skrivaj starki. Pomigala je, da ne mara.
»Najbližji kraj je tri milje daleč,« je rekel starec obrnivši se k meni in skušal oČividno omiliti svoj naravno hreščeči glas. »Ako vam je všeč, ostanite pri nas, postregli vam bomo kolikor mogoče udobno.«
Nekaj časa sem se obotavljal. Originalna dvojica je bila in veža s sencami, ki jih je povzročala luč, je bila vabljivejša kakor pa tema zunaj.
»Zelo ljubeznivi ste,« sem mrmral neodločen, vendar« —
»Vstopite,« je dejal živahno, »zapri duri, Ana.«
Komaj sem se zavedel, sem že stal v veži in starka je godrnjaje za-
prla duri za menoj. Čudni občutki so me obšli, ko sem bil ujet in sem sledil gostitelju v sobo. Vsedel sem se na ponujeni stol in grel premrle prste pri ognju.
»Večerja bo kmalu gotova,« je dejal starec in me pazljivo motril. »Oprostite —«
(Konec prihodnji!.)
PO SVETU.
KDOR ZNA, PA ZNA.
Prancozu Avgustu Barbieru ni nič kaj dišalo boriti se za domovino v strelskih jarkih. Pobegnil je iz strelskih jarkov na tako spreten način, da so vsi mislili, da je poginil junaške smrti in še spomenik so mu postavili. Med tem si je pa izpremenil svoje ime in živel cel čas med vojno brez skrbi. Njegova mati je prejemala pokojnino. Sedaj pa so mu prišli na sled in ga obsodili na 4 leta ječe.
Kmetijska tiskovna zadruga
ima v založbi sledeče knjige:
»Planšarstvo in kmetijstvo na naših planinah«, cena 120 Din; za člane Kmetijske tiskovne zadruge saimo 100 Din.
»Planinski in sorodni agrarni zakoni«,
cena 40 Din. »Veliki koledar« za leto 1927, z bogato strokovno vsebino; cena 10 Din. »Žepni kmetijski koledar« ta 1. 1927., trdo vezan, cena 10 Din; boljše vezan 15 Din. Rohrman: »Zbirka kmetijskih naukov«, drugi del; c&na 15 Din. Kafol: »Sadjarstvo«, cena 10 Din. M. Dolenc: »Zdražbarji«, povest; cena 10 Din.
Ciril Jeglič: »Obrazi«, cena broširani
knjigi 20 Din, vezani 25 Din. Golar: »Vdova Rošlinka«, igra, cena broširani knjigi 20 Din, vezani 25 Din.
Tovornik: »Stara pravda nekdaj«,
zgodovinska povest; cena 5 Din. »Kuharske bukvice za kmečke žene
in dekleta«, cena 5 Din. »Dohodninski davek« (kako napovem dohodnino), cena 4 Din.
Poštni stroški se zaračunajo posebej.
Modra galica.
Vsem odjemalcem modre galice nudimo za bližajočo se seziio najboljšo modro golico, 98-99%, po ceni Din 7'20 franko Ljubljana, proti takojšnjemu naročilu. Javite koliko galice rabite. EKONOM, osrednji gospodarski zadrugi v Ljubljani r. z. z o. z.
Iščem oženi en par
na manjše gospodarsko posestvo. Mož bi opravljal dela s konji. Žena pa bi imela gospodinjsko delo v kuhinji, perilo, vrt in dr. Potne stroške povrnem. Ponudbe z navedbo starosti in zahtevami poslati na: G juro Korečič, posestnik, Hrastoviea kod Petrinje, Hrvatska.
najtočneje plačilo, celoletna dobava,
Kostanjev taninski les,
r^rt;,: Franc Kupnlk, Podplat
Ponudit e: Hlode orehov, brst. jtvor, hrast, bukev.
Mesarskega vajenca
od pošten« hiše, lepega vedenja, zdravega, krepkega, ki bi imel veselje do učenja, »prejme Anton Zlajpah, mesar, gostilničar in posestnik v Mokronogu (Dolenjske).
Služkinja
30 do 40 let etara, ki bi znala poleg poljskega dela tudi kuhati in prati, se sprejme po dogovoru. Naslov se izve pri upravi »Kmetskega lista«.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
CENTRALA:
Delniška glavnica : Din 50,000.000*-Rezervni zakladi ca. Din 10,000.000*-
PODRUZNICE:
Brežice II Gorica II MetkovK Celje	Kranj	Novi Sad
Črnomelj || Maribor	Ptuj
LJUBLJANA, DUNAJSKA C.
Sarajevo
Split
Trst
ACENCIJA: Logatec
SE PRIPOROČA ZA VSE V BANČNO STROKO SPADAJOČE POSLE.
Brzojav.ni naslov: Banka Ljubljana Telefon št. 261, 413, 302, 503 in 504.
Prešernova ulica 4
PoŠt. trnu. račun 13.853
(Žiro»račun pri Narodni banki)
sprejema hranilne vloge in izdaja trg. kredite pod najugodnejšimi pogoji | eskompt in inkaso menic ter trg. cesij. » Nakup vsakovrstnih predvojnih papirjev, prodaja valut In deviz po najugodnejših tečajih.
Najboljša, najcenejša kolesa tn šivalni stroji
so edino
Kje se najbolje kupi, je brez dvoma znano. Glede dobre kakovosti blaga in res nizkih cen pri
Petelinčevi
IGN.ZARGI
'	znamke
GRITZNER, ADLER, PHČNIX
za dom, obrt in industrijo. Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji. Tudi na obroke. Večletna garancija.
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta
Priporoča cenj. odjemalcem veliko izbiro nogavic, rokavic, raznih površnih jopic ter razno moško in damsko perilo, sa-moveznice itd. Velika izbira potrebščin za krojače in šivilje.
Od dobrega najboljše je
švicarski pletilni stroj , UB1EO
JOSIP PETELINC
Ljubljana
Blizu Prešernovega spomenica za vodo.
Najboljše in zato najcenejše kupite edino le pri
Na novo preurejen	M|_lf|
PovodJ«' S<<aruCna
prevzema od 1. feb. naprej vsakovrstno žito za mletev in nudi vsem daljnim in bližnjim kmetom vsestransko in solidno postrežbo. Za obilen poset se toplo priporoča Andrej Pu.lovrh.
OrevesničarsKa zadruga v Dorfarjih
po ta Škofja Loka
je zače a z oddajo visokodebelnih
SADNIH DREVESC.
Jablane: Pisani kardinal, Jakob Lebel, bobovec, šampanska reneta in več drugih plemenitih vrst. Hruške: Vinska mošlnice, rumenke, tepke in razne <lruye vrste Ona jablanam je: I vrsta 10 Din, II. vrsta 8 Din, 111. vrsta 5 Din za komad Cene hruškam: I vrst«-12 Din, II. vrste 10 r>i„ za komad. Vse cftne vpijajo z oomlno vred franco koto-dvor Škofja Loka. Manj kol 30 komadof drevesc se ne razpošilja — Naročila sprejema zadruga.
RESTAVRACIJA
Ljubljana, Mestni trg U
toči vedno sveie pivo, pristna domača črna in bela vina ter po-streže z fino kuhinjo.
Za obilen poset se p. n. občinstva toplo priporoča
Josip Uran.
pletenine, majce, volno, žepne robce, kravate, palice, nahrbtnike, spodnje hlače, otroško trikot perilo, kompletno potrebščine za čevljarje, krojače, se-*dlarje in šivilje
v LJubljani
ob -vodi, bi I eu Prešernovega ipomanlka. Na veliko In malo I
ODDA se t prodajo
ca. 20 hI vina.
Gostilničarji, ki led« vino razprodati, naj so oglasijo v	Spod-
nji Šiški, Jernejev« cesta it. 8.
TRSNICE
TVRDKE
CLOTAR BOUVIER
veleposestnik vinogradov
Gornja Radgona
Da ugodimo vedno vetjema popra ia-njn po trtah, imo mase trsnice »opet poveeali ter samoreme oddati v pomladi 1927 vež jo množino izključno prvovrstne«« traja. Dobavljamo samo cistovrstie, dobro okoreainjene in izvrstna raaraščone sadike; cepiti s« vaeti b »elekcioairanega is na dober prinoa pr©Uk»ianega trsi«. Sedam vrst, eonlk in dobami pogoji h« aahteva gratis in frauko.
Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kr.SHS. Svetovnoznani zdravilni vrelci:
TEMPEL * ST VRI A * DON AT
Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvio in Jeter,
SEZONA: MAJ - SEPTEMBER
Cene zmerme. * V pred- ln posezoni znaten popust. * Koncertlra vojaška godba, Največja udobnost. * Radio. * Prometne zveze zelo ugodne. * Zahtevajte prospekte, RAVNATELJSTVO ZDRAVILIŠČA ROOA.5KA SLATINA. ,
Stanj« glavnice In rezerv nad Sin 4,000.000*-
Odjovoimi urednik: Iti LAN MRAVLJE. — Et Komora!! >KM«t«JwB» Brtm IVA® PUCEIJ, murodni po»Uxtt».