PRO GLASILO SLOVENSKE NAjRODNE PODPORNE JEDNOTE Ji • upravni praetor!: ISST So. Lawndale Ave. OffiM •! PmMImUmi SSŠf S«. Uwndala A v«. Telephon« LawndaleSSSS ^£70—YEAR XVII. iP^cä^VÄTttÄ Cbidafo, III., soboto, lft. oktobra (Oct 18), lt24. STEV.—NUMBER 246. - —^Jlfll • ^sagsggjjgg^aBîHBigpiyyy^jw^^ ' ■1 ■■ ■ ret. ef pMlif. pmtuu far i. .««t... nos. A«« ef O«». S. 1SI7. .utk*rU*d .. Ju«. 14. ISIS. La FOLLETTE SI JE PRIVOŠČIL CAL. COOLIDGA. Senator j« ▼ Minneapolisu ožigo-ul predsednika radi policijske stavke t Bostonu in njegove odgovornosti ss Teapot Dona. OOOUDOI JB BIL VIDNO V SLUŽBI PRIVATNIH KAPITALISTIČNIH umu-«ov. Mmneapolis, Minn., 17. okt — goustor La Follette .kandidat napredne koalicije za predaednika Združenih djžav, jo na tukaj-iojom volilnem shodu progresi it o v v četrtek zvečer vzel v roke predsednika Coolidga in ga ob delal brez rokavic. Noben ame riski predsednik še ni bil tako osebno šiban v volilni kampanji kakor je La Follette šibal Coolid ga na tem shodu. Govornik je obtožil Coolidga, da je ravno tako odgovoren za teapotdomaki petrolejski škandal kakor tisti, ki so morali zapustiti visoke službe. Dalje mu je naštel celo vrsto drugih grehov. La Follettove obtožbe napram Coolid gu so: 4 Ko je bil Coolidge še governer državo Massachusetts, se je ogibal odgovornostim in ni vršil svojih dolžnosti ob času policijske stav ke v Bostonu, nakar je na zvit način in v politične svrhe jemal krc dit za dela drugih. Kot governer ni storil ničeaar, da bi bil preprečil stavko policajev in pomagal rešiti spor mirnim potom, pač pa je pustil, da je stavka izbruhnila, nato je stri štrajk z brutalno žilo in se hvalil ▼ javnosti, ds jo on naredil "red in mir" v Bostonu. s slcparsl^il^-iuvajarada in zakoua" je Coolidge kandidiral *a podpredsednika Združenih držav in bil jc izvoljen. Coolidge je kot podpredsednik vedno služil privilegiranim interesom. Kot predsednik sensta je preprečil pomoč farmarjem v obliki zvez sega kredita.! Coolidge kot predaednik se je P«»lužil napačnih številk, ko jc V'Ural predlogo o povišanju pla * postnim namoščencem. Coolidga kot predaednik je v pravice kongreea, ko je hotel preprečiti prciakavo zvez-«"•»rn davčnega biroja. Coolidge je kot član kabineta , v«del o korupciji z zvezi z •Ijmm ¿kandalom, toda nikdar Z|nil besedice, "djrovoren za °k|ali krivci. ni Zato je moralno ta škandal kakor Denar dela denar. Denarna mošnja aa ravna po 'Vem pregovoru. N Če jc kdo mislil, da se lastniki denarne mošnje in njeni pokrovitelji ne zavedajo, kolike vrednosti je sanje oavojitev politične moči, ze lahko prepriča iz podatkov o darovih za volilni sklad stare garde, katere kandidat je Coolidge, da je živel v veliki zmoti. Tukaj ao imena darovalcev, ki ao prepričani, da denarna mošnja zmaga, ako se radodarno prispeva v volilni sklad. Darovali so : A. W. Herri«, CMeeco .»..,.., 10.000 Bernard a. leUhert. CUeeao .... 10.0*0 Ceek County R.p Ctwb. OkWwe.. ts.ooo Owen A. BeWt». Avon. Cenn... 1I.S00 Mr*.Owen f. Robert*. Avon.Cenn. It.600 Dnien Leesue Club. Philadelphie IS.Ooo Fore.tC.Jone». PblUdelpM*.... 11,000 AJtfriek A. Johnson, Caniden, N. i. IS.OOO #. B. Duke, tv.merville, N. }„.,. It.SOO Payne Whitney. Menkeeeet. N. V. 11,000 Jultue r. Greek wee. H. York Cite 10.0N J. Horace Hardin*. Braneen. N. J. 10,000 J. B. ArmlUee, New York City/.. lO.Ooo Mortimer L. Sekiff............ 10.00« Artkur CurUe Jemee, N. Y. City 11.000 lutiu. Foretmen, Peeasie. K. J. .. 1S.000 ~ ' É' r. New Y. " ---- I)wight Morrow, new yore..........e.eee Th«>m»» Coehran. New York .... 0,000 C karte* H. Heyden. New York .. IS.ono Herr» M. Kalyht. at. Louis .... 10,000 A.C. Carlton. Colorado Sprlnn.Cele 10,000 Ckarlee Hang ley. New York Otty 10.000 bizniski interesi preganjajo delavca. PRAV NOBBNB NR8L00E N! MBD NJIMI, KADAR JI TtB BA UDARITI PO EDtQMAKU. Well, taki nastopi odpirajo dala*-cem oči. , ' ——- — Poizkusno glasovanje. ««•'Mat glasovanja, ki ga vodi ' -srstovo < asopisje v 16 meatih. (J'" h. oktobra zjutraj t '' oolidge 230,269, U Follette J'C.)91, Dsvis 108f»3g. «AMOMOE SLOVENCA PRID POROKO. 0kradin J« hll ssHIO in skočil je ▼ reko. /chet, m. rr.ph Korevce, L . ,>,,k"í,•,, w dan, ki j« bil « njegovo poroko z Mary f, ""- 4 °l*lja jc s železnimi «ji potegni njegovo truplo iz * '^«plsinea. v,, T* V^á nekaj dnevi L ' ' in ae napotil k d* "kopaj ¿,V4t ^hiiito in drug« stvari ini. ».^^.t ■ . * Veliko zanimanje za volitve. Milijoni, Id nijo volili Is lata, so aa letos registrirali. Mara garda js v strahu. Chicago. — (Foder. Presa.) — Dva registracijska dneva v Chica-gu sta prinesla čez 400,000 novih volilcev v tem mestu. Stare registracijsko knjige so izkasovale okrog 600(000 volilcev, nova pa izkazujejo 1,068,169, Rovjgjjg izbriše kot ponavadi nekaj tieoČ imen, ampak približno milijon volilcev ostane v knjigah. Poročila iz drugih velikih mest tudi pripovedujejo o zelo naralt-lcm številu volilcev. Naprim»? Clcveland bo imel pri teh volitvah okrog 70,000 volilcev več kot zdaj prej. Poglavarji starih strank so v paniki. Ne vedo kako bi si to tolmačili: v prid ali škodo svojih strank. Zdi se jim, da volilei, ki so prezrli volitve pred štirimi leti, ae niso zdaj registrirali zato, da rešijo Coolidga ali Davisa poraza. In prav imajo! Milijoni volilcev, katerim je bilo pred štirimi leti vseeno, kdo je izvoljen, ao danes prepričani, da ni več vseeno. Zato so se registrirali, da bodo volili La Follette. s Neki političar republikanske stranke je povedal resnico, ko je rekel, da takega zanimanja za volitve že ni bilo petdeset let v Ameriki. "J » nov, dom. I«,i je U na. JjL »'snovanje. Ka js pa prišel k Posegel v žep, ni bilo Su i , r J' n'>r*l izgubiti ali je pa ¿I'?*« ^Psrjev. foTe '•«•ko pot rlo.de je le tisti »*«aH Hkočfl je v reke. U 'Or STAVKA VA KUBI. n-«e. IT^L Htevka de-x » 'nejatih sladkornih to-nadaljuje. Ktavka je Z'i Ufm9B I»-«* lain- U.IÍV* M»tič»ia revoHe gros« na Kubi MATKMATIÖXN PROBLEM la EAJfOROI. Washington, D. 0. — Profeeor Kelly Miller, po vaem avetu znan matematik in član fakultete na hovardaki univerzi, je v pismu na druge voditelje zamorcev razložil, da Harding-Coolidgeva ad miniatracija ni imela drugega za zamorce kot prazne obljube. On priporoča v rešitev enoatavno me tematično nalogo, da |>o vsakdo vedel, koliko bo Coolidge storil zs zamorce. V štirinajst mesecih ni Coolidge imenoval nobenega zamorca javnim uradnikom. Koliko jih bo imenoval v 4« mesecih! Da je bil zamorce Cohen imeno-van kolektorjem v New Orleanen, je zeelnga La Folletta in ne administracije. Podpora aa kovard-ako univerzo ni bila dovoljena, ampek le takrat, kadar jo je pred-lagal pokojni senator Ben Tillman iz Južne Karoline, ko je bil v senatu. Oreenvills Juaotion, Me. (Fed. Press.) — Vse se tuksj zanima ss obrsvnavo, pri kateri se bo moral zagovarjati na obtožbo kriminalnega obrekovanja drvar John Berg. Društvo mladih krščanskih mož je tožitelj. Kukluksklan in International Paper kompanijtf pa prežita v ozadju. Obravnava ae bo vršila v mesecu decembru ns sodišču v Dover-Fozcroftu, v katerem je okrajni sedeš okraja Pis-citaquin, v katerem izdelujejo pa pirno kašo in v katerem imajo prvo besedo papirni veleinteresi. Berg je že četrta žrtev, ki s? bo moral zagovarjati na obtožbo, da so ▼ nekaterih listih izšli posivi na bojkot proti lesu Y. M. C. A., Crofts Mcrcantile kompanij| ,in proti prodajalni MooaeheSda ss obleko ▼ Greenville Junctionu, t katerem se shsjsjo drvarji in drjt-gi šumaki delavei. Bojkot js bil proglsšen, ker društvo V. M. C. A. ni hotelo oddsti prenočišč v najem skupini šumskih delavcev, ki je hotela organisirati delavec in drvarje v šumah. Ko delavbl niso mogli dobiti prenočišča v me stu, so odšli ▼ bližnje taborišče šumskih delavcev. Kasneje ss |M vrnili ▼ večjem številu, ds tisko preizkusijo, ako imajo prsvics o. stat! v mestu. Bizaismanl so hkta organizirali drhal, ki je s silo pognala poštene delavce is mesta. »Delavci ao prileli nato s bojlsi- lom proti nehvsležnlm biznisms nom, ki so se imeli za svoje pre moženje zahvaliti revnim delavcem, katere so a pomočjo drhsll zapodili iz mesta. Pozivi za bojkot ao bili objavljeni v lisUh I. W. W. Biznismaai so se v sačetku rogali tem pozivom in so rekli: "Kaj nam pa morejo ti siromaki, ki žive iz ust v usta!" Ampak bojkot se je v letu 1923 hitro razširil med drvarji in šumskimi delavci v državi Mainc. Bojkot je postal uspešen in biznismani so sijali, ko se je vedno bolj krčilo število odjemslcev. Bisniški interesi so se sdružili in predložili svojo stvsr veleporoti, mesto ds se pobotajo z delavci. Porota je seveda izdala obtožnico. Na zatožno klop so prišli Robert Pease, Wlllard Parent in John Lascello in obsojeni so bili v ječo od enegs do dveh let ns obtožbo, ds so skovsli zaroto za bojkot. Berg je pa obtožen kriminalnega obrekovanja. Obtoini-ca mu očita, da je delil časnike, v katerih ao bili posivi na bojkot. Berg je po narodnosti fived. Ljudstvo v pokrajini je pa proti tujezemeem. Porota bo izbrana izmed volileev, ki so dali klanov-skemu kandidatu Breersterju 1,-900 do 2,000 oddanih glasov. Ljudstvo v tej pokrajini prav au lo razume težave in trpljenje šum skih delavcev, ki so po narodnosti večinoma ftvedje, Finci in frsn coeki Kanadčani. International Paper kompeoija j* na glasu, da ae bojuje proti or ganiziraaim delavcem. Ona šell, da ss sedanje razmere za delavce uvekovečijo, v katerik šumski de lavci garajo od solnčnegs vzhoda do aolačnega zahode. Kompanija ima izredne velik vpliv v okraju. Ona ne kontrolira le s svojo io apodarsko močjo prebivalstva, ampak je zgradila tudi osemdeset milj ceste, da lahko na evojik »" v ornih avtomobilih prevaža les iz Šum. Ta ceste pa služi splošnem» prometu. Prsglsi dnevnih dogodkov. La Follette je na shodu \ Minncapolisu oatro prijel Coolid gs." • Veliko zanimanje za volitve. B[amaŽa stare garde v Minne-šoti. Kapitalisti prispevajo ogromne vsote v volilni sklad stsre garde. Med tekstilnimi delavci šc ni sloge. Inossmstvo. Dsvidovič morda ostane, ako organisira koalicijsko vlado. Radič je posval Hrvate \ armadi, naj se upro. Delavska armada je smagala v boju s kitajskimi fsšisti s Kantonu. Truplo Anstola Franca pripe-ljano v Pariz; pogreb js dsnea. Koalicijska vlada sledi Davidoviču Davidovičova vlada ja padla, kar ni hotsla nastopiti proti Rad ¡¿a vi republikanski propagandi v armadi. Vnjni ministar ja prvi odatopil. Nacionalisti (fašisti) ifr*J« valiko vlogo v sodanji lorlsi. Radie Ja posval Hrvata v armadi, naj ao aa bojujejo proti Macadoncam in Albancam. En krvniki polk ao Jo la uprl. Krvavi spopadi mad republikanci in fašisti. Blamtža stara garde v ' Minnesoti. Hinavski branitelji ustsvs so do bili astavo Isto v knjigarni — radikalnega sesialistat I MinnsapoUs, Mina. — (Foder Preu.) — Rcakcijonarni elementi "zakona in roda" v Minncaoti ao doživeli te dni nczaališano lila mašo., •', Kakor drugod tako je tudi tukaj stara garda postala čez noč vneta braniteljiea ustave Zdruše nih dršav, kater» hoče požreti lev U Follette. UsUvsI Čuvajmo ustavo 1 — Banka Wells-Diekey je takoj po Daweeovem shodu na inanila, da ae v njeni pisarni dobi knjižica s ustsvo zastonj. Uprsyi telj banke je hitro telefoniral naj večjemu knjigptršcu v Minnoapo lisa, naj pošlje čita več isvodov konstituette Rdružčnlh drlav. Dobil je odgovor t "Nimanfo niti enega izvoda. Kdo aaj pa kupujs inčita to reč!" — Upravitelj je vprašal drugo knjigarno. Knak odgovor. Nič. Druga, tretja, četrta — nič. Vai apoštovani, kon-aervativni knjigotršci v Minnes-polisu, ki so navdušeni "sagevor-niki in branitelji" ustave v letošnji volilni kampsnji, niso imeli ne sne ssme knjižice s ustsvo v svojih zslogahl Bankirja ss js lotils psnika.'Ali , e še kdo v mestu, ki prodsjs knjige! Ds, jel Kdo! Alezls Oeorgian, lsstnik knjigsrne " The Modcrn Bookstore", socislist, ra-dikalec, nezaželjeni tujezemee, proti kateremu teče zvezni psoeee deportacijc na temelju obtožbe, da je nevaren ustavi in vladi Združenih državi — Hočeš, nočeš, moraš — bankir je vprašaj š« nje-gs. Odgovor: Ds, imamo petdaaet zvodov. In bankir je brž kupU vseh petdeset. Progresivci v Minneaoplisu ao poakrbeli, da jc šušmarski bankir in "general" Hell in Marija Da wes brzo izvedel ta dogodek. burbovcn n »oje ia OBOROUO Atlanta, Oa. — KongreaoHk Park. ki je bil poražen pri sad njih primarnih volitvah, je piaaJ nekemu zna neu v Waahiagt*n. da poet o ji možnoet da La Pellet tov element osvoji Oeorgijo. ako veliki ne pridejo na velitte e izredne velikem številu. KONJ JB VROBL tla* 0 TIRA Dve sssM ubiti. — Osebni vbk je za vozi I v konja, vprešene ga v vos, ki je sul na šelezailkem križišča v Htempierju bofcemoti va je akoHU raz tir ia je poteg eile aa sehe voz za prtljage In trt potniška veaovr. V'bét je bil^ro-jevodja Mas Wde*a in voznik Prank Prati» Dunaj, 17. okt. — (Iz poročile A. R. Deekerja čikaškim "Dally News".) — DavidoviČeva vlada v Jugoslaviji je podala oatavko ns sugestijo kralja'Aleksandra, kot tU mogla'izvršiti svojega programa. Ko je Davldovič stopil na krmilo v zadnjem juliju, je izjavil, da odpravi korupcijo iz vlade in sprijazni Srbe, Hrvate in Slovence. Tega ni dosegel. Iz Belgrade javljajo, da Devl-doviČ mogoče še obtane na krmilu pod pogojem, če reorganizira svoj ksbinot. Ker dtefan tyadift noče iti v vlado, pač pa nadaljuje proti-nrbsko agitacijo, bo Dsvidovič skušal seataviti koalicijsko vlado brca hrvaških republikancev. Sedanjo kriso je povsročil Rs dtč, ki je pozvsl hrvaške vojske v armadi, naj se toe bojujejo proti Maoedoneem in Albsncem, če bodo poslsni tjs t ns Hrvste je pa naslovil apel, naj se upro vojsški alužbi. Njegovi pozivi so že obro dili sad. Hrvaški polk na albanski meji 14 je pred kratkim uprl srb*ktmu poveljniku. Vojni minister je vsled tega sa bteval, da vlada ostro naatopi proti Rsdičcvi agitaciji v armadi Davidsvič se je obotavljal ia nato jš vojni minister prvi podal oetev ko. ' Radič je te dni na velikem sho du pred tisočerimi Hrvati isjsvil, da zanese republikansko propagando v Hrbijo, čs Hrvstsks ne dobi svtonomne, republikanske vlade. Rsdič ts)i, ds dels i komunisti, rekel pa je, da nemersva rssviti kmečko gibsnje po vseh bslksnskih držsvsh. Is Romunije je že prišel glss, ds js dr. Lupu, vodja rumunskih kmetov, nszns* nil, ds bo kooperirsl s Rsdlčem, Srbski voditelji naravno ne bodo nikdar privolili v Ksdičeve sshte-ve. To pomeni, ds sedsnjs kriss ns bo rešens bres krvavih konfliktov. Npopadi med nacionslisti in RadjČevimi pristaši so še v teku. * Po vseh znsmmjih bo sledile koslicijsks vlada z Davldovlčem ali brci njegs. Ksko bo ta vlada post ops la v sedanji notranji krizi, pokzže bližnji čes. Položaj je zelo kritičen. Delavski iste zmagale v Kantenu. kompanue v akronu ii boji dblavskb oroa nttaoijb Vohuni so pridno na delu Akron, O. — Baroni kavčuka f boje, da ee.njih delevei organi sirajo. Pričrtl so z vohunsrmjent delavski zbornici. Vodja poere dovalniee za delo pri Fireatone kom partiji jc akozi dve uri reša tal glavni unijaki aten in iskel de. lavee, ki so nsklonjcni unijoniz m. Rezume ae, de kompanija kaznuje take a takojšnjo odpovedjo. Ampek klub temu ae dela aa ne-črtu, ki omogoči, da ee bode de-lavci v tovarnah baronov kevčuka organizirali atoodstotoo y odill jb na lov na 0tro« kb troovoa. — Ke/nag Elikovee ee je akril v Osterjevi prodajalni s šaleanlno, predru ao zoprli prodajalno Ko jc bil «»a, si je izbral dobro puško, t dike munieije, da lehko posneli vae srn« v trak okrajih, dobro ribico in par viaekih škornjev iz kav-čuka Vzel je s asbe tudi petnajst dolarjev, da bo imel prve dni ae živel, dokler ae naalreli divjati- Tekstilni delevei is estaisis poeepljeil. ia podjetnike jb to eblo dobra RB6. Vzroki proti sdmlsnja so nt^vni New York, N. y. - Frderali niridie tekstilne unije ameriške fPrderated Teltile 1'nions of A merica) so ravnokar zaključile avojo konvencijo. Odgovorila ao unijr tekstilnih delavcev (United Textile Workers Union), kl js fdruiena K Ameriško delavsko fe-deracijo, da ne bo sdruženje Vzro-ki m taki, kot jih lahko vedno najdejo ljudje, ki ao proti združenju. V odgovoru pravijo, da so razmere glede «druženje take, kot so bile vedno in tajnik federslizi-ranih unij meni, da te "el sdru šrnje, ampak podje rm I jen je " Tajnik federaliztranik unij Izjavlja. da imajo ŠMtnajst tUoč članov, Med njimi ao izdelovalci čipk in preprog John Burne, ki j« predsednik unije isdelovaleev šipk, je poro*el, de je organizacija zelo decentralizirana. Ob času stavke m pobira le po deset eeo-tov izrednega a«esme«la ta da se organisirsne vse delsvaias rasen Irr h, t'nijs je bila prenešeaa Is Rvrope v Amerike In tudi strefi ae še sdaj kupujejo v Angliji. Tekatilai podjetniki ae ae|o zadovoljni, 4a je bila »Irušitev od klon jena. Kitajski fašisti premagani po pst-dnevnem boju. V lanfaju ja* mir; Šsts brss gsnsralov stradajo. Washiaftaa, D. 0., 17. okt, Državni department je bil dsnes informirsa, ds je poveljnik sms* riškega brodovja v kitajskih vo« dah poalal dve topničarki v Kanton na spsl ondotnih Američsnov, ki jsvljsjo, ds eo ogroženi valed lokalne vojne med fsšisti in deltv» skimi četaai. Kanton, Jaina Kitajska, IT. okt, — Delavske rdeče šfts dr. Hunjstsenovs srmsde so spisgsls v petdnevnih bojih v Kantonu. Fsšisti, mobilislrsni v privatni srmsdi zvese trgovcev, so se mo« rali umakniti v Haikvan. sspsdnl del mests. Okrog tisoč mož je bilo ubitih in polsr, ki so gs ssnetili iagrednikl, je uničil tri četrtine štirjaške milje meeta in naredil približno ssdem milijonov dolsr-jev škoda. Pričskovsti je novih bojsv, kajti Islisti ao mobUisirsli nove prostovSljee in ddsvei so ttidl poJaOltUroJe vrittT. " laagaj, 17, okt. - Arelseija gensrslov rebclnlh kitajskih čet na uksz tujesemskih konzulov ja msnda toliko pomagsls, da se »m-jevanje med kisngsuškiml in čs* kisngskimi čstsmi ni Olmovilo. Glavni problem v Aangaju sdaj je, kako nasititi horde vojskov, ki se nshsjsjo v meslu les bližini. Okrog 90,000 čckisngukilt ^oja* kov nsrsvnost glsduje in listi ss js, ds ss čete posluttjo ropenjs, čs ne dobe živil. Makdsn, 17. okt. - Oencrsl Čsngtsolin javlja o dveh novih ztnzgeh mandžurskih čet. Dva mesti ste bili okupirani o vroči bitki. _ RUDARJI »OPBT DOBIVAJO KROOLB MBSTO KRUHA. Tak rssrea red vlada f iapsdni Virginljl. Oharlseton, W. Va. - Clsrburg flemlntonsko premogovo polje, na ksterem se rudsrjl bojujejo tn or-ganisarijo, sopet orjejo kroglv Is kompsnijskih strojnic, ki so v kak nezapoal jenih poboju aov. Blizo Bear Mountaina so žvižgale krogle čas domove rudarjev proti nekemu ru-lniku, kateregu streli, jo privstni strsžnlki. Itudsrjl se. dijo, ds streljajo pobojnlkl, ki ao bres alužbe, da tako dokažej« P^** mogovniškim |»odjetnikom, da »o potrebni «nje. To streljsuj»» «s je ponsvljalo akozi veš dni. V pr. vik dneh oktobra ao pa krogle prt-vrtale tudi domove rudarjev, po* sobno hud ogenj ja bil odprt na dvorano rudarjev. Krogle so de. ševaU Is Štirih strojnih pušk r gozd, Strojnice so stala pri rud» niku. Primo de Rivers ae saupa aikomur val. Madrid. 17, «kt. — Diktator Primo de HI vere )e odelo vil vrhov-nega poveljnika v Maroku in ae sam postavil na čelo špeneke ar* made Diktator je sklenil, de sdrobi uporne Msrsloae, le js treba tudi sednjege fcpsnea vlak* Hiti v vojaško suknjo Mobilise-ei ja nova armade, kl I» *'la IHJO/KW mol, je sdsj v teku. fhtrago in okolira; V nedeljo tu toplo Jo «ni vetrovi, isid« ob « 04, zeide ob PROSVETA SOBOTA. 18. OKTOBBA, in«. PROSVETA glasilo sLovsusm WAMOOWE poproma gpnan LASTNINA St^EN«* HAMoZi f*>iST»r ^NOTE" <:.;. «ii.»« po .logoTorm. Rekop* - — vaaŽaje. ,.n« Zed.nj.n. drUvTTu»«» BSfgfJ» Naročnina: Z*dfnjcne drievejisven CI EUU la ll.fS a« tri mm»| CklMfo JM aa pat lata« ^■tROSVETA"! IOST-SO S#. UiraAJy —iCMggL "TME ENLIGHTENMENT" | Ona« al «W/SI——la N»!>■■! »—II» S—Mr» ■ Owd by iU»»ala P—ll» (A««. S0-S4) *ain> IMM M oslova ■•■•■i <*« j« • mi aaealalae. P»Mfh» J« ¡MM, S« M vas aa «slavi IUL Datum v okUpaj« pa (••I <"« *•■ J« MACDONALDOVA TAKTIKA JE POGNALA MED-NARODNIM kapitalistom STRAH V KOSTI. JAVNA GOVORKICaiž,ti aflU nikomttr dru,t k0 GUeori člonor S. N. P. in liUUljor ProovoU. J. aa jim ne godi tolika krivica, ker 'fajn' in potrpežljiva ter ae Prav nič niso zadovoljni mednarodni kapitalisti angleškim ministrskim predsednikom, ker se bodo volitve v britaki parlament vršile dne 29. oktobra, to je lest dni pred volitvami v ^druženih državah. Ako bi bil MacDonald odredil volitve za kaanejil čas, bi bili mednarod ni kapitalisti veliko boljfte volje, čeprav niso zadovoljni, da se volitve vrte ob tem času in tako hitro, da ne bodo angleški kapitalisti in lordi imeli preveč časa za zbeganje volilcev v Veliki Britaniji. . , Ako si delavska stranka dne 29. oktobra 1.1. pribori več mandatov, kot jih je imela sedaj, tedaj se njena moč poveča in MacDonald izide iz volilnega boja močnejši, kot je bil pred volitvami. Tak zgled pa lahko slabo vpliva na volilce v Združenih državah. Ameriški delavci in farmarji lahko spoznajo v volilnem izidu v Britaniji, da lahko zmagajo in vzamejo moč veliki denarni mošnji, ako ao le složni. Ako se to zgodi, tedaj je jasno, da ao v nevarnosti načrti, ki so jih zasnovali mednarodni kapitalisti za izmozgova-nje ljudsvta vseh narodov. Liga narodov postane res lahko liga narodov. Od stranijo se lahko vzroki za vojne in umetno gojenje sovraštva med narodi. Ako se kaj takega izvrši, je to hud udarec za mednarodni kapitalizem. Narodi bodo spoznali, da so nepotrebne velike armade na suhem in močna brodovja na morju in v zraku. Odpravila se bodeta militarizem in navalizem, dva močna podpornika kapi talističnega gospodarskega sistema. ( Mednarodni kapitalisti ne bodo več mogli ščuvati naroda proti narodu in dokazovati, da so vojne potrebne. Ko se narodi oproste strahu, da jih napade "sovražnik", bodp seveda pričel misliti, kako bi se dal udejstviti boljši gospodarski sistem od današnjega, ki na eni strani izredno bogati peščico privilegiranih ljudi, na drugi strani pa peha ogromne ljudske množice v vedno večjo revščino. Kadar narodi prično misliti na preureditev gospodarstva, je tu nevarnost, da izvrše tudi resne poizkuse, da ga preurede. Kakor hitro pa narodi spoznajo, da je preureditev gospodarstva zanje koristonosna, ne ostane samo pri tem spoznanju, ampak preurejevali bodo gospodarstvo, dokler ne izgine zadnja sled sedanjega krivičnega gospodarskega sistema. Mednarodni kapitalisti niso zastonj v strahu in ni čudo, ako godrnjajo, ker je MacDonald odredil volitve za 29. oktobra, ko se volitve v Združenih državah vrše dne 4. novembra t. 1. Ako dva naroda tako velika kot britski in ameriški pokažeta drugim narodom, kako dobro ljudsko orožje je glasovnica, če jo ljudstvo rabi v svojem interesu, bodo tema narodoma sledili kmalu drugi manjši narodi, ki jih kapitalistični svet prišteva med civilizirane. T<> zanimanje mednarodnih kapitalistov za izid volitev v Britaniji in Ameriki, je pa resen opomin ljudstvu, da mednarodni kapitalisti vedno čujejo in opazujejo vsak rali, pa prispevali avoje prihran korak, ki ga narodi store v svojem interesu, in ki je na- *e ▼ organisajdjo, da bi nikdar Hprntju . koristmi mednarodnih kapiun.tov. . S^uStlT** Kavnotako bistro pa mora slediti ljudstvo potezam in take voditelj«, da naredijo vaa-mednarodnega kapitalizma, ki se izigravajo pod razni- kesa toliko časa stavko in ko ae mi plašči, da prikrijejo pravi namen. Večna čuječnost P°lt4«' P* ■0Jiprl!- no ohrani ljudstvu le že pridobljene svobode, ampak*gla- J* Tp^ l S di in gradi pot, da ljudstvo toliko preje doseže svoj konč- da bo imel, ko bo Hrajk ali Ispr-ni cilj in se rešiti more, ki se imenuje mednarodni kapi- U«- I>okasano je bilo, da nekate-talizem in kot tak tlači ve» civilizirani in kulturni «vet [j^jj^'¿S? d* Mednarodni kapitalizem ugroža svobodo vseh na- ltjTu tap/uTiate. Mnoge stavke, rodov. Nasproten je interesom delavnega ljudstva v «vo- kot j»k vprisarjajo nekateri vodi ji deželi kot v tujezemstvu. Iz tega sledi, da se mora ,tlii. «o ▼ dužbo kapitaliatov, <*> da pa ne ležim, mi priča moja poli'«ovek ravna po njegovih SpijcnLŽa jc draga. so hočejo tudi Uko prikazati, jo ničujejo, mesto da bi stopile skupaj in v razmotrivanju pomagale pronajtl vsrok. Pisanje o družinskih razmerah ae vidi meni potrebno in la nezavedni se na ogrevajo sanj. To ni opravljanje, to je raz-jravlianje. Naj le tisti, ki mu ta (o pisanja ne ugaja, malo pomisli n spozna svoje slabosti ter jib ua popraviti, aaj to je v njegovo korist Ko bi se pa vse kri-viee lepo in pošteno poravnala na sodnijah, bi pa itak na bilo treba organizacij in časnikov. časopis je delavcu orožje, • katerim se bojuje, in organizacija moč, s katero bo enkrat prodrl) čimbolj bo složen tem prej. Žnjim vred sa morajo kajpada bojevati tudi žene, kl so toliko prizadete, če ne le bolj kot on. In če bo mol /aupal ženi, jo Itel sebi enako, mora biti pač slaba in nepoučena Žena, da se pusti luntati in mu n« vrne njegovega zaupanja. 8 pogovorom in rssmotrivanjem dosežemo več kot a palico in potr pljenjem. In kakor nihče ns more stopiti od spodaj na vrh lestve, ne moremo pričakovati, da bi razpravljanja o družinskih razmerah na mah preobrnilo sv?t. Očita mi, da me očividno veseli prerekanje. Pogum imam res po-magati pravici na povrljc in za tarčo mi je tisti, ki js proti nji. Od rojakinja is Colorada ja bil na rimer jako zanimiv dopis, a F. L jo je le piknila, naj bi kstolil-ke govornike zapodili mesto da jih gredo poslulat. Ali ne ve, da imajo' katoličani ravno tako svo bodo prirejati shode in govore kakor drugi f Da ljudje gredo poslulat, je pa tudi prav, kdor ima čas in priliko. Pri tem se uČs spo znavati, na kateri strani je pravi ca, da potem na tllčijo kar'tja-vendam v eno atranko. Na podlagi tega lahko pllejo v javnost, ka, so slišali in obenem povedo svoje mnenje, kar je hvalevredno. Vsekakor bi bilo pametneje, da so rojakinja bolj zanima za svoje zdravje kakor za pisanje ln učenje. Zdravje je prvo, ker zdrav človek lahko dosti koristi sebi ln drugim, bolan ne more. Nisem -na bolehnih, a toliko sem le bila bolna, da vem, da ni 'lultno' biti pa ne dopisu, da bi aa marsikaj lahko od njo naučile, ali le bi njene nauke aluiale, bi bilo nedvomno marsikje la več aovraltva. Piše.j Hsw York. (Fed. Press.)-, g, i« bi bila ona urednik, da bi do- jonaža je uajpotratnejža h J lise bres podpisa zmetala na dno kožna navada vlade, j« rekel Koža. Kaj bi bil& neki, če bi ae s pitan Pazton Hibben pred I.i nekaterimi njenimi tako zgodilo za medaebojno pomoč ia eivitaj upam, ds na drugega kakor klubom v govoru o njegovi sel malo več slolnosti med tukajšnji- od vojaškega sodišča, katero mi rojaki in ProsveU bi imela ne- bilo začasnp prekinjeno med ! Loliko več naročnikov. Precejšnje eotnoatjo brigsdnega genj število dopiaov ja prišlo ▼ jav- Barclay Parsonsa, predsedni nost od dopisovalke v par letih, U«>disča. ali raanici na ljubo priznam, da "Stalo jih ja najmanj $501 do danea le nisem opazila doplaa, od leta 191T, da ao me čuvali 1 da bi aa kaj prida strinjal s nje- pirall mojo poito, če ni v nji ks »in». I tajno pisanje, vlomili v moje »t 'križe' Imam čez štiri pomnim, da bi v življenju rabila «flravniks. Otrok sem rodila oeem, pa pri nobenem ni bil zdrav nik, temveč babica in ▼ enem slučaju le tiste ni bilo. Zato aa imam seveda ▼ prvi vrsti sahvaliti sre či, potem pa moji paznosti. Rav notako se imajo lene, ki Imajo pa metne in dobre mole, zahvalit prvič svoji sreči in v drugi vrst zmožnosti. Ampak Čeravno nisem bolna, hranim dr. Kernove nasvete. Ko ristill ao mi že pri otrocih, a naših družinskih razmerah že to liko, da bom blagemu možu do smrti hvaležna. • Po pravici nosi ime zdravnik ako in na «klet lastnih pridelkov in is delkov vsakovrstnih konzerv is vrta spravljena -selenjave ter soČivja, kar vse me stalo dru gega kot trud in delo. Trpečemu delavstvu naj poma-gam, ako imam kaj reservel Moje finančne zaloge so tako pičle, da bi tako malo pomagala kakor dopisovalka s kosom kruha, ki ga ponuja revežem. Skoraj gotovo pa bi jim bilo doatl pomagano, če hi slušali moj naavet, da bi napake drugih apregledall, ae ljubili med aeboj in ae atrokovno, gospodarsko ter politično organisi- se nasvc tih. Mislim, da sem dovdlj jasno povedala svoje mnenje v odgovor na dopis F. Šinkovec. Ker ne ču tim, da s tem delam komu krivi co, aa mi ni treba v javnosti pod pisati. — A. K., naročnica in zve sta čitateljica Prosveto. delavno ljudstvo vseh narodov bojevati z vsemi legalnimi sredstvi proti svojemu najhujšemu sovražniku. Skupno delo prineae veliko preje uspehe in prisili mednarodni kapitalizem na umik, kateremu sledi končno splošni potuz. Naj bo dosti, saj tudi jaz pri- novanje in stikali po mojih pr snsrn, da prepir po časopiaik nam dalih, me imeli na piki pri v ne koristi Ali ko je ona tako hi- kem gibu ▼ Združenih državi tro pripravljena a sporskanjsm v kakor sunaj in nakopičili ns it dosti slučajih, dasiravno ja ni tine poročil o mojem življenja nihče ne bo Itel tega v do, ako ji mojega rojstva do danes, la vi nekaj ugovarjam. Tako miaUm, to sa prazen nič. Najmanj, da tudi ona na bo, *a hoja premi- predmeta niso naili, ki bi me m sliti, kaj vse ja ona M sporekla jal n% kakorlen koli način s z drugimi. IfOlim končno, da ona kim nepostavnim činom, kar tudi ni edina, ki bi ji bile znane me radi obdolžili. Krdelo detektl proile razmera, dssi ja hitro za- vov se je podpisalo, da me bo vrnila, če sa je kdo oglasil z do- sledovalo in poročslo o meni, brim nasvetom, da mu niso sna- bom rekel na sejah glede pomo ne razmere. — Barbara Paulinz.! nih fondov za Rusi jo., Nato,so bili prisiljeni pričati, da ju Esasaj, OMo. — Umestna kri- gem kriv nikakih radikalnih i tika, mislim, da ja vsakomur do- jAV< • brodoila, a savijanje sa mi vidi , , kom 0 ^ piaal resnico. Dotlčnik ja takrat a0 ovoriU in v slu{tj dt b delal pri drulbi .Clarkson Coal u |enikt( kje§ kam je w J B Mining Co., Dunglen, O., pri če- in kje |U biU( kd|j mur bi staral omanlti premogo- je ^ Najbolj ,ntimne oseb rov is Dunglena, O., ne pa is R««- podrobnosti so ursdno sprsvlj« seyja, kajti Dunglen je ena našel- v kupih ki naj ilulijo gtmo bina, Rsmsej pa *ruga. očrnjenje posameznikov. K č Res je, da so ljudje trumema vodl manija w ipijonalof« prihajali sem sa delom, kar lahko | fle najbolj oreči ito ji ne zaslutijo toliko, kolikor pove upravitelj tukajlnjega ro j«- m* « z* isssaj: i11 privabilo nekorusko drulino tu rtdiJ MuvaJnjllF od w sem nazaj iz Miehigana. Ca ao j Bur ki je delal u tuj( Rusi tako zmožni pa res lahko | britan8ko ^ y{gA in berejo tudi »ale «J- nje v «^tku ni bilo niti nsj. tenge", kajti mesto Slovencev ssLJ §em dober Američan gU it^T0 » M ^ temveč če sem dober Britanec, "Krainish ', Vabok tega pa le1 nekdo namigujo, da jsi lahko ra di tega dobil "h . . ker od krito porem in pifcm. — Frank Ghina. * v J odobrava vse, kar počenja An| ja na Irskem sli kje dru| Burns je bila najdražja invest ja, kar ao jo le kdaj naredili Združene države, ker on nsa | stane samo dolarje temveč tal Oirard, Kans. — Novic ni po aebnih is te naselbine; če bi bile bi se pogosteje oglašali, tako sa neksteri komaj vsakih devet let. Odobravam dopis od člsniee Iz Arme, ki je pisala resnico, ne ?le-de na to, da se ni podpisala. Saj piaala je sa dobrobit človeške družbe. Dopisovalka Iz Breesjr Hilla pa streaa jezo nad tistimi, ki sa ne podp^tojo s polnim imenom. Ce dopis ni nspad na nikogar, je po mojem mnenju vsaano, ampak če pisec koga obrekuje ali napada, pa tako ne prida dopis v javnost braa podpisa. Nadvse čudno ae to sdl: Če kdo sam izziva In obrekuje, je vse dobro, ako ga drogi* zato imenuje la ▼ par atavkih in pove svoja miHjraje. ja pa ogenj v strehi. Prav ia tega aa vidi. kako dopiaovalka F. A malo premisli, ko sa upa dragim očitati, da jih veseli oporekanja In amelo lahko trdim, da ao ona ni oairala v nekaterih evojih dopi sih, ali ja piaala logično aH na. To todi lahko sama prizna, ako koč«, naj la pogleda svojo dopiaa, pa bo videla, kolika je ▼ njih n glasja. Na sadnja pa seveda trdi, da je pisala samo reanlao. Ni treba nikomur misliti, da sem nasprotna organizaciji kakor todi na odobravam aUvkokaikags dala, ali v taki smainjavi kot je bila p*d dvomi lati t«, pa le m nDrf« toliko aaaaeriti, ako krivice, laži od rmfet. m m al pomagati saser, foto- prav ---- Dopiaovalka F. 6 piše v svojem Oilbert, Minn. — 'Hitro se bli , , . lajo volitve in nismo le imeli ta- naže samozavesti, da smo svobod kih ugodnosti kot jih imamo se- lJud»tvo. daj za delavstvo, ko imamo za kandidata LaFoUetta, že dolgo IJ|g|U HovoIImI li BI* znanega boritelja za delovno ljud- U0VUIJ®H| LM puq stvo. Zato je nala dolžnost, da yfftek ¥ /UMrllCO. glasujemo zanj dne 4. novembra, ko imamo ▼ rokah edino orožje proti kapitalističnemu sistemu, Inozemci, nastanjeni v Zdrute pod katerim smo izkorilčsni. nih državah, ki hočejo zsčain« Pomislimo nekoliko nazaj>Mi- odpotovati v stari krsj, moraj< nila Itirl leta je bilo veliko korup- posUti prožnjo za povratno do cije, katero je vprisarjala kapits- voljenje (return permit n pn listična družba. Pred volitvami selpiški urad v Wssh ngtonu. Ts leta 1920 se je oglasil fsther Vil- le urad je priporočal, ne j se t ban: Sedaj sa bUžajo volitva, glej- prošnjo vložijo vssj m"« te, ds boste podpirali našo stran, pred odhodom iz Amerike, če na boste IU doli. In pokasal je Toliko teh proienj pa se je na s prstom v Ua. To dobo smo bili bralo, da priseljeniški ursd wda v resnica doli. Upam, da sa bo tu- rešuje še le prošnje, vložene m di letoa oglasil sa LaFoUetta, kor »«ca avguata. Za to je priporoap je vse delavstvo sanj. vo, da se prošnje vpošljejo veli« Po izkušnjah vemo, da so "od časa poprej. boga poslani derviši" za to, da Ako kdo hoče odpotovsti. pred nss iskoriščaJo. Ampak ustava no gl je priakrbel permit. «me n« Zdrulenih držav nima a tem nič veati v proinji avojo začetno ad opraviti. Derviiu je samo to, da rfg0 v Btarem krsju, ksmor m ostane kapitalistična vlada, ki mu Laj M poAlje permit, čim bo pri je le veliko bolj naklonjena, da ^„¡iu urt1i rešil njegovo pro tudi on pomaga Ukariščati delov- toj0 no ljudstvo. Ozrimo sa nekoliko j^j ^ naj dotičnik stor». s« okoU, da vidimo, kaj vse se podi, pride njeROv čas za povrstek J in ne postimo rabiti naših možga- Ameriko ¡n n\ h dobil permiti nov Izkorilčevalcem. Mislimo sa- Edino, kar mu preostsne v tskes m f nanje in bodimo čuječi kot sol^fej^ jCt da se obrne ns s»« naši nasprotniki, kajti sadaj pred riikl konzulst in apr<>»>. ds « volitvami so raani časi. i v t ^m Odalovite* ifvi* )TAi tg. OKTOBBA, 1924 -ji polt prižeta f ibliva« «tiri««. „A VZHODU IX JIM KI VARNA taiBitrij»^ središčih govori ^ mu. - Podporniki S» vdirajo v britve, v kn-La Follette in Whoa-JLd0 plombo, senatorja La ¡¿Ue in Wheeler pa reiaU mtd Kbok. brazde n« Coolidge-i^mlju. D»vis je kar pori-u na stran in govoric« ee suče , Calu in Bobu. „ v juvnem stsnu L«. FolletU fifealerjs so izredno delsvct Lih delo je občutiti t Spring-S, Worcester ju, Broektonu, Cncu in v drugih industrij S mestih- Frank Walsh, mre. I follette iu drugi govorniki L*ivne stranke prav pridno Miopajo ns javnih shodih. Ako PJjec v ta industrijska me-Uili toliko govoriti o La Fol-v stanovanjih, brivnieah in ,uh, ds se nehote vprsŠs ss- gebe, ee pride Coolidge »ploh ■lev, lic La Follette je v industrij k sodiščih. George E. Roower telj kampanje za progresiv- toilicijo, ne trdi, ds bo La, te prejel večino zunsj indu ih mwt. V kolikih mestih igal LjKFollette, je odvisno polnosti orgenizscije. Da se atu ne kradejo glasovi, je izdelati perfektno orgsAi-Treba jc imeti tvoje šteV ia vse to stane denar. V denar i oziru je Coolidge na boljšem U Follette. In sicer je razli o velika, da oboievaloi ve dezsrne mošnje trdijo, da I Coolidge v Massachusetsu Bei je pa izid volilne bitke dvomljiv, saj ni izključeno, ko La Follette imel večino, ko Hiteli glasove na dsn volilne TIHOTAPSKA LADJA ZAJETA. Na nji je bilo a» pol miljoaa do-krjov žganja. San Prondseo, Oal — Britaki parnik "Qusdrs" jc odplul U Vaneouverja, B. C. Nanj eo ukr-cali dvanajst tisoč zebojev iganja buteljkah, poleg pa še veliko šsmpsnjcs. Po Bedenjih eeneh ste šgsnje in šampanjec vredna pol miljona dolarjev. Vse je kszslo n« dobrpr kupčijo. Psrnlk je še neksj čass kriis ril pred ameriškim obrežjem In prodel tudi nekaj šgtnja. Zmsnj kolo mu je kuriva in pomik ee je približal obrežju, ker ni bilo mo gošs na odprtem morju vkrcati lorivo. Tu gs je pa doletela ueoda tihotapake ladje. Priplul je orne« riški colninaki pernik "8hawnos" in saplenil ladjo. Poleg je saje) tudi ribiško ladjo "C-M", ki js vkrcsvslo Žgsnje. Colninaki pernik je privedel U hotepako ladjo v priatsn. Areti rano je bilo moštvo, ki obstoji U trideset ossb. _ OBOJI SI KNOtl! Avtomobilske nezgode ia «retaoijc voznikov. *Ksko stoji stvsr zs Ls Follet- iv teh mestih!" je vprslal neki jnikar Roowerja. Dobro," je odgovoril Roower. nigova preteklost in nejevolja Ki reakciji mu pomagata* Be-njonarni političarji niso storil tur u delavce. Massachusetts tekstilna država in polovica Stilnih delaveev se spreheja po toh in uliesh, dasirsvno je bil rtjet Fordney-McCumberjev ta- Nidtje je udaril samega «ebg, r ii je izbral Butlerja za kam Uktfra ravnatelja. Butler (bMJ sovražen človek v Novi *liji. On je trdosrčen in delov-i sovražen bombažni tovarnar, »e je vedno bojeval proti unl-tonu v svojih tovarnah, ki jih v Bedfordu. Butlerjeva promt dini po vežarenju v inte-tovarnarjcv v leglaleturl dr-i Massachusetts. Njegova pre-f*t govori, da je nasprotoval ao postavam v korist delav- PROSVBTA Obioafo, XU. — Zopet je avto mobil ugasnil v četrtek pet Slo veških življenj. Vsaki dan povsro či svtomobil smrt ene osebe v Ghi osgu. Ksdar js pa don isredno lep, takrat jih pade več, kakor da he če avtomobil nadomestiti žrtve, ksterih je imel premslo ob grdih dnevih. Konec leta je ie oddeljen ikorsj dva meseca in pol in le je avtomobil ubil 039 oeeb. V četr tek eo postali žrtve avtomobila Chsrles W. Eudelejr, 15-letni Her bert Goodwin, 9-letni Andrew Be-hus, Daniel Sullivan in 74-letni John Gurkenberger. Collins, nsčslnik policije, je ds •vojhn podrejenim nalog, da pri mejo viakegs, ki vosi hitreje kot 20 milj v uri. Aretiranih je bilo 163 oseb od poldneva do osmih zvečer. Sodniki postopajo zelo miloet-no z grešniki, ki vozijo prehitro. Policijski nsčslnik ee jezi zsredi tega in meni, ske bi sodniki «o-delovsli s policijo, ds bi ee kmslu snižslo število nesgod. Med dnem 7. eeptembra in dnem 7. oktobra je bilo ubitih sedem in štirideset oseb, ki eo krilelh eseto na eest-nih vogslih sli ki eo hotele sto-piti ns vos ulične železnice. S tihotapci, ki prodsjajo opojne pijače, sc ns poetops tako mi-loetno, kot s ljudmi, ki kot obsedeni drve po mestnih nlioah f namenom, da ubijejo popolnoma nedolžnega človeka, ki jim ni nikdar storil kaj šslsgs v življenju. Tihotspec in drzni vosnik z sv-tomobilom, ki ee ne osiro ns vozni red, kršita sskon. Zsksj ni ensks mers ss obsf Anatole France pri-peljin v Pariz. Truplo na ogled občinstvu. Kks pert pregledal možgane in do-jal, da eo čudoviti. Komunisti niso zadovoljni. Pori«, 17. okt. — Truplo slavnega avtorja Anatola Franee, ki je umrl zadnji pondcljek v Tour-eu, ja bilo včeraj pripeljano v Pariz in 'postavljeno na oder v njegovi rojstni hiši Villa Said. Hiša je danea odprta občinstvu. Zaspana, stara ulica ob reki Seni, kjer se nahaja Francov rojstni dom, je naenkrst oživele, 2e od rsnegs jutrs stoje tsmksj nepregledne množice, ki izkazujejo zsdnjo čast manom »lavnega pokojnika. Oddelek republikanske garde je na straži pred hišo. Ministrski predsednik Herriot in mini/er šolstva Francols Albert sta aranžirala vse potreb no u pogreb, ki he vrši v soboto. Predsednik republike, člani kabl neta, predsednika obeh zbornio in člani diplomatskega zbora pojdejo za pogrebom; ravno tako člani čsetne legije in francoske akademije. Komunistična stranjia v Franciji je objavila oster protest proti temu, da se je vlsda polsstila Franeovega trupla. Komunisti smatrajo Franca za evojega so-druga in pripravljejo demonatra cije ns dso pogreba. Dr. Louia Guillsume je vzel Frsneovs mošgsne iz lobenje in jih preizksl. Nsto je izjavil; "Najčudoviteji možgani, ki jih more imeti človek, bogati na kon-volucijeh in na rezličnoeti ter delikatnosti črt in kljukic." Možgani bodo ohranjeni. O0 PODPIRA STARIMI? ljudski prijatelji, kajnef Dl. — Senatni odsek, Jrremu predseduje senator Bo-^preiskuje, kdo je dal denar '«"i pa m jo. Poročilo stare gar-iki podpira Coolidge, govori, » oboževalci velike denarne w priskočili na pomoč s vs-1 vsotami. William Wrigley * dal ♦2-..000, James Patten, * *'tni «pekulant, $20,000 in JJ ««le imena drugih kapita- so dalj po deset in pet * dolarjev. Do ,ine 10. oktobra Mrda prejela $1,714,000. f '"h. ki ho dali od 5 do 25 P dolarjev, so aeveda ie drugi, P "I, p„ ;,„ in ti)|0i do|ir> An'I«k ti pravijo, da so de-»abroj, i« „ nlao dtii u gvo# '"»«o je (irundjr ne pr. ■f ■dolarjev in doeta-i" samo del nabranega ¡\ k"'Teica je poalal na MM tMegt j€ Orundy (Jrundjr je pred-'H-iiina tovarnarjev. Prav-" >' tekstilni baron. f»rmarji lahko na ' " darovanih veot akle lki "najo pričakovati, oko k,»ps jitrda s svojim Coo-*di ae, da to ie ' l'r'lH.vki. kajti ataro ravnila, da bo inlo-i " J» tri miljone dolar- P t». N'-l«on. ravnatelj La *»mpanje. poročal, keai),aujakl sklad r«dika med volilnim "»ošnjo ia volil* 01 '"^vaega ljudatva! TUDI VIRGINUA OBOUtl SUMU KOVMA 01-BANJA. Wsshington, D. O. — Železni-iki kurjači eo prcmegsli poštno počssnoet, ker eo semi prevzeli razpečevanje volilnih lstskov in brošorie. Teko je bilo orgsnisa-ciji progresivne koalicije mogoče rezdeljevati letake in broiuriee ns držsvnem zejmu v Riehmondu. Pr Ls Follettovl kočiei js bilo vedno nsjveč ljudstva. Razdelili so. leta ke in brošurice 20,000 osebsm. Nor bens starih strank se ni prikazala na sejmu. Nečrti sa demokratično demonstracijo so bili tsko prekrišsni, ds so pridobili blvšegs delsvskegs tsjniks Wilsona, ds je obdržsl govor "rešite Richraond", aenstorjs Carter Glssss so pa privlekli iz njegovega počivališča, da je pri-govarjsl ljudstvu v Riehmondu, naj ostsne sveeto demokretični stranki. ,ie oskrboval prevašanje je nojel per voznikov, ki ita prav grdo delala s Živino in prcmetevola posodo z mlekom, do je bilo grdo ter se je mnogo posode sguhilo. Vos nika, če se je mleko spridile ns poti, gs nieta nikdar pripeljala nasaj, temveč prodola, ksr je le škodovalo farmarjem. Ne eamo, da je to povzročilo mnogo godrnjanja, tudi eena ss prevažanje je bila vedno višja, vmetje so mnogo potrpeli, rajši kot bi bili kaj spremenili. Ko ee zadnjič povišali ecno sa prevaža nje, so ljudje iz moje okolice prav rebelirali, smpak so se kmslu potolažili in spet nadsljevsli s starim načinom prevažanja mleka. Trije drugi farmarji in jaz, ki dobimo največ mleka v tej sekeiji, smo se odločili, da pričnemo sami odvašati mleko. Poskušell smo s Hvino in vosovi, a obenem ps smo tudi pričeli poiivedovsti, proti Kakemu odplačilu bi mogli dobiti tovorni avtomobil (truek) od bližnjega trgovca sa prevažanje mleka. Trgovec je bil precej aavlhen ia je videl našo potrebo. Rekel nam je, naj sami povemo, kok termin aa plačevanje si izvolimo ia ds bo potem um pristal Povs-dali smo mu, ds mu bomo plašoli vse, ksr nam bo preostalo od stroškov za lskupljeno mleko vsa ki meeec. Tudi on jo pristal in podplssli smo potrebne psplrje. Že drugega dne amo pričeli prevešati mleko g truokom. Tistege večera smo se sešli vsi štirjs in isvolili predsednika, tajnika in blagsjnika nsis mala sveže mieksrno smo napravili pogodbo, da bomo redno dovaiall in dobil preoej dobre pogoj«. Tovor na noiem avtomobila je stalno nsrsičal, dokler ni bil ns ložen tako, kolikor js truek sploh mogoče nsložlti. KupiU smo vea plin iu vze potrebščine od istegs trgovca in ns konse mesees je blsgsjnik plsčal stroške In oita nek ps dsl ns račun ss truek. V jesenskih mesecih smo lahko ns pravili Čistegs do $100, o v po letnih mesecih pa dvakrat teliko. Našo zadružno idejo uspsiao lahko posnemajo dqigi. Slovenska Narodna UaCaoevtjgHs 0. *»riU PsJpsris Jedisti Ukaro- IT. J«»lj« ISOT. v deiovl 1IH-U. GLAVNI »TAN. SSST-IS SO. LAWNDALX AVE^ CHICAGO. ILUNOIgi Isvršovolni odbori UPRAVNI OOSKRi PeedaWalk VUiaMl Calaku. Am4r*w VMrUh, S. f. D. T. »•« 101, J.U.fw«. P*., fl flmlk Malik«« T.rk, uj.th bolaUÑM S44alho BU. N«««k, al. kUa*l»ik Joka VefvUk, »re4alb «U»1U J«ša tamlai, «rr«viSolJ «loaiu Filip (Mih, POROTNI OOS t K i Uadorwoed, pnMmlk, «07 W. Hoy St., špetaafUM, IR. Msviks teloaalhar, l«i IT«, B.rb.rt.., Oki«. Fr.S A. VMor, 140« t. Haall« Ava„ Cklaafo, IR, J*k» Tfr4.lj, a«a 9K HanS«r..«TllU, P«, Jsk« Gw4«h. 414 W. Hay Si., Spri««ti*l4, IU. aOLNIIKI ODSEK, OSaiONJK OKKOtJK. »U. Novak, predsedolh. NIT4I 9o. U«*dat« Av, Chtaaoa» III VZHODNO OKBOtja« J.cob AaikroAM, a«« I««, Mm, Rta, Pa. Ukm Gr«4«l>, I«««I PmN A v«.. Clev^aad, O» CAPADNO oaaoajli Arin ««Ur, Bo. 104. G#«m. K«««., aa |af«espaA Mu Mar«, Saa 10«, B«M. MUa., aa wwmmsd Mik« t«s«l* MU «. Wlaakaetae «i., Moevar, Ulab. Nadzorni odbori Frank /».la. pe«da«dalh. MM W. Mik It., ChUat«. I».. Fraah lUrak, Ml? Fv««a«r Ava., Cl*v«l«a4, 0H WlllUai 9llt«v, «404 It. Clal-ltH Clevelaa«, Okl«. Zdruiitvoni odbori PradasJatki Fraah Al«i, «IM I«. Cr«w#«rO A««.. Chloaso, IU. Jalka O«««. MS« W. Mik Itn ChleaM. ill. v Jaa, «kak. 1404 Ov(«a Otn CUvaUoi, Obla. VRHOVNI SDRAVNIRi De. P. J. Kara, «MS I». Clalv A«a., OevaUa«. a FOZOB K—Kara»p««4*a«« a §1 «dkaralU, M deUjo v «UvaMa urada, «e v HI tabalei VIA PIIMA. M ao aaaala> ao aosU al aeods«dolba - aaalavai Prsšeašalitv I. N. P, J., MIT M ««. Uwadals Ava.. Ckl««««. IU. VIS IAOIVK SOLNI IRS FOOFOBE It NAILOVK. Salallh« taj-alllva I. N. P. J., MI7>M la. Uwadal« Ava.. CM««««, III. DKNARNE POŠILJAT VE IN ITVARI, hI a« lM«jo yl. l«vršoala«ta «4Ur« la Jada««« v«ki« s« aaal«v«i TajaUtva « M. P. J« MIT-M ««. Lavo-n A ve., da vas neereče ne doleti nepripravljene. Hlovensks ns rodoa podporna jednote je najvs Louis Zieksr s gdč. Anloo 2*n*r, hčerko dobrih in uglednih stsr-šev. D« sta oba dobrega značaja in priljubljena med znanei, kaže oblla udeležba navzočih ns avst-bi. Udalažilo ae jih je mnogo iz drugih neaelbln, iz Warrona, 01-rsrds, Bessemers, New Cestle, Bsrbertons in drugod. Imeli smo vsega v obilici, ds kogsr je veselilo petje in ples, je imel dobro priliko do razvedrila. Za to ae moremo zahvaliti našim muziksn-tom Bimčiču in Pršinu zs lavratno godbo. Priznanje gre tudi tovar-šieam ii Farrella, Pa. za Izvratno alovenako petje. Vae je bilo ksr najboU«, le Bal, da sam jih moral prehitro zapustiti, kar pa vem, da ml bodo oprostili. Pozdravljam znance in udele-ženee, svate, tovariše in tovariši-oe. Novoporečencems ps želim vss nsjboljše In upam, ds leto o-aorej nsa zopet povsbits k veaeli udeležbi. — Frank Ponlkvar. da amo val aloveuake matere sinovi in hčere. Nestoplino akupno io pomagajmo ai drug drugemu bodla! I v društvenih ali oaebnih o-sirih. Ako ho tako, ne more pretrgati nobena aila naš« bratske verige. £e naprej vam kličemo "Dobrodošli" na Io veselico, ki bo prirejena HI, decembra 1924. Na sdar! — Olsn Sokol«. Slovenski delam, Id boš« Um« detí VM «aaMOjir« d«lavik« vesti, mora redno Mlati dnevnik "fro-aveto". NAZNANILO IN BARVALA. Z tužuim arccm nssnanjsm sorodnikom, insncem in prijsteljem Želostuo veet, ds js nelsproana smrt pretrgsls uit Življenje nsši ljubljeni materi ANI TOMAtXN. Pred leti je dobroznsna tvrdk« /ja naša organlsoaije in tudi de je zgradila mlekarno kakih oym najboljšo garancijo, da vsa pleči-milj od moje fsrme. Bila je ml* la upravičenim članom Izpolni karna za kondenziranje rJeka.l točno in pravično. Orgonisseijs Čim je bilo podjetje dobro osta ja tudi najbolj nepredaa ter novljeno je samo par sirarni« v „udi najboljše ugodnosti svojim okolici še lahko konkurirslo tej r lanom večji družbi. Tako nI vzelo večl Ponearečenlma brstoma šelim, kot dobro leto, da so na deset kmalu okrevata. Pozdrav člsn-milj dsleč fermerji oddejali vsr H N. P. J. — Fraall Up«r, mleko v to novo po morali prep« Ijati todi na dveaaj«t milj teM kar je bila toinja /a eels «lan poletnem éeau ao ee velik« koHé nimamo ta ravno teke prllofnoeti gremo v neše aoeedoje naselbine Na ta način smo imeli prav ve aelo zabevo v Farrrilu, Pe.. dne II. oktobre v soboto In no nedeljo dno II oktobra, ker smo «premdl rojaka v rakonafci Je rem lo k ma lo boljšemu življenju poleg aje ne mleka «kieele ae poti. Mož, kijgove boljše polovioe. Poročil m je Oblsholm, Mian. ~ Poletni čsa js minul, utonil v veaoljstvu in ni. ga več. Hel je za vedno v tem letu. Za njim naatopa mokra de-ievus jeaen. Moramo pač pomniti, da yaaki čas v letu prinese svoja. Ko smo baš pred durmi mrsle zime, Imamo dosti časa na raspo-lago. Da isrsbl prosti čas, se je ns-šs društvo " Jugoalovenakl Hokol" nedelo nalogo, ds porsbl vsako uro čsss. Poleg telovadnega odae-ks amo ustanovili dramski odsek, ketsrl bo vprisoril prvo predal s-vo in Igro. Igra "Kakoršeu go-apod tak alugs" bo vprlaorjens dne 31. decembra, to je ns Milve-strov večer. Prvo bo naatop telo-v «doc v z bratom Jo^ Čampa na čelu. Za njimi nastopijo telovadbe, seatre aokollee z bratom Wm Ha mas Tedaj bomo prvič videli alovsnaka deklela javno nastopiti pod pranoroin Hokole. Rojaki is bližnjih neaelbln, ne zamudile tega večera, ker izvaja ne bodo kraane in zanimive vaj«. V trelj" bo nastopil molki naraščaj z br. Dane Tupeoom na čelu. Tudi ti bodo izvajal» prelepe reje, Za telovedbo p« pride kraaiia šaloigra V to svrho se bodo r«s-pečevell eden teden |»red prireditvijo plakati po naselbini in e-koliei kakor tudi p<» sosednjih slovenskih neaelbmeh. Igre bo vprisorjens pod vodatvom zssluž-ntgs brate Prenke Firete ml., hi je dobro suan kot uMtelj drama tihe ter eden najboljših na Mmss-h« Kantu <>n kskor vsi igralci bodo skušeli zadovoljiti občbi-stvo. Po igri po proste sabovs in ples^ e etarokrsjak mi poako. tiieami, polk a ui i In velčki, da eo bomo vae enkret počutili kakor bi v duhu poleteli v roda» domovino ln ee veetttll stari in mlsdl. Ns etsrega leta več#r torej val no fhiabolm v finaho dvoran«, kjer ee anidemo vel. Kot rojekl la bratje ns poaabito tega več«ra In Novega leta, kster«gs bomo do šakali vsi alro|iej Apeliram na vae društva na Chisholiou m v •koliei, de M priredijo kaj eliš-nege ne isti v«om imel nikdar poguma Toda zdaj, ko mi je po-katal Mordej to pismo — gotovo nalaič pokazal, zmagovalce poražencu — zdaj mr je prijelo, da ne smem več odlaiati! Ker drugače se lahko rodi največje «lo,. največja nesreč« in gorje! Zakaj ona vam ne mor« povedsti tega, res ne more . . . In tako se lahko zgodi, ds «ploh ne «pregledate. Morda j® bilo to i Mordrjem od njene strani *elo zadnji poakus, nekaka vojn« zvijača ali kako bi rekel, da vaa opoiori * nesmiselnostjo takega koraka; da opozori monis relo mene in da jaz potem . . . " Tu se je vendar «prolila sinja roka proti njemu in odločno »rm dejal: "DovoljI Vse to, ksr tu pripovedujete, jaz le davno vrm!" M široko odprtimi ornni mr jr gledal. "VI vae to vest p in----" "Nečete. hočete re.'i!" «cm »r nasmehnil. "Da. prijatelj, to Je ti«t« beseda: nečem!" Z»»prt m« je gledal "Pa saj to ni mogoč!" j« j*knil potem. "Vsm se tako sdi Zsto, ker st« zsljubljenl. In ker ste mladi. Jes ps norm več mled in se zavedam. do vseh konerv in globin sa vedam, kaj bi pomenilo. Prej ste glede Mordeja rabili iaras "zabloda". Tudi mrni je aedaj pogostoma v mi elih, le de ge rebim glede nje in — »ebe! In sem prepričan, da bi bil jat t« njo «tokrat večja sa-bloda. nego cele kek Mordej I" "Tode kaj bo pot rm i njo?! f« veste vse, ka-kor pravile ( ia vem, ds veste v«e. ker posnete življenja ia človeško «rrr do v«ek globin — če ve«te vse. potem tudi vrste, da je njene nagnenjc do vas globoka, da je prava Ijubeaes Moj Rog. sli «te morda ša poaahiti, hej — to previ t Haj js* bi moral skaksti od vsasljs. če je odklanjate vi Toda prav, kar «#» v trpljenju trk sadnjik tednov «om na eab» dmtmel teg« čavatva vsa «trs-&no moč, aata vam, da sam» ■«vati« trmu ni nade. ča m aamreč a«č#m todovoljiti s tistim bor-nim na lom r »t kom ljubetni « katerem al« mi g*, vorrti ravno H Ia jaa edaj po tresnem prromi«. k« trg« —trm — rajši atšl Da. kar »daj ve», kaj i» IjuHeten, pro«ta vsaj sanja ln rekel bi. Udi za vaa. 8aj se vendar zavedate, kaj odklanjate, to je, da odklanjate svojo najvišjo srečo t" "Kaj me res ne razumete! Vprav, ker o tem ne samo dvomim, ampak aem o nasprotnem celo do konca prepričan, odklanjam!" "Ali ona vas ljubil In vi tudi njo I Ne pooku-šajte me varati — tudi to vidim zdajl Na poti so vsm edino nekaki trezni pomisleki . . . Oziri na razliko let, žalostni vzgledi takih zakonov in ne vem ie kaj. A vse to je isključeno v tem va-iem ree iisto izjemnem, posebnem, samo svojem slučaju!" "Ne trndite se, dragi tovarii in prijatelji Vse je izmerjeno, vee je pretehtano — konec je bil: ne I Ne sme biti I Ker je proti nsravi, kar jc — zabloda!"- "Toda ..., toda, Če se ona potem le odloči s§ Mordeja! Nalašč, iz jese, iz kljubovalnosti! In j» bo potem nesrečna f" "Si umi jem roke I Ali niste nikdar puli o sebičnosti stsresvf Oglejte si jo sedaj enkrat od blisu! Mi nismo živeli in trpeli, da bomo žrtve kapric več ali manj — oprostite! — perverznih mladih src. JCdor je že v pristanu in vidi tik pred eeboj pomol, ni dolžan, da bi se dal pognati viharju tujih strasti zopet ven na to iiroko morje!" Sklonil je glavo in gledsl mračno pred se. Nenadoma se je spet vsravnal, mi pogledal naravnost v oči in vzkliknil t "Ne! Niste taki I Samo delate sel Vi et« najplemenitejii mož, kar sem jih videl v življenju. Saj sem izpočetka sam ostrmel, kako ste bili že po prvem pogovoru osvojili vse moje srce. V čisto, nenavsdni meri 1 In vendar nisem več otrok in že leta sem nisem več doživel, da bi bil koga vsljubfl — simpatičen človek, inteligenten, dober, polten, pa je bilo odpravljeno! Če sem za vas začutil naravnoat čustva sina do očeta, me moje srce nI varalo, to vem! Oproatite, ds govorim ta-ke besede; mogoče je nekoliko tudi ta kriv" — ae je nasmehnil in pokazal čaio vina pred aeboj — "s vsekakor mi ni on arca napolnil, nego ga kvečjemu odprl!" "Hvala vam sa te besede," sem počaai izpro-govoriL "In verjemite, da me iskreno vesele. Ne čudite ee zato, če vem koj vrnem milo za drago. Poslušajte! Nekajkrat že mi je prišla miael, kako lepo bi bilo, če bi mi trije, ki smo si po teh čudnik poteh priili neksko v sorodstvo: gospodična Stana, vi ln jaz, če bi mi kdaj nekako združili svoje usode i in hi bila vidva tu gori na tem mojem holmcu "mlada", a jaz "stori'?, ki bi potem pe^ stvoval eelo vajine otroke. Toda glej, tako neverjetno jih plete življenje, da mladi sam prigovarja staremu, naj bo on "mladi"! A kaj bi bili vi l>otem, predragi moj?" aem ae nasmehnil; in priznam. da mi j« poetalo čudno otožno pri arcu. "Jasf Jsz bi vaa ostal, če dovolite, še dalje sin. In nji bi bil — brat I Prihajal bi, Če bi smel, v vajino hiéo in napravil vse, ds bi vsma bilo življenje Že lepše. In njo bi dvakrat spoštoval, ker je ves« lena. Da. sdi se mi. da bi teko prav. kmalu akrotil vso bol v srcu. In bi mi bilo, kskor če te ljubies ts pust i. ker koče svoja življenje posvetiti Bogu ia ne več ljudem ... M »■ehljsje ae «em ga poslušal. In sem si re-kel: kako lepe alike vštejejo is take dehteče čaše takrat, ko učne čudežna moč nje plemenite vaf-bine avijati.takino že itak bolj sasanjano glavo!... Ne da bi bil to vpliv pijače, kakor pravimo v nevednem življenju, ia ne da bi bile te slike nastale ia aje; ne: spočel« so s« biU i« bogve kdaj, da morda on. «anjar sa« niti v«del ni; a dvignile eo s« la erre šele zdaj, v tl lepi «ri, ter plavajo a sva-jiml srečnim, poetsvami tam nekje pred njim ln jik vidiš tudi ti, ki onega «amo gledaš in po*|«. tal da še tvoja glava naposled skoraj savijeja v svoje kakor megli«« lahke kopreae ... Toda lo j« «pet žaloatna prednost staroati da ti pradir» oko tadi š« «kosi te magliee; in da t«dl v taki uri veš. da so «aaje sanj» Ker sam ne «a-a jai več aoHrmk saajl... (Dal> prihodnjič.) stnjete, da umorita v eni uri do-raalega goloba. • Pri nekaterih večjih mehovcih, ki ao priraetli na dnu, pravimo jim morske rože, sta omenjena prirodoelovca izsledila še dva druga strupa: talasin in kongestin. Prvi povzroča ailno srbečico, s drugače ni opasen, ako ga ni v preveliki množini; kongestin je pa zelo hud otrov, že 20 miligramov umori pse, ki smo mu jih vštrpali v žilo; pa pes ne pogine takoj, nego po več dni hira in šele po velikih mukah nastopi smrt. Da so bitja, ki so opremljena s takim opaanim in za vratnim orož jem, silno nevarni eovražniki vseh drugih morskih živali, je jasno. Posebno pogubo nositi so večji klobučnjaki, kojih telo ima nad dva metra v premeru, z lovkami, ki doeežejo raztegnjene dolžino do 20 metrov; tudi tem svobodno plavajočim mehovcem ni treba hrane ie le iakati, kajti zapade jim Vse, kar pride v njihovo bližino ae samota v etru-, pene lovke. Manjže živali, bodisi že polži, črvi ali ribice takoj otrpnejo in se ne morejo več ganiti. Le večje ribe in morski. sesavci se morejo uspešno boje tati s temi neizprosnimi roparji. Tudi človeku so večji klobučnjaki zelo nevarni, zlaati še, ker naatopajqr po navadi v velikih množicah; bolečine. ki jih napravlja strup oŽigalk, so tako silne, da aagrabi človeka krč, ki mu prepreči vsako gibanje, vsled česar mora utoniti, če ni pravočaane pomoči. Kapitan Mayen pripoveduje, kako je neki mornar skočil v morje, da ujame živo barvanega klobučnjaka, ki je plul na površini. Ko ao mu je priblišal, ao ae ga oprijele lovke, pričel je klicati na pomoč in le s težavo so ga ločili iz nevarnega objema ter pa sopet spravili na brad. Kjer so se ga bile dotaknile ožigalke, se mu je vnela koža in iele po daljžem času je popolno-ma okreval. S ličilo pasivni kakor mehovei so v boju s živalmi, ki jim služijo v hrano, tudi iglokožci, oni čudni prebivalci morja, ki so pokriti po celem teleeu s bodicami; ,morski ježki in morske svezde so najna-vadnejši zastopniki te šivaleke skupine. Zelo počasne in neokretne živali eo, le prav polagoma se pomikajo po morskem dfcu okoli; plavati pa ne znajo. Vendar, ao nekateri ismed njih požrešni roparji Poleg bodic imajo glokošei po celem telesu ie tudi na stotino gibčnih paličaatih izrastkov s malimi kleičicami na concu; pedicelarije jim pravimo. Če saide riba v svoji bresekrbno-sti nad ježke ali morske svezde, ji počne kaj lahko trda preeti. Ako se nemreč toliko krepko zadene ob ježka e4i zvezdo, da raz-draži pedicelarije, tedaj se male kleičicc raztegnejo in krepko primejo svojo žrtev. Riba se eeveda izkuša oevoboditi teh neprijetnih ščipalcev, toda čim bolj se brani, tem več pedicelarij rasdraži, ki se nsgnejo k njej in jo primejo. Časih se sicer posreči ribi, da se o-prosti nevsrnih kleščic; a čeiče se dogodi, de obvisi riba kljub vsemu otepanju na kleičah, ki jo tako dolgo drže, dokler naposled popolnoma fzmučena ne pogine, na kar pedieelerije polagoma pri-neso redko pečenko k ustom. Pri nekaterih morskik ježkih so o-premi jene pedieelerije Se s strup-nimi žlezami, ki ae odpirajo na konci kleščic in izločujejo avoj pogubni aok v zasekano rano. Dočim so uata morskega ježka oborožena s petimi ostrimi zobmi, ki «o nameščeni v krogu v ustni odprtini — morski ježki torej žr tev raztrgajo in rasgrizejo — nimajo morske zvezde nobenegs zo bovja, nego izaeaavajo ugrabljeni plen ze čuden način. Želodec jc zelo gibčen in morska zvezda ga more popolnoma obrniti in rilcu podobno iztegniti iz uet. Ako je plen kaj večji, ga prebavija morska zvezda na ta način, da ga ob da a evojim iztegnjenim Želodcem izločujoč prebavne aokove, ki razkrajajo mehke dele plena; pri tem varkava zvezda nastajajočo tekočo zmee. Prebavljanje ae torej vrši takorekoč izven telesa. Zaniipivo je, kako ee lotijo morake zvezde školjk, ki izgleda jo e svojimi lupinami nedostopne vsakemu sovražniku, posebno še tako neokretnemu, kot so iglokožci. Kakor rečeno, se gibljejo morske zvezde Telo leno in poča* no in sicer kakor vsi iglokožci s pomočjo votlih kožnstih izrast kov, takozvanih nožic, ki jih ima jo etotine na dolnji strani telesa. Nožice so podaljški poeeb-nih cevi, ki sa uamcečone v notranjosti teleea; napolnjene eo te cevi z vodo, prejeto po poe^jini dovod niči, ki ee odpira ha po vrši-ur. Svoje nožice ¡ztoguje svezde na ta način, da vzbrirg&va vai.je iz vodovodnih cevi vodo, ki napne votle podaljike. Vsaka nožice ima na koncu priaeoek, to jc votlo jamico, obdeno od mišičnih vlaken. (Dalje prihodnjič.) AU vsi, kaj topi veliko število »venskih dslavoov v AmorUd vsled spolnih balsaii, U so posledica občevanja a vlaéugami? Ako ao vai, naroči si knjigo "Saje-dalei", katero dobiš pri Književni matici 8. K. P. J. NAUČITE SB ANGLEŠKO Ml Vaa D« «u « k avte t. N« o*)«AojU U»r^i « rnêmkm. »fasto*« "Stau w» i ssse w. asas SS* «ae CktaM m. — (Aér.) KROJAČ. Priporočam se rojakom SLoven com in Hrvatom za vsa krojaška dela. Nova naročila izvršujem po najnovejii modi« in najfinejše delo. Za vsa dela meni izročena jamöim. Popravljam, likam, čl-stim in vredim vse potrebno. V okolici Detroita pridem na zahtevo na dom po vsako delo in princ-eem vzorce aeboj. Pokličite me na telefon: West 2367.. JOSIP OBRANOVI0, krojač. 8960 Dit Avenue W Detroit, Mick. Znamenje (Aug. 30-1 pomni, da vam naroi U dan. Po, Jo pravočasno, da vam mm tiatBTiino. Ako lisi prejmete, je mogoče i Ijan, kar mi bil plačan, ja vaš list plačan ia . prejmete, je mogoče u Ijen, vsled napačnega a vm, pilite nam dopisan naredite atari in novi as Naši BBstopniki so vsi štreni tajniki in drugi stopntki, pri katerih L plačata naročnino Naročnina sa celo U $5.00 in sa pol leta pa t členi S. N. P. J. plača pol leta $1.90 in sa celo $¿80. Za meato Chicago ii cero sa leto $6.50, pol $3.25, sa člane $5.30. Zrn Evropo stane sa p ta $4.00, se rae leto pa $ Tednik atane sa Ev $1.70. Členi doplačajo i 50c sa poitninó. Naročnino lahko tudi pošljete mm naslov: UPRAVNI5TV0 "PROSVET 2667 S. Lawndale A v CHICAGO, ILL STAKOVAlfJZ (Furnished rooms) se o< Slovencem all«Hrvstom. M no urejeno, topis in mrzla električna rszsvetljsvs in v dobnoeti. Oglssite se ns: Ml Milwaukee Ave., Chicago, 1 DA SKUHAS DOBRO VO. PISI PONASI PRODUKTE. v salogi alad, hmelj, .1 Hi vee drog« potrebšBae. Pot la M prepričaj t«, d« i« dona pi kuhani rodno la s«/bolj« is aaJiL Oroeerljam. sladCičarjam is v dajalne leUsnin« damo primen pust pri votjih jmroéilih. W informacij« ae: FRANK OGLAR. Afiitii CUfiln Vaš božični parobrori hitri p«rokr»d « Iliri*! diaaiki AQUITANIA •4M* Ii •i 14. «•W v^a Y Soboto di * " 13 decembi (4S.«47 Um) •S te «ri CZ* .Unit«. v«MIIU _ v r« t I OS pr«v#m «mu prkl.t« . «url kraj • .r.Jln.1 MroSnlkf ta »rii«UtJ4. ___MU. PrltlJ««« «r« « «MM. Mr. A lir* M «rt«'« N«m«k#ca uném. v«U potovanju potuj« « vami. rouju » «^"'l1 , lil S posuljmlk opr*»l)««lk kaMaab. aa «IjajMai «'«Ukani parokrod« l« a« a JoSJIl a« I ««a p*4vara««a «mu. ra« Mo faSakaK kot 4otr*«IU«a. o4kor o4Mt.lk il Sow* aa paataJi Pro4 oSho4o* la rarU«. fc£» « ' ........i «vtova« «u»«»«»'! r«rt*. ,—m. vm. koallo ko «Ulo MO< H " ptoSata. ko «I kupit. tomi JUUk. Na kaak«ta oSMIol Ju«o.l«».»< vUa ta «rtatai «««Uni ««rojatojo. mnt« iMoljonlIko«« mkom lo «aM«»ail» o« MooUo«Mko«o «ia»iataa»« koail^rM •vralt«« » Unlmi SrUv« w Uk« kvoto v«S« rodu« «MlK Sa UoUk ta poJaaaUo okmlu «o aoi 'V&MÎliMd „__■ . ■ p*|a«o «kupino autoinoMIov, 4m «I oaloSat l«l«t «koal «MMoaMa «Mata ta oelol. Ur TmtUmVU — auêja ■tollo «*olo«a «a>l«aalka t ««.o« «ovolioajo, «a *ovr*H loto «ai «a aoavHraaj« aa : * W. h « CUNARD LINE 140 N. Dearborn Str., CHICAGO, ILL. ZADOVOLJSTVO tisoče ljudi, ki pošiljajo denar z naiim posredovanjem kraj, priča najbolje o naši točni postrežbi in nizki ceni. nam priliko, da va« enkrat postrežemo, gotovi »mo, da na« stalni odjemalec. Prepričajte m o ugodnosti potovanja v Evropo s posredovat našega parobrodniikega oddelka. V vseh bančnih zadevah obrnite se z vso zaupnostjo na KASPAR AMERICAN STATE BAlj ... t-sa 1600 blue island avenue chicago •«• -t- IMOVINA NAD DVAJSET MILJONOV DOLAj