Iz Jugoslaviie. — Novi službeni prejemki. Višji šolski svet začne z nakazill novih plač v ponedeljek, dne 10. t. m. Nakazila veljajo oJ 1. januarja 1.1. dalje. — Tovarlšetn abiturientom iz leta 19091 Letos bo 10 let, odkar smo dali slovo ljubljanskemu učiteljišču. Usoda nam je bila še dosti niila. Treh pa pogrešamo: Cvetka Trafenika, Ivana Lič a r j a in Janka M u h o. Zadtija dva nain je iztrgala vojna iz naše srede. Nameravam prireditl v počitnicah kratko potc vanje po Srbiji (Mačvi), kar ne bo stalo dosti. Kdor se hoče pridružiti, naj sporočl svoj naslov. Enako naj pošljejo svoje naslove vsi tovariši z nasvetom glede letošnje desetletnice! — Tovariški pozdrav! Božo R a č i č"*, Ljubljana, Prnle. — Uradni izpis iz zapisnika 11. redne seje višjega šolskega sveta: Na 11. redjii seji višjega šolskega sveta dne 27. svečna 1919 je uvodno prečital učitelj Luku Jolenc protest proti nekulturnini iiakanam laškega imperializma in nemškega šovinizma ter izjavo, da ne prepustimo svojega šolstva uničujoči poplavi tujinstva. Obenem se izreka priznanje in simpatija slovenskemu učteljstvu, ki zvesto i;i odločno brani našo narodno kulturo t.r se ne uklanja nobcneniu nasilju na zasedenem ozemlju. Izjava se predloži poverjeništvu za uk in bogočastje s prošnjo, da jo pošlje na pristojna rnesta. — Poročalo se je o rehabilltaciji in nakazanju službenih prejemkov svoječasno polltiško preganjanim, suspendiranlm in odpuščenlm učiteljem. Goriškemu učiteljstvu tostran demarkacijske črte se je že izplačal v treh mesecih znesek okroglih 130.000 K kol podpora na račun službenih prejemkov. Sprejeii so se predlogi glede izpopolnitve mnogih stalnih učnih mest na srednjih šolah, glede raznih irnenovanj, dalje glede strokovnih nadzornikov za risanje in telovadbo. -.- Oddala so se stalna učna inesta v Cirkovcih, na okoliški šoli v Ptuju in Reki pri Mariboru. — Za slovenske šole na Koroškem se je sklenilo do končne splošne ureditve učnega načrta obdržati določila starega učnega načrta, le da veljajo določila o nemščini za slovenščino. Uredilo se je dokončno vprašanje prešolanja zaselij Smrečje in Podpesek v šolski okraj Podlipo. — Antonu Pavšiču, nadučitelju v Kostanjevici, in Stefančiču Avgustu, učitelju v Kamniku, se dovoljujc bolezenski dopust do konca tekočega šolskega leta. - - Za pomožnega učitelja v Sinjem vrhu se imenuje župnik Alojzij Jerič za dobo potrebe. — Preklic Višji šolski svet v Ljubljani je preklical odslovitev žačasne učiteljice Marije Jagrove iz šolske službe. — Umrla je tovarišica Marica D o v ganova, učiteljica v Zagorju na Krasu, ki se ni mogla veseliti Jugoslavije v svobodi. Na zasedenem ozemlju je ugasnilo njeno plemenitih dejanj tako bogato življcnje. Kolikokrat smo srečali vrlo koleginjo na zborovanjih Zaveze in na vseh priredbah naših organizacij! Bila je zvesta narodu, stanu in šoli do zadnjega diha. Njenega pogreba se je udeležilo učiteljstvo postojnskega okraja, tudi italijanski oficirji v> jo spremili na zadnji poti. Bodi blag in trajen spomin značajni in zvesti tovarišici! — V uvaževanje! Oospod prof. Franjo V a j d a, ravnatelj gimnazije v Ptuju, nam je poslal dopis, ki iz njega posnemamo: Naj se skoro preneha z začas-iim nameščenjem brez razpisov, ker bi v teh slučajih lahko kdo očital protekcijo, ker tako pride marsikdo brez svoje volje na kako mesto in se potem ne čuti sigurnega v svoji poziciji. Ako se zve, da je kdo predlagan na neko mesto, se takoj oglasijo drugi, češ, tli ni zanesljiv. Tako nastajajo nečedne afere, dostikrat brez stvarne podlage. Ce zahtevaš natančnih podatkov, pa jih od nikogar ne dobiš. Na nemških šolah v Mariboru, Celju itd. bi zadostovalo, oe se po razpisu nastavijo zanesljivi narodni učitelji kot vodje, neprononsirani nemški učitelji in učiteljice pa bi lahko ostali, ker nam itak primanjkuje učiteljev. Ni prav, da damo najboljše slovenske nioči nemški deci, naše slovenske šole pa so brez učiteljstva. — 1 e vrstice je proi. vajdi diktirala deloma časniška polemika, še bolj pa njegova izkušnja, ki si jo je pridobil kot član mestnega šolskega sveta. — Narodni svet za Mežiško dolino v Prevaljah je posial poverjeaiištvu za uk in bogočastje vlogo za izplačanje službenih prejemkov 4 učnim osebam in seznam onih učencev, ki se brez zakonitega razloga branijo obiskovati ljudske šole. Vloga zahteva, da učitelja Bregant in Mlačnik ter učiteljici Pavla Bregantova in Julija Zorkova za dobo, kolikor časa poučujejo na omenjeni šoli, potom davkariie v Pliberku prejemajo z eventualnimi zastanki svoje plače. Učiteljstvo se bori z velikimi težkočami. Splošna draginja, selilni troški, poma_ijkanje stanovanj — že.to so neznosan bremena. Vrhutega pa dva meseca brez plače! Cudno bi izgledalo, da bi nanovo došlo učiteljstvo moralo iskati osebnega kredita ali ceio delati dolgove. Notorično pa je, da učiteljstvo v teh dragih časih ne razpolaga s kapitalom in da je vsakdanje preživljenje zavisno edino le od plače, ki do sedaj itak. ni bila vclika. Tako dolga zamuda v izplačilu željno pričakovane plače ustvarja spiošno nczadovoljnost, neredv vsakdanjih preživljalnih potrebah Ln more slabo vplivati na ugled učiteljskega stanu. Prizadete uone osebe hodijo zaman povpraševat na da\rkarijo v Pliberk. Tam jih odpravijo z opazko, da nimajo še nikakega tozadevnega nakazila. — Iz seznama je razvidno, da se enajst učencev, oziroma učenk brani obiskovati šolo. Njih starši jih v tem podpirajo ter zabavljajo čez slovensko učiteljstvo. Solskeinu vodstvu je treba prirnernih navodil, da more zakonitim potom ukreniti potrebne korake, da bodo ti šoloobvezni otroci priinorani obiskovati ljudsko šolo. — Poprej je bilo tukaj 484 šoloobveznih učencev — med temi le 30 Nemcev in 2 ltalijana — pa so vsi brez izjeme morali obiskovati tukajšnjo šolo, kjer je bilo nastavljenih 10 nemških ucnih oseb, ki so neinško poučevale; sedaj pa hočejo starši enajsterih učencev, ki mrzijo slovenščino, hoditi svoja nezakonita pota. Ji starši delujejo proti slovenskemu šoistvu ter puste otroke deloma privatno poučevati od odstavljenih nemških učiteljev. Tako postopanje slabo vpliva na druge učence, ki bi se sicer pridno učili, ko bi jih take izjeme ne motile. — Vsem tem nedostatkom je treba nujno odporaoči! — Važnost sadjarstva. Sadjarstvo je skoro edina kmetijska panoga, ki se z njo narodni učiteij lahko prav intenzivno peča, in sicer ne samo teoretično, ampak tudi praktično. Poieg gmotnih koristi mu nudi gojitev sadjarstva najidealnejše razvedrilo po trudapolnem šolskem delu. Največjo korist od učiteijevega sadjarstva iraa pa splošnost. Kakšne uspehe doseže v tem oziru učitelj, ki se z ljubeznijo in pravim umevanjem posveti tej stroki, o tem imamo dovolj zgledov. Lahko trdimo, da sta bila učitelj in duhovnik ob svojem času skoro edina pospeševalca naprednega sadjarstva med na_im narodom, zlasti kar se tiče zainteresiranja in podrobnega dela. Zalibog, da je to delovanje v novejši dobi precej odnehalo. Nezaslišana gmotna mizerija, ki je v n|ej živelo učitelistvo v minulih dveh, treh desetletjih, je kakur strupena rosa zamorila v njem vsako veselje do takega izvečine idealnega dela. Kdor se bori s smrtjo, se ne bo navduševal za ideale. — Toda minulo je. Učiteljskemu stanu je napočila zora boljših časov. Nadejati se je opravičeno, da se bo odslej jel živeje zanimati za sadjarstvo vsak učitelj, ki živi in deluje med narodom in za narod ter bo nadaljeval delo svojih prednikov. Za Jugoslavijo je sadjarstvo _e posebno velike važnosti. Ono hrani v sebi ogromne zaklade. Uvigali jih bomo v vedno večji množini, ako bo poprijelo zopet naše učiteljstvo ter z besedo in zgledoin zbujaio zanimaiije in širilo potrebno znanje onnpredneni sadjarstvu. — V to svrho toplo priporočamo vsem slovenskim učiteljein strokovni list »Slov. Sadjar«, ki je nastopil letos že svoj 7. letnik ki ki si neumornu prizadeva, da bi zanesel smisel in zanimanje za urnno sadjarstvo v slednjo slovensko vas. — Vsaka šola v Sloveniji naj bi imela vse letnike »Slov. Sadjarja«, in sicer po en izvod v učiteljski, po več izvodov pa v šolarski knjižnici. Prav tako bi bilo želeti, da se ob ugodnih prilikah priporoči v naročbo učcncem vi_jih razredov vsakt'anje in onim ponavljalne šole. Marsikak i*n!eneo bi list naročil, ko bi ga poznal.