TEDENSKA BEVIJA — PRILOGA FONEDELJSKEGA JUTRA SX. 8. V LJUBLJANI, 21. AVGUSTA 1937 KNJIGA 23. flfSlill POLETJE (H. Wplff — Utograflja)! BREZ SONCA NI ŽIVLJENJA SVETLOBA IN ORGANIZEM — SKRIVNOSTNI UČINKI SONČNIH ŽARKOV račni srednji vek se ni zanimal za sonce in njegov pomen. Tudi poznejša stoletja niso imela pravega umevanja za sončno svetlobo. Sele v zadnjih desetletjih smo prav za prav »odkrili« sonce za nas. V naših dneh so kopanje, šport, potovanje in podobni »sončni posli« tako-rekoČ naravna zadeva, ob koncu stoletja pa so bili še redki ti pojavi. Danes je znano, da je sončna svetloba vsem višjim živim bitjem neposredno in posredno potrebna kot »motor življenja«, če bo sonce po bilijonih let izgubilo svojo žarečo moč, tedaj bo konec življenja na zemljL Lahko si predstavljamo tehnične sposobnosti »zadnjih ljudi«, lahko si mislimo, da bodo zavarovali svoje življenje pred strašnim mrazom, toda ves njihov napor bo zaman, kajti brez sončne svetlobe ni rastlinskega življenja, brez katerega tudi ni prehranjevalnega vira ne za ljudi in ne za živali. Vsak ljubitelj narave ve, da imajo rastline pravo »lakot po svetlobi« in da njih stebla in listi čudovito spreminjajo svojo obliko, ako jih obsevamo z raznih strani. Kakšen je torej neposredni učinek svetlobe na človeka? Ali človek tudi hrepeni po svetlobi kakor rastline, ali pa je morda zanjo manj občutljiv ? V zadnjem času so preiskali udeležence raznih polarnih odprav, ki so morali za arktične zime preživeti več mesecev brez sončn'h žarkov, pa niso našli pri njih nobenih poškodb ali sprememb v sestavu krvi Neposredni sončni žarki torej niso za človeka absolutna življenjska potreba — toda za vedno bi človek ne mogel živeti brez sončne svetlobe. Človeško telo in duh nedvomno hrepenita po svetlobi, saj je že naše splošno razpoloženje odvisno od lepega in slabega vremena, če primerjamo nezdravi obraz bledega zapečkarja s tipom zdravega kmeta, če si ogledamo prevoz mestnih otrok pred vožnjo na počitnice in po počitnicah, nam pokažejo že ta vsakdanja izkustva, kako daljnosežen je učinek svetlobe na človeško zdravje. Kakor znano, sestavljajo sončno svetlobo razni deli, deloma vidni, deloma nevidni žarki. Do sedaj še ne poznamo popolnoma učinkov vidne svetlobe na človeka, vendar je ugotovljeno, da vidni žarki zte vplivajo znatno da koto, da pa imajo po ovinkih skozi oko najbrže znaten vpliv na naše telesno in duševno razpoloženje. Svetloba poživi človeka in vpliva na njegovo gibanje. Ne glede na neposredni učinek svetlobe, ki ga posreduje naše oko, so ugotovili njen do sedaj še nepojasnjen vpliv na neke hormonske žleze, ki povzročajo celotno presnovo našega telesa. Poskusi na živalih so potrdili, da povzročijo svetlobni žarki neke spremembe v gotovem delu možganov, spremembe, ki izostanejo pri poskusih na slepih živalih. Znanstveniki domnevajo, da povzroči ta zelo komplicirani svetlobni učinek skozi oko na hormonske žleze celo vrsto vsakodnevnih ritmov v človeškem življenju. Samo pomislimo na spreminja-je telesne toplote pri zdravem človeku v teku dneva, na začasno še zelo skrivnostna dejstva, da se pojavljajo najvažnejši dogodki v človeškem življenju — rojstvo, začetek krize v bolezni in smrt — nenavadno pogosto le ob nekih urah. Pred štiridesetimi leti je danski zdravnik Finsen odkril pomen nevidnih delov sončnih žarkov za človeka in tako položil temelj moderni vedi, ki raziskuje zdravilnost sončnih žarkov. Danes vemo vsi, da se moramo zahvaliti njemu za temno polt, toda ta je samo vnanje znamenje. A, Ktaer s POLETNA SOPARA Pomembnejše je dejstvo, da povzročajo ultravioletni žarki pri zdravem in bolnem organizmu številne, še dolgo ne popolnoma znane učinke. Ti žarki aktivirajo tvorbo vitaminov v telesu ter preprečujejo ali zdravijo strašno rahitis. Po najnovejših medicinskih ugotovitvah vplivajo odločilno na presnovo, olajšujejo dihanje, pomnožujejo zaradi bolezni zmanjšano število rdečih krvnih telesc — sploh so za človeka največje važnosti. Običajna meščanska obleka je škodljiva zdravju že zaradi tega, ker skoraj popolnoma ovira njih učinek na telo. Ozke ulice, soparni zrak, bivanje v zaprtih prostorih pa izpopolnjujejo »biološko mestno temo«. Moderno športno in kopališko življenje je torej za meščana neogibno potrebno. Seveda pa so novejša raziskovanja dognala, da more pretiran kult svetlobe tudi resno škodovati našemu zdravju. Znanosti pa se z raziskovanjem sončne svetlobe in njenih učinkov na človeka, kajti poleg vidnih in ultravioletnih žarkov so najbrže tudi infrardeči žarki so-odločilni, odpirajo številne naloge, katerih teoretična in praktična rešitev bo največjega pomena za človeka. Po razpravi dr. W. Sieverta — J JAN VRBA gled jih komaj razločimo od čebel. SO čokati, zato nespretnejši ter sploh ne dei lajo nič v panju. Samo žro ter uživajo, čebele pa garajo, da potijo vosek. Čebele prinašajo med, gradijo sat — troti pa žro in se družijo. Toda zmota bi bila misel, da trote peče vest ali da jih muči zavest njih nekoristnosti. Nič res! Na to troti sploh ne mislijo. Prepričani so o svojem višjem poslanstvu ter imajo za popolnoma pravilno, da se čebele mučijo za njih hrano in da so pitani in debeli. Tako se godi v panju vso pomlad in poletje, čebele delajo, troti pa žro od jutra do večera. Zvečer, ko se čebelje ljudstvo zbere doma, odmeva v panju zadovoljno brenčanje. Ponoči se brenčanje razgublja, dokler slednjič vse ne zaspi* Popolna harmonija. Toda vsake reči je enkrat konec. Ko se poletje bliža koncu in ko čebele v panjih začutijo bližino prvega mrzlega dežja, postanejo nenavadno nemirne. Vznemirjene tekajo ob satovju, štejejo zaloge in brenčijo, brenčijo... Iz panja odlete na pašo, toda tam je le malo hrane. Čebele se vračajo skoraj prazne. Zdaj se jim ne mudi več v panj, ustavljajo se pred odprtino na deščici In kramljajo. Njih kretnje so nervozne, njih capljanje nemirno. Nezadovoljne so in vznemirjene. Ako zvečer prisluškuješ ob panju, boš opazil, da njih brenčanje ni več tako skladno in uspavajoče. Podobno je Sm menju dreves, ko maje veter njih veje. Nenadno izgube čebele potrpežljivost In se upro. F I ravijo, da so čebele vzor družbe. Vsak panj je miniaturna država. Isto pravijo o mravljah. Toda to __I velja bolj za čebele, kajti čebele bo popolnejši, razvitejši in pestrejši vzor, zato moramo misliti, da so čebele v razvoju na višji stopnji nego mravlje. Ker vsaka še tako urejena družbe na čem boleha, mora tudi čebele mučiti neko potrebno zlo. To zlo so troti. Na prvi po- Eb Raamufl; gVONCICffi V panju je revolucija, čebele se zbirajo, ao gluhe za proteste. Ne menijo se več za višje poslanstvo trotov. Zagrabijo jih za vrat ter jih pomečejo iz panja. Pred odprtino postavijo močnejše straže, ki ne dovolijo nobenemu trotu vrnitve. Ko so troti spoznali, da je zaman vsak napor, postanejo malodušni in sprevidijo, da je njih višje poslanstvo problematično in popolnoma odvisno od volje čebel. Otožno resignirani se vdajo v svojo usodo. Bedno se opotekajo po gnojišču in gnojnici. Brez dvoma: čebele so vzorne žuželke. Prev. —tj V DEŽELO DVEH TISOČ JAM ANTON DEBELJAK NADALJEVANJE zkrcali smo se v Postojni, kjer sem se nadejal, da bom opazil znamenito o s Rim-Berlin (l'axe _jl_J Rome-Berlin), o kateri večkrat kaj berem. Teče pa — to sem šele doma x ravnilom dognal — zapadno od Vidma., torej tam, kjer deluje moj podjetni prijatelj Pastuškin, pesnik in pripovednik. Nekateri pisatelji znajo na majhnem prostoru mnogo povedati, n. pr. Ludovic Nadeau, La Yugoslavie telle qu'elle est (Mustration, 12. L 1935), ker ima svobodne roke in sme brezobzirno resnico na vsa usta povedati. Enako Lyonski dnevnik Le Nouvelliste (7. IV. 1935). Meni ne bo dano toliko razodeti v tem bliskovitem izletu, da se izrazim kakor Sulpicio Mohorovič: una excursion re-lampago«, v članku Nociones generales sobre Yugoeslavia s podnaslovom: Lo mas ideal del turismo europeo: Yugoesla-via. Ko je stopil iz vlaka, beleži: Postu-mia, los lugarenos diceu: Postoina (domačini pravijo: Postojna. — Zbornik Duhovno življenje, Buenos Aires, maj 1937). VILIST PLES Slovenski naziv za kraj sem zaman iskal. Pač pa sem kasneje našel na zemljevidu Sovič (s sovražno kljuko, feindli-cher Haken, kakor so v Avstriji imenovali diakritični znak na c, s in z) v tro-mesečniku Le Grotte d'Italia, gennaio-marzo 1932. »Glej, oni hotel, ki je kakor Noetova barka, to je današnja Postojna, ki tujce skube, da more živeti. Tamle Sovič z razvalino, to so pretekle zgodbe, ko je graščak delal pravico in vreme. Onale stavba pred Jamo z električnim strojem, to so bodoči časi... Postojna z dvostolpno cerkvijo, po ježi (= pobočju) razprostrta, sanja kakor dekjp — Sovič, v borove nasade odet, kipi kakor fant...« modruje Vadnjalov »Otoški Postržek«. Tale Sovič je tak, da bi mu Nemci lahko rekli Eulenburg. Postojni so pač rekli Adelsberg, potvorjeno vsekakor iz Adlersberg. Mislili so namreč na ptico ujedo, o kateri pravi slov. nar. pesem .(Štrekelj I, št. 103): Mladlga še pripeljajo konja, ki je urn, ko verh gorž postonja. Ptico roparico postojno izvaja Miklošič iz pust, Štrekelj pa mesto Postojno iz istega puščobnega korena, iz katerega so zrasli Pustotniki, Pistotniki, Pestot-niki. So mar Postonjčani zato vase zaprti in zapeti? Omenjeni O. Postržek namreč pravi: »Poštojnec ne govori, ako ni jezen« (122). A kaj je naredil Hlcingerjev vrstnik, Pietro Kandler iz Trsta, iz naše Postojne? Toliko desetletij prej, nego so zasedli naš krasni Kras in nego je izšla knjiga o nameravanem napadu na Slovenijo Ipotesi H, letos posrbljena v Beogradu kot Hipoteza H (glej prilogo Politike 12. m.) je — pripravljajoč tla politiki — izklobuštral latinsko Postunjio, iz trte iz vil vio Postumio, izpod pazduhe vzel aras Postumias: in sedaj so te stvari prešle v resno znanost! Enako je Venezia Giulia zrasla v glavi goriSkega Juda Graziaddio Ascoli-ja. Na lepem je izmišljen lat. naziv Olissa za Lož.. Ni čudno, če je Paul Valery zabeležil krilatico: L'Histoire est le produit le plus dange-reux que la chimie de l'intellect ait 61a-borž (Morceaux choisis), zgodovina Je najnevarnejši proizvod, kar jih je izdelala kemija pameti. Zavili smo v mesto ob široki cesti po pasu, ki nosi napise: Riservato ai pedoni, t. j. za pešce. Na trgu obrne tvojo pozornost nase tolst črnec, ki dopoveduje: »Mi Addis Abeba«. Njegova laščina In njegova naščina sta poenostavljeni govorici: Due lile, činkue lile, ponuja malo-vreden nakit, a ne zna reči »lira«. Tudi po slovensko je parkrat oznanil ceno. Italija ga je postavila semkaj menda zato, da izletnike živo opozarja na svoj uspeh v Etiopiji. Nothing succeeds like success, ali po francosko: le succes porte en lui-i Pogled na POSTOJNO meme sa propre justification, uspeh opravičuje vse. Debeli zamorec bo tod mešal svojo kri z arijsko, medtem ko hoče Mussolini tako mešanico v Afriki preprečiti: 1300 Italijank je poslal moštvu čez veliko lužo (J. des D. 26. II.). Slično so letos Albanci v drž. zboru prepovedali svojim rojakom zakone s tujci ali tujkami. Pri tem mi je šinilo v lobanjo pismeno tekmovanje otrok na Nemškem 1. 1936. Na vprašanje: Čemu negovati pasmo? »Warum Rassenpflege ?) je odgovoril mladostnik: »Da dobi krava zdravo seno, •— Nikdar ne bi krava vzela konja za soproga, toda nemški mož si večkrat naprti tujerodno ženo navzlic svojemu razumu (Pr. Presse, 9. 8. 36). Vidim italijanskega častnika v pogovoru z dvema damama, Slovenkama, kajti Čujem besede: »II gatto si dice maček o mucek in slavo«. Polikani oficir bna pri ženstvu pač ugled ali kurz, kakor bi dejal L Tavčar: »če bi danes imeli kongres v Lj., bi mladi atašeji pri ljublj. gospicah imeli višji kurz nego solidni meščanski sinovi, katerim se je Andrej Smole komaj prištevati mogel (Izza kongresa, 71). V skupini črnih srajc sem slišal par* krat slovenščino. Spričo silnega pritiska jim ni zamere, če se vpisujejo v laške organizacije. Vsakdo pač ni takšen filozof in značaj, kakršnega zahteva Juve-nal. Sat. VID, 83 in 84: Summum črede nefas animam [praeferre pudori Et propter vitam vivendi per-[dere causas... t. j. za največji greh štej to, če kdo više ceni dihanje ko sramežljivost in zaradi življenja izgubi pravico živeti... Ta POČITEK V GOZDU (lesorez) dva šestomera je 8. V. 37 predsednik francoske zbornice podtaknil Lukretiju, češ ako ni res, naj vlada odstopi. Čez nekaj minut mu je nasprotnik pokazal s knjigo v roki, da se je zmotil... Spomin je pač nezanesljiv. Ce premisliš, da stoji Postojncu dan na dfl.n pred očmi na javnih poslopjih trojni ukaz: Credere - Obbedire - Combattere, t. j. veruj - slušaj - bojuj se, mu je pač bitek nebitek, bios albios. Saj navedeni velelnik ni skrivnostni talisman, kakršnega dobi francoska nevesta za srečni zakon: MECDOBLR, kar se razluščl vt aimer - cčder - ob6ir, ljubi - ne ugovarjaj - ubogaj. Oziral sem se po napisih, ali najdem kje kakega Milavecchia, kakor so baje uradno prekrstili Milavce, pa nisem za-duhal nič posebnega. Sicer pa vemo i* Peterpavlovičeve knjige »Naši onstran meje« 1933 (55), da so v Trstu Babič, čermelj (= čmrlj), Cuk, Debeljak, Horvat, Kljun, Kovač, Kralj, Rejec, Slave« in Vitez postali: Balbi, Carmeli, Zucchi, Debelli, Crovati, Colani, Rei, Slavi in Viti, TRIDE MUŠKETIRJI AJ.EKSAHDC* DOMU VB. 0 OOmtm H»»WTI>»ltt)tM Q POMKTB W DOVOUOI ZADNJI AKT »Moj Bog!« je kriknil Felton, ko je fagledal nož v Myladyni roki. V tem trenutku se je oglasil zunaj na hodniku zaničljiv smeh. Na vratih se je prikazal baron v spalni halji in z mečem pod pazduho. »Haha«, se je smejal, »zdaj je torej zadnji akt komedije. Toda ne bojte se, Felton, kri ne bo tekla. Mylady je uvidela, da bi bilo vse izgubljeno, če ne poda Feltonu odločnega dokaza svoje pogumnosti. »Motite se, baron. Kri bo tekla!« jtf zavpila. »Naj se maščuje nad krivci!« Felton je prestrašeno vzkliknil. My« lady je zares zamahnila, toda nož je na srečo ali pa premišljeno spodrsnil ob jeklene vezi, ki so v tistih časih kot oklep obdajale visoke dame. Obleka je bila sicer raztrgana, toda koža jo bila le malo ranjena. v Pulju pa: Babici, Cermelli, Citi, Debella, Crevato, Cluni, Covacci, Cralli, Rezzi, Slavi in Vites. Od 9 sta le 2 še lahko sorodnika, druge bo težko spoznati kot na pr. Stivol pri Gradcu za bivše Studeno polje. Prekrščevanje se je ponekod vršilo vča-si iz navdušenja za nove ideje, n. pr. med francoskim prevratom 1.1792, v Sovjetiji, v Hitlerjevim, v Mehiki. Tu se kmetje odpovedujejo krščanskemu koledarju in krstijo svoje otroke: Soy la Revolucion (prekucija sem), Viva el Presidente, Sa- STRE2NICA Mylady je navidezno omedlela. Felton ji je iztrgal nož iz rok ter rekel: »Vidite, Mylord, ženska, ki mi je bila izročena v varstvo, se je sama končala.« »Le pomirite se, Felton, hudič ne umre tako lahko. Pojdite v mojo sobo in tam čakajte!« »Ampak, Mylord ...« »Pojdite! Zapovedujem vami« Felton je ubogal. Pri odhodu je skril bodalo, v svojo suknjo. Prišla je strežnica. Ko ji je lord Winter naročil, da tanas y el infierno (S. in pekčl), Articnlo veintitres de la Constitucion... Nekateri priimki so tako srečno izbrani, da gredo lahko po vsem svetu. Varnostni nadzornik Koroške Perko, doma iz Poljanske doline, ima v Postojni brata, ki se zdaj piše Perco in ravnateljuje sve-tovnoznani jami. Priimek je bržčas imen-ce (hipokoristik) za Pera, izvedeno od »Perun«. Glej leksikon »Minerva« 1936 pod značko Vjera u Južnih Slavena. V Ljubljani so mi za Postojno priporočili gostilno z imenom Tiha dolina. Raz- mora skrbeti za ranjenko, je odšel. Ko je Mylady začutila, da jo hoče strežnica sleči, je hitro odprla oči, vzlic temu pa je še naprej igrala vlogo slabotne in trpeče ženske. Žalostni položaj ujetnice je ubogo strežnico tako pretresel, da je kljub njenemu odporu sklenila ostati vso noč pri njej. odela se mi je kot Antica Dolina. Glasu h Italijani večidel ne znajo posneti, čeprav govore sredi škornja la hasa = la časa; tako ga nadomeščajo s k: Tika dolina. Ker to nič ne pomeni, se je izcimila rečena oblika. Francoz pa h kar opušča: po vojni sem v pisarni za zasedeno ozemlje deloval s francoskim lepopiscem, ki je sobesedniku rekel: »Triest ist eine grosse Afenstadt.« Tudi med Srbi se dobi isti pojav, zato utegneš tu pa tam čuti mu-kanje: Imam mu'u u u'u (muhu u uhu). Petruška (Ahasverjeva kronika, 1936) pravi, da Je marsikok rojak »akJlcalt »Ir« (= hier). Stopajoč po trgu, rodnem kraju avojlh tov. drja Gorjanca in V. Zaletela, sem nagovoril preprostega domačina. Toiil je, da vse boljše službe prevzemajo prifileci, za postojnskega rojaka ostane le najslabše mesto. Prav dobro se je izrazil poročevalec S.N. 26. V.: Slovensko prebivalstvo Postojne je kakor žitno polje po hudi uri«. D A E J B MED BLISKOM IN GROMOM ' Lord Winter je iz previdnosti nemudoma poslal nekega jezdeca po zdravnika, ki je prišel že ob štirih zjutraj. Toda rana se je že zaprla in zdravnik je mogel samo ugotoviti, da ni več nobene nevarnosti. Ko je nato strežnica zapustila sobo, je Mylady nestrpno čakala Feltona. Toda njega ni bilo. Istočasno je bila vsa prestrašena, ker je opazila, da ima straža pred njenimi vrati drugo uniformo. Vzlic temu je vprašala po Feltonu. Odgovorili so ji, da je pred dobro nr SPET KNJIGA O RUSIJI Po Andre Gidovi »Retour de 1" URSS«, ki je lani tudi pri nas zbudila toliko pozornosti in ki ji je avtor pred kratkim dodal še »Popravke k povratku«, so dobili Francozi spet novo reportažo o Rusiji. Napisal jo je sir Walter Citrine, vodja angleškega sindikalizma. Knjiga nosi naslov: Iskal sem resnico v Rusiji. Izšla je v založbi Pierre Tisnč v Parizu. Avtor, ki ne razume ruski, je že pred desetimi leti potoval po Sovjetiji in se takrat vrnil silo navdušen. Z drugega potovanja (1935) pa je zdaj prinesel knjigo, polno deloma ostre kritike. Pisatelj sicer prizna, da so Rusi znatno napredovali v opremi svoje domovine in da spretno dohitevajo Zapad. Zdi se pa, da se jim politika kmetijske socializacije ni posrečila. Verjetno je, pravi, avtor, da bodo naposled kmetje vsilili nekakšen mešan režim, v katerem bo individualna lastnina uravnovešena s kolektivno. V industriji so uspehi vidni, toda žal na škodo delavstva, ki bedno živi. Sir Walter Citrine, ki je specialist v delavskih mezdah, navaja med drugim tale zgled: da si lahko z zaslužkom kupi železno posteljo, mora francoski delavec delati 20 do 27 ur (kakor je pač bolje ali slabše plačan), ruski deleuvec pa, ki poleg spomenik simonu gregorčiču Društvo »Soča v Ljubljani bo 5. septembra t. 1. odkrilo na Napoleonovem trgu pred novo univerzitetno knjižnico spomenik »goriškemu slavčku«, pesniku Simonu Gregorčiču. Načrt za sp.omenik je izdelal prof. Plečnik, pesnikov kip pa ie ustvaril Zdenko Kalin. tega često uživa še netočno hrano in se v nečednih skupnih spalnicah slabo odpočije, 160 do 226 ur. Razumljivo je, da angleškemu avtorju zlasti tudi osebna nesvobodnost in vsakršna utesnjava človeškega dostojanstva nista pogodu. P. K. NOV LIST V AMERIKI VABI NA SODELOVANJE Ustanovil se je mednarodni magazin ali obzornik »The Globe«, čigar urednik za jugoslovenske prispevke je znani naš »knjižeivmški konzul«, Anthony J. Klan-čar, 1000 East 64 th Street, Ohio, USA. Mesečnik bo pričel izhajati v marcu 1938 po 132 str. na 5.5X8, s glinami (nekatere barvite). Cema za tujino 4 dol. na leto. Vsak smopič se bo oziral na čim večje število prosvetljemih pokrajin z namenom, da nudi angleškim čitateljem čim pestrejši pogled na široko sodobnost. Piscem se priporoča za slikovite sestavke iz njihovega narodnega okoliša; novinarjem članke iz njihove stroke; kritikom za oris krepkih kulturnih osebnosti dotičnega kraja; publicistom raznih področij za poučne zaznamke iz zgodovine, starincnslov-ja stavbarstva, vzgojeslovja, • verstva, za življenjepise, glasbo, gladokustvo ali ga-stronomijo, narodopisje, družboslovje, politično in gospodarsko življenje, iitd Na umetnike se obrača za doneske izpod njihovega čopiča, peresa ,krede, za akvarele ali drugačne uimotvorčke, značilne za določeno pokrajino. Od fotografov, poklicnih ali nepoklicnih, bi uredništvo rado tziazitih snimkov. zlasti v obliki 13x18 Hofmann-Gotha: ZADNJI SNOPI cm, pa s kratko legendo. Nagrada j« manjša, če je besedilo slovensko ali sr-bohrvatsko (samo latinica!), boljša, če je pošiljka v angleščini. Za rokopig v gladki angleščini plačajo 1 c od besede. A. Debeljak KNJIGE IN REVIJE Uredništvo je prejelo: LETOPIS MATICE SRPSKE, leto CXI, knj. 348, zv. 1. Na uvodnem mestu je članek Marka Cara Puškinov »Bronzani konjanik«, s katerim zaključuje Letopis vrsto prispevkov ob priliki stoletnice Puškinove smrti. Izmed ostale vsebine omenjamo daljši prispevek dr. K. N. Milutinoviča o Jugoslov. češkoslovaških odnosih v XIX. stoletju, Stev. Sremac kot slikar beograjske sredine (B. Novakovič), Mostarski književni pokret uoči izlaza »Zore« i uticaj Vojvodine na mostarsku književnu sredinu (Jov. Radu-lovič), Tridesetletnica znanstvenega dela dr. M. Radojčiča, univ. prof. v Ljubljani (dr. Br. Magaraševič). V rubriki Slovanski pregled so prispevki: češka knjiga o nama i o našim ljudima, Svobodne slovaške povesti, Pregled ruske književnosti. V Gospodarskem pregledu je zanimiv prispevek Madžarska in Jugoslavija pred haaškim sodiščem ob priliki jugoslov. agrarne reforme. Sledi osmrtnica dr. St. Stanojeviču. Prozo in liriko zastopajo Milica Jankovič, M. Milo-ševič, R. Nikolič in VI. Kolarov. »Letopis« se naroča pri Matici Srpski v Novem Sadu. Celoletna naročnina din 80.—. JUGOSLOVENSKA REVIJA, organ turističnih zvez na Sušaku, v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu, 1. V., št. 7—8, prinaša poleg številnih lepih slik prispevke v slovenščini: Bohinj, naše najlepše letovišče (B. Rihteršič), Lepota naše pohorske Ribnice; v srbohrvaščini: Naše pomorsko brodarstvo u službi turizma (Sv. T. Milosavljevič), Hoče li se ispuniti naše prognoze (VI. Re-gali), Rijeka Krka, prekrasan kutič naše zemlje (M. Zivkovič), Odlomci iz Rogaške Slatine (VI. Regally), Turistički razvoj i napredak Selca (V. Antič), Slatina Radenci i njezina ljekovita vrela, Laško u historiji 1 danas, Ljepota dubrovačke rivijere 1. dr. »Jugoslov. revija« izhaja mesečno in stane celoletno Din 100. Naroča se v Ljubljani, Knafljeva ul. 5. ILLUSTRIRTE ZEITUNG LEIPZIG 5t 4821 priobčuje med drugim zanimivim gradivom bogato ilustriran prispevek o novi Grški, nadalje članek K. V. Nohare »Iz niponskega kmečkega življenja« (z mnogimi slikami), Volovske dirke domačinov na malajskem otoku Madura, zanimive slike s Helgolanda in mnogo aktualnih dnevnih dogodkov v sliki in besedi. Pokojnemu italijanskemu fiziku Marconiju je posvečena ena stran. Kakor italijanski listi, tako so tudi nemški dosledno zamolčali ime našega učenjaka Nikole Tesle (gl. Tehnični obzornik). »Hustrirte Ztg« se naroča pri založbi J. J. Weber v Lipskem. tehnični obzornik TESLA IN MARCONI Sava KosanoviC, nečak Niikole Tesle, je objavil v zagrebški »Novi Riječi« članek p pokojnem izumitelju Marconiju. Avtor predvsem ugotavlja, da je italijanski tisk v svojih osmrtnicah omenjal Feradayja, Mertza, Macxwella, Branlyja in Popova kot Marconijeve predhodnike, dočim je dosledno zamolčal Teslino ime, čeprav je Nikola Tesla oče temeljnih odkritij na področju radia. Avtor našteva Teelina odkritja in pravi, da bi se moglo vse, kar so storili drugI na področju radia, Izločiti če bi ne bilo Tesle, bi ne bilo ne brezžične telegra-fije in ne telefonije. Nadalje pravi, da je Marconi z veliko reklamo trgovsko izkoristil Teslina odkritja, ne da bi omenil resničnega iznajditelja. Marconi ni mogel dobiti v Kanadi niti enega patenta, ker so bile vse stvari, ki jih je predložil za patentiranje, že Tesline iznajdbe. Znanstveni svet dobro pozna ta dejstva. »Times« so v svoji osmrtnici Marconiju zapisale, da sloni Marconijeva slava na ramah velikanov. Slednjič navaja Kosanovič odlomek Mairconijevega govora, pripravljenega za otvoritev neke radio postaje, ki pa so ga prebrali šele po njegovi smrti: »Danes je inozemstvo prepričano o discipliniranem molku italijanskega naroda, ki stopi na cesto, da slavi en sam glas: vsem nam dragi glas duceja, ki razglaša drugim narodom odločno voljo naše države po napredku z delom v miru in če treba s silo«. Kosanovič pristavlja: »Četudi bi ne bilo nikakih znanstvenih dejstev, dokazuje že to, da nima Marooni nič skupnega z radlo-fonijo, mogočno iznajdbo, ki naj bi služila človeštvu za zbližavanje, za medsebojno spoznavanje in za seznavanje prosvete in tako predvsem — miru? Di V mestecu Hasselsfeldu uporabljajo stroj, ■ katerim »oblajo« z gramozom posute mestne ulice. 6000 kg težak skobelni stroj odpravi v enem dnevu na 10.000 kvadratnih metrov velikem cestišču vse vzpetine in globeli. Dasi prevažajo že več let ogromni avtobusi pobožne muslimanske božjepotnike po tisoč km dolgi puščavi do Meke, je vendarle uvedla egiptska prometna družba Nisr Airwork letalsko zvezo med Egiptom in svetim mestom. Zračna proga ima izhodišče v Kairu in vodi preko Asuana in Dži-de v Meko, kjer so letos spomladi dogradili moderno letališče. Po najnovejših statistikah posnemamo, da imajo velike prometne ceste na svetu skupno dolžino 19 milijonov km. Izmed evropskih dežel Ima najdaljše omrežje Francija (750.000 km). Franciji slede Nemčija (400.000 km), Anglija (330.000 km, Poljaka (260.000), Italija (200.000), Švedska (130.000), Belgija (36.000) ln Nizozemska (30.000 km). iz praktične medicine Poletna hrana Kulturni človek večkrat pozabi, kakšna hrana mu je potrebna in v kakšni množini. Večina ljudi je preveč ter se le nerada odpoveobi čajni dnevni hrani. Poleti rabi človeško telo bistveno manj kuriva nego pozimi. Kaj bi rekli človeku, ki bi ob poletni vročini umetno ogreval svojo sobo? Toda svoje telo ogreva kakor v najhujši zimi. Poletna hrana bi morala obstojati samo U živeža, ki nam ga nudi vrt. Meso in mast bi bilo treba izločiti. Ribe poleti so nevarne, zato jej samo tedaj ribe, če so jih ujeli malo prej »na licu mesta«. Preobilna ia mastna hrana poleti povzroči lahko veliko škodo človeškemu organizmu, v pivi vrsti bolezni prebavnih organov, dt Uživanje sadja Kdor je tako srečen, da more jesti sadje neposredno z drevesa, ta naj ne pere sadja. Jabolka, hruške in drugo sadje j« »namazano« z voskom in prav tam so velike vrednote za prebavo. Kdop ima zdrave zobe, naj je jabolka in hruške z lupino in sredino vired, kajti tam so zbrani dragocen vitamini. Kdior pa kiupi sadje na E. Grtlnevvald: OPOLDANSKA TIŠINA [(laMnaj, u 127 trgu ali v trgovini, ga mora pred uživanjema na vsak način oprati. To velja zlasti za inozemsko sadje Med ljudmi, ki pripravljajo sadje za izvoz so lahko bar c&lonosni, ki morda niso bolni, toda lahko nevede prenašajo razne povzročitelje bolezni, kakor grižo, legar i. dr, dr Grozdje in zobje Moderna veda je dognala, da vsebuje grozdje razmerama mnogo organskih kislin, ki morojo kvarno vplivati na sluznice in na zobe, posebno v primerih, kjer obstojajo možnosti obolenja teh organov 4e po naravi. Mnogi občutijo po zavživa-nju sadja in še posebno grozdja oster in top občutek v ustih in v zobeh. Zato naj al vsak po zaužlvanju grozdja dobro iz-plakne usta, zlasti pa še zvečer, preden gre spat- d:r. Zdravljenje migrene z dieto Migreno so imeli v prejšnjih časih za neozdravljivo, ljudi, ki so trpeli zaradi nje pa za neke vrste namišljene bolnike. Ako je migrena kar je pogogto slučaj samo posledica nekega drugega obolenja, je treba seveda predvsem zdraviti to bolezen. Sodobna medicinska veda pozna več uspešnih sredstev, ki lajšajo bolezen pri migreni Včasih pomagajo tudi mir, sprememba okolice in podnebja ter bivanje v temnem prostoru. Kakor pri mnogih drugih boleznih so tudi pri migreni uvedli dieto z zadovoljivimi uspeh. Hrana mora biti predvsem kolikor moči neslana ter splošno taka, da zmanjša vodo v telesu, zdr Britje in koža. Oesto vidimo oglase, ki trdijo o raznih pripravah in mažah, da spreminjajo britje v slast. Večini britje nikakor ni v ve-»elje, nasprotno. Tem bolj vneto nasedajo oglasom, ki jim obetajo odpraviti »moški kras* hi »strnišče« v nekoliko minutah bre* težav, brez noža, aparata mila in namiljen ja. Takšna čudodelna brivska sred •tva v resnici obstoje. So to mazila, ki se nanašajo na obraz. Potem počakaš nekoliko minut, kakor veli predpis, sd uimiješ mazilo z mrzlo vodo in glej: brade nI več. Smrdi sioer strašno po gnilih jajcih, toda obraz je vsaj gladek. Ali nI to idealno? Kdor ima debelo, odporno kožo, vzdrži takšne brivske metode nekolikokrat, drugi Jih prenesejo samo enkrat. Kakor je dokazoval že smrad, gre pri večini teh brivskih pripomočkov za žveplene preparate, ki po večkratni uporabi ne ostanejo samo pri kocinah, temveč se lotijo tudi kože. To je povzročilo že najtežje okvare kože. Takšni pripomočki so uporabni kvečjemu za slučajno odstranjevanje dlak na telesu, trajna raba za vsakdmje ali večkratno britje na teden pa je pogoatoma namnoniSA iilf* 11 1 • ■ ■ ■ y s«"* ŽIVEC — BALZAMIRAN Journal dies Dčbats Je pisal pred sto leti (4. 8. 1837.) o strašni smrti kardinala Somaglia; »Kardinal je Zbolel od velike žalosti. Ko je bil dolgo v omedlevici, so ga smatrali za mrtvega In svojci so poskrbeli za hitro avtopsijo, da bi truplo mazilih, prej ko bi začelo razpadati, in bi ga v svinčeni rakvi postavili v družinsko grobnico na gradu Nj. Eminence. Komaj so prodrli do pljuč, opazijo, da srce še deluje. Nesrečnež, ki se je v tem trenutku osvestil, je imel še toliko moči, da je z roko odrinil kirurgov nož. A bilo je prepozno: rana Je bila smrtna In bolnik je skoraj turobno izdihnil Lahko si mislite grozo navzočmih in obup ranarja.« praktične novote Zakaj bi se Jezili zavoljo topih nožev? Kdor pozna borbo z nožem pri rezanju živil s trdo lupino oziroma skorjo in mehko notranjostjo, n. pr. paradižnikov, klobas in belega kruha, se bo razveselil nožev, ki so za ta namen obrušeni na poseben riaAin. Priljubljeni žagasti nož je doslej gospodinji v zadovoljstvo opravljal nalogo, ki jo navaden nož le težko zmore, namreč to nalogo, da je z ostrim rezom prerezal vnanjo trdo plast, ne da bi zmečkal mehke notranjosti. Toda drobni zobčki žagastega noža so se ob neprimerni rahi sčaisoma za-pognill in nož potem ni mogel dobro delovati. Novo brušenje odpravlja to neprijetnost. Rezilna stran noža je opremljena z iz-brušenimi vboklinami, ki se vrstijo druga ob drugi ln omogočajo nožu oster in gladek rez, ne da bi raztrgale to, kar režemo, (kakor se to n. pr. pri vlaknatem mesu rado dogaja. S takšnim nožem odrežemo lahko tenke, gladke rezine od vseh vrst kruha,, pečenk, gnjati, klobas, paradižnikov itd. Prednost tako obrušenih nožev je tudi ta, da jih je mogoče nabrusiti z vsako brusilno pripravo in dajejo izbrušene vboklina potem vedno teniko, trdno rezilo. Samo ob sebi umevno, da jih izdelujejo iz nerjavečega jekla, tako da Jih tudi nI treba posebno člatttt, " — UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON ŠT. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NH VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIK AR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JERAN Prednlfitvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica S — Mesečna naročnina £>ia 4.—| fia tiUiaa&Uejti deatavljena SAa ftr«r za bistre glave Rešitev k št. 337, (Čudne nagrade) Olivno olje, v katero vdevajo ribe,, Je Ara&Je od rib samih. Rešitev k št. 338 (Najboljši prostori) Najbolje vidimo v kinematografu z zadnjih prostorov na platno. Ker pa pri zvočnem kinu na sprednjih sedežih bolje Slišimo, so srednji prostori najboljši in v velikih kinematografih tudi najdražji.