Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja:	$
Za celo leto 12 gld., za pol le\a C gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravništvo lu ekspedicija v y	,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSklh ulicah St. 2, 1., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje m praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredništva t e 1 e f o n - i t e v. 74.
Štev. 155.
V Ljubljani, v torek 12. julija 1898.
Letnilc XXVI
Shod katol.-političnega društva za kozjanski okraj.
(Izvirni dopis.)
Mlado se je naše društvo, staro le mesec dni vendar priredilo jo pretočeno nedeljo shod v Št. Petru pod Sv. Gorami. Lahko trdimo, da jedna-kega shoda še ni bilo v našem kozjanskem okraju. Ob 4. uri popoludne pripeljali smo se v krasno ozaljšan St. Peter, kjer so nas pozdravljali s pokanjem možnarjev in raz vsake hiše je plapolala zastava.
Ljudstva zbralo se je do 600. Predsednik gospod Tomažič pozdravi vse navzoče, posebej še gospoda poslanca viteza Berksa, došle goste iz Brežic, Bizeljskega, Podsrede, Kozjega in brate Hrvate, katerih je lepo število prišlo k zborovanju. Na to obrazloži pomen društva, zakaj smo ga osnovali, da branimo Slovencem dve sveti reči: sveto vero in besedo materino.
Gospod vitez Berks na to poroča o svojem delovanju v državnem zboru in nam pojasni tužni položaj državnega zbora. Ob koncu se izreče gospodu poslancu zahvala in ob jednem prošnja, da naj se tudi v prihodnje krepko poteguje za nas tlačane.
Gospod podsreški kapelan kaže v svojem premišljenem govoru pogubonosno delovanje socijev, ki so sovražniki svete vere in vsakega obstoječega reda.
Tajnik društva vikar kozjanski g. Muršič razlaga na to, kaj mi Slovenci hočemo, namreč jed-nakopravnost v šoli in uradu, ter v izbornem prepričevalnem govoru navdušuje zbrane zborovalce, naj ostanejo dobri katoličani, zvesti svojemu narodu in udani svojemu cesarju. Bog daj, da bi besede padle na dobra tla.
Sprejelo se je tudi več resolucij, katerim so zborovalci glasno pritrjevali in ki se glase:
1.	Shod slovenskega katoliško-polit. društva v St. Petru pod Sv. Gorami se jednoglasno izjavi, naj se ustanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani, da se tako da priložnost našim sinovom, izobraziti se na domačem ozemlju, da ne bodo izpostavljeni raznim napadom v nemških vseučiliščih od strani nemških nacijonalcev in liberalcev.
2.	Shod obsoja z največjo odločnostjo krivično postopanje nadsodišča v Gradcu, ki noče spoznati slovenskega jezika jednakopravnega nemškemu jeziku, in izraža željo, naj se za slovenske pokrajine ustanovi nadsodišče v Ljubljani.
3.	Gospodje poslanci se prosijo, naj gledajo in delajo na to, da se ne bodo nastavljali na slovenskem Štajerskem uradniki nevešči slovenskega jezika, kateri širijo nemško kulturo na Spodnjem Štajerskem in večinoma z nevoljo in osorno z našim ljudstvom občujejo, naše slovenske uradnike pa pošiljajo navadno v nemške kraje.
4.	Shod želi, da delajo gospodje poslanci na to, da volijo naši trgi Pilštanj in Podsreda direktno, t. j. z mesti, in naj se občina šentpeterska uvrsti med trge.
5.	Sotla dela mejo med Štajerskim in Hrvatsko in nareja nezmerno škodo v poletnem času na poljskih pridelkih, zatorej se prosi gospod poslanec, da se potrudi v državnem zboru, da se Sotla regulira.
6.	Gospod poslanec se prosi, da se poteguje za poldnevni pouk v Št. Petru, katerega je zavrgel deželni šolski svet.
Predsednik k sklepu omenja oOletnice presvetlega cesarja in biserne svete mašo sv. očeta in obema zaorilo je iz sto in sto ust trikratni živio.
Tako se je vršil prvi shod v Št. Petru in gotovo Sentpetranom in nam ostane vedno v spominu. Na veselo svidenje kmalu kje drugod!
Politični pregled.
V Ljubljani, 13. julija.
Prosti/i razgovorov mej vlado in Mko-nem&klmi zaupniki no bode, to je vspeh zadnjega posvetovanja klubovih načelnikov nemške levice. Kot smo že omenili, sešli so so v nedeljo dopoludne na Dunaju načelniki nemških klubov k razgovoru o znanem povabilu ministerskega predsednika grota Thuna. Schonererjanci se posveta niso udeležili ter so nemško celokup-nost pokazali raje s tem, da so priredili »volks-tag« v llebu. Seji je predsedoval renegat Sc h \vo-g e 1, ker za to mesto ni bilo bolj »pristnega« Nemca. Odsotni so bili od že naznanjenih prvakov dr. Bareuther, dr. Funke, Kaiser in princ Liechtenstein. Posvetovanje so je vršilo v stanovanju dr. Grossa in se je pričelo ob 10. uri dopoludne ter je trajalo z dveurnim odmorom do 6. ure popoludne. Jeden udeležnikov je poročal o vladnih namenih in nato se jc sestavil začasni komunike, v katerem se izjavlja, kar je bilo pričakovati, da Nemci ne morejo popreje ustreči Thunovi želji, dokler vlada ne prekliče jezikovnih naredeb. Ta sklep sta naznanila ministerskemu predsedniku posl. Sch\vegel in Pergelt. — Grof Thun je vzel sklep na znanje in včeraj se je ž njim pečal ministerski svet. Ravnokar imenovana delegata sta se tekom včerajšnjega dne zopet podala k ministerskemu predsedniku, kjer sta dobila odgovor na prvotni sklep in ob 3. uri sešli so se germanski zastopniki znova k posvetu. Po kratki razpravi izdali so nastopni komunike: »Na Dunaju zbrani načelniki klubov nemške levice razpravljali so v večurnem posvetovanju o splošnem političnem položaju. Z obžalovanjem se je soglasno konstatovalo, da se je obstoječe splošno vznemirjenje celokupnega nemškega naroda v Avstriji poostrilo s celo vrsto vladnih odredeb zadnjega časa, posebno pa še s stališčem, ki je
LISTEK.
Pred porotniki.
Angleški spisal Mark Twain.
»Sedel sem tukaj«, tako je pravil sodnik, »na tej stari sodniški stclici in sodil; imeli smo soditi velikega širokoplečega španjskega hudodelca s prebrisanim hudobnim obrazom, ker je umoril moža živahne, lepe Mehikanke. Bilo je soparnega poletnega dne, in priče so bile grozno dolgočasne. Nihče izm^d nas se ni veliko zanimal za razpravo, razven tega nervoznega, nemirnega mehi-kanskega vraga — saj veste, kako ti ljudje ljubijo in sovražijo, in ta je ljubila svojega moža iz celega srca, iz vse duše, in sedaj je spremenila vso to ljubezen v plamteče sovraštvo ; stala je tu ter žarela od sovraštva proti odurnemu Španjcu; in zagotavljam vas, tudi mene je včasih z majhnim postranskim pogledom vzbudila iz zaspanosti. Slckel sem si torej suknjo ter položil rokovice na mizo, zleknil sem se, se potil ter kadil jedno teh zelnatih smodk, katere so smatrali ljudje v San Ftf&noisco dovolj dobre za nas; in kar se tiče
odvetnikov, no, tudi ti so slekli suknje in kadili, in ravno tako so storile priče in zatoženec. Vsa stvar je bila s kratka ta, da ni bilo posebnega zanimanja za pravdo o kakem umoru, ker je bil hudodelec spoznan vselej nedolžnim; porotniki so namreč od zatoženca pričakovali, da jim bode o priliki prijaznost povrnil; in čeprav so bili dokazi proti temu Španjcu čisto jasni in nedvomni, smo vender vedeli, da bi ga ne mogli obsoditi, da ne bi ob jednem vzbudili sumnjo, da smo nekoliko mogočni in neusmiljeni proti vsakemu v občini; takrat namreč ni bilo nobenih mrliških vozov in nobenih žalovalnih oblek, in zato je bil jedini pristojen način ta, da je imel vsakdo lastno zasebno pokopališče. Toda to ženšče je imelo pač [»piko« na Španjca; in videti bi morali, kako ga je besno pogledala in kako proseče se je zopet ozrla k meni, in kako se je zopet obrnila ter skušala brati v obrazih porotnikov, in kako je zdaj pa zdaj zakrila obraz z rokami, kakor bi hotela obupati, toda hipoma je bila zopet pri stvari, tako živahna in goreča, kakor le kedaj. Ko so pa porotniki razglasili obsodbo »nedolžen« ter sem jaz zatožencu rekel, da je prost in svoboden ter da
gre lahko, kamor hoče, tedaj se žena vzravna in vzraste tako visoko in silno, kakor ladija s štiri-insedemdesetimi topovi in reče :
»Sodnik, ali Vas prav razumem, ali niste rekli, da je ta človek nedolžen? — ta človek, ki je brez vzroka umoril mojega moža pred mojimi očmi in mojih malih otrok, in da se je vse proti njemu storilo, kar more storiti zakon in pravičnost ?«
»Tako je,« rečem jaz.
»In, kaj mislite, kaj je storila ? No, obrnila se je proti onemu španjskemu hudobnežu, kakor divja mačka in v hipu je potegnila iz obleke mornarski revolver ter ustrelila pred vsem sodiščem starega hudodelca!«
»Ta ženska je v resnici znala pokazati zobe, to moram reči.«
»Ni res?« pravi začuden sodnik. »Tega na stopa bi za vse na svetu ne mogel pozabiti. Takoj sem preložil sodišče, oblekli smo zopet svoje suknje in šli ven ter nabrali svoto denarja za njo in njene mlade volkove, ter jo poslali čez gore k njenim prijateljem. Ha, žena je znala pokazati — zobe !«
A
zavzema vlada napram raznim, državi, ustavi in nemštvu nevarnim prikaznim v javnem življenju, ter da se je s tem znatno utežkočila rešitev obžalovanja vrednih notranje-političnih homatij. Takojšnja odprava jezikovnih naredeb za češko in Moravsko je še vedno jedino sredstvo za uvedbo normalnih državnih razmer in daje najgotovejo nado, da bo mogoče zopet uvesti normalne parlamentarne razmere. — Vedno večja negotovost o položaju, nejasnost glede notranjo - političnih vladnih razmer, kakor tudi izkušnje, ki so si jih pridobili Nemci v zadnjih letih, vso to sili k izredni pozornosti. Zbrani klubovi načelniki morajo torej izjavljati, da zavisi njih sklep glede tega, ali prično razgovore z vlado gledo zakonite uravnave jezikovnega vprašanja ali ne, pred vsem od popolnega prepričanja in spoznanja vladnih načel v tem oziru ter od tega, kako jih vlada izvede v različnih upravnih strokah. Prepušča se tedaj pred vsem vladi, da na primeren način avtentično naznani svoje namene in nazore.« — Ta sklep sc je izročil minister-skemu predsedniku, ki je nato naznanil svoj načrt, o katerem se delegati danes delinitivno razgovore. Navedene vrstice so objavili voditelji nemškega naroda o svojem večurnem posvetovanju. Načrti, ki jih je razodela vlada, niso znani, vender je zelo dvomljivo, da bi bil grof Thun ustregel pretirani nemški zahtevi. — V slučaju tedaj, da se vlada ne uda, splavala je tudi nada na zadnji poskus in grof Thun bo moral poseči po izvanred-nih, radikalnih protisredstvih, da se na ta ali oni način doseže kak modus vivendi. Na dnevnem redu je v tem slučaju odstop ministra Biirnrei-therja, razpust državnega zbora in sprememba ustave. Nemogoča tudi ni popolna ministerska kriza.
Schonererjanski »volkstag« v Hebu
se je minulo nedeljo skoro do cela izjalovil. Vde-ležba je bila minimalna, mesto ni bilo ozaljšano, kakor so si želeli pruski prvaki, in sploh je bilo vse nekam poparjeno. Po poročilih nemško-naci-jonalnih listov zbobnalo se je komaj 1500 oseb. Shoda so se vdeležili prvaki Wolf, Schonerer, Iro, llofer in župan Gschier Govoril je Schonerer o zadnjih dogodkih v parlamentu, Iro o jezikovnih naredbah in llofer je pridušal navzoče, naj nikar ne pritrdijo pogajanju nemških zastopnikov z vlado. Wolf tokrat ni govoril; najbrže ni bil razpoložen. Sprejela se je znana resolucija o nemškem jeklenem značaju in vztrajnosti v boju za germansko stvar. Zvečer so potovali prvaki in sodrugi na bavarsko zemljo, toda ni bilo opaziti nikakega navdušenja. Bali so se orožnikov in javnega mnenja.
Iiaron Conrad pl. Eybesfeld, bivši na-učni minister, je umrl v soboto popoldne v Gradcu v 77. letu svoje dobe in bil včeraj pokopan. Rojen je bil 11. avgusta 1821 v gradu Kainberg na Štajerskem, študiral v Gradcu in na Dunaju ter leta 1841 stopil v Gradcu v državno službo. Dvajset let pozneje je postal že dvorni svetnik in namestnik tržaškega namestnika, leta 1865 je prišel v Benetke. Dne 18. aprila 1867 je bil imenovan deželnim predsednikom za Kranjsko, na katerem mestu je ostal do leta 1871, ko je bil imenovan namestnikom gorenjeavstrijskim in 1. 1872 namestnikom nižjeavstrijskim. Meseca februvarija 1880 je bil baron Conrad pozvan v Taaffejevo ministerstvo, kjer je prevzel vodstvo naučnega ministerstva. Na tem mestu je ostal do 5. novembra 1885, ko je bil na lastno prošnjo stalno upokojen. Bil je opetovano odlikovan z raznimi redovi in naslovi. Državnemu zboru je pripadal od 1. 1869, ko ga je kranjska dežela poslala v državni zastop, pa do 1. 1885. Zastopal je v zadnjih letih Nižjo-Avstrijo in potem Bukovino. Pozneje je bil imenovan dosmrtnim članom gospodske zbornice.
Španjsko-amerlZka vojska in diplo-matični položaj. Razni listi so že zatrjevali, da se mej evropskimi velevlastmi vrše dogovori glede mirovnega posredovanja mej Španijo in Ameriko in da je celi tej akciji stopila na čelo Avstro-Ogerska. V dunajskih diplomatičnih krogih o tem se ničesar ne vedo in se naravnost naglaša, da o kakem posredovanju ne bo poprej govora, dokler Španjci sami ne poprosijo za mir. To pa v sedanjem trenutku še ni nastopilo. Španjci dosedaj še ne marajo ničesar slišati o miru, dokler se ne odloči usoda mesta Santiago. Tu menijo Španjci doseči
tak vspeh, da se bodo mirovni pogoji znatno spremenili v korist Španije. To je seveda prav malo verojetno in poznavalci razmer naravnost trdijo, da prihodnji boj za mesto Santiago ne bo mnogo ali pa prav nič odločeval za splošne mirovne pogoje. Ume se pa samo po sebi, da bodo evropske velevlasti rado ustregle želji španjske vlado po posredovanju in bodo delovale na to, da se zadovolji Amerika s čim manjo odškodnino. Zatrjujejo pa diplomatični krogi ob jednem tudi, da bi se Amerikanci že sedaj radi pogajali radi miru, ker so neki že dosegli svoj namen.
Cerkveni letopis.
Knezoikof dr. Anton Jeglič v svoji rojstni župniji.
(Konec.j
III.	Na pokopališču. Ko jo bila končana slavnost v cerkvi, podamo se na tisti dom, ki je pripravljen Begunjcem po trudu tega življenja. A sedaj se med mogočnim farnim zvonjenjem začneta glasiti pokopališka zvončeka milo in otožno. Spominjata nas, da gremo na kraj, kjer počivajo oni, ki niso včakali tega slavnega dne. Po mrtvaškem opravilu za verne mrtve obiščemo še posebej prostorček sredi božje njive. Tukaj krije črna gruda očeta in mater presvetlega. Ljubljeno mater Marijo Tome (roj. 31. maja 1816) je pozval Bog k plačilu že 18. oktobra 1866. Vsadila je svojemu sinu toliko lepih naukov v mlado srce, zlasti češčenje preblažene Device Marije. Skrbni oče Anton Jeglič (roj. 18. maja 1814 v Begunjah h. št. 42) umrl jo na Breznici 10. avgusta 1881 ter so prepeljali njegovo truplo na domače begunjsko pokopališče. Vladika ni prikrival občutkov, ko je molil na okinčanem grobu svojih sta-rišev. Oko in glas razodevala sta, kaj se vrši v njegovi duši. Ker se draga roditelja ne moreta veseliti tega dneva na zemlji, naj se ga radujeta v nebesih.
IV.	V ženski kaznilnici. Popoludne ob treh obiskal je Presvetli žensko kaznilnico, kjer je bil nekdaj sam prvi duhovni pastir. Na dvorišču so ga pozdravile častite sestre usmiljenke ter ga spremljevale po ozaljšanih prostorih v kapelo. Pri vhodu ga je pričakoval č. g. kurat Ivan Cuderman, v kapeli pa je bila zbrana »družina«. To je tista žalibog mnogobrojna družina, ki je zavarovana z močnimi zapahi, da se pokori za svoje pregreške. Bridko čutilo se polasti srca, ko gleda te reve, zašle na napačna pota. Toda veliko tolažbo so jim vlivale školove besede. Rekel je med drugim :
»Srečen vsak, kdor izpolnujo voljo božjo; nesrečen pa, kateri jej nasprotuje. Mnogokrat mora občutiti človek kazen že na tem svetu, toda Gospod Bog obrne kazen v srečo. Tudi ve, akoravno v tem kraju, izročene ste dobremu varstvu. Ločene izmed človeške družbe in brez osebne prostosti imate milost, da trpite tukaj časne kazni. Zadoščenje na tem svetu naj bode zadostilo za večnost, da ondi ne bode treba trpeti.«
Solze, katere so brisale iz kalnih oči mlade devojke in ostarele ženice, bile so priča, da nimajo še vse otrpnenih src in da so na potu spoznanja in poboljšanja.
Po nagovoru podeli veleč. g. dekan Ivan Novak blagoslov z Najsvetejšim. Sedaj se razvrsti sprevod na domače pokopališče. V dolgi črti se pomika par za parom skozi grajski drevored in od tu na kraj zemeljskega počitka. Ta siva obleka vsem enako prikrojena kaže, da svetna pravica ne pozna razločka med stanom, kakor ga ne pozna pravica božja. Poleg obzidanega čveterokota kleči vsa družina ter gleda na grobe umrlih, ko opravlja vladika molitve za njihove duše.
V.	Na Breznici. Proti večeru spremljamo Premilostnega v sosedno župnijo Breznico. Akoravno je bil to le navaden obisk, bil je vendar sprejem slovesen. Pred cerkvijo ga nagovori v lepih besedah domači veleč. g. župnik Tomaž Potočnik ter mu predstavi občinski odbor in požarno brambo. Potem se podamo v cerkev, kjer je čakalo ljudstvo dragega vladiko. Izpred oltarja razveseli navzoče z ginljivim govorom, kažoč jim v velikem altarju žalostno Mater božjo z mrtvim Sinom v naročju. Marija pod križem vtopljena v neizmerno žalost, naj bode naša tolažnica v trpljenju .....Slednjič je bil blagoslov z Najsvetejšim.
Knezoškof ogleda sedaj šolo, obišče na Za-breznici svojo sestro in svojega bratranca na Selu. Potem počasti brezniškega g. župnika s svojim obiskom ter so vrača v mraku nazaj v Begunje. Po gričih in ravninah gore kresovi in ko pridemo v vas, je vse v svetlobi. Čarobna rudeča luč je odsevala zlasti iz zvonikovih lin. Videlo se je, kakor da bi bil ves zvonik v ognju.
V šol i. Prihodnji dan 4. julija smo praznovali god sv. Urha, patrona begunjske fare. Velečastiti g. župnik Ivan Košmelj je proBtransko župnijsko cerkev tako krasno prenovil, da jo prištevamo med najlepše na Gorenjskem. Presvetli je imel ob 10. uri slovesno sv. mašo, pri kateri je bila zopet navzoča množica vernega ljudstva. Po končanem opravilu se podamo v šolo. Pred ozalj-šanim šolskim poslopjem se poklonita knezoškolu g. nadučitelj Valentin Zavrl in g. učiteljica Ernesta Oman, v šoli pa ga pozdravi belo oblečena deklica. Potem se prične izpraševanje iz krščanskega nauka. Glasni in točni odgovor otrok nam je sve-dočil, da ima mladina v g. župniku tudi izbornega kateheta. Slednjič razveseli knezoškof otroke z govorom tako domačim in poljudnim, da imajo nedolžna otroška očesca ves čas vprt pogled na njega. »Ob mojem času« — tako so bile nekatere njegove besedo — »imeli so v šoli dve knjigi, jedno zlato in jedno črno. V zlati knjigi so bili vpisani dobri otroci, v črni pa zanikrni. Učite se radi, bodite pokorni in pobožni, da ne bode nobeden zapisan v črni knjigi«.
Potem se poda k otrokom, hodi od klopi do klopi, se pomenkuje z mladino, jej deli podobice v spomin svojega prvega obiska v rojstni župniji in izvablja z otročjo šaljivostjo mnogokrat smeh iz nedolžnega mladega lica. Mi odraščeni pa smo si mislili: Glejte prijatelja otročičev po izgledu ljubega Izveličarja.
VII. Slo v o. Presvetli je obiskal popoludne še svoje sorodnike in znance v Begunjah ter se podal potem k podružnici sv. Lucije. To dobro ljudstvo »pod gorami« mu je napravilo zopet sijajen sprejem. Pri povratku v Begunje se je vršil čas slovesa. O kratke ure — kako hitro ste minule ! Še jedenkrat blagoslovi vladika župnijo in potem se pripravlja za odhod. Zopet se glase zvonovi, a zakaj tako žalostno? In vi brdki konjiči, čemu hrkate tako nestrpno in grebete v pesku, kakor bi se Bog ve kam mudilo? Sprejem tako vesel in ločitev tako bridka! O pojdi premilostni vladika v varstvu božjem, saj nimaš samo nas, ampak z ljubeznijo objemaš vso škofijo. Ne gledamo več Tvojega jasnega lica, ne slišimo več Tvoje goreče besede, toda nekaj si nam vzel, kar je sedaj Tvoja lastnina. Naša srca so pri Tebi. __P—v—I.
Slovstvo.
»Zora.« Glasilo slovenskega katoliškega di-jaštva. Leto IV. zv. III.
Prejeli smo 3. številko »Zore«. Srčno smo se je razveselili, zakaj takoj smo videli, da list ne peša in ne hira, ampak da se vedno lepše razvija in napreduje. Saj pa tudi, kakor pravijo Zo-raši sami, delajo tlako vsi, kolikor jih ima opravek z listom bodisi, da so sodelavci, bodisi da so od-pošiljavci. A če smo se razveselili zvezka takoj, ko smo ga le površno pogledali, reči moramo, da nas je vsebina uprav presenetila.
Že zadnjič smo povdarjali, da letos prinaša »Zora« izvrstne članke. Tretji zvezek je za to že sam najlepši dokument. Poleg pesmi in povesti so v tem zvezku kar tri temeljite razprave. V zanim. članku »To in ono« B. Kazak govori o omikanosti. Anatomično razkraja tisto, kar imenujemo navadno omiko, posebno še omiko, ki nam jo dajejo naše gimnazije. Rezultat je popolnoma negativen. »Naše srednje šole prodajajo neko zares obsežno, toda plitvo in površno, ne-zvarjeno in neprebavno zmes najmnogovrstnejšega znanja pod mamljivo bliščečim imenom: splošna omikanost!« Potem dokazuje pozitivno, da ni mogoča omika brez znatnega svetovnega naziranja, a takega naziranja da si ni mogoče pridobiti brez modroslovja. Jasna je posledica : »znanje modroslovja je vsakemu omikancu potrebno, zares con-ditio sine qua non.« Želeli bi, da bi vsi dijaki dobro premislili Bogdanova izvajanja ter sledili njega zgled : »Žal, zelo žal mi je bilo, da sem tako kasno prišel do tega spoznanja . . . Toda pustil sem tarnanje in podvizal sem se, da dohi-
tim, kar sem zamudil. Poleg svoje stroke se pe čam z modroslovjem.«
Bajda Kazak je priobčil lilozofično razpravo
0	obliki in snovi v umetnosti. Umetnost zahteva nekaj, iz česar se ustvari umotvor in ta »nekaj« je to, kar hoče umetnik izraziti ali doseči, je ideja. S pomočjo idejo si ustvari umetnik notranjo sliko, vzor, ideal in ta je umetnikova posebna individualna stvar. Le-ta vzor se slednjič združi z zunanjo čutno obliko in oboje stvari umotvor. Ideja sama še ni umotvor, dasi je sama na sebi lepa, zakaj umetnost je človeška, človek pa je duhovno-čutno bitje, zato je tudi človeško lepo le čutno-duševno lepo. Na tej pod lagi pisatelj razvija dalje temeljna načela estetike. Čuditi se je jasnim in ostro očrtanim tilozofičnim pojmom, ki jih tolmači mladi pisatelj.
Posebnega pomisleka je vreden članek I. S.: »Nevarnosti veliko mestnega živ
1	j e n j a za dijake.« Brali smo ta članek z velikim zanimanjem in naša srčna želja je, da bi noben abiturijent ne odšel na visoke šole, ne da bi bil poprej prečital to z moško resnobo in jas nim mišljenjem pisano razpravo. Ostro je narisal pisatelj kulturo, ki v nje ozračje pride visokošo lec, mamljivo, vabljivo, ralinirano-nedolžno, a po resnici frivolno, nesramno, gnilo kulturo velikih mest. Opisal je nevarnosti velikomestne družbe, nevarnosti velikomestnih nočij, nevarnosti veliko-mestnih naukov. In kakor »Nova Doba« toži o dunajski omladini, da gre po zlu, tako toži tudi »Zora«, da tudi naše dijaštvo leze v verskem in moralnem oziru rakovo pot « — Zelo dobro se vjema ta članek s člankom »To in ono«, drug drugemu sta dopolnilo. Treba je, da se dijak vi-sokošolec pridruži dobremu društvu, čigar pogla vitna naloga je: biti moralna opora v boju z nemoralnim svetom, v tem društvu pa morajo vsi težiti za pravo omiko s tem, da si jasne in bistre svetovno naziranje s pravim modroslovjem.
Poleg teh člankov ima 3. zvezek »Zore« še mnogo zanimivih drobtin.
Hvala Bogu, smo dejali, ko smo prebrali to številko. Malo je Zorašev in Daničarjev, a nekaj jih je le in ti vedo, kaj so! Sčasoma jih bode gotovo več — saj »zora puča, bit' če dana!«
Vsem Slovencem prav iskreno priporočamo »Zoro«. Žrtvujmo tisto malo (»Zora« velja 1 gld na leto, naroča se pod naslovom: Pavel Valjavec, cand. iur. Dunaj, V., Matzleinsdorferstrasse 76), saj je za tako lep namen. Posebno dijaki pa naj pridno in marljivo prebirajo list, saj je njih list, pisan za nje in pisan tako izvrstno, da jim je le na čast!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 12. julija.
(Shod ua Blokah.) Poroča se nam: Minolo nedeljo popoludne je g. dr. Ig. Žitnik poročal o zadnjih dveh zasedanjih državnega zbora. Zbralo se je lepo število mož, ki so pazljivo poslušali obširno poročilo državnega poslanca ter mu pomenljivo pritrjevali, ko je z rezkimi besedami opi-saval in ožigosal divjo obstrukcijo nemških kri-čačev ter pojasnjeval razne slabe posledice za državo in davkoplačevalce. Poljudno je obrazložil narodnostni boj v Avstriji, jezikovni naredbi za češko in Moravsko, slovenske zahteve v narodnem oziru, ogersko nagodbo itd. Po poročilu je predsednik shoda gospod deželni poslanec Pr. Modic predlagal zahvalo in zaupanje poslancu ter nastopne tri resolucije: 1. Zbrani volilci v Novi Vasi pri Blokah izrekamo popolno zaupanje vsem slovenskim državnim poslancem, združenim s Hrvati in Rusini v »Slovanski krščansko-narodni zvezi«, v trdni nadi, da bodo do zadnjega vztrajali s prijateljskimi klubi državnozborske desnice v boj u za narodno ravnopravnost in potrebne socijalne reforme v blagor delavskim stanovom. 2. Pridružujemo se zahtevi, da se ustanovi novo nadsodišče v Ljubljani, od katerega pričakujemo izvršitev v zakonih nam zagotovljene ravnoprav-nosti slovenskega jezika, in da visoko c. kr. pravosodno ministerstvo primernim potom razveljavi sklep c. kr. nadsodišča v Gradcu, ki za-branjuje slovenskim strankam in njih zastopnikom razpravljati pred tem sodiščem v slovenskem jeziku. 3. Strinjamo se s sklepom deželnega zbora kranjskega z dne 11. februvarija t. 1., da se v Ljubljani ustanovi slovensko vseučilišče. — Vsi
predlogi so bili soglasno vsprejeti. Predsednik zaključi zborovanje s trikratnim slava-klicem svetemu očetu in presvetlemu cesarju.
(Osebne vesti) G. Ivan Ž mavec je bil 1 t. m. v Pragi promoviran za doktorja modroslovja. — Dr. Mdi. Opeka je danes došel iz Rima v svojo domovino, ž njim je prišlo šo nekaj drugih njegovih tovarišev Hrvatov in Nemcev, ki so si včeraj ogledali Postojno, danes pa Bled. — Deželni predsednik kranjski je imenoval grofa K ii nigl in Fr. Schitnik-a za stalna okrajna komisarja in dr. Maksa Sohescharg-a za stalnega koncipista deželne vlade.
(V orgljarski šoli) se zaključi letošnji poduk v četrtek dne 14. t. m., ob 8. uri zjutraj. Novi (22.) letnik se prične zopet 19. septembra.
(Cesarja Franc Jožefa boluica v Kaiidiji.) Ob izrednih slovesnostih je bila 9. t. m. blagoslovljena povečana cesarja Franca Jožefa bolnica v Kandiji pri Novem Mestu. Blagoslovil jo je pre-svetli knez in škof; navzoč je bil poleg drugih dostojanstvenikov dež. predsednik ekscelenea baron Hein. Odlične goste je zbral novomeški prošt dr. Elbert okrog svoje gostoljubne mize.
(»Katoliški Obzornik« ) Ravnokar je izšel 3. zvezek tega lista. — Dr. I. Ev. Krek nadaljuje temeljito razpravo »Načelo gospodarskega liberalizma v razpadu«, kjer jako obširno dokazuje nedoslednost liberalnega gospodarskega zakonodajstva. — Dr. A. Pavlica priobčuje še nadalje »Članke v obrambo sv. pisma« in govori o razo-deti resnici, da so sv. knjige od sv. Duha navdihnjene. — Zelo poljudno pisano študijo o »darvinizmu« nadaljuje A. B. in razpravlja v tej številki specijelno o darvinizmu in descendenci. — Dr. A. Ušeničnik se je dotaknil onega predmeta, o katerem seje že toliko govorilo, zabavljalo proti njemu na vse mogoče načine in ga smešilo kot prazen strah, — napisal je namreč daljšo razpravo »o indeksu«. Bilo je potrebno slednjič res spregovoriti nekaj temeljitega o tem predmetu, in ravno radi tega bi priporočali, da prečita ta članek vsak izobraženec. — Potem sledi še: »Konstitucija Leona XIII. o indeksu«, kjer so navedene splošne cerkvene določbe o prepovedi in presoji knjig. —■ V »Glasovih o moderni umetnosti« navaja urednik novostrujarske nazore materijalista BUchnerja, »Nove dobe« in »Mladosti«. — V slovstvu priporoča »Obzornik« izvrstne hrvatske cerkvene liste: »Katolički list«, »Krščanska škola«, »Vrhbosna« in »Balkan«. — Drobtinice govore o Voltairovem značaju in o prepovedanem bolcanskem listu Naposled je navedenih v »paberkih« še nekoliko du-htečih »cvetk« iz »Svobode«, »Delavca« in »SI. Naroda«. — Vsebina je torej raznovrstna, izbrana, študije in članki temeljiti, zato »Obzornika« vsem toplo priporočamo.
(Iz Šturija) se nam poroča: Teden poteka za tednom, triletna doba zdajnega županstva je že davno minila, a slavno županstvo se navzlic opominom postojnskega okr. glavarstva še vedno brani razpisati nove volitve. Morda slavno županstvo ne pozna § 19 občinskega volilnega reda, ki županom veleva, naj se nove volitve izvrše tako, da lahko izroči stari odbor poslovanje novemu takoj po preteku triletne dobe? Vemo sicer, da ne spada poznavanje postav med najboljše lastnosti zdajnega županstva, vendar še upamo, da ni strah pred bližajočo se čistilno nevihto, ki brani slavnemu županstvu potom volitve vprašati ljudstvo, koliko zaupanja še vživa pri njem. Vse-kako bi pa čedalje bolj radovedno in nestrpno ljudstvo vedelo, kje tiči vzrok odlašanju. Mi nikakor ne verujemo, kar si zli jeziki šepečejo na ušesa, da namreč hoče slavno županstvo ribariti v kalni vodi s tem, da na vse mogoče načine izsiljuje pooblastila za bližajoče se neizogibne volitve.
(Varnost duhovnikov v Gorici.) V torek večer vračal se je č. g. kapelan Koršič od nekega bolnika, h kateremu je bil klican. Pod kapelo Čakali so ga v zasedi štirje goriški falotje ter ga naskočili kričeč: » Če tudi pridemo v Gradiško, pasti mora.« Bog ve, ali je gospod kapelan odnesel življenje, da ni prišel slučajno neki jetniški paznik ter ga rešil iz smrtne nevarnosti. Vsa zadeva je znana policiji, ki je tudi že dobila napadnike. Radovedni smo, kako se bode postopalo proti njim. V petek je bilo več Solkancev obsojenih na 7 do 15 mesecev radi male praske v krčmi, v kateri sta dva goriška pohajača vlovila malo pre-
hude klofute. Je-li se bode tudi proti tem tako ostro postopalo? Žalostno pa je, da mora v Gorici duhovnik v jednem žepu nositi štolo, v drugem pa revolver. Živela svoboda v Gorici.
(»Nožislav« Pfersche.j Znani profesor in poslanec Ptersche je hotel leta 1897 nemško časnikarsko društvo za Češko. Deželno namestništvo mu tega ni dovolilo, ker bi bilo društvo politično. Poslanec z nožem je napravil priziv na notranje ministerstvo, i tam je padel skozi, pritožil se je pri najvišjem sodišču, ki pa je potrdilo razsodbo dež namestništva.
(Socijalni ukaz ) »lllasv z liane« povedo, da je prišel od generalštaba dunajskega ukaz vsem socijalno demokratičnim listom nabrati nekaj denarja za socijalne poslance, kateri neki stradajo. Da, di\! Poprej so padali desetaki, parlamenta zdaj ni, delati se jim pa ne ljubi. Ali zakaj naj bi bili socijalni poslanci?
(Slovensko petje v tržaških cerkvah ! Koliko so si prizadeli lahoni v Trstu, da bi izrinili z besedo božjo tudi slovensko petje iz tržaških cerkva in to jedino le iz grde politične mržnje! Tisti, ki se v tem prizadevajo, so pa navadno ljudje, ki sploh ne slišijo leto in dan cerkvenega petja in besede božje ne v tem ne v onem jeziku. No v zadnjem času so jim nekoliko prišli na pomoč »Amicovci«, katerim je tudi strah in groza slovenska beseda. Vender oba ta sovražna tabora menda ne bosta ničesar opravila proti slovenski stvari, ki zapodena iz cerkve pri jednih vratih, najde pot nazaj pri drugih. Tako se je uvedlo zopet slovensko petje v cerkvi sv. Antona novega, pevci bratovščino sv. Cirila in Metoda, vrli slavci, pojo zopet sv. Antonu novemu in sicer ob nedeljah pri jutranji sv. maši ob 6. uri in popoludne pri litanijah. Tako je tudi prav. Verniki sv. Antona novega so po veliki večini in vso nedeljo Slovenci, čemu bi poslušali oni petje v tujem jeziku? Oni katerim je sploh vera in cerkev le za pretvezo v političnih neumnostih, naj puste cerkev onim, ki se je resno drže, za j ude naj služi pa kak drugi prostor!
(Občni zbor Št Jakobsko-Trnovske moške podružnice sv. Cirila in Metoda) bode v četrtek 14. julija ob 7. uri zvečer v katoliškem domu, Turjaški trg št 1. Volil se bodo tudi novi podružnični odbor. K vdeležbi vabi
odbor.
(T a m b u r a š k i klub »Zvezda« priredi v nedeljo, dne 7. avgusta t. 1. vrtni koncert pri »Ferlincu« v korist zaklada za nabavo glasbil. Klubu želimo najboljšega vspeha.
(Vabilo kveselici), katero priredi kmetijska podružnica v Ljubnem v gostilni g. Franca Pogačnika (vulgo pri Matevžu) v nedeljo 17. julija t. 1. Vspored : Petje. Srečkanje. Prosta zabava Začetek ob '/<4.
uri popoludne. Darila se hvaležno sprejmo. Čisti dohodek je namenjen za napravo kmetijskih strojev. — K obilni udeležbi vabi naj-uljudneje	odbor.
Telefonična in brzojavna poročila.
Žaleo, 12. julija. Župnik Par je umrl. Pogreb bo v četrtek ob 0. uri dopoludne.
Dunaj. 12. julija, V krogu poljskih poslancev, bivajočih na Dunaju, se govori, da hoče grof Thun meseca avgusta sklicati državni zbor, kateremu predloži načrt za jezikovni zakon in načrt za nagodbo z Ogersko in sicer da Thun to stori v vsakem slučaju, ali se mu posreči dogovor z Nemci ali ne.
Dunaj, 12. julija. Voditelji nemških naci-jonalc°v se zelo motijo, ako menijo, da bo grof Thun razveljavil jezikovne naredbe tudi v tem slučaju, ako odklonijo razgovore ž njim, kajti vlada se neče Cehom zameriti, dočim pri Nemcih nič ne pridobi.
Dunaj, 12. julija. Grofu Thunu se je posrečilo pridobiti večino nemško-nacijonalnih in liberalnih zaupnikov za zaupne razgovore. — Vsled tega vlada v nemško-nacijonalnih radikalnih krogih veliko razburjenje. Že danes se čuje, da bode več članov nemško- nacionalnega kluba izstopilo iz te stranke.
Dunaj, 12. julija, K posvetovanjem na Dunaj so poklicani poslanci Funke, ki je brzojavil, da ne pride, Schlesinger in Prade.
Kingston, 12. julija. Avstrijska ladija »Marija Terezija" je odplula od tu v Ha-vano.
Vojska mej Španijo in Ameriko.
Brzojav nam je včeraj popoludne sporočil, da se je pri Santiago v nedeljo ali pa že v soboto na večer pričelo bombardovanje. Ta vest se sedaj še ne potrjuje in ameriška, kakor tudi španjska poročila govore le o nekem manjšem boju, ki je priprava na večjo akcijo in ki se morda niti ni bil v bližini Santiago. Pogajanja glede kapitulacije mosta se še vedno nadaljujejo in sicer, kar je najbolj verjetno, največ le zato, ker general Shatter še ni pripravljen na napad od vseli Btranij utrjenega mesta.
V polnem tiru pa so vesti o mirovnih pogajanjih, ne sicer mej Madridom in Washing-tonom, pač pa mej evropskimi velevlastmi, ki so, vsaj nekatere, voljne, odločno stopiti na noge, ako bi se vojska še nadaljevala in ako bi se Amerikanci drznili v Evropo.
Madrid, 12. julija. Uradna „Correspon-dencia" potrjuje vest, da je minister Gamaro provzročil krizo v kabinetu.
London. 12. julija „Times" poroča iz Madrida: Ministerski predsednik Saga sta je vložil ostavko celega kabineta.
London, 12. julija. Iz Santiago se poroča: Štiri ameriške ladije so danes zjutraj obnovile bombardovanje na Santiago. Jedna kroglja je prodrla v cerkev, ki je bila napolnjena s smodnikom in drugim strelivom, vsled česar je navstala grozna eksplozija.
London, 12. julija. „DaiIy Telegraph" poroča iz Madrida 10. t. m.: Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da se je pričelo pogajanje glede miru že 5. t. m. in da se je dosegel že precejšen vspeh.
Washington, 12. julija. Iz gotovega vira se izjavlja, da bi Mac Kinley pritrdil le brezpogojni izročitvi Santiago.
Newjork, 12. julija. „World" poroča: da odvedo admirala Cervero v Annapolis, kjer bo nekaj časa zaprt, potem ga pa oslo-bode. ako obljubi, da ostane v Zveznih državah.
Newyork, 12. julija. Iz Santiago se poroča 9. t. in., da je španjski general Toral v posebnem pismu naznanil generalu Shaf-terju, da mu je došlo dovolj pomoči, da je dobro zavarovan in ima dovolj živeža in streliva. Santiago je le tedaj voljan odstopiti, ako se njegovim četam dovoli, da smejo neovirano z vsemi vojnimi potrebščinami ostavki mesto.
8 'iur Hi
10.	julija. Jožef Kalan, sirota, 5 mesecev Cesta na loko št. Ž, jetika.
11.	julija. Antonija Nolli, urednika žena, 47 let, Studen-tovske ulice 2, spridenje jeter.
V hiralnici:
10. julija. Kratic Čokelj, čevljar, 48 let, dementia para-litica progressiva.
Meteorologiono poročilo.
Višina nad morjem 306'2 m.
I. avstrijski zatarovalili zavod * za vojno službo
na Dunaju, I., Goldschmidgasse 10.
g »
j generalno agenturo za Koroško J
<
Čast nam je sporočiti, da smo svojo
.v .	Sianjs Tritipera-
oua	! . r »r
,„...„• oarometrv tura Vetrovi
tO ' «»Il 1 rt	.->•••
i v mm to Cf-i/ijU
Nfcbo
* S a S
V Ž B JS ■
-
17-3 1 si. jug | jasno L lti 6 ! si. svzh. jskorojasno1 0'4 19'2 si. ssvzh. dež
lil 9 žvefierj 734 5 «0! 7. zjutraj i 734 7 1-\ 2. popol. I 734 9 Srednja včerajšnja temperatur* 181°, za 1-6° pod normalom.
Tržne cene v Ljubljani
dne 9. julija.
Pšenica, ro. st. Rež, Ječmen, J Oves, „ , ■ Ajda, „ . i Proso, „ . Koruza, „ . Krompir, , i Leča, hktl.
Grah, „ , : Fižol, Maslo, | Mast, Špeh svež,
ker.
gl.	kr.		gl-ikr.	
11	50	Špeh povojen, kgr. .	—	70
9	—	Surovo maslo, „ ,	—	84
7	—	Jajce, jedno . . .	—	2
8	40	Mleko, liter . . .	_	10
10	-	Goveje meso, kgr.	_	64
1 7	50	Telečje „ „ . j	—	m;
	50	Svinjsko „ „ , 1	—	70,
1 3	20	Koštrunovo „ „ . [	—	86
i!14	—	Piščanec . . ,		35
12	—		_	16
12	—	Seno, 100 kgr. . .	1	78
-	94	Slama, 100 „ . .	1	60
	70	Drva trda, 4 kub. m.	6	50
- II	66	„ mehka, 4 „ „ i	5	1
in Kranjsko	6
izročiligospodu	)
Francu Drenik-u	i
(koncesijoHovani zavarovalni bnreau)	I
| v Ljubljani, na Kongresnem trgu št. 3. 4 4«7 3-2	Ravnateljstvo.
^ Agent ure se ustanovi v vseh pokrajinah. ^ Prospekti se razpošiljajo gratls iu franko.
\
wm
v Žireh.
Nastop dne 1. avgusta t. 1.
476 2-1	J. Vidmar, župnik.
vizitnice in trgovske račune
priporoča
Katol. tiskarna
v Ljubljani. •€3€3-E3-E3-E3-E3-€3ei
Stanarinske O knjižice
za stranke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku . z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne [J] doklade, dobž se ko-
Qmad po IS kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. Tiskarni v Ljubljani. Ci •0-F7H3~Q-Q-€3-'Q®
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
H WT Prva največja kranjska tvrdka.
X X X X X X X X X X X X X
K
X X X X
Prva največja kranjska tvrdka.
Fran Primožič,
jermenar in sedlar Sv. Petra cesta 34 lijubljana,
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v vsakoršno
izdelovanje
jermenarskih in sedlarskih proizvodov,
katera okusno, trpežno in ceno izvršuje. ^	Ravno tam je velika zaloga različnih konjakih oprem za vožnjo
^ in Ježo itd. — Izdelovanje Jermen za stroje, milne ln zvonove.
Poprave se dobro in po ceni izvršujejo.	471 50—2
y IHT Zunanja naročila se vestno in točno izpolnjujejo.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
420 15-U
w IMin» pravo
originalno plzensko pivo
je le ono iz meščanske pivovarne v Plznu, ustanovljene 1.1842.
Edino to je bilo odlikovano na vseh razstavah, kjer je bilo izloženo, z najvišjimi počastniini znaki. Telefon št. oo. __Zastopnik: Ivan Gorup v Ljubljani.

Dunajska l> o
i* z a.
Dne 12. julija.
Skupni državni dolg v notah.....101	gld.	65	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....101	„	60	„
Avstrijska zlata renta 4°/0......121	„	35	,
Avstrijska kronska renta 4e/0, 200 kron .	100	„	90	„
Ogerska zlata renta 4°/0.......120	„	80	„
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	99	„	05	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	908	„	—	„
Kreditne delnice, 160 gld..............358	„	—	„
London vista...........119	„	90	„
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj.	58	„	80	„
20 mark............11	„	75	„
20 frankov (napoleondor)............9	„	53	„
Italijanski bankovci........44	„	35	„
C. kr. cekini......................5	„	62	„
Dne 11. julija.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . , 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . . . Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . »	» južne železnice 3°/0 .
>	» južne železnice 6°/0 .
»	» dolenjskih železnic 4°/0
164 gld.	—	kr.
160 „	75	
192 „	—	
99 „	35	
139 „	50	
128 „	75	
109 „	60	
112 „	50	
98 „	50	
98 „	60	
221 „	—	n
181 „	50	
120 „	50	
99 „	50	n
Kreditne srečke, 100 gld.......201	gld. 75 kr.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld.	165	„	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19	„	80	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......26	„	50
Salmove srečke, 40 gld........84	„	75
St. Gen6is srečke, 40 gld.......79	„	25	^
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	„	—	"n
Ljubljanske srečke.........23	„	—	°
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.. .	157	„	—	"
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 g!, st. v.	3422	„	50	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . .	436	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	77	„	—	„
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	110	„	—	„
Montanska družba avstr. plan.....161	„	75	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	172	„	—	„
Papirnih rubljev 100 ................126	„	75	„
aur Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrehanju najmanjšega dobitka. - • Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E H C U B"
I., WollzeilB 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
PoJasnlla~£X& v vseh gospodarskih in finančnih stvarei
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni! papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocegi obrestovanja pri popolni varnosti ajjr naloženih glavnic. TESS